M teden.

"1
| ■ f© | ' ' / 99- NO. 99.
JB
___. _ __
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
CLEVELAND, O. TOREK, zo. DECEMBRA, 1912.
Mis
novice.
Prv« šiktne za gostilničarje so le prifle. Sodnik Chapman je dal veliko oblast preganjalcem saloonov.
NOVA USTAVA.
-nKakor znano, je bilo prj letošnjih volitvah 3. septembra sprejetih tudi nekaj točk glede saloonov. Po novem letu j«h bo mnogo odpravljenih. Ker pa $koro nobenega saloo-na ne bodejo mogli zlepa spraviti iz trgovine, pridejo na dan s šikanami, s katerimi bodejo zasledovali gostilničarje. Letos v poletju je baptistovska zveza dala prijeti več gostilničarjev, ki so točili v nedeljo. Ker pa so vedeli, da jih noben sodnik ne bo v Clevelandu obsodil, so prepeljali pri'ete gostilničarje ven iz mesta, v East Cleveland, pred sodnika McQuigga, ki je tudi gostilničarje kaznoval. Ti so se pritožili na common pleas sodnijo, in v soboto je sodnic phapman odločil, da je prvotna kazen pravična, in da se morajo gostilničarji, ki točijo ob nedeljah kaznovati. Nadalje je* rekel sodnik, da ima baptistovska zvc?a pravico povzročiti aretacijo gostilničarje* v sledečih slučajih: Kadar imajo dalj odprto kot do polnoči; kadar prej odpro kot ob pol šestih zjutraj; kadar točijo ob nedeljah, in kadar se gode ne-moralnosti v saloonih.
■ ■■ i
m
—V soboto se je vršil v Knausovi dvorani shod, katerega se je udeležilo do kakih I5d Fjudij. Pogovarjali so se o ustanovitvi nekakega društva, ki bi /odil trgovino in skušal po znižanih cenah prodajati grocerijsko blago. Detajli o tem shodu nam niso znani, kakor hitro pa dobimo kaj sporo-čanego omenimo.
—Toliko tatvin in ulomov, kot se jih je zgodilo zadnje čase v Clevelandu. še ne pomni mestna zgodovina. V mestu deluje več organiziranih lunv-pov zajedno v družbi z ženskami, ki napadajo posebno same ženske v stanovanjih Šestnajst takih vlomov se je zvršilo v teku treh dnij. Policija ne more ničesar narediti, ker jo je premalo. Zato pa svarimo tudi nase ljudi, da ne zaupajo nobenemu tujcu, da imajo svoja vrata dobro zaklenjena. Posebno pa naj ne puščajo v stanovanja nobenih "kolek-forjev ali nadzornikov plina in elektrike," če sami dobro ne vedo, da so kaj od dotičnih kompanij naročili.
—V torek ima politični klub sejo v Knausovi dvorani. Na vrsti je več precej važnih po govorov. Za vse člane kluba je prosto pivo in proste cigare Vabi se k obilni udeležbi.
—Umrla je Amalija Ižanc, stara 32 let, in sicer za pljučnico v Glenville bolnišnici. V Ameriki je bivala 7 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga. Bila je članica društva sv. Barbare. Sveti ji večna luč!
—Umrla je Marija Gregorič. |> stara 42 let, v Ameriki stanujoča H let. Doma je bila iz Žužemberka, Bila je članica društva sv. Janeza Krstnika.
—Trgovcu Jakobu Jančarju v Newburgu je umrl petletni »ko po kratki bolezni 5 dnij. irišem Jančar izrekamo naše
i*.
—Stanjem Hvala je umrl 4-sin Ferdinand. Naše so-
Ije.
-V nedeljo, 8. dec., je bila lovna seja novega društva, k S. D. Zvezi.
štva, torej se jib je zbralo precejšnje število v prostorih F. Valanta. Enoglasno je bilo sklenjeno, da se pridružijo o-menjeni Zvezi, ki postane v najkrajšem času močna organizacija. V kratkem dobi Z<ve-j za charter od države Ohio in ji bodejo zagotovljeni vsi po-j goji napredka. Dasi je država Ohio jako stroga glede zavarovalnih zvez, vendar z veseljem privoli, da se Zveza inkor-porira, kar znači, da je na močnem stališčih. Začasni odtbot novega društva je sledeči: A-lojfcij Levar, predsednik; Ig. Medved, tajnik; Fr. Valant. blagajnik. Društveni zdravnik je Dr. Fauler. Sklenilo se je, da se vrši prihodnja društvena seja 5. januarja, 1913, of 2. uri popoldne pri Frank Valantu, p d. Kovaču, na 15507 Sar-anac-rd. Podrobneje poročamo prihodnjič.. Novo društvo zavednih rojakov si je nadelo ime "Kras."
—Dobro poznani Sokol Fr.' Hočevar je dobil v pondeljek čvrstega sinčka, ki je že peti v njegovi rodbini. Korenjaške-mu očetu naše čestitke, sinu pa želimo, da postane enak svojemu očetu!
—Primož Kogoj je prevzel posle organista v slovenski cei • kvi v Collinwoodu, lojer župni-kuje spoštovani gr Andrej Smrekar.
—Naše uredništvo je dobilo v roke "Slovensko-Amerikan-ski Koledar," kot ga vsako leto izdaja uredništvo "Glas Naroda." Koledar se letos posebno odlikuje po bogati vsebini, izbranem gradivu. Oblika je popolnoma primerna. Rojakom v Ameriki, ki hočejo imeti dober koledar, ga toplo priporočamo. V Clevelandu se lahko dobi pri .podružnici, 6104 St. Clair-av, ali pa pršite po njega na 82 Cortlandt-st, New York. N. Y.
Rojake, ki hočejo poslati božično številko našega lista v staro domovino svojim prijateljem in znancem, opozarjamo, da to storijo čimprej, najzadnje pa do 10. decembra, da.se ve naprej, koliko listov je treba tiskati. Navadno se jih je vedno oglasilo do 500, toda ker imamo 1 etos izvanredno lepo božično številko, pričakujemo večja naročila, Vsaka številka velja ioc. Prinesite naslov, drugo preskrbimo mi.
—Društvo "Orel" priredi 15. decembra zvečer v J. Grdinovi dvorani zabaven večer, katerega dobiček je namenjen za bal-khnske ranjence. Slovensko občinstvo je uljudrto vabljeno k tej veselici in zabavi, kajti dobiček gre v najbolj plemenite namene. Gostom se bo nudila najbolj raznovrstna in vesela zabava.
Mirovni zbor.
V petek, 13. decembra se zberejo v Londonu mirovni poslanci, da se na Bal. kanu sklene mir.
Otroci z milijoni.
Strupeno pivo.
Samomor učiteljice. Iz Kra
kova poročajo: Ljudska učiteljica Vozniakovska je prišla ne davno v pisarno šolskega nadzornika Spisa ter zahtevala, naj se jo prestavi. Ko je Spis odklonil njeno prošnjo, se je ta pred nadzornikom ustrelila.
DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo:
50 100 200 400 500 1000 2000 5000
kron kron kron kron kron kron kron kron
M
xa za za za za ca za
> 10.80 20.40 40.80 81.80 102.00 203.60 406.00 1015.00
PoŠta rt n« Je všteta pri Uh avotah Doma 99 nakazana avota popolnoma Izplačajo braz vinarja odbitka.
Naft« denarna pollljatve Izplaftule c. kr. poMni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarja nam poalatl Je naJprlIMneJe do (60.00 v gotovini v priporočenem ali reglatrlranem plamu, večja značke po Domeetle Poeta I Money Order all pa New York Bank Draft PRANK tAKfKR 82 Cortlandt St, New York, N. Y. ALI PODRUXNIOI
AVSTRIJA IN SRBI.
London, 8. dec.*—Po Evropi se govori, da bo tfrozveza, namreč Avstrija, Italija in Nemčija, obnovila svojo pogodbo, še predno preteče sedanji čas po pogodbi. Ponovitev t r oz veze pred ča-som se je moralo izvršiti, ker če se ne bi trozveza ponovila, bi bila Avstrija osamljena v slučaju napada na Srbe. Seveda, avstrijska vlada se je uradno izjavila, da je bila trozveza ponovljena, ker je to najbolje znamenje za mir.
Turčija Še sedaj ni izvolila uradno svojih delegatov za mirovna pogajanja, dočim so vse druge države, tudi Grška, že imenovale odposlance, ki odpotujejo v pondeliek v London. Dr. Danev, ki je predsednik bulp-arske poslanske zbornice, se bo na svojem potu v London ustavil v Bukareštu, glavnem mestu Rumtinslce, kjer bo skušal pridobiti rumunsko via do na svojo stran, da bodejo vsi delovali v korist Balkana.
Grki se še vedno bojujejo naprej. Včeraj so vzeli Turkom Syracon in St. George, štiri ure od Janine, kjer so se zbrali ostanki razbite bitolj-ske turške vojske.
Iz Belgrada se poroča, da so avstrijske oblasti v Reflci ustavile srbski parnik Hegedič, ki je pet al 800 ton moke za srbske vojake v Draču. Avstrija se .je izjavila, da bo porabila moko za svoje lastne vojake in bo s tem naredila enak položaj, ko so Turki zaplenili Srbom topove, poslane iz Nemčije.
Druga brzojavka iz Belgrada poroča, da je ljudstvo zelo razburjeno glede zdravstvenega poJožaja kralja Petra. Kralj je padel v nedeljo večkrat v omedWico.
Tewfik pa«a je odfklonil čast, da bi deloval kot mirovni delegat. Izjavil se je, da je preslabega zdravja. Na njegovo mesto bo najbrž imenovan Naby bej, ki je bit pred kratkim ime no.va>n za poslanika v Rimu. Grški delegati za mrrovno konferenco so Venrzelos, gr ški ministerski predsednik; M. Souludis, bivši minister; J. Gennadius, grški poslanik Londonu, in dr. Geo. Streit, konzul na Dunaju. Bulgarski odposlanci so M. Danev, predsednik parlamenta ; M. Papriko v, buJgarski poslanik v Lon donu; generafl Danglis, načelnik generalnega štaba, in polkovnik Metaxis.
Carigra, 8. dec.—'Poročila iz Gallipolisa, ki so pravkar dospela v to mesto, govore o turških grozovitostih v tem mestu in okolici. V okolici GalH-poJisa so bile porezane vse brzojavne žice. Vlada je obdolži« la kristijane, da so oni to naredili, nakar je poslala oddelek vojakpv, da kaznujejo "kristijane. Turški divjaki so pri-drli na kristijane, zažgali njih hiše, pobili vsakogar, ki ni hotel pdačati gotove svote, posilili ženske in oropali vse, kar jim je prišlo v roke. Vasi Mal-gara, Keshen, Karadjali, Alo-ali, Grabunar in Examlli so popolnoma uničene. Na njih mestu ni druzega kot kup pepela. Iz Male Aiije prihaja vedno več vojaštva v GalKpolis.
Turške oblasti poročajo, da je v Janino prispelo 18 bataljonov turških vojakov s topovi <v*ed. To so ostanki one vojske, ki je branila Monaster. Janina je sedaj močno urtrj«-
Kako darujejo bogatini, ki imajo preveč denarja, že majhnim otrokom več milijonov v darilo.
AMERIŠKI MILIJONARJI.
V	teku enega leta so prišli na svet trije otroci, ki so imeli že kar ob rojstvu, takoj ko so zagledali luč sveta, milijone pripravljene. Astorjev otrok je dobif tri milijone, Vanderbiltov potomec šestdeset milijonov, McLean Walshov otrok nad! 100 milijonov dolarjev... ti trije otroci imajo toliko denar« ja, da bi lahko dali vsakemu Amerikancu dva dolarja, pa bi jim še nekaj ostalo. Kako jt ta previdna usoda vendar skrbna /a nekatere ljudi. Kar v zi-bel jim položi vse bogastva, in če imajo samo eno zrno pameti v glavi, pa so srečni za vse življenje uživajo, kar hočejo, molijo kolikor hočejo, denar imajo in denar je sveta vladar.
Za to pa stariši in rednikl teh milijonskih otrok tudi z največjo skrbjo pazijo na svoje rejence, otroke, da se jim kaj ne pripeti. Vanderbiltovega in MoLeanovega otroka so hoteli roparji že dvakrat ukrasti. Kadar peljejo McLeanovega jtroka 11a sprehod, se nahaja |za omrežjem svojega vozička, tako, da z roko nihče ne more do otroka Poleg vozička pa gre cela armada detektivov in skrivnih policajev, ki parijo, da otrok ne pride v tuje roke osebe, ki bi za odkupnino zahtevala milijone.'
Skoro bi se nam smilili ti otroci, katerim je usoda položila bogastvo v zibelj. Tri, šestdeset, sto milijonov, to v današnjih časih skoro ničesar več ne pomeni, ker smo se naučili, da gledamo povsem ravnodušno v svet, ker ne premislimo, kako ogromne svote denarja morajo to biti. Pred 50. leti je bilo to drugače. Tedaj se otro, kom še niso polagala bogastva v zibelj, tedaj še ni bilo milijonarjev, kakor so danes, pač pa so se odtedaj naprej začele zbirati velikanske svote denarja v rokah posameznikov
Tom Lawson, ki je sam milijonar, je naznanil v svojih časnikih boj bogastvu. On kriči vojsko vsem palačam, milijonarjem. Ena izmed njegovih modrostij je sledeča
Število bogatinov v Zjedinje-nih državah je mahno, primeroma majhno, toda število siromakov je ogromno. Desetti-soč je bogatinov, 99.9900.000 ie pa siromakov. Onih deset-tisoč postaja vedno bolj bogatih, a ostali milijoni so pa ve drio bolj revni. In ljudstvo je prepričano, da so milijoni ma loš-tevilmh bogatinov narejeni od večine ljudstva, da ločijo ljudstvo od bogatinov milijoni, da milijoni, narejerai od večine, torej nikakor ne pripadajo manjšini.
In vse to velikansko premo Ženje se je naredilo tekom zadnjih petdesetih let. Pred sto leti so šteli premoženje najbo gatejšega Newyorčana na 200 tisoč dolarjev, in Število teh najbogatejših je znašalo štiri. Devetnajst ljudij je tedaj imelo nekaj nal ioo.ooq dolarjev. Stari John Jacob Astor je imel tedaj komaj $150.000.
V	petdesetih letih se je pa slika silno spremenila. Leta 1855 so izdelali zaznam bogatinov, ne radi baharije, pač pa da bi dognali, koliko kapitala ie naloženega v podjetjih, koliko pa ga je pri rokah za takojšno uporabo. In če pogledamo v to kroniko, bodemo zaman iskali imena, kakor so: Rockefeller, Carnegie, Gould, Morgan, Drexel, Guggenheim, Harriman in večina današnjih
D'PiS!.
Slabi vojaki
V nekem hotelu v Kentuckyju so našli mrtvega James Yorka skupaj z mla- \ do deklico.	I
UGANJKA ZDRAVNIKOM.
CattJesburg, Ky., 8. dec.— Danes zjutraj je umrl tukaj James York, katerega so pred tremi dn-*vi dobili umirajočega v neki hotelski postelji, poleg njega pa mrtvo truplo osem-najstletne deklflce in neko starejšo ženo. Zdravniki nikakor ne morejo vedeti za kako bo-lezni'o je York umrl, in najbrž skrivnost ne bo nikdar rešena. Da sta York in deklica, Jennie Adkins, mrtva je gotovo, toda kako, zakaj in kdaj ne more nihče povedati.
IPriče pred koronerjem so izpovedale, da so našli na tleh v sobi prazno steklenico piva, ko so udrli v sobo. Steklenice ni bilo v sobi ko so omenjeni trije vzeli sobo v hotelu v najem. Samo sumi se, da je eden izmed treh prinesel strup v sobo. Koroner pa ne more dognati, kako je steklenica prišla v sobo, kdo jo je prinesel, in kakšen strup je bil v njej, kakšni so bili vizroki zastruplje-nja. Ida Gullet, ki je ostala še pri življenju, ne more ničesar povedati. N:jo so dobili ležati v sredini med deklico in možem., toda prav nič ne more povedati, kako je strup prišel do njih. Dokazano je, da steklenica ni bila tam ko so ljudje prišli v sobo, in ženska trdi. da izmed njih treh jo nihče ni prinesel. Žensko so zaprli.
Dijažki izgredi. Iz Londona poročajo: V Edinburgu so se vršili veliki dijaški izgredi. Dijaki «0 demolirali lokal, v ka terem so bili izpostavljeni prizori iz vivisekcije. Prišlo je do pretepa s policijo. Več dijakov je bilo ranjenih in 25 aretiranih.
Velik bančni polom v Parizu.
I z Pariza poročajo: Vsled milijonskega kraha bančnega za voda Avguštin Max je rrebroj s-iromašnejših ljudij izgubilo svoje prihranke. V soboto je bilo pri državnem pravdništvu vloženih tritisoč tožb proti ban ki. Ko so blagajnico odprli so dobili le par manj vrednih vrednostnih papirjev, toda niti ene^a c?ntima gotovega de naria. Tudi druge banke so prizadete.
Padel z vlaka. Ivan Hartman kondukter južne železnice, je padel z vlaka med Brežicami in Zagrebom, in sicer pri staji Dobovo. Zlomljeno jedno nogo.
Nesreča v rudokopu. Iz thna poročajo: V rovu hard so se v nedeljo ponoči ponesrečili trije delavci. Zadušili so se s strupenimi plini.
po-ima
Beu-Gott
pa dobimo tukaj j^ko ponižne može, kakor so Astor, Goelet, Vamlerbhlt, Lorrillard, Whitney in Phelps.
William B. Astor je imel tedaj beraških šest milijonov, in kaj je ta denar danes v Astor-jevi rodbini ? Saj so prvorojencu samemu podarili šestdeset milijonov. Whitney je bil tedaj drugi najbogatejši človek v Ameriki, ker je imel celih pet milijonov. Kot navadnih mi lijonarjev nam našteje knjiga štirinajst.
In od leta 1855 se je milijo-narstvo v Ameriki strašno pomnožilo. Iz otroka je postal silen velikan. Milijonarji imajo danes toliko milijonov, da darujejo otrokom nevrjetne
vjoliet, 111.—Cenjeni g. urednik. Kruta žena, nemila smrt, je pobrala iz svoje sredine slovenskega mladeniča, blagega, mirnega značaja, pridnega za delo, kajti živel je za svojo mater, kateri je umrl mož pred sedmimi leti. Naš Franki Kukar je umrl v zgodnji in rani mladosti, star komaj 22 let. Preminul je nanagloma. £e vesel, in dasi le malo bole-ien, je šel po svojih opravkih v mesto. Ko se je pa vračal, se mu je med potjo vlila kri, ki ga je tako oslabila, da je ladel v nezavest, se zgrudil in ydihnil svojo blago dušo, 5. decembra.
Vedno pri rokah, največja in najmodernejša tvrdka 6dlič-nega rojaka Ivana Težaka ga je takoj odpeljala na njegov dom, kjer počiva truplo še ne-<aj časa med svojimi. Pogreb se vrši pod vodstvom g. Ivana-Težaka. Ranjki blagi mladenič je bil zavarovan, pri več društvih, kar bode saj nekaj pomoči njegovi neutolažljivi mamici.
Ni še grob zaprt, ne krije ga še črna zemlja, ko nam solze oblivajo obraz in oči ob smrti nadebudnega mladeniča. Njegove misli so bile velike in jMiemenite, njegovo stremljenje je segalo da-leč v ideale. Bil je skozinskoz priden, marljiv mladenič, ki je bil vzgled vsem.
Zapušča mater in dve sestri, katerih prenke solze občutimo vsi. Tebi pa, draei Franki, naj bo tuja žemljica lahka! yred-ništvo izreka najiskreneje srčno eožalje zapuščeni mamici.
Poročevalec.
Joliet, 111.—Cenjeno uredništvo. Samo nekaj vrstic prosim. Tukaj v Jolietu se govori, da se prične tiskati neodvisen list. Detajli nam še niso znani. Vendar je več rojakov nrioravljenih. da si preskrbi ka j boljega za domače mesto kot imamo sedaj. Večnih enakih pripovedovanj je tudi že vsakdo sit..Kadar o tem kaj natančneje zvem hočem takoj poročati. Da ste mi zdravi.
Novičar.
Pueblo, Colo.—Cenjeno u-redništvo. Na Zahvalni dan je imela naša naselbina izvanredno veselico. Skaipna naša vrla društva so priredila veselico 7. itjro in petjem v korist Rudečera križa, v korist bore-čih se Slovanov proti turškim grozovitostim. Tako sijajnega uspeha sploh nismo pričakovali. Udeležba je bila tako o-gromna, da je bila dvorana do zadniega kotička napolnjena. Vsa čast zavednim in vrlo narodnim Slovencem, ki prebiva jo v Pueblo. Colo, Vi ste po kazali, cla imate srce r.a pra ven mestu, da kadar narod kli če po svobodi, po rešenju, da imate moči. ko mu lahko pomagate, če ne z drugim, z dobro voljo, resnim delom in zavedanjem slovanske narodnosti. Prvotno je bila omenjena veselica pripravljena, da gre čisti dobiček v društveno blagajno. toda blaga srca naših slovenskih Pueblčanov so pa hotela, da se pomaga slovan ski m narodom.
Ves program se je jako u-i godno izvršil. Slo se je z ge slom: Za sveti križ, za svobodo zJato! Kdor neče priznati brata za brata, bode imel tujca /a gosppdarja. Veselico so priredila sledeča društva: Slovenski pevski zbor "Prešern, Slovenski dekliški zabavni klub "Solnčni Žarki." Hrvatski pevski zbor "Hrvatska Vila."
Prvi govornik je bil naznanjen T. D. Donnelly, župan mesta, ki je hotel pozdraviti v imenu Ameri-
Vojni tajnik Zjedinjenih držav ostro graja nemoralno življenje vojakov in graja razne postave.
FILIPINI.
Washington, 8. dec.—'Vojni ' tajnik je kongresu poslal poročilo, v katerem se hudo pritožuje nad nemoralnim življenjem vojakov Zdjedinjenih držav. Vojni tajnik pravi, da je • vsemu temu kriva postava, Id je odpravila vojaško kantino. Vojni tajnik se je izrazH, da so naši vojaki bolj nemoralni kakor vojaki katere druge civilizirane dežele na svetu, kar je pač slab poklon za razme* re, ki vladajo pri vojaštvu. Vojni- tajnik pravi, tla se njegovo poročilo naslanja na o* sebno izkušenost, ker je inspi-ciral 49 vojaških postojank. Rekel je-, da so v prvem obJi-žju vsake vojaške postojanke beznice najnižje vrste ter nesramne hiše, v katerih vojaki počenjajo vsakovrstne budalo-sti.
Vojni tajnik poroča, da je štela armada v začetku leta 82,305 vojakov. V enem letu s? je pomnožila armada za 7,600 mož. Pravi, da je duh v armadi še precej izvrsten, da so slabi, častniki hitro iznajde-ni in odpuščeni. Nadalje priporoča tajnik, da se izda večja svota denarja za utrdbe ob Panamskem prekopu. Tudi je to. la plača zvezina vlada vsa- . ko leto toliko svoto kot jo potreba, da se izvežba mož nacijonalne garde, da bili pripravljeni za vojsko.

^oosevelt republikance.
Washington, 5. dec. V nih krogih se govori, da bo hodnji vodja repmblikan stranke Theodore Roosevelt. Slednji se je izrazil, da i dovolj zaslombe v republik skih državah, da bo voljen vodjem.

Toženi duhoven.
M
Nashville, Tenn, 5. d«ec. Mi Bessi« Eterly toii duhi Ab.)o;ta na $10.000 ker jo n« če poročiti z njenim prvim žem, s katerim se je pred c sem razporočila.
Cesarjev zajtrk ukraden.
Dne 8. nov. je bil kuhar avi skega cesarja, ki, kakor zelo zgodaj zajtrkuje nej t no presenečen. Cesar zajtrki čaj. gnjat in mrzlo pečeni Dvorni kuhar je spravil shrambo prejšnji večer peč< ko, a ko je prišel po njo, jo cesarju s^rvira, je ni bi več. Seveda je takoj prečki drug zajtrk in uvedli so str< preiskavo, ki je dognala, da ukradel cesarjev zajtrk dil kar, ko so ga prijeli je pravic cesarju namenjeno pečenko j del. Cesar je 8. nov. bival v Bi dimpešti.
Samomor iz strahu pred no. V Dnernbachu se je usn tila posestnica Rozalija Sedla cek iz strahu pred vojno. Svc vrednostne papirje je zaj bla v kleti.
- I .M J
klican v Denver, odkodei brzojavno pozdravil. Lepa la gre tudi Rev. Ciril ! ki je imel lep govor, in Srbu g. Sava Radakoviču. čna hvala vsem gospem »n go picam, ki 30 proda' nice. Pev*ki zbori sne pesnice, je prišlo $i< Rudeči križ
Amerika.
V TOWKK IN PETEK.
NAROČNINA:
................Mao
,...„..........$3.00
ipoiMriti........:.'........ $Ž,bo
Itarilka po 3 CMit*.
I km p^piM iN «MknM(i M M HKctuiulo
Ym pUma, dopisi in denar naj se pošilja na:
IDSKA AMERIKA, «11« ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O. •
EDWARD KALISH, Publisher.
LOUIS J. PIRC; Editor.
TUESDAYS AND PRIDAYS.
Bead t>y X.I.OOO Slovenian« (Kraiaeral In * (k* Cltjr nI C krthnd lid elMwtorc. Ad-er-lidif rate■ o> ng«nt.
TEL. CUY. PRINCKTON 189
Bate red ircoBd-clAU natter January I] 6 Ik 1*09, at t be post oSloe at Cleveland, O aaAtrtfee Act of March«, 187». '
Ho. 99, Tuc. Doc. io'ia. Vol.V.
H3
S=
Turike*specijalitete
Boh-ur Lepar je v "Unionu" priobčil sledeči spis, ki l>o zanimal posebno sedaj tudi naše občinstvo.
Marljivi čitatelj časopisov je v zadnjem času naletel pri branju političnih stvari prav posebne izraze, ki niso splošno znani, oziroma, ki jih navadno ne interpretirajo prav. Tako se n. pr. mnogokrat bere izraz "visoka porta" in misli pri tem nehote na turško državo. To pa ni popolnoma korektno. Visoka porta, oziroma osma n ska porta ne pomenja' Turčije kot etnogTafično ali politično celoto, temveč edinole Carigrad-sko vlado. Ta izraz rabijo vsled tega, ker je bilo v Orijentu it od nekdaj v navadi, da so pred vrati in kraljevskimi palačami prirejali ljudske shode in sodna zasedanja. Izraz visoka porta so rabili ie v bizantin-tinskem cesarstvu in je ta izraz pomenjal cesarska vrata, kakor tudi najvišjo vlado. — Sultan Orkan }e potem nazval vrata svoje palače visoko porto.
Tudi naziv "sultan" je ori-jentalična špecijaliteta, izbira iz arabskega in pomenja toliko kakor gospod in je bil naslov za mohatnedanske vladarje v deželah Orijenta, posebno za turške cesarje, ki se imenujejo tudi khati, khakan ali padišah.
Enak izraz \t/ tudi "divan". Tudi ta beseda je perzijskega izvora. Je plural od 'besede div in znači toliko kakor demon, duh. Divan pomenja v Orijentu posvetovalno zbornico vladarja, posebno turškega sultana, ali turško ministrstvo, v katerem zavizema prvo mesto velik vezir. Temu pomagajo najvišji državni dostojanstveniki, to so; reis-effendi, t. j. minister za zunanje zadeve; kiaja hej, minister za notranje zadeve; čauš-basi, policijski mojster; de ferdar finančni minister; kapudan pasa, veliki admiral. in pa berger begi, prvotno rumelski in bosanski. Zbirajo se navadno v dvorani sultanovega "serajla".
Serajl je sultanov harem. T'i stanuje «po več sto suženj (odalisk), izmed katerih se sultan ono izbere, s katero hoče oUčevati. Sultan ne sklene zakona z nobeno izmed odalisk. Jvhaduna. ki mu porodi otroka, se imenuje haseki-sultana in ne more več zapustiti serajla. Sultanova mati se imenuje sultana -valide. Zelo jo spoštujejo in ima na dvoru velik vpljiv.
Harem znači v arabščini neka/ svetega in pomenia ženski oddelek v mohamedanskih hišah. kamor razen gospodarja ne sme vstopiti noben moški. Itzjemo delajo samo evnuhi (kastrirani sužnji). Harem je stanovanje zakonitih soprog sultana v Carigradu. Med seboj se razločujejo po činovnih razredih. Vsled tega je harem razdeljen v stanovanjske apart-je za prvo, drugo, tretjo itd. uno (sultanovo ženo), ne gredo le malokdaj iz vsaka je zase separi-ima pri svojem haremu vrtove, kopališča itd. in odalisk (suienj). v haremu zaprtih
uoin (
lad haremom 1
duna, kaka starej nova, ki jo ima posebno rad. Njena povelja se morajo natančno izvrševati. Ona jamči tudi za red in mir v haremu.
V haremu se zbirajo prijateljice sultanovih žen, ki j te prirejajo pojedine, pri kače-rih se kažejo sultanove žene v celem svojem lišpu. Na take prireditve povabijo tudi ple <a!l^e, ki ob glasovih tambu-rin proizvajajo najbujnejše plese. Na ulice pridejo ženske ve-!no s pajčolanom zakrite in se zbirajo zunaj svojega doma le v javnih kopališčih, ki so v Orientu vsakdanja potreba. Mošeja je za turške žene pre-novedan kraj. Navzlic temu. da so žene popolnoma odločene od sveta, vendar čestokrat na prav rafiniran način varajo svoje soproge. Pri takih ljubavnih aferah jim navadno pomagajo modistinje in pa druge. Navadno so to Židinje in armenske žene. Take ekstravagance so pa navadno zelo nevarne in se •Sena, ki je bila svojemu možu nezvesta, obsodi na smrt in so jo pred časi zašili v vrečo ter utopili, Mnogoženstvo omejuje koran na štiri žene, dovoli na neomenjeno število prilež-nic. Ker pa žene zelo mnogo potrebujejo, si • morejo Iuksus mnogoienstva dovoliti le bo» o-ati Turki, dočim imajo si romaš nejši Turki popolnoma dosti z eno ženo.
Turške žene si barvajo trepalnice črno, nohte rjavo, tem-norumeno ali pa rdeče. Njihova površna obleka je iz dolgega ohlapnega plašča iz broka-ta ali atlasa 7. zelo širokimi in kratkimi rokavi ter so navadno obrobljeni s kožuhovino. ;Pod plaščem imajo lahko svilnato obleko, ki je navadno z zlatom in srebrom vezena. Ta obleka je na prsih odprta, ima dolge rokave in je opasana s pasom. Pas je iz usnja, atlasa ali vezenega oksoniita. Ta pas je navadno najdragocenejši del obleke. Svilnate hlače so široke in segajo do gležnjev. Na glavi nosijo turban z dol visečimi konci ali pa visoko špičasto kapo. Neizogiben lisp so biseri in dragoceno kamenje, ki jih ima-io posebno okoli vratu in na ro. kak vse polno. Manj premožne nadomeščajo ta lišp z zlatimi novci, ki jih nosijo nanizane okoli vrata. Kadenje tobaka je pri damah kakor pri moških običajno.
Turške hiše so od zunaj enostavne, njihove zunanje stene niso prav nič okrašene, le tupa-tam je kako zamreženo okno. Do prvega nadstropja so zidane, ostala nadstropja so pa lesena, vsled česar so tudi razumljivi uničujoči požari v turških velikih mestih in posebno v Carigradu. Z enostavno m-nanjsčino kontrastira notranjščina. ki jo bogati Turek okrasi kolikor mogoče. Središče hiše tvori ?. marmorjem pokrito dvorišče, obdano s terasami in gaiUrijami polnimi cvetk. Sredi dvorišča je navadno mar-mornast vodomet, ki je obdan od visokih, gostih dreves s širokim perjem. V parterju stanujejo sužnji in druga služni-čad. široke lesene stopnjice vodijo v apartmaje gospodarjeve, ki obstoje iz selamlika t. j. stanovanja za moške, in iz harema, stanovanja za ženske. Stene sob so navadno obložene z mozaikom in včasih tudi bogato poslikane. Nad vrati je navadno izrek iz korana, napisan z zlatimi črkami. Pohištva v turških stanovanjih ni —• niti mize, niti stola; namesto tega pa imajo ob stenah dragoceno klop iz preprog, takozvani divan, na katerem je polno dragocenih blazin. Tu počiva Turek čez dan ter s prekrižanimi nogami lenuhari, tu počiva tudi ponoči. Tla so pokrita z dragocenimi preprogami, okna pa H) okrašena z dragocenimi in teškimi zastori.
Vladajoča vera v državi je islam. Ta beseda je tudi vzeta iz arabščine, izvira od besede salama, kar znači "zatajevati se". Pomenja torej popolno samozatajevanje in posvečenje bogu. ki jo ie Mohamed zahteval od svojih privržencev kot prvi verski pogoj. Islam so po-'etn tiazivali mohamedansko vero kot tako. Verska načela so izražena v koranu. V kora-
m
zne sovražne moharoedanske
Bek*f), pbsebno pa raja to so
kristijani/ne le dovoljena, tem: več celo zapovedana. Iz tega se da tudi razlagati fanatično sovraštvo turških mas, ki se v tem sovraštvu tudi sistematično vzgojuje. Turške teologične šole, takozvane medrese pri mošejah, so posebna turška špecijaliteta za vzgojo najgro-zovitejšega verskega fanatizma. Sovraštvo do krščanstva se v teh šolah na vso moč goji in gojenci teh -šol, softe, poznejši duhovniki, ki molijo na grobo vili sultanov in drugih imenit-nikov, so vedno pripravljeni na-hujskati mob h krvavi ekscesom pod pretvezo, da gre za vero.
Vlade se tudi kaj rade poslu-žijo tega sredstva-v vseh vojnah in bitkah, kjer gre za izvrševanje grozovitosti nad kr ščanskimi podaniki. I11 slovito vlogo pri teh človekoljubnih podjetjih igrajo bašibozuki — tudi dobro znana turška špecijaliteta.
Ime bašibozuk izvira od turške besede baši = glava in bo-zuk = hudi, torej: hude glave. Bašibozuki so iregularna turška sodateska, ki je sestavljena iz najnižje druhali. Posebna grozodejstva so uganjali bašibozuki v rusko-turski vojni leta 1853-54, ki so bili strah vseh miroljubnih prebivalcev in ki so izvršili 11a neoborože-nih, mirnih slovanskih rebival-cili turške države na Ilulgar-skem najkrutejše grozovitosti. Leta 1852.—53. so se ravnota-ko odlikovali v Bosni s svojimi barbarskimi grozodejstvi in 1. 1857. so jih spoznali v Hercegovini in na črnogorski meji. Njihov pogum napram oboro roženi sili označuje njihov hitri beg pri prvem nerednem boju — kjerkoli se je ta vršil. Napram neoboroženim so pa tako pogumni, da jih niti njihovi voditelji ne morejo zadrževati pri njihovih brutalite-tak Po gratjovski bitki, so zmagali Črnogorci, je morala porta na pritisk tujih konzulov razpustiti čete bašibozukov. Kakor hitro pa pride kje do protikrščanskih ekscesov, jih porta takoj pokliče pod prapor polmeseca, Arnavti so med ba-šiibozuki najhujši okrutneži. Ju-goslovani jih imenujejo Albance. sami se pa imenujejo po svoji domovini škipetari. Kot egiptovski nekdanjih Epirotov so bili že v srednjem veku znani pod imenom Albanci ali Al-baniti. in pripadajo po jeziku indoevropejskem plemenu, čeprav temu nasprotujejo nekateri etimologi. V njihovi domovini niso "bila — razen Turkov v trdnjavah in mestih — naseljena nobena druga plemena. Arnavti so pa vdrli v slovanske dežele, posebno po velikem srbskem preseljevanju na Ogrsko pod patriarhom Crnojevi-čem I. 1 figo. Ozemlje ob Ska« derskim jezeru med Drino in belim Drinom je bilo pred propadom srbskega cesarstva večinoma obljudeno od Srbov. Dokaz temu so še danes imena onih krajev, kjer prebivajo danes Arnavti. Danes štejejo 1,750.000 Arnavtov, med temi 1,400.000 v Turčiji. 250.000 na Grškem in 100.000 v Italiji. Po veri je 1 milijon mohamedan-. cev, 200,000 Grkov iir 120,000 katolikov.
Posebna turška špecijaliteta je korana, da so namreč prepovedane slike človeških postav. Čeprav se pri Turkih ne more resno govoriti o gojitvi umetnosti in znanosti, vendar pa ta prepoved zelo škoduj« razvoju upadabljajočih umetnosti, kajti turški slikar slika le pokrajine, kvečjemu še cvetke, ptice in arabeske itd. Kiparji pa delajo nagrobne spomenike. Turška godba je brez vsake harmonije in je povsod na zelo slabem glasu. Takozva-na janičarska godba, ki jo go-ie pri posameznih evropejskih polkih in ki nastopa pod imenom turška godba, je sicer turškega izvora, vendar so jo pa vzgojili Evropejci.
Oglasi so pol trgovine za trgovca. Trgovec, ki ne oela-suje, teSko napreduje. Poglejte ameriške trgovine, ki 90 svoj uspeh edino-le s
Ogromne vojaške čete današnjih držav, skoro bajne zmož nosti današnjega prometa, br-asojavi; telefoni, so popolnoma
predrugačili današnje vojske, kadar je treba z orožjem poseči vmes, da se pokaže, kdo ima prav. Časi so minili, ko je gla vni poveljnik visoko na konju, obdan od generalnega štaba, si ogledoval klanje na kakem visokem hribu in dajal pove Ija, in če je vojna sreča grozi la, da se obrne na stran sovražnika, je prijel za zastavo in na čelu zadjih polkov sam planil v bojni metež. Prešla je poezija nekdajih časov, umakniti se je morala moderni teh niki, ki premišljeno vodi boj.
Tudi slika, ki jo vidimo na vojaških vajah z glavnim sta nom. ni primerna, da bi poka zala, kakšna je danes moderna vojska. Pa tudi manevri ^trajajo samo nekaj dnij, bitka traja samo nekaj ur; kako vse drugače je v pravi vojski, kjer pride skupaj milijone ljudi j, ki se na fronti dneve in dneve neprestano borijo za prvenstvo.
Današnji vojskovodja ne pride v bližino palečih se topov, pokajočih pušk, potegnjenih mečev ali bajonetov. Do njega niti bojni krik ne pride, življenje in varnost, r\apetost in fizična vztrajnost moža, ki vodi usodo države, je predrago cena, da bi se stavljala v nevarnost.
Glavni stan vojske, kakor se vrši dandanes je veliko, sklenjeno truplo mnogih sto ljudij, ima različne pisarne, svoje spremstvo, svojo posebno hrano in vse drugo. Na potu, na cesti zavzema glavni stan več kilometrov okolice. Prdvsem ie tukaj načchVk generalnega štaba, desna roka vojskovodje. in če je ta vojskovodja kronana glava, kakor se baš sedaj godi na Balkanu, tedaj je tudi on poglavar kralja, cesarja; načelnik generalnega štaba ni pokoren kralju ali vladarju. Potem pride "operacijsko vodstvo", ki načrte vojskovodje razdefi, preštudira jn jih raznaša na vse kraje bojnega meteža. PVi tem oddelku so navadno najboljši častniki, izbra ni cvet. Glavni stan vojske o-skrbuje tudi telefon, brzojav, saniteto, zrakoplove. V glavnem stanu so častniki tujih vlad. poročevalci za časopise, avtomobilisti in prostovoljni pomagači.
iModerna vojska, ki postavi na bojno polje 400.000 mož, mora računati s prostorom, ki meri najmanj 50 milj v daljavi in rasežnosti Tn komaj deseti del tega mesta more vojskovodja osebno nadzirati. Toda tega njemu ni treba. Ure in ure je oddaljen od vojske; nje^a čuvao samo ena stotni-ja pehote in en eskadron konjenice, ki je pripravljena, če se sovražni odelek nenadoma pojavi v bližini.
Tu, v kakem hlevu, na svi-slih, na kmečkem dvorišču, alt pa če je lepo vreme, kar pod prostim nebom, se razgrnejo karte, lei kažejo pozicijo posameznih čet, ki se borijo. Majhne zastavice različnih barv, vse z iglami zabodene v karto, naznanjajo, kje stoji armada vojskovodje, kje stoji armada
sovražnika. Te' zastavice se spreminjajo vsako minuto, kakor dohajajo poročila v glavni stan. Velikanski kol na prostem, z množico žic sprejema brzojavke, kakor jih hitro ulovi. Le od daleč se čuje grome-nje tisočerih pušk in topov ter naznanja, da vojska v resnici traja.
Kakih sto korakov proč je privezan baton, ki čaka vsaik trenutek, da ponese vojskovodjo visoko gori v zrak, kadar hoče osebno pregledati bojno polje. Avtomobili prihajajo in odhajajo, prinašajo poročila, odnašajo povdja, kako se mora vojska urediti. V posebnem zaprtem prostoru je brzojavni urad. Stotero žic je napeljanih v ta prostor. Vsaka divizija, vsak polk lahko sporoča vrhovnemu poveljniku svojč sta-lisče. Vrhovni poveljnik, ure in ure daleč od boja, vse vsak-sekundo kje stoje
in stroj. m*r iremm ttgt v
venja $toji vojskovodja, ki s pomočjo iic in avtoniobilov vodi bitko, od katere je odvisna usoda domovine, bitko, katere morebiti niti videl ne bo. *
Važni dogodki v decembru.
1.—	Iz evropske Turčije $e je naredila polenta; vsak dan grozi evropejska vojna, posebno pa vsaJk drug dan.
2.—	Na ta dan se je leta 1805 vršila bitka pri Austerli-tzu. Napoleon je premagal združene Avstrijce in Ruse. Istega dne leta 1823 je postala v Ameriki postavno veljavna takozvana "Monroe-doktrina", ki pravi, da gre Amerika samo Amerikancem. Ta postava velja toliko časa, dokler ima Amerika moč, da jo povsol spolnuje — 1912. Evropska vojska je srečno preprečena.
3.—	Leta 1838 se je rodil Cleveland Abbe, prvi ameriški vremenski prerok. Njegova določila za vreme -so bil4 kljub majhnim in slabim aparatom, ravno tako zanesljiva kot so poročila današnjih vremenskih prerokov. — 1912. Kongres v VVashingtonu je bil otvorjen. Mnogo republikancev se je poslavljalo.
4.—	1409. je bila ustanovljena nemška univerza v Lipskem. Vpisalo se je 400 dijakov, ki so študirali prej v Pragi. Hoteli so se ločiti od Čehov, pa so ustanovili svojo lastno univerzo. — 1775, Amerikanci so oblegali Quebec v Canadi, ka terega pa še do danes nimajo v oblasti. — 1912 pripravite se za Miklavža.
5.—	1757 je premagal pruski kralj Friderik Avstrijce pri Leuthenu, nakar se je zahvalil Bogu' za zmago.
6.—	Dan sv. Miklavža, to je nekak dan glavne skušnje za božič. — 1315. se je bila bitka pri Morgartnu, v kateri so bili potolčeni avstrijski vitezi z njim vladarjem vred Leopoldom III. od' Švicarjev.
7.—43.	leta pred Kr. je bil umorjen slavni rimski govornik Ciceron. £il je izumitelj "quo-uisque tandem", slavnih katili-narskih govorov in strah de-magogov. — 1835 je bila zgrajena prva nemška železnica med Nurnbergom in Furthom:
8.—	Leta 1832 je bil rojen slavni švedski pesnik, ki je vedno zagovarjal Slovane, Bjorn-son. — 1912. Otroci štejejo dneve do božiča.
9.—	Leta 1640 j£ bil rojen slavni angleški pesnik John Milton, katerega do danes med Angleži še nihče ni nad&rilil.
10.—	Osman paša se je leta 1877 udal Rusonš pri Werwni. — 1898 se je sklenil mir med Spanjolci in Zjedinjenimr državami.; slednje so dobile Porto Rico, Filipine, guvernerja in predsednilka Roosevelta ter "Bull Moose" stranko.
11.—1620	so prišli prvi an>-gleški našel niki v Ameriko, ki so položili temelj dknasttji ama-
•em, ker sem poslušal vaš svet In zdravil %
PiMLEHa
Ozdravel me je bolečin v
in križu, da se počutim Beda} čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50o, steklenice.
F. AD. MCHTER 6 CO.. t IS Psd Sira*. N«w Yarfc. N.Y.
"vr. v i -via
-s-

g IZVRSTNO OOHAČE VINO! g
Vsem našim starim odjemalcem in prijateljem nama« njava, da sva nakupila najboliega žlahtnega grozdja ter da bodeva imala v zalogi pristno don ače vino.
Rudeče vino iz Concord grozdja, Belo vino Niagart in Katavba, Belo vino Delavare, Salen in kalifornijski rizling.
John Jerše 6t Mihael Jalovec
6424 SP1LKER AVE., CLEVELAND, OHIO
.
1
•
. H/'

,.i.«t.»»iiu ma
GEO. TRAVNIKAR,
Old Bank Cafe .
Fina domača slovenska go»tilna z najboljio in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino. izvrstni likerji in šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
roga) 56 ceste.
mr GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM.'
L

CORK TIP
tIGARETTES
K*-al»t-t\, ki zadovolji najbolj kritičnega kadilca. Narejene iz najbolje?a turškega tobaka za vsekadike.
LEPA SATENASTA DARILA.
Ither
kraljev, Indijancev in narodnih zastav
V TSHki Ikatljici
mo
f <V»*
<Vr«ttw
10 za 5c.
PRODAJAJO v*s PRODAJALNE
Kupite UcatUo, fclva* bo pre-pri tal*. Batenmtti pti£i in cr«t-See delajo lepe alike.
P. LORILLARD CO.
i * n

»VvtJ-r'.*

iiunnimu^uii
Severov Ahnanata za 29A3 je sedaj na razpolagi. Dobite ga danes od vaiega
lekarnarja zastonj
O izvanrednim slučaju
nam piSeg. F. Jortfek, R. F. D. No. 6. Box 26,. Ennis, Texas. Nafi hčerki ie otekla noga okoli členka in ji dala veliko bolečin. Ker seje to nam zdelo nevarno, smo poklicali zdravnika, ki ji je to oteklino prerenal, a tudi to ji ni pomagalo. Štiri zdravniki sojo zdravili in nazadnje soji hoteli *e nogo odrezati Y veliki skrbi smo pisali W.F Severa Co., sa svet, katerega so nam takoj dali.
Dali sma ji uživati	in smo ji nadrgnili del s
SEVEROVIM
Gothardskim Oljem
SEVEROVO zdravilo zoper revmatizem.
(Sctvtr's Rheumatic Remedy) $1.00	(Serera*« Gothard Oil) 60c.
Dobre učinke teh zdravil smo kmnlu opozili in naposled nam je hčerka ozdravila. Ne morem dovolj izrečiti svoje za hvaležnosti ca važ nasvet.
Zgornja dva zdravila hitro presneta revmatiaem, nevralgijo, pokostnico, bolečino v straneh, otekline, okorelost in bolečine ▼ hrbta.
Na prodaj t lekarnah porsod, ako jih rs* lekarnar nima, pilite nam. Za posebni »draTniiki svet, pilite na

Ustanovljena Id. novembra 1910.
Glavni sedei: Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK.. 6105 8t Clalr Arenue. podpredsednik: MARTIN COLARIČ, 1188 iS. 6lat St Tajnik: FRANK HUDOVBRNIK, 1243 E. SOth Street. ZapUmlkar: JOHN JALOVEC, 1(84 East 55th Street ytw^tti, JALOVEC, 8434 Spllker Avenue.
6030 St Clair Ave.; FRANK aORIC,
^lalr A1
1366 venue.
ANTON OSTER,	____
East 65th St; MIHAEL WINTER, 6030 St Clair JOHN MAJZEIJ, «128 Class Avenue. IM: ANT. AHOIN, 6118 St Clair Are.; FR. SIBIIRT, 6124 Gfea* A»e. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue, zdravniki J, M. SELIflKAR, 6127 St. Clafr Avenue. M docl.1 ta drige utadne st^STnaj se poitlJaJo na glavnega tajnika, denarne nakaanloe pa na glavnega blagajnika, evesloo fflrtlo "CLEVELANDSKA AMERIKA"
riški "aristokraciji". — 19*2-'a dan se začnne turško novo leto, in letos seveda si imajo Turtci precej želeti za srečno in vesefo novo leto.
12 — Slavni nemški pesnik Henrik Heine rojen; pri Slovanih na slabem glasu. Leta 1849 je bil rojen W. K. Vanderbilt, ki »e je ameriškega Ijird-stva spomnil posebno s tem, da mu je vzel mnogo milijonov. , 13. —Ruski vojaki zapuste [... Balkan, ko jih je Evropa prisilila, da se ne smejo vojskovati protr Turčiji.
14.—	Leta 1799 ic umrl Geo. Washington, oče domovine, po katerem njegovi umiki še danes žalujejo.
15.—	Konec sedemletne vojske, leta 1745.
16.—	1773 so vrli prebivalci Bostona pometali angleški čaj v morje, ker ga jim je angleški kralj prodajal za dvojno goljufijo ceno.
17.—	1770 je bil rojen Ludo-vik Bethoven, najlepša zvezda na muzikaličneni polju. — 1807
r je bil rojen John Whitier, prvi ameriški ljudski pesnik.
18.—	Prvi angleški naselniki afriško kolonijo Kamerun.
19.—	Prvi angleški naselniki se leta 1606 vkrcajo v Londonu, da se prepeljejo v Virgini-jo. Ha Ellis Islandu jim nihče ni branil vstopa v svobodno jleželo.
20.—	1790 se je ustanovilo zvozino glavno mesto Washington; prebrisani špekulanti za zemljišča so imeli tedaj mnogo posla. — 1912. Začetek zime. Cena ledu se zniža, cena premogu se povila.
21.—	Francozi zmagajo Nemce, vendar samo za tri ure. 1776. Benjamin Franklin pride v Pariz.
M.— 1631. je Gu*stav Adolf, švedski kralj zasedel Mogun-, c i jo tekom tredisetletne vojske.
— 1912. Angleški listi imajo /\ poleg 85 stranij oglasov tudi eno kolono berila.
23.— 1805 je bil rojen Joe. Smith, poglavar mormoncev, čudoviti svetnik zadnjih dnij. —,1877. prekorači ruski general Gurko Balkan ter povzroči slabe case za Tuilke.
2^-— Preskrbite kar mogoče hitro vsa darila za božič.
25.— Washington prekpra-či reko Delaware, da se poda v proti Angležem. 11712. Mir vlada po celi zemlji. — 1837 je bil rojen Geo.
junak iz šparoko-ameri-inojske.
27.— 1571. je bil rojen astro-Kepfpler, ki je določil pot ih planetov. Astronomije ima njemu mnogo zahva-
1856. je bil rojen W00-Wilson; če si bodemo ra-tega dneva eden druzemu titali, je še vprašanje časa. 29.— 1788 osvojijo Angleži to mesto Savannah, tole za par dnij. — 1813. kapitulacija Gdanskega.
30— 1819. Teodon Fontana, naravni pesnik in šaljivec, ro-Foglejmo nedeljske šaljive
angleških listov. t,— 1862. se je potopil Mo-r, tedajni dreadnought. — rje umrl Leon Gambetta, :oski patriot in govornik. [2. čas je, da se naredijo sklepi z?t prihodnje leto 1 da »e denarna mošnja ^za-
ftare domovine.
KRANJSKO.
potopljeni železniški
most med ie
vodo in zdaj gleda nad Krko
še polovica zadnje ograje. Pri potapljanju so prišli na sled da tla pod vodo niso ravna; vsed tega visi orjak na eni strani.
Izpred deželnega solišča.
Radi pregreška kride se je vršila v petek dopoldne kazenska obravnava pro^i bivšemu trgovcu v Idriji Josipu Šepetavou. Desolatne razmere njegovega premoženjskega stanja so imele deloma izvor v njegovih domačih razmerah, deloma so pritiskali na Sepetavca razni gospodarski udarci, nesreče, kakor povodenj vsled idrijskih grabelj ter v zvezi s tem brezobzirnost gozdnega erarja itd. Po končani razpravi je sodišče v zmislu 'izvajanj Šepetavčeve-ga zagovornika dr. F. Novaka obtoženca Josipa šepetavca vsake krivde in kazni docela oprostilo, ker je smatralo za dokazano, da je prišel obtoženec zgolj po nesreči in brez lastne krivde v konkurz.
Obupne gospodarske razmere. Letos je pri ljubljanskem sodišču bilo okroglo 6000 ekse-kucij, med tem ko jih je še lani bilo le kakih 3000. To govori cele knjige o obupnih gospodarskih razmerah v katerih živimo.
šrlatinka se je pojavila v Dragatušu pri Črnomlju. Zanesel jo je sin čevljarja Gregori-ča iz Kandije pri Novem mestu, kjer je bil v bolnišnici. Bolezen je zašla tudi v družino nadučitelja, vsled česar je šolska dblast zaprla III, razred ze 29. novembra. Dosedaj se je pripetil samo en smrtni slučaj in kakor kaže, bo epidemija skoro popolnoma ponehala.
ŠTAJERSKO.
Drobne novice. Umrl je > Mariboru poduradnik J. ž. V Fcrk. 58 let star. Iz Ruš. Zgo relo je dne 15. nov. gospodar sko poslopje posestnika Frana Sernca. Škode je za več tisoč kron. Sum zažiga leti na ne kega težaka Lovrenka iz Sa-mušan, ki so ga že zaprli. I-z Ptuja poročajo to-le idilično zgodbo: Dne 2. nov. je prišel odvetniški uradnik Rupert Auer pijan domov in je začel tako hudo razgrajati, da je žena poslala po policijo. Prišla sta dva stražnika, ki sta pijanega Auerja izvlekla iz postelje, ga zvezala, naložila na voz in odpeljala v keho. Ker pa se je Auer tudi proti policajema ne uljudno obnašal, je dobil zato pri mariborski okrožni sodniji tri mesece težke ječe. — Umr la je v Ormožu Marija Kreps, stara 76 let. — Razpisano je v mariborski kaznilnici mesto pristava, ker je s-edanji pri stav Haersler prestavljen za oskrbnika na messendorfsko kaznilnico. — Imenovalo je graško poštno ravnateljstvo tehnika Julija Breitenberga in absolviranega srednješolca Fr. Dejuala in Ed. Strammerja v Gradcu za poštne praktikante. —- Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo šulverajn-ski šoli na iPragerskem. — Iz Gradca. Porotno sodišče je ob sodilo nekega Siegfrieda Ra venegga iz graščine Draga pri Litiji zaradi številnih goljufij na triletho težko ječo. Mož je bil nekaj časa uradnik v Bosni, kasneje se je preselil v Gradec in je tržil z znamkami. Zapravil je najprej vse premoženje svoje iene v znesku 80.000 kron, kasneje pa še veliko tisočakov, ki jih je dobil iz kavcij svojih prodajalk. Denar je zapravil s kupljivimi ženskami. — Iz I*fu ja poročajo, da >e daroval za uboge pogorelce v
h
priporočal -štajerski name grof Clary. Vladarjev velikodušni dar bo pogorelcem pomagal iz najhujše stiske. — Iz Hrastnika. T*i so prijeli orožniki nekega dr. RoHa Baerna, ki je izvršil mnogo sleparij in drugih zločinov. Baerani je češki renegat z Moravskega; vidi se, da renegati nikoli niso kaj prida.
PRIMORSKO.
Nov poštni urad se je otvoril s 1. dec. v Marčani pri Vod-njanu v političnem dkraju pulj-skem.
Na tršalki poki aretirana
Kranjica. 29. nov.' zjutraj so aretirali na tržaški glavni pošti 19 letno služkinjo Katarino Svarcovo z Jesenic, pristojno v Bistrico. Svarcova je okradla svojo gospodinjo Fuersto-vo in pobegnila v Trst. Izv-deli so za njen poste restante naslov, pod katerim je dobivala pisma V Trst. Na zahtevo ljubljanskega deželnega sodišča je pri izročitvi pis-ina jo aretiral na poŠti policaj. Svarcovo so prepeljali v Ljubljano.
Ponesrečen beg v Ameriko. 29. nov. so aretirali na krovu ameriškega parnika "Cesar Franc Josip I." 41 letnega E. Tosiča iz Knina, malo, prfcdno ie narnik odplul. Aretacija se ie izvršila na brzojavno ovadbo kninskih oblasti, ki so javile, da je izvršil Tosič v Kninu »mor in da je pobegnil proti Trstu, od koder namerava pobegniti v Ameriko. Tosič je na policiji dejanje priznal.
Strašne razmere v tržaški bolnišnici. Dve kmetici iz Po-ctrage na Vipavskem sta šle k goriškem zdravniku dr. Gat-torni — Italijanu. — Mož je bolnici preiskal in odredil, da naj gresta takoj v bolnico v Trstt. Ko sta dospeli v Trst, sta vzeli s sabo neko spremljevalko, ker sta sami laškega jezika nezmožni. Tržaški zdravnik, baje dr. Grisotto je ženski s strašno nevoljo preiskal, eno meni nič tebi nič odslovil, drugo pa obdržal v bolnici 8 do 10 dni. Strašno se je znosil nad spremljevalko bolnih ■ žensk, češ zakaj mu vodi v bolnico bolnice, ki ne .znajo italijanski, kajti vedeti bi morala, da brez italijanščine v bolnici nič ne opravi. Na krepek odgovor] spremljevalke, ki je kot zdravniku odločno pojasnila njego ve dolžnosti, je brezobzirni Italijan utihnil in rekel samo, da naj gredo oni bolniki, ki imajo denar — kmetica je namreč kar naprej vse plačala, v zase bno oskrbo, češ da on za take ljudi nima časa.
Ukradena pošiljatev zlata.— V dveh zabojih mesto zlata svinec. Tržaški parnik 'Heluan' je naložil pred kratkim 40 zabojev zlata. Zlato je bilo na me njeno y Aleksandrijo. Kot odpošiljalci so bile označene razne angleške banke, kot adresat pa egiptovske banke. Ko so zaboje v Aleksandriji »vložili, so našli v 38 zabojih res zlato, v dveh pa svinec. Pečati teh dveh zabojev so bili nedotaknjeni, teža je popolnoma odgovarjala označeni teži v spremnih listih. V obeh zabojih 'bi bilo moralo biti 10 tisoč funtov zlata v vrednosti 240.000 kron. Kje se je izvršila defravdacija, še ni znano. Uve dena je obsežna preiskava, ki pa do sedaj ni odkrila nobenih sledi predrznih tatov.
stanovanja na 677-67^683-685 E. i6oth-st, med St. Clair-av in tovarno Lake Shore. Za 5 sob zgoraj $8, za 5 sob atpodaj mesečno $10. Sobe so nanovo papirane in slikane, tudi očiščene vsega mrčesa. Notri ni ščurkov ne stenic. Vprašajte 1316 Scho-field bldg.	IOI:

Mali oglasi.
Ivana Pelan, tajnica. Službo išče 18-letno dekle pri kaki slovenski družini za o-pravljanje hišnih del. Vincenc Badalich, box 289, Nottigham, Ohio.	100
Dekle dobi takoj službo če! vpraša pri L. Gfossman, 589 E. i02d-st.	uoo
Lepa prilika za trgovino. V najem se da saloon 5 petimi sobami, 5703 St. Clair-av. Po^ sebni poboljški za pravega moža. SchoenhofČn Brewing Co., 3843 Superior-av. Tel. North 1001, Cuy. Central 2281. 100
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam članicam dr. Srca Marije (staro), da se vrši 19. decembra izvan-redna seja, pri kateri se volijo nove uradnice za leto 1913. Prosene ste torej vse sestre imenovanega društva, da pridete v največjem številu na sejo in vsaka sestra naj dobro premisli, koga bo volila, da ne bo nepotrebnih besed po javnih prostorih. Osebno sovraž-tvo naj ostane zunaj, delajmo za napredek ^ruštva. S sestrskim pozdravom,
PRATIKE.
V zalogi imamo pratike, katere prodajamo ioc komad, po pošti tac. Kdor jih več naroči dobi popust.
Anstro-Americana
S. S. CO.
Direktna vofta|n ned
New Yori.om In Avetro-Ogreko
NIZKE CBNK.
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razred a na Indiji Kaiser Franc Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vii avstrijski jeziki.
Kompanija ima sledeče dvovflake: Kaiser Fran« Joseph I., Martha Washington, Laura, AUm, Argentina, Oceni«, la novi ladtye at le delajo. Za vse podrobnosti m obrnite na generalne agente.
Phelps Bros* & Co.
2 faiUaftM St Nev Ysrt, N.T.
a&pa na pri mafic agents
v Z. D. in Canada

Deklica dobi delo v hotelu, mora znati angleško. Najboljša plača. Vpraša .se na 6107 St. Clair ave,	(102)
POZOR!
Rojaki večkrat se sliši, da se jy eden ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago; pa ni bil zavarovan, da družba neče nič plačati, in večkrat se sliši govoriti, da je to amerikanski humbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve, da jo lahko sodnijsko primo-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Ce pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Če je vse pravilno narejeno, ste gotovi, da dobite odškodnino, ako vas doleti nesreča. Zavarujte se pri Joseph Zaje, 1378 E. 49th St. Tel'. Central. 6494 R
(100)
Dvoje stanovanj se odda v najem na 70. cesti. 4. sobe, plin in voda. Samo $10. na mesec. Vprašajte na 6914 St. Clair Av. Stanovanja so na 825 in 827 E. 70th Str.	(101)
ROOSEVELT - IM1
lepe zobe, radičesar jih ka. žie, ko se smeje. Ali vas je sram pokazati svoje? Ali pokrivate usta z roko, kadar se smejate? Če je tako, bi vas rad videl. Slabi zohje veliko pomenijo^ kakor slab želodec, slaba sapa, glavobol, upljiv na oči, rak na jeziku, gnjiloba ustnic, pege na obličju in več drugih boleznij. Tudi zastrupljenje krvi nastane. Moje cene so najnižje v Clevelandu za izvrstno delo. Z vsakim delom gre desetletna garancija. Samo pošteno delo je pri nas. Nizke cene. DTugi zahtevajo do 50% več. Prosta preiskava, ženska postrežba, govorimo v različnih jezikih. Vaš sosed je najbolje spričevalo za nas. Noben slučaj ni preteža-ven za mene. Zdravstveni urad. Prvi slovenski zobozdravnik v državi Ohio. Ne poslušajte posnemal-cev, ki vas lahko presle-parijo. Glejte, da pridete v slovenski urad.
Dr.A.A.Kalbfleisch
White Cross zobozdravnik.
6426 fit. Ctalfav.
Odprto od S. de rt.	_

»OOOOOOOOOOOOOOCOOOO000000
Soba se odda v najem s hrano vred. Poizvejte na 5523 Carry Ave.	(100)
t
Soba se odda v najem, jako prijazna, za enega ali dva človeka, brez hrane. Poizvejte v našem uredništvu.	(99)
POZOR MOŽJE.
Prvi slovenski trgovec vshod-no od 55. ceste na St. Clair ave. Naznanjam, da sem kupil od naj boljših tvrdk veliko zalogo modernih in trpežnih čevljev. V zalogi imam tudi vsakovrstne moške potrebščine po najnižjih cenah. Se priporočam in zagotavljam, da bo vsak odjemalec ki pri nas kupi, najbolje postrežem	(12) LOUIS GORNIK. 5823 St. Clair Ave.
Ne pozabite zgorejčnjega naslova.
POZOR l
V sredo se vrši seja društva "Triglav" ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani. Društvo ima na vrsti jako važne predloge, in so člani torej proseni, da se udeležijo v obilnem številu. M
Ali imate mogoče pohištvo naprodaj? Ali bi radi prodali? Denite mali oglas v "Ameriko", pohištvo bo kmalu prodano.
CANDLER'S COAL CO.
Tu si lahko prihranite denar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago st vsa prevažanja. Telefonirajte Park 309 W. Nai urad je 16311 Sa-ranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard".	(4)
SVARILO.
Vsem odjemalcem prejšnje Lampetove mesnice naznan* jam, da nima nihče drugi oblastvene pravice pobirati dolgove, kakor edino Frank Lun-ka, ki je uslužben pri Gornik in Temfetokle, 672 E. 152nd 9t. Collinwood Opozarjam in prosim torej rojake, da plačajo samo njemu, Fr. in
Najnovejše ra rojake
						
zabfr r»oa-is						
Princeton 13St a f||l|yi T«#P>VW hi PQQfiimm. M nurt 1811 ' He ^KPiTOif «W 9T. 0UUN AfMff.
TeL

Skoro vsakdo rabi plin.
Skoro vsaka družina v Cleveland« rabi pKa,
T hiii in trgovini.
Zakaj?
Iter plin je cenejii ko« premog »K ks, ne dela nesnage v hiii, se hitro priige in ngasae, hrani denar, čas in ndotmost. Če ne rabite plina, pridite v nai srad ia povejte, k*j hočete imeti.
The
East Ohio Gas Company
144? EAST M SHEET

Jedini nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade tz A/Va-shingtona, da ima najbolj!« zdravila kakoriraih ie ni bilo. Alpen tinktura, od katere t 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moikin v 6.tednih krasni brki in brads popolnoma zrastejo in ne bodo odipadli in ne siveli. Revmsti-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovlce, potne noge, ozebline in tse druge sli-Čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC,
1092 E. 64 Street CLEVELAND, OHIO.
>0000000000000000000000000»
Pošteni fantje se sprej'mejo na hrano. Vprašajte pri Mrs. Ivana Grdina, (Jakob Grdina) 5401 St. Clair Ave. vogal 54. ceste.
- (97
v POZOR!
Sluabo dobi razumen mlad mož, ki bi se rad naučil lekar-skega posla. Mora govoriti, in pisati angleško ali
Za božične praznike.

Priporočamo so vsom našim prjjstdjjeB im ▼ nakup našega Mtamega domačei vina kakor tudi ifaqja*
Znižane cene.
Za vsako naročilo od eden gabra naprej. Pri večji naroČbi znaten popuit
Pristni tropiqjevec sodček 5 galonov ....
Prialni droinik sodček
3 galonov ....
Pristna slivovka sodček 5 galonov
Francoski kotyak sodček
5 galonov ....
VINA:
Domačo naturno rudečo vino sod 50 galonov	«
DomaČe naturno rudeče sod 50 galonov
Ako bi kateri od rojakov rad svrdel cene dragih ptja* katere niso tukaj priobČene, prosimo aaj se pisneao aa nas obrne. V zalogi imamo vse kar kdo rojakov poMi po najnižji ceni. Za obila naročila se pripoveta:
Prva Slovenakn družb«
5 OHIO BUMPY DISTILLING £
6102-04 St. Clair Ate., Clrrcfead, Otto
111
lACin 7CI JO SLOVENSKI POGSJ JUaiJr LCLCt NIK IN TRGOVBC.
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga posed ok vsaki priliki, ti Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen m najfinejšo opravo in ftnifi kočijami, f Zaloga pofcBt«%
železnice, posode, barve stekla itd. Oprto noč m
JOSIP ŽELE, 6108 8T CLAIR A
i
====
►TTIITTTTTIl II II TTIIIT11 ITTTrTTTTlTI I IT III IT III rmi
.IOHN fiORNIK. —"J-LT?
Priporočam ae Bih Jeseneklli „ po meri ln fto v napravo uniform tm
Prlnorofun tudi * 1,1 -
■■■
i* IS. stoletja po xgo-
doyimkih zapiskih.
ntANOCMKO 8TISAL VICTOR HUGO.
ZA 1CLEVELAND6KO AMERIKCT PRIREDIL L. X P.


la vendar pripušča«, da umre, (Mi, kateri si dolsan življenje, mul, krasna, Ijubeznjiva, častila, ckoro ravno tako potrebna svetlobi zemlje kakor ,>olnce nin Dociin ti, pol norec pol čarovnik* aeljnata gUva, ki se ti zdi, da znaš hoditi in misliti, m bos five! se nadalje z iivljen. jen, katero si ukradel njej, ti, id a tako nepotreben kot sveča npoldne. Ne, ne, imej sočutje Grihgoire; bodi velikqdu-mm. Ona ti je pokazala vzgled " Duhovnik se je razgrel. Grin-gmrt ga je sprva neodločno gledat; naenkrat pa je postal Mehkejši, koneČno pa naredi tmk obraz, kakor novorojeni mtuA, je dobil krče.
Tftsletični ste," reče, ko s» stlzo. No, premisliti si Neumna je vata misel 1'" In ho preneha za trenutek, pristavi: ^o in, kdo ve, če me iodejo jv resnici obesili. Ko ne bodejo tam zgorej v majhni oefiri zapazili tako čudno oblečenega!, Iv kapi in kiklji, se bo-4cjo samo smejal?. No in, če ase me. obesijo, saj je smrt na vtftkih ravno taka kot kakim drpra, smrt, ki ni riba niti Maso. Veličastno je umreti, to je čjovek enkrat živeli i
DnhoVen ga prekine: "Ali son torij zmenjena?" Gringoire molči. **2 Bogom torej," pravi ar-htdeakop, "zopet te najdem."
Trav nič si ne želim, da nse ta adnt zopet najde," misli ire, ko teče za Klavtfi-"Stojte, gospod srh id e-nobenega sovrafttva med ti prijatrlfi. Vi k zani-ante ca to deklico, za mojo ic-nov prav je tako. Dali ste mi načrt, Italco se jo reii, mehi late pa nastavili zanjko za Vrat. Fravirar sem pa dobil drugo kapitalno idejo. Ce iznajdem tako metodo, da iz vlečem deklico in asreie, ne da bi jat riskiral svojega nosu, kaj bi vi rekli It temu? Ali bi bili zadovoljni, afi moram biti jaz na vsak način obešen?"
Duhoven je bil tako razburjen, da si je potrgal gumbe na svoji obleki. "Večni klepetač, kaj pa misliš sedaj?"
"Da," nadaljuje Gringoire, ko govori sam s seboj in se pri-temlfe za nos, "tako je. Ona je prilfebljena pri lopovih. Dvignili se bodejo pri prvem mi-Cljcju. Ničesar ni lažjega. Napo*. la v zmedi je odnesejo. Jutri zvooer, * * nič bolj jim ne bo pr^akt"
"Kakften je tvoj predlog! Daj, da širšim 1" kriči razburjeni dahoven.
Gringoire se pa slovesno utiftte J*oti njemu. "Pustite ase, jaz skladam načrte. Čudovito! Mora se posrečiti na vsak način."	s
Toda kakšna sredstva imaš1?" vprašale Klavdij <z jeznim glasom. Obraz Gringoirea ne je pa svetil zadovoljstva.
"Pojdite sem in nastavite uho. Prav fina bomba je, ki nas Bo vse skupaj izvlekls iz za'-•drege. Pri svetih nebesih! Priznati se mora, da jaz nfeeiri norec. No in, ali je mala koza pri-dekici?" "Da."
"Mislili so ftndi njo obesiti, kaj ner
"Kaj mene to briga?" "Da, mislili so. No, saj so šele zadnji mesec obesili neko svinjo. Rablju je to zelo pov-šcč*, ker potem meso poviije. Da bi obesili mojo lepo Djalil Uboga, majhna kožica)"
"Prokletstvo nad tebe!" kriči don Klavdij. "Ti sam si ra-helj. KakScn načrt, tepec, si si fmtsfil, da jo rešiš? Ali moram vleči tvoje misli s klešča-tm h teb*?" ,
"Le počasi, mojster, povedati vam hočem." Gringoire se sklone k nšesu cona in šepeta precej i; prej pa se je obrnil s po-na vse strani, ulice, če i ja. Ko je končal, zgraža njegovo roko
"Jutri," ponavlja Gringoire: Arhideakon odide v en kraj, Peter v drugi In ko, tako kop raka, govori sam s seboj: "Redek dogodek je to, mojster Peter Gringoire. Pa kaj hočem^ Lastovke preplavajo ocean, in majhen možak lahko nese doraslega bivola na svojih ple-čah."
Drugo poglavje. Postani vagabund.
Ko se arhideakon vrne v samostan, dobi svojega brata Ivana pri vratih sVoje celice. Mladič se je za časa bratove odsotnosti zabaval s tem, da je risal na zid bratovo sliko, katero je še olepšal z velikanskim nosom.
'Don Klavdij je komaj pogledal Ivana; njegove misli so bile drugje. Veseli .obrazni izraz Ivana, ki je tolikokrat razveselil resnega in zatopljenega hrata Klavdija, sedaj nikakor ni bil zmpžen prebudrti brata iz njegove zamišljenosti.
"Brat," reče Ivan boječe, "prišel sem, da te vidim."
"No in kaj potem?" odvrne arhideakon, ki je komaj dvignil oči proti bratu.
"Gorje, brat, veliko vzroka imaš, da bi mi rekel: Ivan, ne ostajaj zunaj ponoči, ne lenu-hari, kakor zavrženi osel. Ivan, ndaj se kami svojega mojstra. Ivan, pojdi vsak večer v kapelo, kjer zmoli očenaš. Oh, kako dobri nauki so bili to!" ,, "In kaj še?"
. "Brat, prid seboj v«diš grelnika. nesrečnega, kriminalnega zločinca. Moj dragi brat, hudo sem kaznovan, ker nisem poslušal tvojih naukov. Vsemogočni Bog je pravičen. Dokler sem imel denar, sem bil vesel, sem plesal v neumno veselje, vse je prešlo. Ljudje se spogledujejo nad menoj na cesti. Žalost irf upniki me preganjajo."
"Kaj še?" reče arhideakon.
"Res. moj dragi brat, rad bi se vrnil v bolje življenje. Prišel sem k tebi ves potrt. $ke» san sem. Priznam mojo krivdo. Rad bi se podal v samostan, tako mi je žal mojega življenja... Toda nimam niti peresa, niti črnila, ne papirja ne knjig. Vse to moram ktfpiti. Raditega pa silno potrebujem nekai denarja, in prišel sem k tebr, dragi brat. z žalostnim srcem."
"Ali je to vse?" .
"Da," reče dijak. "Nekoliko denarja."	*
"Jaz ga nimam."
"Dobro torej, dobri brat," odvrne Ivan z rosnim pogledom, "prav žal mi je, ker ti moram povedati, da sem dobil izvrstne ponudbe od drugih stranij. Torej mi nečeš dati denarja?" S "Ne."
"Torej postanem lopovi"
"Postani lopov I" odvrne mrzlo arhideakon.
Ivah se malo priklone in žvižgaje odide po stopnjicah. V trenutku pa, ko koraka po hodniku samostana, pod oknom celice svojega brata, čuje, kako •se okno odpre, in ko se ozre kvišku, vidi postavo svojega brata. "Poberi se!" kriči don Klavdij, "to je zadnji denar, ki ga dobiš od mene."
V istem času pa vrže duhoven proti Ivanu debelo in teš-ko mošnjo, ki udari Ivana na glavo, da dobi velik rog. Ivan pobere denar, zadovoljen in mrmrajoč kot pes, ki je dobil najbojšo kost.
Tretje poglavje.
H Alegro.
Naš čitatelj se mogoče še spominja, da je bil prostor, kjer so imeli berači in lopovi svoja .stanovanja, obdan okoli in okoli * velikim zidom, 4ci se je pa že na več krajih začel močno so
so pa služili drugim namenom.
Ta Stolp je bil prvo in največje zbirališče vagabundov. Bil je podoben velikanskemu čebelna-ku, pri katerem so bučele odhajale/in prihajale noč in dan. Zv»:čer, ko je vse drugo spalo in počivalo, ko je utihnilo razburkano življenje tatov in pote. puhov, S4 lahko velno spoznal veseli stolp, ker tam je vladalo kričanje in veselje.
V kleti je bila krčma. Nekega večera, 4co so zvonovi po vseh pariških zvonikih naznan jali vi: čer no -uro, bi mestni stražniki lahko opazili, da vlada v stolpu večji nemir in krik. V stolpu je ibilo več^gruč ljudij, ki so se pogovarjati med seboj s pritajenim glasom; kot bi kovali kak važen načrt. Tupa-sem je kak adoit brusil in pre ghedoval svoje orožje.
Med vso to pisano množico, ki se je drenjala, pripravljala in pogovarjala v veliloem prostoru. je sedel pri peči filozof, vtopljen v razmišljevanje, držeč svoje noge v pepelu. Bil je Peter Gringoire.
"Dajte, hitite, oborožite s*e! V eni uri se napotimo!" pravi Klopin Truleflu svojim ljudem.
Dva igralca s kartami sta se baš igrala. "Adut," pravi eden izmed debelejših, "zaznamovati te hočem s palico. Vedel boš, kdaj si hotel mera? goljufati." "ph!" grmi neki Normanec, natlačeni smo tukaj kakor svetniki v nebesih."
JSinovi moji," reče egiptovski vodja svojim poslušalcem, "francoske čarovnice gredo na ples brez metle ali brez kakega druzega predmeta; samo nekaj magičnih besed rabijo. One v Italiji imajo vedno kozo, ki čuva pri njih vratih. V zrak pa hodijo skozi dimnik."
Nad vsemi se pa razlega eričanje mlageda vojaka, oblečenega v žtflezju. "Hura, lvu-ra!" kriči, "prvič grem danes v boj. Dajte mi kaj pijače. Prijatelji, moje Ime je Ivan Frolo, gospod sem. Bratje, na čudno ekspedicijo grenio. Hraibri adu-tje smol Oblegali bodemo cerkev, razdrobili vrata, odnesli gospodično, rešili jo sodnikov, rešili jo duhovnov, škofa za-žgemo v njegovi palači, no, in vse 4o naredimo prej, predno more navaden meščan pogoltniti krožnik juhe. Naš vzrok je pravičen. Oplenili bodiemo Notre Dame, to je res. Obsodili bodemo Kvasimoda. Ali »oznate Kvasimoda, gospodje in gospe? Ali ste ga videli, kačo tzvoni t. velikim zvonom? Pri Bekrebubovih rogovih, ve-ičastno je to, kakor da je hudič v družbi 7. demonom. Povem vam, prijatelji, da sem jaz rojen vagabund. Dobro vzgojo sem ime!, pa sem zapravil vse premoženje. Moj oče je želel, da postanem častnik, moja mati me je pa želela videti kot >ro»ta, moja teta kot odvetnica, moj stari oče kot prono-tarja pri kralju, no, jaz sem si pa izbral poklic vagabunda. Povedal sem to svojemu očetu, toda on me je udaril v obraz, moja mati je začela jokati — uboga stara gospa —! Dragica, premenjajmo vino, še nekaj denarja mi je ostalo."
Medtem se pa nabralo več vagabundov okoli šolarja, ki so z veseljem poslušali njegovo šalo. Pričel je peti, dokler ko-nečno ni vzkliknil: "Haj, ti, zl od je v i krčmar, daj mi kaj večerje r
Ljudje naokoli so se oboro-ževali, šep:<ali med seboj in govorili:
"Uboga Esmeralda," reče ne-ca ciganka. "Naša sestra je. Oprostiti jo moramo."
"Ali je še vedno v Notre Dame?" vpraša neki judovski >arantač. "Da, zlodja, še je." "Dobro torej, tovariši," kriči barantač, "naprej k Notre Dame! Čim prej, tem bolje. V capeli sv. Fereola sta dva kipa, eden sv. Antona, drugi sv. Janeza Krstnika. Oba sta iz čistega zlata, skupaj tehtata sedemnajst mark. petnajst ester-ingov. Jaz dobro vem za to, cer -sem po poklicu zlatar."
Med takimi pogovori pa je Klopin Trulefu razdelil orožje med svoio množico. Zdajci se približa Gringoireu, ki je bil videti precej zamišljen. "Pri-Peter," reče tuniški
hom. "Prijatelj sem ognja dragi gospod," reče, "ne samo rarfitega, ker ogreva naše noge in 4cuha našo juho, pač pa ra ditega* ker ima iskre. .In te iskre so cel svet." /
"Grom *n smrt. če bi te razumi," grmi tuniški kralj Klopin Trulefu. "Ali veš koliko je ura?"
"Ne jaz."
Klopin se pa obrne k egiptovskemu vodiju. "Tovariš Matija," reče, "kmalu bo čas za nas. Sporočano mi je, da je kralj v Parizu."
"En vzrok več. zakaj naj ta koj iztrgamo našo sestro krempljem Pariza." odvrne egiptovski vodja.
"Tako je prav," reče Klopin Trulefu. "Sicer pa pridemo dahka tja. V cerkvi ne bo upora, ker ni nikogar tam. Kanoniki so vsi zajci, mi smo pa močni. Uradniki parlamenta pa bodejo jutri gledali, ko ne bo ptice v kleti. Pri papeževem nosu, ne »bodo jo obesili lepe deklice."
Po teh besedah pa Klopin odhiti iz gostilne. Kmalu se pa vrne in zakriči: "Polnoč je!"
Po tem znamenju, ki je učinkovalo na množico, kakor povelje polkovnika na vojake, se za'kadi vsa oborožena in neo-borožena četa moških, ženskih in otrok iz gostilne in dvorišča. Ijuna je bila zasenčena od bla-kov. Zbirališče potepuhov je bilo precej temno. Niti ene luči ni videti. Vsi so govorili ja-ko tiho med seboj. Klopin skoči na kamen. "V vrste, možje Kantaf" kriči. "V vrste, cigani!" Sum se vname med množico Neizmerna množica se postavlja v kolone V nekaj minutah že .zopet zakriči Klopin. "Tiho korakajte po cestah! Nihče ne sme prižgati baklje, dokkr nismo pri Notre Dame. Naprej V
Nekaj minut pozneje pa so že pobegnili mestni stražniki pred silno množico, ki se je pomikala, po cestah, med vijugastimi ulicami naprej proti sredini mesta.
Četrto poglavje.
Zloben prijatelj.
Iste noči Kvasimodo kar ni mogel spati. Pravkar je za-dnjič obkrožil cerkev, kakor je delal vedno. Niti opazil ni, da v trenutku, ko zaklepa vrata, je smuknil mimo arhideakon, niti ni opazil nasmeha na njegovem licu. Don Klavdij je bil to noč bolj zatopljen v misli, kakor navadno. Odkar se je pripetil oni nočni dogodek v celici Esmeralde, je bil arhideakon jako surov s Kvasimo-dom, toda kljub temu, da celo kljub udarcem, ki jih je prenašal Kvasimodo od arhideakona, ni mogJo ničesar spremeniti njegove udanosti in ponižnosti do duhovna. Od arhideakona si je dal dopasti vse, zlorabo, grožnje, udarce, ne da bi mrmral, ne ida bi »t pritoževal. Le včasih je strahoma opazoval arhideakona, ko je prihajal po s-topnjicah stolpa, ker se je bal, da gre k ciganki, česar pa se Klavdij Frolo sedaj ni več drznil.
One noči torej, ko je Kvasimodo še enkrat pogledal po svojih znovonih, katere je zadnje čase tako zanemarjal, je stopil na vrh zvonika; s seboj je imel prižgano svetilko, katero je pa dobro zakril. Na vrhu stolpa začne gledati po mestu Parizu.
Noč, kakor smo že rekli, je bila silno temna. Pariz tedaj ponoči sploh ni bil tako razsvetljen kot je danes; pred očmi našega Kvasimoda se je

itant
Dalje prihodnjič.
Kako se išče poaojilo.
Prvi dijak: "Prijatelj! Ali po. trebuješ denarja? Le odkrito povej, nič se ne sramuj!"
Drugi dijak: "Hvala Bogu, denarja imam sedaj zadosti!"
Prvi dijak: "Bodi torej tako prijazen in posodi mi deset kron!"
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1913.
je izftel ter je dobiti za 30I s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobite je
pri SLOVENIC PUB. CO.
82 Cortlandt St. New York, 6104 St. Clair A v. Cleveland, O.
LAI KOV GOLDEN
ROD
KRUH
je nurejen v pekarni tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-ceiji.
Tbe
Jacob Laub Baking
Coapaay
4919 LORAIN AVE.
	
Dol	^ro delo
poni	izkih cenah
MIHAEL SETNIKAJR,
ami WT. OLAIH A Vic.
T»L -

Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko rano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke stne slavnosti kakor tudi sa vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k
ZDRAVJE IN VESELJE!
Elektrikft pr|nn6it to vaemti <>toveArvii.
'■m
Nase delo je izvrstno naša postrežba
je boljša naše cene so vedno nizke.
Oba t«Ufonai
}
EAST M25L CENT. M44 K
Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
DRY-CLEANING & DYEING.
IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CEN AR
F. H. Mervar,
133S EAST 55th ST.


Coy. Telefon Wood 58
Harold E. Emerich,
javni notar
Zavaruje proti ognju. Prodaja hi&e in lote.
16205 $L CUir Ave.. Cor. Hohners, COLUNWOOD
Js S. Jablonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
«1*2 8T. CLAIB AVE. N. E.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00
Ali ste zdravi in veseli? Če ne, ali ste voljni žrtvovati $2.00, da poizveste, kaj vam manjka in kako postanete zopet močni in zdravi?
Po celem svetu so prišli slavni zdravniki do spoznanja, da zdravila sania brez druge pomoči ne morejo ozdraviti bolezni in bolečin, torej dajejo svojim bolnikom vedno manj zdravil. Predno se začne zdraviti bolnika, morate naijprvo vedeti, kako je bolan, kaj je vzrok bolezni. To se pa lahko zgodi s pomočjo največje zdravniške iznajdbe tega stoletja, s čudovitimi X žarki, skupaj z analizo urine in krvi.
Naš laboratorij je posebno pripraven za take 9bširne in znanstvene preiskave/ da lahko pozitivno spoznamo vzrok vaše bolezni, in ko najdemo vzrok, lahko zdravimo z zbolj-šano metodo, ker imamo vse moderne električne priprave, kot statiko, vibriranje, ozon, X žarke in drugo za zdravljenje kroničnih boleznij. Mi se ne oziramo -na zdravila in pilule, o katerih se dvomi, če prinesejo zdravje.
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
746 Encltd Ave, blizu O. certe.
Uradovne ure od tt. zjutraj do 4. popoldne. Od 7. do 8. zvečer.
Oh nedebah od 10—12.
Velika zdravilišča kot Karlove Vari, Nauheim; Mi Clemens Hot Springs in druga imajo čudovite aparate za zdravljenje kroničnih boieznij. Toda ni več potreba, da zapustite dom in potrošite tbliko denarja, ker v naših velikanskih uradih imamo vsak aparat,, znan zdravniskf umetnosti, in zdravili šmo že na tisoče slučajev zadnjih' 17 let t velikim uspehom. Lahko pridete k nim in4, z neprevelikimi stroški se lahko tukaj zdravite kot v ve-Hkih zdraviliščih, v .	'
Onim, ki trpijo in potrebujejo zdravljenja, rečemo, naj ne odlašajo, ker to je nevarno. Zima je tu, mraz, ki vam lahko vzam.e še tisto moč, ki jo imate.
Za nedoločen čas vam pomir dimo preiskavo telesa z X žarki, z mikroskopom in kemično analizo za svoto $2.00.	.
(Povedali vam bodemo, če morete ali ne morete biti ozdravljeni, tudi koliko vas bo j veljalo in kako se morate zdrat viti, da ste zopet zdravi in veseli.	•• v.v.


NAJBOLJ OKUSNI KRUH t
Ali veste, kje ga dobite? Pri prvi slov. pekariji
1126 E. 68th ST.
Sveii piSkoti, sveže slaščice vsake vrste, posebnost pa je
TORTA ZA POROKO
Priporočam te vsem slovenskim društvom, poaebno p« tD-di fceninom in nevestam. — Naročila sprejemata tudi fro-ceija Spcch in Samich na Glas« ave.
xmnttwninn'1............................................
SBBBIh
KDOR HOČE DELA ifeit"
Imr V«tlftlcft Slovensko - Anglcikl TolmaO "Pl
d* se bo Utoho lu hitro brca u«telja priuMl anglcttinc. K*|lga obwff* slo*, ■ngl. ruiofor *a vsakdanjo potrebo, nnrodila sa angl. pisavo, »pUo»aa)r aogletklh pisem In k*ko se postane amerikanski 4rlavV*n. Vrhottga knjiga Ima dosdaj najvet.il slov. angl. In angl. slov. slovar. Knjiga trdo In okusno v platnu vesana (nad 423 strani) stan« M.OO In se dobi pri:
* V. J. KUBELKA, » W. M S, N«« Tat. K l
^ Bdlno In uajTdJe lalolnlltvo slov. angl. In rasnlfa slov. kqj g. Pilite pooenlk.
ogenj i Zavarujte se proti nezgodam! ogenj t
«7| |\ Pri slovenskem savnrovalnem aff«)
Kief A. Haffner-ju
Zavarujem hI Se. poblfttvo, steklene tipe (plate glass) blase (stock) vseh vrst tanje, vosove. ter sploh vse kar vam
tujec *avarovati. posebnosti Kadar s« »«lit*. ne pesalrtts premenrtl_ zavarovalni polici, ker v slučaj« ognja M ne dobili odttodnlao, I velja todt kadar oddaš te posest komu drugemu. Da al prihranite ta in nepotrebnih sltnoeUJ pridite k meni la Jm vam nr^-potrebno in zastonj. Vse Informacije glede latarovatalne Oglasite se pri meni prej ta od daste savarovalnino kakemu Se prlporoCSm rojakom. — Na nrmdu Cleveland Trust Oo. St In 40. ceste od S. ure sjotrsj do I. are sveSsr.
A., HAFFNEH,
ZHSTBN1! ZASTONJ! ZASTONJ!
SIOOO.OO VREDNA BOŽIČNA DARILA
Popolnoma zastonj.
Bres pogojev. Vi hranite "register" kupone od vsega de-natja, s katerim kupite pri nas blago od sedaj do božiča. Več jih imate, bolie boiično darilo dobite. Darila UP vidite sedaj v našem oknu prodajalne. Zahtevajte' pon pri vsakem nakupu.
A. AUE-RBACH,
t«

m f
■Š
■ <!