Dopisi. Iz Maribora. (Č i t a 1 a ic a, m e a t a e v o 1 i t v e, aemški ,,Sch ul verei au.) Naaa sloveaska čitalaica aapreduje. Sedaj steje 84 udov iz vseh staaov. Dae 8. dec. t. 1. napravi veliko svečauost aa proslavljaaje aašega prvega aarodaega pesaika dr. Preaeiaa. Na sv. Štefaaovo je po starej aavadi občai zbor, volitev aovega pretlsedaika ia odbora. Vsako pozimsko aedeljo imamo tako zvaai: ,,jovr fix" t. j. določeao aro, ob katerej se adje lehko saidejo posluaat kaksao besedo ali razglaaje o poljubneiu predmetu. Določeai čas je V28. ura zvečer. Predavaaje pričel je uredaik nSlov. Gosp." dae 13. aov. t. 1. Govoril je o aarodaih mejab Sloveacev proti Neaicem ia Magjarom, tedaj gotovo o zaaimivej tvariai. V nedeljo 20. aov. t. 1. razveeelil je g. profeaor Majciger čitalaičarje z lepo razpravo o potovaaji viteza Liecbtea8teiaa preoblečeaega vbogiajo Venua leta 1224 akoz Koroško, kder ga je koroaki vojvoda pozdravil sloveaski: Buge Vas sprimi kraljeva Veaua, kar dokazuje, da se je takrat aa vojvodakem dvoru koroškem obče govorilo aloveaski. Zadajo nedeljo amo pa se res čuditi morali lepej izboraej, gladkej beBedi sloveaskej g. profesorja Lautarja. Veleučeai gospod je blagovolil govoriti o pliaovej svečavi tako zaaimivo, da je slobodao vsakeaiu čitalaičarjn žal, kateri ni bil aavzočea. Prisrčao je želeti, da ee aajde v Mariboru kakor do sedaj požrtvovalaib govoraikov pa še več poslu- šalcev čitalniCarjev. Bodi aam poaoa v aarodaem jeziku vaditi se ia povaod kolikor mogoče gladko ia pravilao govoriti, zlasti v čitalflici! Tako bode oaa svoj aamea zaihaj točaeje dosezala. — V mestni zastop so meščani do sedaj zmiraj jedae ia tiste može volili. Lebko se je reklo, kakor bereaio: Abrabam je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba itd. Temu je koaec storjea; meščani so se zaradi stavljeaja dekliške šole sprli ia Sloveaci so veejidel potegaoli tako, da so stari odboraiki pa od nMarburger Zeituag" priporočeai, sijajao propali, med ajiaii: Staiapfl, Kokoacbiaegg, Flucher, Pfriaier ia čuda velika: mariborski Rothscbild: stari Gir8tmayr. Novi list: ^Sudsteirische Post" je veliko pripotaagal! — Neaiški nSchulvereia" je začel dremati ia zato je se vzdigaol v teutoaskej avojej gorečaosti gimaazijalai profesor Zelger ter je razpoalal poziv k pristopu razaiui uradaikom, zlasti poštaim, katerib je tudi aajveč vjel. Sloveaci sraatramo aemški ,,Scbulverein" kot aam sovražao podjetje, ki aieri aa aašo aarodao suirt. Zato aaa veaeli, da se pošteai aemški meščaai ae udeležujejo radi ter da je aajvcč udov zravea iz ae potem skupno šlo, godba, pevci ia odbor aaprej, k šotoru, kjer je g. dr. Geršak kot predsedaik društva ,,Sloga" v imenu tega in 8lavaostaega odbora z aavduaeaim aagovorom občiastvo pozdravil. Potem je bil odbod k Središkej podružaici, kjer je č. g. Sajakovič služil za rajaega Modriajaka sv. mešo, pri kateri so pevali sloveaski pevci (dijaki, pevci drustva nSloga" in ptujake čitalaice). Med tem je bil na kolodvoru s posebaim odboroai sprejem 8 predpoldaa8kim vlakom došlib go8tov, katere je v imeau slavaoataega odbora pozdravil odboraik Robie. Po sv. meai je slavai aaš Božidar Raič stopil aa oder pri podružai cerkvi; občiastvo ga je aa.vdušeao pozdravilo ia začel je oa s slavaostaiui govorom, trajajočim aad eao uro. — Govoraik omeaja zgodoviaskih dogodivčia meaeca septembra a. p. proglašeaja fiaacoske ljudovlade 21. septembra 1792 25.—21. 8eptembra 1812 strabovit požar Moskve, 10. septembra 1848 prehod brvatske voj8ke prek Varaždiaskega mosta aa Ogerako, septembra t. 1. zdravica aaaega cesarja aa carja ruskega kot svojega izkreaega prijatelja v Miškolci srediae tistih sedaajih tukajsajib profesorjev ia  aa Ogerskera. — Dalje se spomiaja govoraik slo- uradaikov, kateri k aam ae sodijo, ker sloveaski, t. j. drugega deželskega jezika, Be zaajo ia tudi aikoli zaali ae bodo, ker ga ae ljubijo. Sledaje aaj aaai državai poslaaci poaiaijo in delajo aa to, da dobimo boljših ia slovenščiae popolaem veščib ljudij aa državae stroške k Bam! Iz Središča. (Modriajakovaavečaaost.) (Dalje.) Misel, obhajati Modriajaku v spomia dostojao alavaost v ajegovem rojstaera kraji ai bila nova; že aektera leta sem se je v odločilaib rodoljubaih krogib premialjevalo, kedaj, kako ia kje napraviti to sveeaaost ia dogovorilo se je, da letos, ali v avguatu, ali pa v početku septembra. — Ker pa je ravao v teia času aakaail Ptujski tabor biti (ki pa je bil ža!i Bog prepovedaa), se je ModriBJakova svečano8t odločila aa 25. sept. t. 1., kateri daa se je tudi sijajao vršila. — Čas za svečaaostae priprave je bil kratek, ker se je od aeke straai poskusilo, svečanosti za letos po Bepotrebaem aasprotovati, ia ker se dovoljeaje od vlade tudi ai labko izvojevalo ; ae le, ko se je vse to vredilo, je začel odbor kakih 14 daij pred svečaaoatjo priprave delati ia posrečilo se mu je je to aijajao izgotoviti. — Lep prostoiea šator, kraaai slavoloki in drngi slavaostai kiač je pokazal aavduaeao delovaaje odbora pod vodstvom g. župaaa Čulek-a ia i. g. kaplaaa Čagraa-a. Na daa svečaaosti vrenie ai bilo jako ugodao, veaskih že urarlih ia še živih učeajakov-pesaikov, med ajimi umrlega Modriajaka ia potem preide aa občao aarodao polje glede aaših krivic, rev ia aadlog ter ae zamolči aobeae kriviee, kojib cele kope se Sloveaci splob moratao poblevao a aezasložeao preaaaati. — Krivicai volilai red, krivice v aoli ia uradi ia pri vsem tem § 19. le aa papirji, to ia eaako je slavai aaš Rajč občinstvu tako iz srca v 8rce govoril, da je aapravil pri maožici občia8tva globok utis ia marsikteri si je sam pri sebi mialil ia zdiboval: Ali pa je Sloveaec zareB obsojea za take krivice ia mar li ae bode že aašega trpiačeaja koaec? — K koacu Rajcevega govora aledili ao gromoviti ^slava-" in živijo-klici. Občiastvo se sedaj poda aa rojstai kraj Modriajakov, sedajao domovje poitovaaega župaaa g. Čuleka; tu zapojo pevci krasao pesen ^Jadraaako morje*' ia potem deklamira bogoslovec g. Viako Dečko od g. Flegeriča Modriajaku v spomin složeai rslavospevu vgladki besedi. — Od tukaj gre obfiiastvo v šotor aa Središkej livadi ia začne se baaket, pri katerem še se ostali del programa izvrši. (Koaec prihod.) Iz Celja. (Ce 1 jski opat) je tudi k drugej obravaavi prikorakal ter 8e posadil pred sodaike gg. plem. Schrey, Pesaric, Jordaa, Nadaaileaski. Uredaik nSlov. Gosp," je priael z g. dr. J. Seracem. Ko se rekurz prebere, dobi uredaik beaedo toda to ai ljudatva domačega ia tujega zadiže-  ter kaže, kakoje opat 3 ali celo 4 tožbe vložil, ali valo 8e svečaao8ti aiaogobrojao udeležiti ia vse se je tako aataačao izvršilo, kakor pri aajlepšem vremeau. — Uže daa pred svečaoostjo je prišla z 2. kmalu v mlako pal, pri 2 pa doaegaol, da je uredaik bil obsojea aa 50 fl. ali 10 daij zapora. Veadar prva je uže radi tega aeopraviceaa, ker godba; pevci ia drugi tujci so tudi že deloaia aa je uredaik se strogo ravaal po § 19 tiskovae predvečer prišli. — V aedeljo predpoldaa se je postave; kajti ae le dae 24. auguata t. 1. je z?e- vse občinstvo zbralo pri bramu g. Čuleka, aa kojeai prostoru je Modriajakov rojstai dom ia je del, da se opat na postavo sklicuje ae pa poprej, kakor je bil prvi sodnik meail. Zastraa druge obaodbe trdi uredaik, da je bistveao vae objavil, kar je opat zahteval. Glede kazai pa se pritožuje, da je primerao previsoka, ker je v podobaem slučaji pri istej aodaiji „Cillier Zeituag'' bila obsojeaa samo aa 2 fl. 50 kr. Najbolje upira se pa uredaik zoper ukrepljeaje prve razsodbe s tera, da je baje aredaik nveljavo pastoralaib koafereac ia duhoveasko čast žalil." Pravi: takšao očitaaje ne spada pred tiskovBO sodiače, ampak pred porotnike. Dalje bi ovo očitaaje bilo opravičeao, ako bi Slov. Goap. o celjakej koafereaci bil objavil kaj aeresaičaega, ali če bi g. Fereačakov predlog bil aeopravičea ia graje vredea. Ali temu ai tako, ae prvemu ae drugeaiu. Najprvlje je poročilo v Slov. Gosp. resaičao, popravek opatov aeresničen, Go8podar je govoril čisto resaico, a opat po paragrafih v svet poslal kosmato aereaaico: kajti ai res, kakor je opat popravljal, da se pri koafereacab le vprašaaja od preč. ordiaarijata daaa pretresujejo, ai res, da se o Fereačakovoinu predlogu podobaih rečeh ae bi smelo v koafereacah razgovarjati, krivo taji opat stavIjeaje Fereačakovega aaaveta, krivo taji opat, da predlog ai zapisaa v koafereačaem protokolu. Vse to je uredaik pred sodniki aeovrgljivo dokazal, kakor tudi to, da je opat tako drzea bil ia celo sodniji debelo aeresaico predložil trdeč v tožaem pismu, kako je oa (opat) pri koafereaci s pozivoai aa škofa Slomaeka uasvet Fereačakov pobijal. Urednik je vprašal več mesaikov koafereatistov, pa vaak niu je pravil, da ae opat Slomšeka pri koafereaci aiti oaieail ai. Naposled ae dokaže uredaik, da je č. g. Fereočak prav ravaal, popolaeui po cerkveae.i aavadi v aaaej škofiji; vaak mešaik mu pritrdi, aobedea opatu. Drugače tudi mogoče ai, kajti zoper alabe časnike, kateri aa raešnike psujejo ia brezveratvo širijo, so škof Slomaek 1. 1848 pa tudi sedaaji akof 1. 1882 odločao poatopali. Slomšek piaejo duhovaikom v okrožnici od 1. 1860: ,,da ai nalaga vaak dubovnik veliko odgovoraoat, ako 8 svojiai deaarjem podpira mešaikoiu ia sv. Cerkvi sovražae liste." Zato je tudi preč. ordiaarijat tiskarju Janšiču v Mariboru odtegail aaročila svoja, ker je vkljub svarjeaju ia proiajam ajegova ,,Marburger Zeituag" objavljala veri ia Cerkvi sovražae člaake. G. Fereačakov predlog zastraa ,,Cillier Zeituag" je toraj zelo opravičea ia bvale vredea. Vsled tega pa se tudi uredaiku ae more aič očitati, da ga je objavil. Celjski opat je bil 8 tolikimi dokazi tako aa sramoto postavljea ia pobit, da je celo, kakor 8e 8podobi, vstati pozabil, ko je začel aekaj brbljati o rečeh, ki aiti k obravaavi aiao spadale. Proti koacu je iz svoje pisaae črčkarije predčital psovaaja ua nSlov. Gospodarja1' in ajegovega uredaika: list mu je takšea, ki ljudstvo zapeljuje, ia uredaik brez redne vesti. Ta bodi zadovoljea, če ostaae pri 50 gld. kazai, kerje opata žalil ia pri tožbi pred 2 letoma celo sodnij8ke uradnike oanj poailjal, da je odstopil. Prav 08traieli saio pa, ko je opat 8 povzdigajeaim glaaom djal: ,,meui moja veat ae dopadča, pioti nCillier Zeituag" (fieimaurerski liat. Pis.) iag. Rakaschu postopati, kakor g. Fereačak hoče." Uredaik mu odvrae, da ,,Slov. Gospodar"ae mara, ali opat list graja, ali bvali, zastran svoje vesti bo uredaik sam odgovor dajal, ia kar zadajo tožbo zadeva, je opat zopet aereaaico govoril ia drzno obrekoval. Tako priličao je uredaik ae zagovarjal. G. ?r. Seraec je biaail rekurz z ozirom na poatavo. Okolo pol jedae are popoldae je predsedaik plem. Sohrey Bazaaail razsodbo: 1. zastraa tožbe po § 19 ia 21 je uredaik nekri? spozaaa ia opat obsojea na platež dotičaih stroakov, 2) zastraa tožbe po § 22 pa je urednik kriv spozaaa, ker je aekaj bescd v popravka izpuščeuib ter je obsojea aa platež 10 gold. ali 48 ur zapora, ia dolžea objaviti razsodbo; 3) da bi bil uredaik iz alabe volje ravaal, teniu ae ae pritrdi; 4) tudi odpade očitaaje, kakor da bi bil veljavo koafereac ia meaaiško čast žalil. Opat je aioral aamesto s 50 gold. a 10 gold. zadovoljiti se ia s svdjim košem dokazaaib mu naeresuic" (uredaik ai aikoli rabil besed: laž, lažajivec, Pis.), oditi douiov moraličao potrea in pobit, kakor mu je g. dr. Seraec zasolil.