hi velja • poStnino nmi ia ▼ Maribora t pošiljanjem na doa «Ml*Wl m pol teta * a.-A ietrt teta m L— flaročnina m pofltya imlitn t tiskani ar (Stila, teroike «se hitr. B. 1M N prfiija ¡to odpovedi. \m m katoL tis-iruStra do-Mif^u Ust brei posebno naročnine. List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni tisti dobi se v tiskarni in pci gospoda Novak-n na velikem trga po 10 k. Rokopisi se ne tt*> lajo, neplačani listf se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstic«, te se natisne en krat, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 35 h. Inserati se sprejemno do srede opolndoe. Stev. 25. V Maribora, dne 18. junija 1903. Tečaj XXXVII. Dogodki v Srbiji. O strašnem umoru v Belgraau poroča priloga »Naš Dom« natanko in obširno, zato se naš list lahko omeji na splošne opazke o grozovitem dogodku v srbski prestolnici. Noben trezen in pameten človek ne more odobravati umora, četudi je bila vlada kralja Aleksandra in njegove soproge neznosna. Podložnik nima pravice, kaznovati svojega zapovedovalca, kakor ne hlapec svojega gospodarja. To je načelo, s katerim stoji in pade ves družabni red! Strašen način pa, s katerim je srbski narod odpravil dosedanjo vladarsko hišo, ni zapisati toliko na rovaš srbskemu narodu samemu, kakor njegovim učiteljem. In ti so Nemci. Znano je, da je bilo srbsko vojaštvo od nekdaj nemško-prijazno. Sedanji ministrski prezident, katerega si je vojaštvo ob umoru izbralo, je odkrit prijatelj Nemcev. Večina srbskega razumništva, ki je ostalo tako hladno ob strašnem umoru, je dovršilo svoje študije na nemških univerzah. Nemška oholost, ki brezobzirno podere vse, kar se ji ne klanja in kar ji ni po volji, je prešinila srbsko vojaštvo in razumništvo, zato se ni čuditi, da se je izvršil ta strašen umor in da ga razumništvo odkrito odobrava. Ruski car je jokal, ko je zvedel o strašnem dogodku na srbskem kraljevem dvoru. 2 njim plaka gotovo vsako slovansko srce, ne toliko za kraljem in kraljico, ampak da se je zgodil sploh ta surov zločin. Kar se je doigralo sedaj v Belgradu, to je proti značaju slovanskih plemen! Kralj Aleksander je bil res mnogo kriv na veliki nezadovoljnosti, ki je zavladala v srbskem narodu proti vladarski hiši. Toda, kdo je pokvaril mladega kralja? Ali ne njegov oče Milan, katerega je nemška politika oboževala? Nemec hoče imeti tudi most proti Carigradu, in čim bolj propalo je ljudstvo in vladarske hiše na tej poti proti Carigradu, tem boljše za njegove namere! Srbski narod si je izvolil dne 15. t. m. novega kralja, Petra Karadžordževiča, ki se imenuje na prestolu Petar I. Novi kralj naj skrbi, da zavlada med narodom zopet mir in slovanska plemenitost, ki spoštuje svoje kralje, a jih ne mori! Politični shod v Slov. gradcu. Velikansko nesrečo je Dovzročil zadnji požar v Slovenjgradcu, a mesto je postalo vsled te nesreče občezrrno. Kdo v Avstriji ne pozna danes tega imena? Slovenjgradec še nosi vse sledove velikega požara. Pogorišče še je nepozidano, le par stavb se je začelo dvigati. V življenju Slovenjegradčanov pa se ne pozna več, kaka nezgoda jih je zadela. Ljudje hodijo veselih obrazov mimo tebe, kočije drdrajo na izlete, iz gostilne pa prihajajo poskočni glasovi harmonike in goslij---- Slovenjegraško politično društvo je sklicalo za dne 14. t m. politično zborovanje v mesto Slovenjgradec. Kmetje iz okolice so se zbirali v Narodnem domu. Nemškutarji se niso ganili, bali so se razžaliti svoje kru-hodajalce, slovenske kmete. Kot prvi govornik je nastopil g. dr. Vladimir S e r n e c. Govoril je o nemškutarsko-liberalni stranki na Spod. Štajerskem. Stavek za stavek je bil, kakor bi padal udarec za udarcem na to ničvredno stranko. In nazadnje je stala stranka pred nami razkrinkana, v svoji veliki hinavščini in priliznjenem liceraerstvu. Poslušalci so že med govorom dajali z ogorčenimi mej-kiici odduška svojemu zaničevanju proti taki stranki. Nazadnje so z burnim odobravanjem sprejeli sledečo resolucijo: Na shodu političnega društva slovenje-graškega zbrani Slovenci obsojajo najodločneje hujskajočo pisavo nemškutarsko-liberal-nega »Štajerca«, s katero hoče razdvojiti slovenske stanove, vsiliti Slovencem nemške šole ter jih spraviti v politično in gospodarsko odvisnost od nemških in nemškutarskih trgovcev, krčmarjev in uradnikov. Osobito pa obsojajo laži tega lista, ki jih je prinesel povodom strašnega požara v Slovenjgradcu, češ, da se slovenski kmetje in fantje niso hoteli vdeleževati gašenja in da so jih morali prisiliti k temu orožniki. List je s tako pisavo vnovič pokazal, da ni kmetski prijatelj, za kakršnega se izdaja, ampak da je le laž-njivo glasilo spodnještajerskih nemškutarjev. Zborovalci izrekajo ob tej priliki popolno zaupanje svojim slovenskim voditeljem, ki so jih vzbudili iz narodnega spanja ter jih vstrajno vodijo po poti prosvetnega in gospodarskega napredka. Hrvatski narod mora v sedanjem času veliko pretrpeti. Njegova zvestoba do avstro- Listek. Sestrici v spomin. Umrla 26. mejnika 1903 v Kapeli. Zahtevala je, da naj pridem. In prišel sem. Bila je najtežja pot mojega življenja. Slutil sem, da trpi in trpel sem tudi jaz. Videl sem jo v duhu trpečo, hrepenečo po življenju, a vendar že tako blizu groba, tako blizu ločitve. Bolest mi je dušila srce, sapa mi je zastajala v prsih, ko sem se bližal domu. Jedno okno je bilo odprto. Blaga se-stričina duša, da je že splavala skozi njo, sem si mislil in truplo da že počiva na odru. Nalahno sem stopil v sobo, bila je še živa. Ležala je vznak ter hropla. Stopil sem k postelji. Odgrnil sem nekoliko odejo, prijel jo za roko, nagnil se k njenemu licu ter jo večkrat vprašal: »Sestrica, ali me poznaš?« Pokimala je. Izpregovorila ni, ker ni več mogla, čeravno je bila pri zavesti. Moje solze so močile njeno ročico, njeno lice, a ona je trpela, trpela je na duši; truplo ni čutilo več bolečin. Bral sem iz motnih očij hrepenenje po življenju, hrepenenje po tolažbi. In tolažil sem jo, toda zaman, zaman. — Dušo mojo je premagala bolest, solze so mi zalile oči, odšel sem iz sobe, da je ne vidim več trpeti, da ji še bolj ne zgrenim zadnjih uric življenja. Skozi okno sem slišal vzdihe — še enkrat sem jo hotel videti živo. Vstopil sem zopet. Ostal sem pri durih ter iz ozadja navzočih gledal na njo. Bila je sicer mirna, a glavo je obračala na levo in desno. Nekogar je iskala. Slutil sem, da išče mene. Stopil sem bliže in ona je uprla svoje kalne, nekdaj tako žive oči tako milo, tako proseče v moje, da mi je s tem pogledom prodrla srce, duša mi je vstrepetala od bolesti, premagan od sočutja sem planil solzeč se iz sobe ter se ločil od nje — brez slovesa. Živela in trpela je še 24 ur. In zopet sem jo videl. Klečal sem ob mrtvaškem odru. Minila mi je vsa bolest, ker je nisem videl več trpeče — videl sem jo srečno. Le zavest, da je ne bo več med nami, mi je navdajala dušo z neko otožnostjo. Nisem plakal več po njenem življenju, ne namakal več s solzami njenega obličja; v duhu so mi donele tolažilne besede: na svidenje. Tovarišice so ji spletale venec iz svežih rožic za zadnjo pot, jaz sem jo kropil z blagoslovljeno vodo po upadlem licu, a ona se je smehljala z obledelimi ustnicami ter mirno spavala med cvetlicami na ovenčanem odru, vse bolečine je prestala — srečna je. Bila je v življenju nedolžno živahna» ljubljena od svojih prijateljic, vstrajna v izpolnjevanju svojih dolžnosti kot vzorna katoličanka in le zaradi tega je ljubila življenje. A smrt ne prizanaša. Izrekla je naglo sodbo nad njenim mladim življenjem in nenadoma je izpolnila svojo kruto obljubo. Zvonovi so zaplakali; marsikatero oko je bilo solzno. Spremili smo jo na zadnjem potu k večnemu počitku. Ob grobu smo se zadnjič poslavljali. S solzami pomočene grude so padale z votlo donečim glasom na skromno belo hišico. Počivaj sladko, dokler se ne vidimo nad zvezdami! _ Kakor ti meni, tako jaz tebi! »Ti, Jurček, ali bi mi znabiti mogel dati k praznikom kakih par postrvic, veš, ne potrebujem jih ravno za se, pa ves, k praznikom pridejo sorodniki moje žene — no veš, takrat bi seveda rad na mizo postavil kaj boljšega.« »Veš, Mihec, pravzaprav sem mislil za praznike nesti postrve k nadgozdarju — saj veš sam zakaj — moj Bog, moram pač tudi gledati, da pridem nekoliko višje. — No, pa ker imaš ti ravno tako silno, pa naj bodo tvoje, nadgozdar pa naj malo počaka!« Današnji list ima „Naš Dom11 kot prilogo! ogrske države se mu slabo plačuje. Sedanji ban Khuen-Heder vary ga hoče gospodarski in kulturno uničiti. Narod prosi za odpomoč, a ne dobi je. Kako celo drugače se je ravnalo, ko je moral Badeni odstopiti! Toda Badeni je bil Slovan, Khuen pa je Madžar. V tem smislu je govoril drugi govornik gosp. Ant. Korošec. Predlagal je resolucijo, v kateri se izraža sočutje bratom Hrvatom in se najostreje obsoja grozovlada bana Khuen-Hedervaryja. Zborovalci so jo sprejeli z navdušenimi klici: »Proč z banom Khuen-He-dervaryjem! Živila Hrvatska!« Presvitlemu cesarju se je poslala naslednja brzojavka: Zborovalci političnega društva za slove-njegraški okraj izrekajo Njegovemu Veličanstvu svojo popolno udanost ter prosijo, da njegova očetovska ljubezen odstrani razloge žalostnih dogodkov, ki se vrše sedaj med zvestim narodom hrvatskim. — Politično društvo slovenjegraško. Vlado je zastopal pri zborovanju okraj, glavar slovenjegraški g. C ape k. Predsedoval je shodu g. Fr. Pečnik, župnik v Podgorju. Pri volitvah se je izvolil zopet stari odbor za vodstvo političnega društva. Slovenjegra-ška okolica kaže vedno veliko zanimanje za slovensko politiko in stoji pri volitvah trdno na slovenski strani. Slovenjebistriški okrajni zastop. Iz slovenjebistriškega okraja. Volitve v okrajni zastop so končane. Mi Slovenci imamo izmed 32 samo 11 zastopnikov, tri iz trgov, osem iz občin. Naša nemško-meščanska nasprotna stranka pa ima 21 glasov. Da smo propali, smo zares deloma krivi sami, a krivo je pa največ tc, da imamo med seboj volilce, kateri so se dali pregovoriti, da so z nasprotniki glasovali, kakor Auer, Franci, katerih prvi misli, ako ni nemška stranka na krmilu, tedaj ne bo dobil ceste. Pa kako se moti! Žalostno zares, ako človek zgubi svoj narodni čut, čut do svojega naroda in stanu, in se združi s svojimi najhujšimi zatiralci. To je pravo narodno izdajstvo, katero se pa v svojem času gotovo kaznuje. Drugi, Franci, ni nikdar proti nam volil, in se vsakokrat volitve vzdržal. Tokrat je prvokrat pokazal, in to v svoji starosti, mržnjo do nas slovenskih kmetov. Kmetje »Hvala lepa, Jurček! Kedaj pa smem poslati ponje?* »Danes zvečer pridem domov, tedaj mi pošlji svojega dečka, lahko jih vzame kar z zabojem vred.« »Tedaj pa — hvala tačas!« »Z Bogom! — kaj bi se menila o zahvali!« Jurček in Mihec sta bila oba lovca cesarske nadgozdarije in obenem dobra prijatelja, pa po značajih različna. Jurček je bil priprosta, poštena in resnicoljubna duša, Mihec pa, sicer tudi pošten, bil je poln šal in premeten ter zvit kakor lisica in si je z Jurčekom tuintam rad katero dovolil. Zvečer je prišel Mihčev sinček, in Jurček mu je izročil zaboj s postrvami. »Pozdravi lepo očeta!« — »Hvala, bom že!« — Ba-rantija je bila končana. Drugo jutro na vse zgodaj vrgel je Jurček puško na ramo, vzel klobuk in palico ter se podal v gozd, da bi zaslišal divjega petelina. Na potu pa je moral prekoračiti neki potok, kateri je tekel med nadgozdarijo in Mihčevo domovino. Ko se je vračal, zagledal je v vodi svoj zaboj za shranjevanje rib. »Sakra — glej ga no, — kam pa nese ribe ta halodri — menda res celo k nad-gozdarju? No, čakaj, ti zvita lisica, tvoje veselje ti bom že zasolil!« Mihec je res nesel postrve, katere je od Jurčeka izvabil, k nadgozdarju. »To, kar vedo, kaj te je k temu napotilo, in kako sedaj o tebi sodijo, si lahko sam misliš! Dva druga, Regoršek in Juhart, sta ostala doma. Upamo, da kadar bodo zopet volitve, da tedaj ne bosta več tako plaha in se vsake nasprotne sapice zbala. Agitacija nasprotnikov je bila najživahnejša. Stiger, Pezold in drugi, delali so na vse kriplje. Pomagal jim je Frangež, trgovec z železom v Mariboru, kateri je dobil od sestre pooblastilo, in glasoval proti nam. Vi, prebivalci košatega Pohorja, kakor Slov. goric in Dravskega polja, v tem vidite, da je Frangež eden najbolj zagrizenih naših nasprotnikov. On nas noče poznati, on glasuje proti nam in v našo škodo! Da Rudolf, župan iz Spodnje Polskave, ni v tej družbi manjkal, je od sebe umevno. Da pa je Grundner Treza, po domače Sp. Ko-renka, proti nam volila, nas je osupnilo. Njen mož nam ni bil nikdar nasproten. Zato smo ga tudi spoštovali. Mislimo, da ta hiša tega ne bo več storila. — Tako se je vršila volitev v velikem posestvu. Ko so imele občine voliti, letali so Pek iz Črešnjevca in drugi okrog volilcev in jih na različne načine spravljali v nemški tabor; a ves trud je bil zastonj. Ko so se volilci na dan volitve zbirali v mestu, so jih vabili h Koržetu, kjer so imeli nasprotniki svoj tabor. Tamkaj sta Kresnik in Lorber, župan v Spod. Novi vasi, razlagala svojo modrost volilcem, večinoma s Pohorja. A vse ni nič pomagalo. Mi smo dobili veliko večino, ravno dve tretjini vseh glasov. Ves spodnji okraj je glasoval z nami, edini Furek iz Pretreža ne, kateri je prijatelj Kres-nikov. Nasprotno pa so volili vsi Pohorci! Voljeni so pa naslednji možje: Kar. Hrastnik, Janez Hrastnik, Jožef Hojnik, Peter Novak, dr. Lemež, Martin Medved, Franc Mlakar in Ferdinand Ivanuš. Vsaj toliko imamo, da dobimo enega teh mož v odbor, kateri bo vestno k vsaki seji zahajal in nam poročal, kaj se bo storilo in sklenilo. Kmetje prepričali ste se na dan volitve, kako da se nam je potreba tesno okleniti naših voditeljev, ako hočemo kaj doseči, na drugi strani pa, strogo se ogibati naših nasprotnikov! Račun lanskega leta nam kaže, da je bilo gospodarstvo okraja jako slabo. Ko smo Slovenci pred tremi leti propali, zapustili smo več kakor 1000 gld. gotovine in okraj brez dolga. Po treh letih nemškega gospodarstva imamo, kakor račun kaže, okroglih 50 000 K dolga. Katerega te številke ne prepričajo, da so Nemci jako napredni Jurček zna, morem tudi jaz — na limanice pa pride pri tej reči vendar le Jurček — hihihi« in porogljivo se je nasmejal. Ker pa je bilo še precej zgodaj, postavil je zaboj z ribami v potok, da ne bi ribe ,počepale1, sam pa se je podal v bližnjo krčmo, da bi se tam še preje pokrepčal s »frakei-čkom«. Sedaj pa je prišel k nesreči ravno Jurček ter našel zaboj. »Čakaj, kakor ti meni, tako jaz tebi!« si je mislil, vzel hitro postrve iz zaboja, zavezal jih v svojo ruto ter mesto njih nadeval v zaboj smrekovih kožic, potem pa jo s postrvami hitro pobrisal domov. Mihec se je med tem v krčmi krepil z žganim, ko pa je mislil, da je nadgozdar že po koncu, šel je po zabojček ter jo mahnil proti nadgozdariji. »No no, kam pa z zabojem za ribe?« zaslišal se je glas strogega gospoda nadgo-zdarja. »Gospod nadgozdar, ravno k Vam; jaz bi prav lepo prosil, da ne bi pozabili na mene —.« »No no, je že prav, bomo že videli — a — a — na Mihec — so postrve velike?« »O gospod nadgozdar, celi krokodili, šest jih je dolgih.« »No no, hočemo jih enkrat pogledati, izsipljite jih v tole posodo!« Mihec je hitro odprl zabojček, vrgel klobuk na tla, si obrisal z roko pot s čela in obraza, sedaj je obrnil zaboj z luknjo navzdol---. gospodarji za dolgove delati, ta nima uma ali pa oči. Obračamo se s prošnjo do naših voditeljev, da nam natanko vse dogodke in korake nasprotne večine okrajnega zastopa v »Slov. Gosp.« priobčujete, da bodemo tako o vsem, kar ona stori, poučeni. Celemu okraju pa kličemo: Slovenci, držimo skupaj, svoji k svojim! Večkmetov. Državni zbor. Dunaj, 16. junija 1903. Češki poslanec Klofač za — Turke ? Pred nekaterimi mesci je potoval radikalni češki poslanec Klofač po Makedoniji, kjer že toliko časa prelivajo Turki kri krščanskih Slovanov, češ, da se hoče prepričati sam na licu mesta, kakšne so tamošnje razmere. Že med njegovim potovanjem so se slišali čudni glasovi, po katerih se ni dalo prav razsoditi, je-li Klofač na strani Turkov ali kristjanov. 9. junija t. 1. je pa vložil imenovani mož poseben nujni predlog v poslanski zbornici: »Z ozirom na jako vznemirljiva poročila, ki prihajajo z Balkana, in morajo vznemirjati prebivalstvo države, zahteva zbornica, da vlada jasno razloži svojo politiko na Balkanu. Zbornica nadalje zahteva, naj vlada pojasni, zakaj se ne varujejo dogovori berolinskega shoda in zakaj ni Avstrija od leta 1878 ničesar storila, da bi se bili izvršili berolinski dogovori glede Makedonije. Ta predlog je sam na sebi popolnoma umesten in so ga podpirali vsled sklepa »Slovanske zveze« tudi nekateri hrvatski in slovenski poslanci. Toda poslanec Klofač je svoj predlog vtemeljeval v zbornici na takšen način, ki ga nikakor ne moremo odobravati. Očital je avstrijski vladi, kakor bi ona ob svojem času povzročila vstajo v Bosni in Hercegovini in kakor bi tudi avstrijska vlada kriva bila zdajšnje ustaje kristjanov v Makedoniji proti Turškemu jarmu. V svojem govoru je tudi hvalil Klofač lepo zastopnost, katera vlada na Srbskem med kraljem in tamošnjim prebivalstvom. — Mož se je tu pač grozno vrezal. Kako naklonjeni so bili Srbi svojemu kralju, se je pokazalo dva dni po Klofačevem govoru, ko je bil srbski kralj s kraljico vred od svojih podložnikov umorjen na grozoviti način. V smislu Klofačevega predloga je govoril hrvatski poslanec Vukovič; a dr. Korber je povedal, da ravno zdaj si prizadevate av- »No, par smrekovih kožic mi je prišlo vmes — no, ve, sakra. ne boste šle ven — presnete kožice--veste, gospod, to se lahko pripeti — bilo je še po noči, ko sem odhajal — na — beštija — kje pa tičite, presnete ribe —!« Mihec je tresel zaboj na vse strani, voda je lila iz njega, v posodi pa so plavale same smrekove kožice. »Ti križana lesa — sedaj so ribe pri hudimanu — te mi je nekdo ukradel, ko sem bil malo skočil h krčmarju — sakra, tega lopova, če ga dobim!« »Naj že bode tako ali tako«, je rekel nadgozdar, »ker jaz mislim, da me ne bode za norca imel, nikakor se ne spodobi, da že na vse zgodaj zahaja v krčmo — tako, to sem mu že dolgo hotel povedati, in predno tega ne opusti, ne bode nič iz tega, da bi prišel kam višje. Ali je razumel?« Tako je govoril nadgozdar ves rudeč v licu ter zaloputnil vrata pred Mihčevim nosom--. »No«, je rekel po praznikih o priliki Jurček Mihcu, »kako so kaj teknile ribe tvojim ljudem?« »O, hvala lepa, prav dobro, kar tleskali so z jeziki, ker takih rib še obče nikoli niso jedli!« »Verjamem, verjamem«, odgovoril je Jurček ter se smejal na tihem v svoje brke. strijska in ruska vlada, da se razmere v Makedoniji zopet zboljšajo. Poslanec Bianchini ponavlja v vsaki seji, bodisi že na ta ali oni način, svoje pritožbe proti hrvatskemu banu. V seji 16. junija je to storil ob priliki, ko je vložil neko peticijo za stradajoče dalmatinske Hrvate ter zahteval, da se ta prošnja izroči peticijskemu odseku. Navadno ga pri teh govorih opozarja zbornični predsednik, da naj kratko naznani, kaj hoče povedati. Pogodba a Ogrsko. Odsek, ki je izvoljen v ta namen, da pretresuje vladne predloge zastran pogodbe z Ogrsko, še ni končal svojega dela. Tako se posvetuje tudi še vedno carinski odsek radi trgovinskih razmer s ptujimi državami. Proračunski odsek, ki naj zbornici predloži državni proračun za 1. 1903, pa še svojega dela začel ni! Takšne so razmere v avstrijski zbornici. A v ogrski je še slabše. Tam nimajo znanega § 14 in če poslanska zbornica ne privoli pobirati davke, jih vlada tudi ne sme iztirjevati. Kdor hoče davke plačevati, slo-bodno sme ; toda po sili jih vlada ne iztirjuje, če zbornica k temu ne da svojega privoljenja. Na Ogrskem pa traja že več mescev obštruk-cija v parlamentu; to pa radi povišanja števila vojaških novincev. Avstrijska zbornica je privolila ob svojem času v to pomncžitev vojaštva. Na Ogrskem se pa temu odločno ustavljajo Košutovci, to so tisti poslanci, ki bi radi Ogrsko popolnoma ločili od Avstrije. Košutovci so sicer v manjšini; a v opravilnem redu ogrske zbornice najdejo dovolj pomočkov, da zabranijo posvetovanje o stvareh, katere so jim neljube. Zdajšnje ogrsko ministrstvo, kateremu predsednik je baron Szel, je celo odstopilo radi teh razmer v ogrski poslanski zbornici. Vprašanje je sedaj na Ogrskem to: bode li nova vlada umaknila vojno predlogo, ali se hoče udati obstrukciji. Pri nas v Avstriji je 1. 1899 po dveletnem boju nemška obstrukcija zmagala. Vlada je pod grofom Clary jem umaknila češke jezikovne naredbe, katere je objavila pod grofom Badenijem. — V Avstriji je vse zamotano. Nedeljski počitek. 2e dalje časa se peča zbornica s postavo glede nedeljskega počitka v trgovinah. Nekateri poslanci zahtevajo, naj bodo ob nedeljah zaprte vse štacune. To bi bilo seveda najboljše; na takšen način bi se mogla nedelja posvečevati bolje, kakor se posvečuje sedaj. Toda razmere na kmetih so takšne, da ljudstvo ob nedeljah, ko prihaja k službi božji, si tudi ob enem lahko nakupi najpotrebnejših reči za svoje življenje. Zato so ravno katoliški poslanci glasovali proti predlogu socijalnih demokratov, naj se ob nedeljah prav nič ne kupuje in ne prodaja. Obveljal je predlog, da smejo biti skozi 4 ure ob nedeljah odprte trgovine. Vlada bo imela v tem oziru pravico, da z ozirom na razmere po raznih krajih doldči čas, kedaj se naj trgovine zapirajo. Židovi so pri tej priložnosti zahtevali, da se v soboto, židovski praznik, ne sme prodajati; a samo nekoliko židovskih poslancev je glasovalo za ta predlog Propadel je nadalje predlog dr. Stojana, naj se tudi ob zapovedanih praznikih ravna tako kakor ob nedeljah. 116 poslancev je glasovalo proti prazničnemu počitku, a samo 91 za. Politični ogled. Avstrija in Italija. Odnošaji med Avstrijo in Italijo postajajo od dne do dne čudnejši. Danes se bavi s temi odnošaji skoro vse avstrijsko in italijansko časopisje. Večina dunajskih listov je mnenja, da ne more biti več govora o kaki zvezi med Avstrijo in Italijo z ozirom na čudne pojave zadnih dni. Ni ga namreč dne, da se ne bi v Italiji v tem ali onem mestu vršile grde protiavstrijske demonstracije. Take so se vršile te dni v Rimu pred poslopjem avstrijskega poslanika. Mnogoštevilna množica kričala je pred poslopjem »Viva 1' Italia«, »Abbasso 1' Austria«, »Viva il Trentino«, Viva Trieste«. Poseči je moralo vmes vojaštvo in prišlo je med vojaštvom in civilisti do krvavih spopadov. Stanovanje avstrijskega poslanika morajo stražiti vojaki. * Poljaki in Hrvati. Madjarska nasilja proti Hrvatom so privedla tudi Poljake do pravega spoznanja. Poljaki, ki so do zdaj jedini izmed Slovanov simpatizirali z Ogri, začeli so jim zadnji čas odločno obračati hrbet. Nedavno je imel »Slovanski klub« v Krakovem svoj sestanek, na katerem so se razpravljali tudi sedanji dogodki na Hrvatskem. Med drugimi je govoril tudi profesor Jablonowski, ki je dejal, da je bilo prijateljstvo med Poljaki in Madjari pač čvrsto v prvi polovici pretečenega stoletja, ko še ni bilo prave razlike med Madjari in Ogrsko, ko je še namreč bila Ogrska harmonična ednota raznih narodnosti. A to ednoto, ne pa ma-djarski narod, so Poljaki ljubili. Danes pa, ko se je madjarsko pleme postavilo na krmilo ter zatira vse nemadjarske narode, je nekdanje prijateljstvo izginilo in Poljaki morajo skleniti srčno prijateljstvo s hrvaškim narodom, ki trpi krivice ter se težko bori za svoje pravo. K temu shodu pripominja »Nova Reforma«: Bili so časi, ko so se Poljaki z Madjari v eni vrsti bojevali za svobodo. Danes pa, ko Madjari takrat priborjeno svobodo izrabljajo za tlačenje naših bratov, ter so s svojim uplivom dosegli celo, da se tlačeni niti ne pripuste h kroni prositi milosti, ne sme poljsko zastopstvo vsega tega mirno gledati. Dopisi. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sliši se, da sta v zadnjem ptujskem »Štajercu« napadena tudi naša čast. gospoda duhovnika. Prepričani smo, da dopis nikdar ni iz roke katerega »Lovrenčana«! Odločno torej zavračamo ta zdražbeni dopis, ki je le izbruh nekega ptujskega kramarja. Prav glasno mu povemo, da si naši čast. gosp. duhovniki pač gotovo ne bodo dali od »Štajercijancev« nič predpisovati. Opozarjamo ves miroljuben slovenski narod, naj si dobro zapomni, kedo začne povsod zdražbo? — Liberalni naprednjaki, privrženci »Štajerca«, torej ne klerikalci, marveč liberalci so ti večni hudobneži, ki začnejo povsod rovati in sovraštvo sejati. Na »Štajerčeve« dopise pa več odgovarjali ne bomo. Miroljubni Lovrenčani. Iz Slov. Bistrice. Danes, dne 8. junija smo imeli volitev za okrajni zastop iz skupine velikega posestva. Naši nasprotniki so vsi prišli, a naše so nam tri od . volitve odvrnili. dva pa sta ž njimi glasovala. Celi čas, sosebno pa zadnje dni, so nasprotniki agitirali in begali na različne načine volilce, in tako smo ostali mi v manjšini. Z nemško stranko so volili vsi meščani, trije grajščaki, grof Attems. grof Brandis, baron Post, mesar S o r š a k iz Polskave, oba Grundnerja iz Poljčan in južna železnica. Nadalje so volili Hartner iz Poljčan, Frangež iz Maribora, katerega si posebno hočemo zapomniti itd A volila sta pa tudi Francel iz Poljčan, kateri se še do-sedaj ni nikoli volitve udeležil. Mi vprašamo, kaj te je napotilo, da si z Nemci volil? Morebiti to, ker so ti bili posip odvzeli? Ali se jim hočeš zato hvaležnega izkazati? Vedi, da bo vsak zaveden slovenski kmet, kadar le vidi, kazal s prstom na te in rekel: Ali je to tisti, ki je pomagal kmetom do propada in volil tri nemške aristokratej? Zares žalostno, ako tako star mož nima svojega prepričanja, in se da voditi po nasprotnikih. Drugi pa je volil ž njim Auer po domače Pernat iz Brezja, črešnjevske fare. Ta je volil dosedaj vedno z nami. Pa letos je bil odločen nasprotnik. Kaj pa je tebe napotilo, da si se nam izneveril? Ali se ti je mar to tako dopadlo, da si bil v družbi tako velike nemške gospode? Sedaj ti bo tvoje polje gotovo dvakrat toliko rodilo, a tvoje vole bodo Nemci štirikrat preplačali. Tudi ti vedi, kakor si se sramoval z nami glasovati, tako se tudi mi sedaj tebe sramujemo. Zapomni si, kakor je že bil okrajni zastop v naših rokah, ravno tako še bo, in to tudi brez tebe. Mi ne potrebujemo narodnih odpadnikov. Na ta način so dobili naši nasprotniki 21 glasov in mi smo imeli 14 glasov. Ta volitev nam je sedaj pokazala razločno, kdo je z nami, kdo proti nam. Oglejmo si nasprotnike naše, kdo so ti ljudje? Ali jih ne živimo vse mi, slovenski kmetje ? Gotovo! Kaj bi počel trgovec Stiger in Frangež brez nas? Kaj krčmarji Grundner, Bauman, Hartner itd. Namesto, da bi nam bili ti ljudje hvaležni, nas pa zatirajo in ne privoščijo nam naših pravic. Iz Slov. Bistrice. Pri zadnjih volitvah v okrajni zastop smo Slovenci propadli. Največ se imamo za to zahvaliti g. Stiger-ju. Oče Stiger so sicer pri neki seji prejšnjega zastopa rekli, da ne bodo več prevzeli pred-sedništva, zaradi bolehnosti ne. Jej — jej, kako so jih volitve ozdravile. Na vse kraje so se vozili agitirat. V Poljčanah so jih videli, kako so se odfurali z navadnim kmečkim voznikom, da bi ti vražji Slovenci ne izvedeli, kako oni predejo niti. Štablonova dekla pa jih je videla na slami sedeti in je udarila z rokama in zakričala: »Joj-mene, gospod Stiger pa ne v kočiji?« Sosedov hlapec pa je rekel: »Kaj kričiš! Viš, včasih je dobro tudi slovensko kljuse, da vozi nemško gospodo.« Iz Staregatrga. Kako me začudeno gledate ! Vendar enkrat zopet nekaj. Toda nekdo drugi se je je oglasil, mrmrate v svoje brke. Kje je pa ogljar iz Žabjegagradca ostal? Njega zadržujejo trije vzroki, katere vam hočem našteti. Prvi poglavitni vzrok je, da se je njegov prijatelj, čevljarski pomočnik, odpravljal na tuje. Bilo je treba slovo vzeti od njega. Žalostna sta korakala okoli, kajti njuni srci se nista mogli ločiti. Trdna prijateljska vez nju veže. Toda ni moglo biti drugače! Ako hoče postati kedaj mojster, mora iti po svetu. Tudi tamburaški zbor je žaloval, kajti ni drugega mladeniča, ki bi tako spretno igral na drugo bugarijo. Poslovil se je. Zvezal je culo in hajdi na pot. Ko pa je tako na rajži, pride mu na misel pregovor, ki pravi: »Boljša je domača gruda, kot na tujem zlata ruda.« Bolj ko ga premišljuje, pametnejši se mu zdi. Začne se mu tožiti po domačih krajih, po veselih urah, katere je preživel med tamburaši; pridejo mu na misel prijatelji, ki ga ljubijo, prestrašeno gleda v negotovo bodočnost — stopi mu pred oči mila očetova hišica. Naenkrat se ustavi in pravi sam pri sebi, vrnil se bom. Rečeno, storjeno. Tako ga najdemo po tridnevnem potovanju zopet doma. Zdaj se je ogljar razveselil, hotel je nekaj sporočiti častitemu uredništvu »Slov. Gosp.« Gre k Petriču si kupovat papirja. A gospod Rudi ga prav pošteno ošteje, češ, da ga bo zopet v časnike dal, ker še ima vedno nemški napis. Ko je prvikrat zagledal svoje ime v vašem cenjenem listu, je djal, počakajte do spomladi, tedaj se bo moj napis Briefmarken spremenil v slovenskega. Sedaj smo že sredi poletja, napis pa je še vedno nemški. Po pritisku nekega za narod vnetega moža je naročil pred par leti Ciril Metodove vžigalice, katerih še sedaj ima v zalogi nekaj, toda bore malo. On veliko rajši prodaja maskirane, tiste ki imajo na škatljici podobo, češ da mu več dobička prinesejo. Tako ljubi Lovrenc, kje je tvoja narodnost? Tretji vzrok zakaj se ogljar ne oglasi, je pa ta: Saj je vam že tak sam sporočil, da v Zabjemgradcu žabe preganjajo. Veleposestnik Brdnik ima v zvezi s Petričem ribnik, v katerem je mislil rediti veliko število rib. Naročil pa si je iz Žabjegagradca žab, da bi ž njimi ribe krmil. Toda namestu da bi postale žabe ribam za hrano, zgodilo se je nasprotno: žabe so ribe požrle in sedaj prepevajo namestu v Žabjemgradcu, rajši v Brdnikovem ribnjaku. Sedaj ko smo žabe iz naše doline pregnali, mislim da se bo ogljar zopet oglasil. Razne stvari. Iz domačih krajev. Mladeniški shod. V nedeljo, 21. t. m. je prvi spodnještajerski mladeniški shod na Ptujski gori. Snidejo se mladeniči s Ptujskega polja, Dravinjske doline, iz južnih Slovenskih in Haloških goric. »Štajerc« je ves besen zaradi tega shoda in v posebnem članku kliče tudi nemškutarske fante na ta shod. Mogoče je torej, da pridejo na shod tudi kaki nemir-neži in bodo hoteii izzivati! Slovenski mladeniči, pokažite v takem slučaju svojo oliko in se ne zmenite za izzivanja. Nasprotniki bi potem v svoji znani nepoštenosti zvrnili vso krivdo na vas ter omadeževali pred svetom prvi shod slovenskih mladeničev. Za vse slučaje ohranite torej mirno kri! Mi gremo naprej, mi mladi. Na svidenje! Poročil se je v ponedeljek g. Konrad Elsb acher, trgovec v Laškem trgu z gdč. l Aneto Kukec iz Žalca. Mariborske novice. V nedeljo, dne 14. t. m .popoldne je zabodel 21 letni zidarski pomočnik Alojzij Rotman iz Partinja delavca Jožefa Potočnik, katerega so prepeljali smrt-nonevarno ranjenega v bolnišnico. — Mestni svet je pri zadnji seji sklenil, da ne smejo mesarji, ki imajo svoje prodajalnice na glavnem trgu, mesa brez njihovega dovoljenja dražje prodajati. Tudi so sklenili, da morajo mesarji pri svojih šotorih nabiti cenik, po katerem prodajajo meso. — Cesar je podaril tukajšnji prostovoljni požarni brambi 500 K. — Pri veliki narodni veselici 7. t. m. se je zgubil naočnik, katerega naj pošten najdec odda pri hišniku. — Po mestu se klati neki Maks Lipič, kateri izvablja ljudem denar na različne načine. Posrečilo se mu je že pri več osebah. Porotne obravnave v Mariborn. Dne 10. junija. Janez Slaček, obtožen zaradi posilstva. Med obravnavo že je odstopil državni pravdnik od obtožbe in Slaček-a so takoj i izpustili iz zapora. — Zavoljo uboja je bil i obsojen v petek, dne 12. t. m Franc Urh iz j Selnice ob Dravi na tri leta težke ječe. — Istega dne je bil obtožen 30 letni, pri Sv. Barbari v Halozah rojeni Alfred Mozes zavoljo kride, ki jo je sam zakrivil. Porotniki so ga pa 13. t. m. oprostili. — Zavoljo požiga sta bila obtožena gostilničar Aleksander Šenk in Ana Jelovšek od Sv. Lovrenca pri Mariboru. Pri porotni obravnavi dne 13. jun. sta bila oba oproščena. — V soboto 13. jun. je stal pred porotnim sodiščem 39 letni vi ničar Janez Makoter iz Vogričevc, ker je zadal viničarju Filipiču z nožem take rane, da je kmalu umrl. Hotel se je nad njim maščevati, ker ga je Filipič oklofutal. Obsojen je bil na pet let zapora, poostrenega z mesečnim postom. — Dne 15., 16. in 17. junija se je vršila obravnava proti Jožefu Šalamun, posestnikovem sinu v Vutomarcih, h kateri je bilo povabljenih 70 prič. Šalamun je bil obdolžen, da je pred desetimi leti umoril domačo 16 letno deklo Marijo Košiše, s katero je imel ljubavno razmerje, ter jo vrgel v bližnjo mlako. Porotniki so ga spoznali krivim uboja in je bil obsojen na štiri leta težke ječe. Ustmeni zrelostni izpiti na tukajšnjem c. kr. učiteljišču se prično prihodnji ponedeljek dne 22. junija Iz pošte. Služba poštnega odpravitelja je razpisana v Št. Juriju ob Taboru in Št. Juriju v Slov. gor. — Med poštama Rečica na Paki in Gornjimgradom je vozila dozdaj dvakrat na dan pošta, ki je peljala čez Sv. Frančišek v Sav. dolini. Od 16 t. m. pa je vpeljana med tema poštama trikratna poštna zveza. Nov poštni voz bo peljal čez Sv. Martin na Dreti, stari pa po navadni poti. Iz šole. Glavni učitelj na c. kr. učiteljišču v Mariboru, dr. Jos. Murauer, je imenovan glavnim učiteljem na moškem učiteljišču v Gradcu. Za slovensko mladino. Vedno marljivi mladinski pisatelj g. Anton Kosi, učitelj v Središču, je izdal ravnokar XI. zvezek »Zabavne knjižnice« za slovensko mladino. Tudi ta zvezek se odlikuje po srečno izbranem raznolikem gradivu, ki ne bo zanimalo samo otrok, ampak tudi odraslo priprosto ljudstvo. Zabavna knjižnica se je mladini že zelo omilila in ni ga skoraj kraja na Slovenskem, kjer bi je mladi ljudje ne poznali. Cena zvezku je 30 v. Toplo priporočamo nakupovanje teh zvezkov. Nezvest učenec. V pondeljek je izginil ; iz Maribora 17 letni pekovski učenec Feliks \ Kovač, doma v Kostrivnici pri Ptuju. Učil se je pri tukajšnjem pekovskem mojstru Vo-grinecu, kateremu je ukradel edno obleko, nove čevlje, 1 klobuk, tri zlate prstane in 20 kron denarja. Oblekel je ukradeno obleko ter ušel. Roparski morilec Weidinger. Wei- i dinger se je proti smrtni obsodbi pred mariborskim porotnim sodiščem pritožil na najvišji sodni dvor, ki pa je njegovo pritožbo zavrgel. Veliki tatvini so prišli na sled v mariborskem vojaškem oskrbovališču. Vkra-denih je bilo mnogo rjuh, koc, in vojaške obleke Trgovko s sadjem Ano Knapič in razprodajaica klobase Jožefa Menhart, katera j sta vkradene stvari prodajala, so že zaprli. Vojaki, ki so te stvari kradli, so že na dopustu. Vojaški begunec. Iz mariborskega vojaškega zapora je ušel narednik 47. peš-polka Karol Cvetko. Bil je zaprt, ker je že v jesen lanskega leta pobegnil od vojakov. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode letos v četrtek, dne 6. avgusta v Litiji ob Šmartnem na Kranjskem, j Odlikovanje. Topliško podjetje Radenci j je dobilo vsled izvrstnosti in zdravilne moči j svoje vode dovoljenje, da nosi naslov »pa- 1 peški dvorni zalagatelj« ter je prejelo pape- : ževo kolajno in njegovo priznanje. Bistrica pri Lembahu V torek, dne ; 16. t. m. so našli pri kopanju blizu parnega \ mlina tvrdke F. Scherbaum okostnjak. Sod-nija, kateri se je o tem naznanilo, je odposlala takoj komisijo, da stvar preišče. Priplavljeno truplo. Pri Spuhlji je našel dne 9. t. m. ribič Korošec v Dravi priplavljeno truplo 19 letnega uradnika Ul-riha Zellweger. Prišel je iz Dunaja na obisk v Kamnico pri Mariboru. Šel se je v Dravo kopat ter našel v njenih valovih prezgodnjo smrt. Krapje na Murskem polju. Odkar je ob Veliki noči skopnel sneg, pri nas ni dež namočil zemlje, le od časa do časa so poškropile male rosice. Sedaj je na Telovo popoldne zopet malo podežilo, tudi sledeči petek nekoliko, a zvečer v petek se je vlila ploha v toliki množini, da voda ni utegnila sproti odtekati ter je zaostajala po dvoriščih in sploh po zemlji. Stročjaves pri Ljutomeru. Tukajšnji kmet Vršič je imel sina-jedinca v kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Učenec je oni dan po nesreči padel baje v neko mlako in utonil. Umrla je v Studenicah pri Poljčanah v torek, 9. t. m. tržanka Uršula Zupančič, po dom. Flegarica, h kateri je mnogo ljudi prihajalo po domača zdravila in katera je prav zavoljo tega veliko imela opraviti pri sodišču. Ptujske novice. Tukajšnji rezbar Ign. Horvat je prestopil v nemški tabor, dasi je rojen od slovenskih starišev v Bukovcih, župnija Sv. Marko. V črno knjigo slovenskega naroda žnjim! — Namestniški koncipist pri okrajnem glavarstvu ptujskem, Oskar baron Warnsberg, je imenovan provizoričnim okraj, komisarjem. — Na otoku za vežbanje pijo-nirjev je neki paglavec tam shranjene vrvi prerezal. Škode je okoli 200 K. — Dne 8. t. m. je zadel čoln, na katerem so prepeljali pijonirji orodje na otok, tako močno ob mostni steber, da se je takoj potopil. Na čolnu je bilo 9 mož. Razun pijonirja Husnjak so se vsi rešili. Eden je tudi težko poškodovan na glavi. Potopljeni čoln je bil vreden 1600 K. — Pasji kontumac se odpravi dne 17. t. m. — V petek zjutraj so našli pomočnika Mikulčič nezavestnega v njegovi postelji. Zavrl je preslabo plin, ki je izpuhtel ter ga omamil. Prepeljali so ga v tukajšno bolnico, kjer je že okreval. Hudourje. Od Sv. Urbana pri Ptuju se nam poroča, da je vladaia tam dne 13. t. m. huda nevihta in ploha, ki je povzročila mnogo škode, posebno v vinogradih in na travnikih, ki so zelo oblateni. Kako je tata vjel? Trgovec Janez Zagoršek v Domovi je opazil, da ga opeto-vano nekdo okrade. Pripravil si je miznico, kjer je imel denarje, tako, da je vedno pozvonilo, ako se je kdo dotaknil ključavnice. In res je s tem vjel uzmoviča, kateri že sedi. Plemstvo in nemčurji. Nemškutarska požarna bramba na Spod. Polskavi je imenovala grofa Attems v Celju častnim članom vsled velikih zaslug, katere si je pridobil za to društvo, ki nastopa vedno v prvih vrstah nemškutarskih društev. Shod štajerskih agrarcev. Dne 5. julija se bo vršil v Gradcu shod štajerskih agrarcev. Izmed Slovencev sta podpisana gg. poslanca Fr. R o b i č in Ivan Hočevar. Samoumevno je, da nismo proti shodu, toda ako bi naj bili Slovenci na shodu le za okrasek, je boljše, da izostanejo. Sicer pa še bomo govorili o tem. Usnjarija. V večjem mestu Spod. Šta-jerja je poslopje, urejeno za usnjarijo, kjer se je že nad 40 let izdelovalo usnje, na prodaj. Potrebni kapital okrog 25.000 gld. Natančneja pojasnila daje »Slov. obrtno društvo v Celju.» Treščilo je dne 11. t. mes. okoli dveh popoldne v vinogradniško hišo Franca Rudi v Velkem Okiču pri Leskovcu ter je ogenj vpepeltl hišo s prizidano stiskalnico in vso premičnino, ki je bila v poslopju. Poslopje je bilo zavarovano. — V Petrovčah je treščilo dne 13. t. mes. popoldne v gospodarsko poslopje Jožefa Rotter. Strela sicer poslopja ni vnela, pač pa močno poškodovala ter ubila eno kravo. Komaj so se ljudje oddahnili nekoliko od strahu, že je treščilo drugokrat in sicer v kolarnico ne da bi jo vnelo. Nesreča. V premogovniku g. Lappa pri Velenju so se vneli 2. t. m. plini. Pri tem so bili nevarno opečeni premogarji Janez Zaloker, Janez Dreo in Jožef Klep. Klep je umrl vsled dobljenih ran 9. t. m. in je bil pokopan v Grižah. — V Rušah je povozil v nedeljo, dne 14. t. m. hlapec Jurij Korenjak 70 letno Marijo Merdonik iz Lovnika, katera je vsled dobljenih ran drugi dan v mariborski bolnišnici umrla. Korenjak se bo moral zagovarjati pred sodnijo. Celjske novice. »Celjski Sokol« prireja pridno izlete v okolico. Tako je priredil minulo nedeljo izlet v Trnovlje, kateri se je kljub slabemu vremenu sijajno obnesel. Prihodnjo nedeljo, dne 21 t. m. namerava izleteti v Bukovžlak. Tam se bo vršila veselica na vrtu g. Štefana Koželja. — »D e 1 a v. podporno društvo« priredi v nedeljo, dne 5. julija t. 1. izlet v Šmartno v Rožni dolini. Tam bo priredilo veliko ljudsko veselico s pomočjo ondotnega bralnega društva. Skoija-vas pri Celju. Za župana je bil izvoljen vrl narodnjak Jožef Jošt. Tudi občinski svetovalci so sami zanesljivi Slovenci. Iz tega se vidi, da so nemški časopisi grdo lagali, ko so pisali o neki nemški zmagi v naši vasi. Seveda, da bi to laž preklicali, toliko resnicoljubnosti nimajo ti listi več. Uvažanje svinj na Hrvatsko iz občine okolica Celje in obmejnega ptujskega okraja je vsled svinjske kuge prepovedano. Pasji kontumac. V Vitanju so vjeli steklega psa, ki je prišel iz Maribora, zato se je zapovedal pasji kontumac v občinah Verhole, Grušovje, Tepina, Gornje Laže, Plan-kenstein, Sv. Duh, Ziče, Konjice, Zreče, Stranice, Ljubnica in Vitanje. Zviti tat. V hišo posestnika Franca Zevnik v Cojnu pri Brežicah je prišel dne 8. jun. neki mož, ki se je predstavil bratu posestnika, ki je bil sam doma, kot okrajni živinozdravnik. Rekel mu je, da mu dolguje brat 400 K. Fant je pustil tujca samega pri hiši ter šel klicat gospodarja, ki je delal v vinogradu. Ko sta se oba čez nekolilo časa vrnila, nista več našla »gospoda okrajnega živinozdravn.ka« pač pa sta našla, da je izginila srebrna žepna ura ter 596 K denarja. Orožniki pridno iščejo lopova, vendar se jim to dosedaj še ni posrečilo. Iz Brežic se nam poroča: Dne 8. jun. zvečer je prišel k trgovcu Jožefu Mijon pri tukajšnjem kolodvoru mlad mož, ki se je imenoval Jožef Šarf ter je rekel, da je doma v Cerklah na Kranjskem. Mož se je smilil trgovcu ter mu je pustil prenočiti v stranski sobici. Zjutraj okoli tretje ure se je splazil tujec v sobo Mijona t >IM cd ■■■■■ o > co cd O) Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom Karol „pri solneu" Gosposka ulica št. 10 Maribor 13 2-5 Worsche 266 10—4 poprej Joh. Grubitsch Maribor Herrengasse Nr. 10 katera priporoča slavn. občinstvu svoje pomladanske in letne novosti, bodisi za moške al: ženske obleke v veliki in lepi izberi, po po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za celo moško obleko (snknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4.60, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki črni rižasti in medno barvani kamgarni, lodni in vsake vrste sukneno blago. Lepa pristna volna za celo žensko obleko gld. 1,40, 1.80, 2.30, 3.— in naprej do naifinejše vrste v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —.65. —.80, —.90, 1.—, 1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vrste. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene rjuhe od gld. —.90 naprej, prti, servijeti. brisače, vsakovrstno opravo in mnogo druzega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči. co «—h P) cd S SO cd" OO CTJ OO : : : VABILO občnemu zliom Kletarskega društva v Ormožu vpis. zadruge z omej. zavezo, ki se odredi na nedeljo, dne 21. junija 1903 ob 2. uri popoldne v biležniški pisarni v Ormožu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo namestnikovo o društvenem delovanju. 2. Pretres in odobrenje letnega računa za 1. 1902. 3. Sklep o porabi čistega dobička. 4. Volitev načelnika eventualno enega odbornika. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajni predlogi. V Ormožu, dne 6. junija 1903. A. Soštarič. 309 2-2 Ant. Janežič. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi Za birmance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik DUHOVNI 11 RTE C" v V. natisu. II Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K l-30, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'60, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.80. Sv. birma, Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šelo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 1 Ov, 10 kom. K — 90,. in 100 kom. K 8 —, DEMETRIJ GLUMAC, kotlar y Mariboru Kaserngasse št. 13. ;■ i ^ Kaserngasse št. 13, priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice. Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča t o č n o in p o cen i. 265 13—6 Ra&fftas. Podpisana c. kr. okrajna sodnija daje na znanje, da - se je v zapuščinski zadevi za rajnim Janezom Vrisk, bivšem posestniku v Stranicah, prostovoljna dražba zapuščinskih zemljišč vlož. št. 83 in 82 kat. občine Stranice cenjenih na 13.930 K 95 v s setvijo vred dovolila in se je v to svrho določil dan na 23. junija od 10. do 12. ure dopoldne na licu mesta v Stranicah s pristavkom, da se ta zemljišča ne bodo oddala pod izklicno ceno. Vsak dražbenik mora vadij po 1400 K v roko sodnega komisarja položiti, mora takoj po domiku znesek po 4000 K v roke sodnega komisarja in v treh mesecih po domiku znesek po 8000 K s 5 % obrestmi in ostanek v daljnih treh mesecih pri sodniji položiti. Nadaljni dražbeni pogoji in zemljeknjižni izpisek itd. se morejo pregledati v sodni pisarni Mal del vlož. št. 83 k. o. Stranice, kojega vrednost ni zapo-paiiena v zgoraj omenjeni vrednosti po 13.930 K 95 v se ne bode oddal. C. kr. okrajna sodnija v Konjicah, oddel. I, dne 29. maja 1903. 301 2—2 © © i Js i z a m % o »■ 3 i fe í s a s ¡s e. —— g HS gig II Najboljše in najcenejše zlate in srebrne ure kakor tudi porotni prstanil || jP IP m M' sí* -X'X Si* B H M » m *»X á-'x M 241 12—7 Ura od 1-65 gld. do 500' gld. •5OT? m g m n n Si« m Si« g Si« W Si« «m H H H Ustanovljeno 1. 1860. Samo Poštne ulice I. Največja|izbera! Briljantni zaročni prstani j od 6'— do 50©'— gld. M MIHAEL J L G E R ustanovljena leta 1860. Mariboru Samo Poštne ulice I.