Poštnina platana w gotovim.
Ljubljani, dne 17. novembra 1921.	111. leto.
SE
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 X 50 vin.
„NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina ... K 10U'—
Polletna naročnina........K 50'~
Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po CCnikU. ...................
Uredništvo s Tjubljana. Rimski« česta Štev, 20ill. Rokopisov ne vrača, ako se ne piiioU znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je poSiljati samo uredništvu v Ljubljani.
—
Upravni&tvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj »o pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Po mobilizaciji.
!>rv i>: nas jo »oklicala domovina poti oroijo v branjbo našo težko pridobljeno svobode. Odzvali smo se vsi zavedajoč se važnf>sti treuotka. Točno smo se javili in mjnio ter v popolnem redu so se izvrgla naša oddeljen ja. Kot zvesti državljani smo se zavedali svojih dolžnosti. V interesu naše domovine, v interesu državne misli in naše konsolidacije pa čutim kot zvest in odkritosrčen državljan dolžnost. da opozorim merodajne oblasti na hibe in nerodnosti, ki so se zgodile ob mobilizaciji in ki se ne bi smele nikdar primeriti.
Vsakomur, kdor je prebil toliko let svetovne vojne, je ponovna vojaška služba grenka kupa. Poleg tega je pa brezvestno rovarjenje mnogih protidržavnih elementov navdalo naše fante in može s strahom, kakšna bo vojaška služba pod »Srbi«. Zato pa bi bila dolžnost vojaške komande, da bi bila vse pripravila in s Podvojeno pozornostjo, dobrohotnim rav-naojem, s tem, da bi bila nudila došlim rezervistom v vsakem oziru vsaj to, kar more,ter olajšala in uredila kolikor mogoče ugodno in udobno vojaško službovanje. Tako bi si pridobila takoj srca svojih vo- j jakov ter bi obenem pregnala ves strah 1 pred službovanjem. Od prvih utisov in občutkov, ki jih vzbudi sprejem, je odvisno vojakovo duševno razpoloženje, je odvisna vojakova dobra volja. Z razpoloženjem mas je treba vendar vedno računati. A na psihologije vpoklicancev se ni oziralo. In to je bilo napak!
Ko so se zaprla za mano kasarniška vrata, kamor sem se šel javit, sem si mislil: »Sedajle jim povem svoje date, da
LISTEK.
l'R. FK. Z.
Kako sem Jaz služil.
(Dalje.)
Gotovo, ta Prešeren je bil zločinec, a meni se je smilil, smilil tako, da šc dandanes, ko je že davno mrtev, le s težkim srcem mislim nanj!...
In še drugi so se mi smilili. Na primer tisto lepo, črnooko dekle, ki je služila pri uglednem ljubljanskem meščanu, M jo je zapeljal, dasi oženjen mož. Bil jo ie čisto navezal nase Enega, leto starega otroka je imela na reji pri D. M. v Poiju neKjc. drugega je nosila pod srcem. Ker mu je bilo preveč, plačevati za dva otro-ji je preskrbel strupa in jo pregovoril, da je umorila svojega prvorojenčka. Sto-r"a jo to v blazni ljubezni do otrokovega ^ vse‘ prav vse vze^a nasa ter se oaia obsoditi na smrt, ne da bi bila tudi e Zmignila, kdo je glavni krivec.
me poiščejo v zapiskih, nato priden; pred zdravnika, da konstatira mojo sposobnost. potem bomo pa videli, kako bo da-ije« . . Ko pa pridem do mize, vidim, da sedi tam par zapisnikarjev preč! belimi, nepopisanimi papirji! Vprašujejo nas različne stvari in vsakdo je lahko natvezli, kar je hotel. In to so zapisali! — Po tem. kar je povedal, so moža oddelili k tej ali oni gruči!
Zdravnika da bi nas pregledal, ni bie Ut nikakega. Iz tega smo sklepali, da je vsakdo, ki ima še toliko telesne moči. da se prijavi, tudi sposoben za vojno
Ju smo doživeli drugo razočaranje. Sfrah in nezaupanje sta se me polote-vala.
Ko se nas je nabrala dovolj velika gruča, so nas odpeljali v drugo kasarno ter nas ondi odredili po oddelkih ter nam dali —- orožje. Čudno pisana vojska oboroženih civilistov Tako smo se vežbali voiaki v civilu, po dvorišču.
Da je pri številnejših vpoklicih nemogoče dati vsakomur posteljo, je jasno: Istotako je jasno, da se nabaše pri pomanjkanju prostora, kar največ mogoče ljudi v eno sobo, toda da so bile te sobe čisto prazne in brez slame, da smo ležali na golih tleh. to ni prav.
Še zdrav človek to težko prenese, posebno še, če ni potreba, med nami pa so bili .slabotni in bolni, ker ni bilo zdravnika, ki bi jih bil preiskal in poslal domov kot nesposobne. Njih življenje in zdravje je bilo zato v nevarnosti in marsikateri si je zopet v teh razmerah prikrajšal življenje.
Došla pa je tudi prepoved, da nikdo ne sme iz vojašnice. Čudno postopanje z državljani - rezervisti! Mnogo nas je sta-
Pomiloščena v desetletno ječo je šele j potem, ko je bil njen zapeljivec umrl, iz-i dala, da je bil on otrokov oče in da je de-I lala po njegovih navodilih. Kaka požrtvovalnost, kak heroizfem! Pa da usoda baš i ljudi s takimi duševnimi vrlinami spelje I na zločinska pota!
Smililo se mi je tudi ono še ne prav i štirinajstletno punče, hčerka nekega niž-lega uslužbenca, ki je bilo postalo žrtev j nasilnika. Kako otročja, nevedna in polna sramu je bila, ko je prvič stala pred pre-| iško valu itn sodnikom! Kako je trepetala in jokala, ko sta jo zdravniška zvedcnca odvedla v stransko sobo, da konštatiruta. kai se je zgodilo z njo! Navzlic temu.
. kar se jc bilo zagrešilo na njej, je bila še popolnoma nepokvarjena. Pokvarila se Je šele potem, ko je bila brež potrebe neštetokrat zaslišana, ko so se najdelikat-»cjše stvari pred njo tako dolgo razpravljale, da so ji postale nekaj vsakdanjega in da je izraze, ki so ji bili spočetka po-, pclnoma tuji in so ji, ko je polagoma do-1 znala njih pomen, pripodili vselej rdečico
novalo v bližini, nekateri so imeli ženo in otroke, a nihče ni smel zvečer po končanem opravilu ven, domov, kjer bi bil iahko do jutra ko ga kliče služba, udobno spal in kaj gorkega použil. Tistih par dni sem moral torej ležati na golih tleh. pokrit z odejo, ki sem jo prinesel seboj; mnogi, ki ie ttjso prinesli s seboj, ker je ni^o imeli, in jim je bilo predrago kupiti novo odejo, so ležali pač brez nje. In to je bilo kruto nerodno . . . . Hranili smo se s tern, kar smo prinesli sabo; dobivali smo v službi le porcijo kruha. Vsa . gorka hrana, ki sem jo ta čas užil, sta bila dva gorka čaja, ki sem si jih kupil sam % kantini. Ta je bila vedno tako nabito polna, da sem sc vsakokrat prerival več kot eno uro, predno sem prišel na vrsto. Vsako jutro se jc javilo večje število ma-rolerjev k zdravniški viziti, ki se pa ni j vršila, ker zopet ni bilo nobenega zdravnika! Kje pa so bili vsi mobilizirani zdravniki?
Ko so, nas na demobilizacijo izpustili domov, ni hotel nihče čakati za kreditira-! no vožnjo, temveč je vsakdo gledal, da je kolikor mogoče hitro izginil iz te kasarne neveselih spominov1. Plače za čas našega službovanja nismo dobili nobene; po sedaj veljavnih voj. zakonih se rezervista sploh ne plača! Tudi to nam je bilo preje neznano
Dandanes si mora torej prinesti re-j zervist seboj obutev, obleko, perilo in odejo, kar stane že par tisoč kron, poleg j tega za par dni hrano, kar stane zopet nekaj stotakov, plače pa ne dobi v vojaški službi nikake! To je novo, strašno težko davčno breme, ki tlači zopet najhuje najnižje in najrevnejše. Kje naj vzame ubog uradnik, delavec ali dninar vse
i v obraz, naposled ponavljala za drugimi čisto ravnodušno kot ženska, ki že vse ve in ji nima življenje ničesar vee razodeti.
Storilec je bil pač ugleden funkcijo-nar, imel je tudi vplivne prijatelje, ki so se zavzeli zanj, zato jc bilo treba preiskavo tako na dolgo voditi, da je naposled obtičala. Da je bilo s tem mlado, ne-j dolžno bitje uničeno, za to se ni menil nihče!...
Predvsem pa so sc mi smilili tisti, ki ! so bili nedvomno po nedolžnem obsojeni.
Neko noč so se bilg ne vem že prav ! kje v ljubljanski okolici, zbrali fantje na j vasi, kakor je to že navada povsod pri ; nas na kmetih. Pa pride mimo orožnik, ki je i imel nočno službo. Orožniki so po ogrom-I ni večini gotovo pošteni ljudje,ki se zave-! dajo svojih dolžnosti in ki svojo težavno ; službo tako opravljajo, kakor jim veleva zakon in vest.
Pa so tudi izjeme, kakor v vsakem | stanu. Dobe se tudi orožniki, ki svojo moč izrabljajo in ki !e preradi, ne da bi bila sila, sežejo po orožju.
to, kar se od njega zahteva? Kako se more zahtevati dandanes od takega človeka, naj se sam hrani par dni, če ničesar ne zasluži, ker daje svoje telesne sile domovini na razpolago? — Kdor pa ima doma se ženo in otroka, se more tolažiti edino s tem, da že ljubi Bog poskrbi zanje ta čas, dokler bo on služil domovini. In končno, če si je kak rezervist s trudom in pridnostjo prištedil par sto kronic, si jih ni zato, da jih bodo morali porabiti doma, medtem ko služi oče ali vzdrževatelj rodbine domovini!
Po tem, kar sem povedal, si lahko vsakdo sam misli, da nismo odnesli odhajajoč iz vojaške službe ravno najboljših utisov s seboj Tudi moja, od nekdaj idealna navdušenost za našo lepo, svobodno domovino je dobila hudo mrzel tuš, ki bi človeka lahko povsem ohladil.
Gospodje na najvišjih vodilnih mestih v naši državi bi morali na lastni koži poizkusiti tako službovanje domovini m prepričan sem, da bi se potem razmere izpremenile. Jaz mislim, da je v moderni in kulturni državi prvo In najpotrebnejše, če moraš v vojaško službo, zdravnik. Ta naj takoj določi, jeli si sposoben ali ne. Na ta način se prihrani nesposobnim mnogo trpljenja in nepotrebnih stroškov in istotako tudi vojaški oblasti mnogo stroškov, sitnosti in nepotrebnega dela. Tudi tega ne morem razumeti, da mi ne da domovina za čas. ko ji služim, niti najmanjše plače in da ne skrbi za mojo družino. Kako naj služim vesel in zadovoljen, če me tare vedno skrb, kako žive moji doma, ker nimam tistega miru, ki bi ga imel,* če bi vedel, da imajo državno podporo.
Ko sem odhajal domov, me je mučila edino misel, kako bi bilo, če bi moral res služit! 6 tednov ali Še več ter bi nas poslali kapi drugam, če je bilo že tu doma tako. Strah me je obšel pri tej misli. Zdravnika, malo slame za pod glavo, enkrat dnevno gorka hrana in nekaj osebne prostosti, to bi se nam že lahko dalo, saj ni treba, da človek preneha biti človek, če obleče vojaško suknjo, če tiaši vojaški zakoni tega jie poznajo in če so on! vzrok vsem tu naštetim hibam, potem proč ž njimi! Mlada svobodna domovina potrebuje modernih in socijalnih voj. zakonov, ako hoče ostati svobodna. Zakon, ki je veljal za malo predvojno Srbijo, ni za nas, ker ni umerjen za naše telo. za naSe razmere in navade ter ne za naše pojmovanje o socijalnih in kulturnih potrebah!
Uradnik — rezervist
'»uto« Spe ude, ravnatelj zemljiške knjige.
Sodna pisarna— zemljiška | knjiga — gruntovnica.
V	Hrvatski - Slavoniji. Bosni in Hercegovini, torej v pretežni večini pre-čanskih dežela, so gruntovničarji ločeni od sudbeno manipulativnih činovnikov (sodno pisarniških uradnikov).
Kot taki so že dosegli, da je za imenovanje grunto viličarjem predpisan predpogoj: »dovršena srednja šola oz. tej enaka strokovna šola z izpitom zrelosti.« (Naredba kr. hrv. slav. zemaljske vlade, br. 41.50'1920). Slično naredbo je izdala tudi zemaljska vlada’ za Bosno! iercego-vino ter je v zadnjem času ministrstvo pravde priznalo gruntovničarjern v Her-ceg-Bosni »karakter stručnih činovnika.«
S temi dejstvi se mora računati, in je malo verjetno, da bodo te pridobljene bi opravičene pravice — ukinjene — na ljubo manjšim pokrajinam bivše Cislajta-r.ije: Slovenije in Dalmacije!
Na zadnjem zborovanju državnih uslužbencev v Beogradu so bili — razun mene navzoči zastopniki gruntovničar-jev :
i.	Za iirvatsko-Siavonijo: Jovan Če-iusič, gruntovničar v Križevcu (društveni tajnik). 2. Za Dalmacijo: upravitelj (pisarniški predstojnik) Ivo Antonovič in društveni tajnik Adolf Klinger - Split. 3. Za Hercegbosno: Božidar Vukolić, inspektor gruntovnice v Sarajevu. 4. Za Srbijo: Mih. M. Jankovič, intabui. oroto-I.olista v Beogradu.
V	principu se je sklenila vbodoče j skupna akcija, zaenkrat le društev pre-čanskih pokrajin, po sprejemu službene pragmatike pa društev gruntovničar jev vse kraljevine. Na temelju v Beogradu sklenjenih dogovorov sta društvo gruntovnih činovnika za Dalmacijo in društvo zemljiškoknjižnih uradnikov za Slovenijo poslali pred kratkim ministrstvu pravde sledečo
molbu:
»Gruntovnički činovnici u gornjim dvema pokrajinama svrstani su za vreme Austrijske uprave u zajednički status sa sudbenim manipulativnim činovnicima, usljed čega su prama kolegama u ostalim pokrajinama u pogledu delokroga i unapredjenja znatno u nazadku.
Pošto so naši kolege u Bosni i Hercegovini, te u Hrvatskoj i Sloveniji, kod kojih je po odobrenju ministrstva pravde matura srednje škole uvedena 1 kojima je karakter stručnih činovnika priznat, po proglašenom nacrtu pragmatike moraju bezuvetno uvrstiti u III. kategoriju.
Tak je bil tudi orožnik, ki ga imarn v mislih. Stopi k fantom, ki so čisto mirno stali na svojem mestu in se pomenkovali, ter jim z osornim glasom zapove: »Takoj domov!«
Eden izmed njih odvrne:	»Nič hu-
dega ne delamo. Se malo se pomenimo, pa pojdemo!«
Orožnik pa ni poznal šale. Ne da bi še kaj rekel, potegne orožje in vseka govornika preko glave, da se jc na mestu zgrudil na tla. Drugi fantje so se razpršili. ranjenca pa je orožnik naložil takoj na voz ter odpeljal nezavestnega naravnost v Ljubljano na Žabjek.
Dogodek so ranjenec, pa tudi vsi drugi fantje, ki so bili ž njim in ki, kar treba posebej poudariti, po dejanju niso j prišli ž njim nič več v stik, popisali pred preiskovalnim sodnikom natanko tako, kakor sem navedel. Nedvomno so torej govorili resnico.
Drugače pa je pravil orožnik. Da je bil napaden in da je v silobranu rabil orožje. Izrazil sem preiskovalnemu sod-
I niku svoje začudenje, da so vse priče izpovedale natanko tako kot ranjenec, dasi je bil sporazum nemogoč, orožnik pa da trdi drugače. Preiskovalni sodnik me je pogledal pomembno in opomnil: »Temu orožniku se bo slaba godilo!« Jaz pa sem podvomil: »Ali na bodo gospodje sodniki pri glavni obravnavi prišli na to ne- , skladje?«.. Menda vsaj!
Pa niso! Ali pa so, pa jih je sovraštvo do našega življa zapeljalo, da niso hoteli pripomoči pravici do zmage.
Slučaj je hotel, da sem bil tudi pri glavni obravnavi zapisnikar. Predsedoval je sodni svetnik pl. Zh., zagrizen nemškutar, ki bi bil najraje vse Slovence v | žlici vode vtopil.
Orožnik je izpovedal »unter dem j aufhabenden Dienstfeid« kakor pred preiskovalnim sodnikom: natanko tako kot i prej pa so izpovedali tudi ranjenec in vse priče brez izjeme, i	.	. J
(Dalje prih.)
to molimo ministarstvo pravde, da obzirom na okolnost, da gruntovnički činovnici u Dalmaciji, Sloveniji i Vojvodini moraju takodjer podpuno poznati gnm-tovnički zakon, instrukcije o osnovanju i vodjenju gruntovnice, kao i ine druge naredbe, uredbe sudova, biljegovni zakon. gradjanski i ovršni postupak, zakon i red o vodjenju rudarske i železničke knjige i moraju iz sviju ovih predmeta polagati opširni stručni ispit, te da su dužni davati strankama upute o sticanju i ograničenju sobstvenih i založnih »M'a-va, diobi zemljišta, prekupa i prepora, nadalje da se uvedenjem agrarne reforme otvara široko polje ljudskom radu i kapitalu izvršenjem kolonizacije, podjelom i komasacijom, koji svi poslovi tako-đier spadaju isključivo u djelokrug gruntovnih činovnika, hitno naredi, da se gruntovnički činovnici i u ovim dvema pokrajinama odelo od sudbenih manipulativnih činovnika u posebni status, te da se za gruntovničke činovnike svih pokrajina uvede matura srednje škole i da im se .prizna karakter stručnih Činovnika.
Ujednom molimo, da se pri uredje-nju činovničke pragmatike zajedno sa svima kolegama u celoj kraljevini uvrste u Hl. kategoriju, za koju sc zahteva matura srednje škole.«
Vposlali so se pa prepisi te molbe tudi drugim merodajnim faktorjem in Narodnim predstavnikom v Beograd.
Dne 31. oktobra je predložilo društvo zemljiško-knjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov za Slovenijo oddelku ministrstva pravde in višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani naslednjo Spomenico:
»Dogovorno z Društvom gruntovnih činovnika za Hrvatsko in Slavonijo in z [stini za Bosno in Hercegovino, sta »Društvo gruntoVftičarjev za Dalmacijo« in f.aše društvo vposlala skupno molbu na ministrstvo pravde, da se i za gruntovnl-čarje v Dalmaciji in Sloveniji zahteva odslej matura srednje šole in prizna »ka-lakter stručnih činovnika«, kar vse je že zakonitim potom uveljavljeno za Bosno. Hercegovino. Hrvatsko in Slavonijo, torej za glavni del prečanskih pokrajin.
Prepis te molbe kakor tudi prepis predmetne naredbe kr. hrvat. slav. ze-maljske vlade sta priložena. Slično naredbo jc izdala i bosanska vlada.
Kako globoko sega ravno zemljiška knjiga v vse panoge javnosti, ne bomo tu dokazovali, ker je važnost zemljiške knjige znana in priznana.. Omenimo le: da !e naša prošnja v prvi vrsti opravičena iz glavnega principa, ki preveva vso našo kraljevino' »princip edinstvenih zakonov in ustvarjanja ravnopravnosti!«
V ukrepitev ministrstvu pravde uposlene molbe si dovoljujemo sledeča izvajanja:	.
Za vse prečansk« pokrajine naj o' ministrstvo pravde izdalo novo uredbo o gruntovnoj vežbi in polaganju izpita za gruntovne činovnike, upoštevajoč uveljavljeni naredbi hrvatske in bosanske zemaljske vlade.
Upoštevati pa bi bilo načela nove službene pragmatike, po kateri bi se imeli uveljaviti sledeči temelji:	. .
1. h gruntovni vežbi se prepusti, ki je a) dovršil starost IS let, b) dovršit srednje šole. oziroma tem enake strokovne šole z. zrelostnim izpitom, c) ima lepo pisavo:	2. predpisana je 1 |cyV
vežba: 3. vsak vežbenik mora P°'0, tekom nadaljnih dveh letih Srun!0VI'*_„i1 pit. sice? se ga odpusti. Ako je uSP prvikrat nezadosten, zamore enkrat izpit- 4. po korT ni dobi — in nikdar letom — (po načrtu n matike ne more nihče
pred dovršenim ove službene pr»J' postati definitivni
ćiiKJvnik pred dovršenim 21 letom) — postane vežbenik definitivni gruntovni asistent; 5. v dobi vežbe pristoja vežbe-'liku . letno vsakokratni adjutum. kakor pripravnikom drugih strok; 6. po polo-ženeir« izpitu zamore vežbenik nadome-štovati oDolele in na dopustil se nahaja-HKc gruiuo'. ničarje, ako na drugem služ-benc.:vs kraju, proti dnevnicam in povračilu potnih izdatkov; 7. gruntovni činov-tiiki so uvrščeni v zmi.slu čl. 15 sl. prag. v Ml. kategorijo ter napredujejo oziroma sc z-ovejo; v 6. stopnji: gruntovni asistenti, v 7.-9 stopnji: gruntovničarji 2. razreda, v K.'.—12. stopnji:	gruntovni-
čarji .1. razreda, v 13. -15. stopnji: nad-struntovnlčarji.
Pri okružnih sudih v Bosni in Hercegovini (6), sudbenih stolih v Hrvatski in Slavoniji (9), pri okružnih sudovih v Dalmaciji (4). in okrožnih sodiščih v Sloveniji (4) se sistemizirajo gruntovni rav?*fiielji, pri vrhovnem sudu v Sara-. ievu, banskem stolu v Zagrebu, višjemu iemaijskemu sudu v Splitu in nadsodiš-ču v Ljubljani se sistemizirajo gruntovni na »zorniki in sicer povsod eden.
Ti ravnatelji (23) in nadzorniki (4) Se uvrstijo v 11. kategorijo kot 'vodeči gFuntovnični činovniki (analogno vodečim pisarniškim uradnikom). Rekrutirajo se iz skupine gruntovničarjev z izvrstno oziroma najboljšo kvalifikacijo po naj-:na»;j 20 službenih letih. Položiti bi ino-
po | lemi geodetski vežbi primerni ‘zp:t za v (Kleče gruntovne uradnike. To geodetsko vežbo lahko dovrše že po 10 letni gruntovničarski službeni dobi; položeni izpii pa jim ne daje nobenih pravic glede takojšnjega uvrščen ja v 11. kategorijo, v katero prestopijo šele ob imenovanju gruntovnim ravnateljem.
S tem Imenovanjem preidejo v isto stopnic H. kategorije, ki bi jo dosegli,
bi od vsega začetka bili uvrščeni v to kategorijo, (n. pr. iz 12. stopnje HI. kategorije letnih 6600 din. — prestopijo z imenovanjem ravnateljem v 14. stopnjo H. kategorije — 8000 din.).
Delokrog gruntovnih nadzornikov Pri višjih sodiščih je. a) članstvo izpra-šovalne komisije pri gruntovnih izpitih, b) nadzorstvo vseh gruntovnih uradov, katere morejo inspicirati vsaj vsako drugo leto (3 leto?). Revizija mora trajati Orj vsakem sudu najmanj 3 dni, c) evi-deiica in nabava gruntovnih knjig in tiskovin (gruntovni ekonomat); d) even-•ualne druge agende.
(Konec prih.).
Na dobre čase še dolgo ne moremo upati, a ne le radi pomanikanja, ker se res marsikaj drugod uničuje, kar bt se tukaj ali tam nujno rabilo in dobro izko-risrilo, temveč ker imamo med sabo preveč slabih ljudi
Velik del inteligence sodi, da so slabosti samo med manualnimi delavci razpasene; proletarci mislijo po svoje, da izvira vsa krivica, ki jo čutijo, iz slojev boljših razredov. V resnici pa bi se lahko odpravilo vse današnje gorje brez čudežev, ako bi bila resna volja k temu ondi, kjer je moč in vplivni vzgled. Kakor v družini v malem, tako je v javnosti v velikem obsegu. Otroci ravnajo tako, kako’* vidijo pri starših In drugih odraslih; če s.e obrne kateri od mladine po kakem dobrem nauku brez dobrega vzgleda, je to slučaj le tedaj, ako je dotičnik dobre narave.
Svojčas so se razdelili ljudje v narode, potem v razrede in stranke. Ko sem se začel jaz zanimati za politiko, sem pristopil k stranki, ki mi je bila najbolj simpatična. Ko sem imel potem nekaj razočaranj, sem začel študirati programe nasprotnih strank in v praktičnem zasledovanju sem dobil na vse zadnje .trajno prepričanje, da je pravzaprav vse skupaj le veliko varanje ljudstva. Mnogo tovarišev je to že uvidelo in ugibajo, kako bi se vse to popravilo.
Prijatelji! S strankarstvom ne bomo napredovali! To je tudi pomagalo zavo-j žiti naš koroški plebiscit. Ko sem bil še doma, smo imeli stari narodnjaki že za : časa mojih Ijudskošolskih let prestati marsikako krivico v narodnem oziru. Pozneje, ko sem se sme! gibati med ljudmi vsake starosti, sem deloval tudi pri agHaciji za slovenska društva, dokler mi ; ni oteževalo dela strankarstvo.
Vse, kar je bilo na Koroškem slo-| vensko, je bilo klerikalno in ker so imeli ! klerikalci mnogo očitkov že takrat nad I sabo, se je začela narodna zavest majati. S Posledica tega je bila, da so se mnogi i dobri Slovenci zatekli v sovražne tabo-j re, največ iz eksistenčnih razlogov.
Kranjcev je mnogo prihajalo na Ko-j roško; eni so si poiskali službe, drugi so j si kupili posestva In žalibog. pretežna i večina teh ljudi je delala proti našim tradbam.
(Konec prihodnjič.)
Umrl je mož . . .
(Spominu t rač. nadsvetnika Avguština Zajca.)
Misli o tem in onem.
•Naš Glas« nam nudi mnogo zanimi-vega in koristnega. Po daljšem premišljanju se čutim dolžnega, ustreči ured-n‘ku, ki poživlja člane k dopisovanju za Poročila in kritiko. Kar se najbolj razpravlja v našem glasilu, je kritika o nerednih prejemkih, nepravilno odmerjenih Plačah in mnogo druzega takega. Zadnji eas tožijo oni, katerim pristoja uradna uniforma in je ne dobivajo; žensko urad-uištvo in disciplina se razlagata od vsake strani po svoje, toda ne tako. da bi v-s* prizadeti brez razburjenja uvideli '''v<>je napake in sklenili poboljšanje.
Neki člankar je zapisal, da je zelo koristno za mladino, ako sliši pripovedo-'.stare, kako so sc pripravljali za po-g/s 'ni so služili- Da govori dotični . r.esnico> se dokazuje s tem, da je tov an vsak Posestnik bolje, ako za srečen’ ^ ‘ma starše in sosede iem $;\rjtosrCne svetovalce, ki mu o svo-
ko oh,VMljenju P0ve‘;l0 koristi, katere lah-oorne zase.
Na Poljanski cesti si ga redn< srečal Bil jc vedno zamišljen. Toda ta zamišljenost ga ni ovirala, da ni pozdravil — tudi najnižjega — z isto prisrčno ljubeznijo kot najvišjega.
Toda danes ga ni več med živimi. Umrl je mož, ki ni poznal sovraštva m zavisti Njegove roke so delile le dobrote, za vsakega je imel tolažljive besede. če mu drugače ni mogel pomagati. In vendar je bilo sovraštvo tisto, ki mu je prineslo nenadno smrt.
Svoje prepričanje in svoje stališče v raznih zadevah je branil odločno, vedno le stvarno, toda z največjo Ijubez-njivostjo. Njegovi tovariši, ki smo imeli toliko opravka ž njim, smo ga zato spoštovali.
Ljubi! je svoj slovenski narod z isto ljubeznijo kot svojo družino. Čeprav je bi! državni uradnik, čeprav so bili na vladi razni Heini in Schvvarzi, je kazal javno isto ljubezen do svojega naroda kot pozneje, ko smo dobili svojo narodno vlado. Klečeplastva ni poznal.
Reveži so imeli pri njem vedno odprta vrata. Pomagal jim je z raznimi nasveti. sestavljal prošnje in kolikor je pač
kot drž. uradnik v sedanjih časih mogel, jih podpiral tudi denarno. Bil je marljiv 1 odbornik raznih karitativnih društev,, kot »Vincencijeve konference«, »Dobrodelnosti« itd. Kot izredno delaven odbornik I »Kuratorija za slepce« se je z veliko vnemo trudil izboljšati položaj naših največjih revežev — slepcev. Težko ga bodo j pogrešal’!
Ves prosti čas je posvetil svoji dru-: žini, svojim otročičem, katere je hote!
! vzgojiti za vredne člane človeštva.
Država izgubi v njem svojega izbor-I nega rač. uradnika. Lekom svojega službovanja se jc vedno izobraževal. Bil je strokovnjak v svoji stroki, kakršnih nam zelo manjka. Po razsulu bivše monarhije je vse svoje moči in svoje znanje posvetil organizaciji rač. oddelka deželne vlade To delo je bilo težko, ker ni bilo na razpolago^sposobnega uradništva. Razen | tega pa se je delokrog tega oddelka j znatno razširil. Toda tudi te ovire so bile j kmalu premagane v veliki meri po za-, | slugi njegove železne vztrajnosti. Ra-: čm.ski uradnik, kot je bil pokojni račun-sk> nadsvetnik Zajc, bi bil lahko s svojim talentom in neumornim delom še veliko koristil državi in na veliko bolj merodajnih mestih, kot ga je zavzemal. Z njegovo smrtjo ni samo težko prizadeta njegova družina in razni zavodi, kjer je bilo njegovo delo in sposobnost mero-daina, ampak tudi država ki ji je služil z redko vnemo.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, katero je toliko ljubil! Njegovi rodbini iskreno sožalje!
Savez nabavljačkih zadruga drž. službenika.
Sednica upravnog odbora, držana dne 5. novembra o. g. prihvatila je sledeče odluke:
1.	Uzeto je na zna je stanje Saveza; koje je ustanovljene prema izveštaju Mi-
| nistarstva Finansija o prikupljenom kapi-ta!u za račun Saveza. Pošto taj obračun ; ni iz bliza ne odgovara predvidjanjima, ! odlučeno je, da se od Min. Fin. traži potpuniji izveštaj Tako isto uzeto je na znanje da je do sada u članstvo Saveza pri-i stupilo 57 Zadruga sa 177 udela, a da ; osnovanih i u osnivanju ima 34 Zadruge j u raznim krajevima kraljevine.
2.	Odlučeno je, da se Zadrugama j uputi raspis, da se privremene pozajmi-: j ce ne mogu odobravati Stoga izaslanici j Zadruga, kada dolaze u Beograd radi
nabavka za Zadruge, imaju doneti novac. ako Zadruga nema već odobrenu pozajmicu kod Saveza. Ako ima odobrena i pozajmicu, tada izaslanik treba sobom da donese pismo Zadruge, kojim naredju-je Savezu, da mu može na teret pozajml-; ce Zadruge isplatiti potrebnu sumu.
3.	Pošto je i najjeftinija ponuda za I štampanje knjiga i obrazaca za potrebe Zadruga i Saveza bila odveć skupa, odlučeno je, da poslovni odbor ponovno < raspiše pismenu ofertalnu licitaciju.
3.	Prihvaćena su upustva za osniva-I nje Nabavljačkih Zadruga, kao i jedin-i stvena pravila za sve Zadruge.
4.	Da bi se sprovelo jedinstvo organizacije i jedinstven rad kod svih Zadruga. a omogućilo Savezu da vodi evidenciju. kontrolu i statistiku o radu i stanju Zadruga, odlučeno je, da sve Zadruge prihvate jedinstvena pravila, koja je Savez izradio. To treba da izvrše najkasnije do konca juna 1922. U tu će svrhu svaka Zadruga dobiti do konca decem-
I bra o. g. tri primerka pravila, a eventualno potrebni broj pravila preko toga Zadruge će dobiti od Saveza uz isplatu;
da svršetkom svakoga meseca šalju Savezu izvadak iz glavne knjige: svršetkom poslovnog polugodja polugodišnji završni račun, a svršetkom poslovne godine godišnji završni račun; da svršetkom svakoga tromeseca šalju Savezu sve promene. nastale u broju zadrugara i adela kroz prošli tromesec; da od početka 1922. godine sve računske knjige i isprave vode u Dinarima, a ne u Krunama: da do polovine januara 1922. dostave Savezu sve statističke podatke, koji će se od njih zatražiti.
5.	Ponovno je uzeto u pretres pitanje o nabavkama, pa je ovlašten Poslovni odbor, da do iduće redovne sednice, koja će se držati 20. januara 1922., za račun Zadruga, a bez materijalne odgovornosti Saveza, nabavlja robu, koju ove poruče. Tako isto je ovlašten Poslovni Odbor, da iz magazina bivšeg Ministarstva ishrane kupi onoliko i one robe, koja bi cenom i kvalitetom odgovarala, a zamoliće se Ministarski Savet da odobri neki popust na kupljenoj robi, koja će se Zadrugama ustupati ili za gotovo ili na kredit po tekućem računu uz pokriće me-nicom sa 5% interesa.
Shod držav, vpokojencev v Mariboru.
V nedeljo. 30. pr. m. se je vršil v hotelu »lialbwidl« shod državnih vpokojencev, ki je bil prav dobro obiskan. Na shodu so zborovalci med drugim tudi enoglasno sklenili, da izstopijo Iz »Prvega splošnega društva jugoslovenskih vpokojencev v Ljubljani« ter pristopijo društvu državnih nameščencev v Mariboru. Ta sklep se je sprejel na predlog g. Kastelica, ki je obširno obrazložil, da državni vpokojenci kot taki ne spadajo k imenovanemu društvu, ki jim tudi ne more pomagati, osobito še radi tega, ker to društvo ne more biti včlanjeno v »Osrednji zvezi javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani«. Gospod O. Meglič, davčni nadupravitelj, je kot zastopnik društva državnih nameščencev v Mariboru povabil vpoko-jepce pod streho aktivnih ter navedel, da ima društvo 120.000 K premoženja, da zdravita člane teg£ društva dva zdravnika ter da jim daje tudi lekarna pri »Sv. Arohu« zdravila po znižanem tarifu, da bo doseglo društvo v kratkem tudi še druge olajšave ter da se pripravlja ravnokar uvedba podpore v znesku po par tisoč kron za slučaje smrti posameznih članov. Po kratki debati so se vsi navzoči včlanili v to društvo. Dejstva so posebno v zadnjem času zopet potrdila stari izrek: »Pomagaj si sam, da ti Bog pomore«.
Po novi službeni pragmatiki, ki se bo — kakor upamo — kmalu vzakonila, se je nameravalo onim državnim nameščencem, ki šele pojdejo v pokoj, dati za sedanje drage čase primerno pokojnino, stare pa pustiti gladovati ob sedanjih be-j laskih vinarjih. Da se to ne bo zgodilo, se imajo vpokojenci zahvaliti v prvi vrsti aktivnim nameščencem, predvsem pa gosp. ministru dr. Kukovcu in poslancu i gosp. prof. Reisnerju, dalje delegatom uradništva in »Osrednji zvezi javnih nameščencev«, ki so dosegli, da med vpo-koienci ne bo več kakor v stari Avstriji »starih in novih penzijonistov«.
S sprejemanjem novih članov je bil poverjen g. N Drevenšek v Ciril-Meto-dovi ulici št. IS, nritličje. O. Drevenšek sprpiema pristopne prijave vsako sredo od 15. do 16. popoldne. Članarina znaša za pol leta I D., vpisnina pa 50 para. Ta majhni donesek Iptnih S K, ali po starem S krajcarjev, bo pač zmogel vsak vpoko-jenec. S tem pa bo podpiral društvene svrhe ter si preskrbel po smrti dostojen pogreb.
Vpokojenci. pristopajte torej polno-. številno k svojemu društvu ter naročajte list »Naš Gfifs«. ki izhaja v Ljubljani. To poročilo polagamo na srce vsem držav-i nitn vpokojencem, zlasti pa še onim v | Ljubljani, v Novem mestu ter v Ptuju, ki j so še člani »Prvega splošnega društva jugoslovenskih vpokojencev o Ljubljani«.
Vestnik.
Vsi član! društva sodnih poduradnl-kov in slug ra Slovenijo se poživljajo,
da se udeleže občnega zbora v obilnem številu, da bodo slišali o delovanju društva in se osebno prepričajo, da društvo ni spalo, kakor se mu jc svojčas očitalo od neke strani. Čudežev pa seveda nobeno društvo ne more delati in tudi naše ne. a tem manje, ako so. tovariši, kateri nimajo niti toliko stanovskega čuta, da bi vsaj pristopili društvu kot člani. Oni člani, ki sc pa iz kateregakoli vzroka ne morejo osebno udeležiti občnega zbora, naj pošljejo pravočasno pooblastila na ljubljanske tovariše.
Društvo sodnih poduradnikov iti slug za Slovenijo v Ljubljani vabi vse g. to-1 v ariše na redni občni zbor, ki se vrši i dne S. januarja 1922 ob 14. uri popoldne v justični palači soba štev. 28. Dnevni red • L Poročilo starega odbora o delovanju društva v 1. poslovnem letu; 2. vo-i litev novega odbora- 3. slučajnosti. — Odbor.
Zelena barva. Pišejo nam: Financar se spozna po barvi kot kuščar. Ako mu preti nevarnost, zbeži v goščavo (predpisov in odredb) kakor kuščar. Njegova
zvestoba je priljubljena, saj igra ijitjp’O glavitejšo vlogo — za denar. Kaj pa dela kuščar? Neprenehoma, neumorno stika za trgovskimi računi, različnimi listinami in predmeti, če je vse v redu, po predpisih kolekovano, taksirano in obdavčeno itd. Za ta prelepi, občinstvu tako priljubljeni posel so pa ti »kuščarji« tudi izborno plačani s tem. da imajo brezplačen vstop k raznim igram, predstavam, i veselicam itd., kjer imajo občutne stro-! ške. mržnjo občinstva, mučno pot ali na-! lezejo celo kako bolezen. Čez 25 let sem j nosil zelene lise. S svojim in soproge ! stradanjem sem odgojil otroke. Ko ie prišel državni prispevek k odgoji, so otroci bili čczletni, zato zopet nisem dobil ni-! česar in moram zopet stradati. Delaj in stradaj, jej prah, oij meglo, nagoto pa j pokrivaj z zelenimi predpisi! Ali soci-jasna skrb v predstojećem okviru nima i nobene naredbe in uredbe, da bi olajšala delokrog potrebnih in nepotrebnih inšpekcij s tolsto kilometrino?
G. Rudolf Rup . . k, Maribor. Vam kakor g. Gl. smo poslali redno tudi štev 43 in 44. Da ju niste dobili, ni naša krlv-* da. Danes pošljemo obema drugi.
< »mv«f n--ir -	.ir - -| i . i i i i  
I Uradništvo sebi!
! ^
; Hranilni in posojilni
konsorcij v Ljubljani
je prva, najstarejša iu r _j najcene'ša uradniška j H denar, institucija, sto- I ■
ječa pod drž. nadzor. I * I
; Posojila 6%. / Hranilne vloge 4%.
Pisarna: Hilšerjeva 7.ali pa Gradišče 15.
Listnica upravništva.
A.Mihelič, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1.
*
Trgovina sšČetinastimi izdelki.
Galanterija in parfumerija-Edina zaloga jugoslovanskih KVART kakor tarok, whist, „primorka

i izdelki-	' .J
lerija.	i ■:
ranskih	f
marijak,	I
m. IH 2 0. J J «11
(iovo'juje javnim oslutam posojila na osebni M preti potoltvu, zaznombi na slulbene prejemke in zastati življenskib polic na daljšo dobo in proti malim mese nim odplačilo® :: 7% obresti.
4%
Prošnje se rešujfji žela hitro. Zahtevajte prospekt |
^^Nafstarojža spedicijska tvrdka v Slovenlll^jl
R. RANZINGER I
MufolJana sseditiMa pisarna liubllana g|
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo- ** vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Rasv-inger. 24-'2 Interurban telefon 60.
Narocaite in širite „Naš Glasi
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Mak h o Dachs. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljnbliam.