Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K	stran 1
Aktualno Ptuj • Zdravstvena ministrica s prstom kaže na vodstvo ptujske bolnišnice
O Stran 2
F1 Ptuj, torek, 17. oktobra 2017 letnik LXX ^ Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Črna kronika Ptuj • So v Komunalnem podjetju odgovorni za smrt sodelavca?
,	v
a 2017 j^y	#	-j m
\ t/llPlT^i?! - O LUjC'i orvi/
www.tednik.si
■ Stajerskitednik - Stajerskitednik
Politika
Središče ob Dravi •
Vrtec bo dražji do 62 evrov
O Stran 4
Podravje
Gorišnica •
Poslovno-stanovanjski center bo gradilo CPP
O Stran 5
Podravje Ptuj • Streha mestnega stolpa začasno sanirana
O Stran 5
v
Šport
Nogomet • Še
en »strel v lastno koleno«
O Stran 13
Rokomet • Ormož do minimalne zmage
O Stran 15
Slovenija, Podravje • Posledice neugodnega vremena in višjih cen surovin
Hrana se bo podražila
Neugodne vremenske razmere in dvig nabavnih cen surovin naj bi bila temeljna razloga za podražitev nekaterih prehranskih artiklov, zlasti mesa ter mleka in mlečnih izdelkov. Slednji naj bi se podražili za 10 do 15 odstotkov. Več najj^raneh 6 inJ.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si
Boxmark Varaždin •
Plače dvignili zaradi odhajanja kadra
o Stran 3
Ormož•
Preseliti se ali ostati doma?
o Strani 6 in 7
Bobri •
K Dravi so se vrnili največji evropski glodavci
O Strani 8 in 9
Ptuj•
Desno se ne sme zavijati le zaradi zastarelih semaforjev...
Nagrada
državnemu svetniku sorazmerna s plačo
C

V
o Strani 2 in 3 *
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 2
2 šuger&TEBunK	Aktualno
Slovenija, Podravje • O funkciji in delu državnega sveta
Nagrada državnemu svetniku sorazmerna s plačo višje šolanega kadra
Letošnjo jesen bodo poleg predsedniških volitev zaznamovale volitve v državni svet. Ker državljani predstavnikov v institucijo ne volijo neposredno, je v javnosti zanimanja za te volitve manj, o njih se medijsko poroča zelo skromno. Pa tudi sicer se v javnem dialogu o delu državnih svetnikov malo govori. Razen v primerih, ko na uveljavitev katerega izmed sprejetih zakonov v državnem zboru vložijo veto.
o njem še enkrat odloča - vlaga veto. V skladu z ustavo lahko državni svetniki zahtevajo oblikovanje državnozborske preiskovalne komisije, ki se ukvarja s preiskavo o zadevah javnega pomena. »V zadevah poizvedovanja in preučevanja ima preiskovalna komisija smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi,« navaja Ustava, najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji.
922.000 € za plače in 719.000 € za svetnike
Lokalne skupnosti za izvolitev državnih svetnikov pooblastijo elektorje. Izvolijo jih občinski sve-
torek • 17. oktobra 2017
V državnem svetu, ki velja za drugi dom parlamenta, prvi dom je državni zbor, sedi 40 svetnikov. 22 jih zastopa interese lokalnih skupnosti, 18 je predstavnikov funkcionalnih interesov. Med slednjimi štirje zastopajo interese delodajalcev, štirje interese delavcev oz. delojemalcev. Kmetje, obrtniki in samostojni poklici imajo prav tako štiri predstavnike, šest predstavnikov imajo negospodarske dejavnosti: šolstvo, kultura, šport, zdravstvo, socialno varstvo, raziskovalna dejavnost. Državni svet lahko državnemu zboru predlaga sprejem zakonov, mu daje mnenje, zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona
0
1
/v/
r T
Foto: Črtomir Goznik
»»»»v. "•Ml tt»<: t*"*'*
Rajko Fajt je kandidat za državnega svetnika občin Spodnjega Pod-ravja. Ptujski mestni svetniki so mu ob kandidaturi izkazali zelo veliko podporo.
Branko Šumenjak je bil v letu 2016 med petimi najboljše plačanimi državnimi svetniki. Mesto državnega svetnika bo poskušal obdržati tudi v prihodnje.
Foto: MZ
Ptuj, Podravje • Kdo je imel domačo nalogo, a je ni opravil
Zdravstvena ministrica s prstom kaže na vodstvo ptujske bolnišnice
S tem, ko so občine Spodnjega Podravja zagotovile prepotrebnih 620.000 evrov, smo (velik) korak bližje začetku izgradnje ptujskega urgentnega centra. A ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je jasna: stvari se doslej niso odvijale izključno zaradi vodstva ptujske bolnišnice, saj niso opravili domače naloge.
„Tisti, ki pravijo, da je ministrstvo krivo, da do realizacije projekta še ni prišlo, zavajajo, ker oni niso opravili domače naloge. To na ministrstvu čakamo. Najprej morajo narediti novelacijo programa, saj se je za več kot 20 % povečala investicijska vrednost, čakamo pa tudi še na ustrezno
dokazilo, da bo finančna konstrukcija zaključena. Tako kot vedno bom držala obljubo in dva milijona za ptujski urgentni center dejansko čakata v proračunu že od leta 2015. Ve pa se, kdo mora dokončati svojo domačo nalogo, da bo investicija stekla," je bila ob obisku na Ptuju jasna ministrica
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc vztraja, da je ministrstvo svoje naredilo in da je na potezi vodstvo SB Ptuj.
za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Na dodatno vprašanje, ali torej žogico vrača vodstvu ptujske bolnišnice, ki je ravno ministrstvu večkrat očitalo neodzivnost, je odgovorila pritrdilno in dodala, da je direktor bolnišnice Andrej Levanič zagotovil, da bo novela-cija pripravljena te dni, a da je še ni. Tudi dokumentacije, s katero naj bi dokazali, da bo bolnišnica imela zagotovljen lastni delež, na ministrstvu nimajo. „Zadeva se je povečala in podražila za milijon evrov. Vse projekte, ki se jim vrednost poveča za več kot 20 %, je treba preko vlade umestiti v nacionalni razvojni program in naslednji dan, ko bo to urejeno, lahko pripravimo razpis," je še pojasnila ministrica. Kdaj bodo stekla dela, je tako po njenih besedah odvisno le od vodstva ptujske bolnišnice. Zagotovila je, da bo sama peljala postopke in da se bo nemudoma po prejetju dokumentov objavil razpis za izvedbo gradbeno-obrtniških del.
Na pomislek županov Spodnjega Podravja, ki so jasno in glasno povedali, da bodo s 620.000 evri participirali izgradnjo s cmokom
v grlu, saj da država lokalnim skupnostim namenja vedno manj sredstev, zahteva pa vedno več, Kolar Celarčeva odgovarja: „Zelo mi je žal, da je ptujski urgentni center izpadel iz osnovnega projekta, kjer smo dobili evropski denar, ampak tudi v teh desetih urgentnih centrih so bolnišnice morale zagotavljati 15-odstotni lastni delež. Je pa res, da se pozablja, da je Ptuj razširil investicijski program, ki jim po vseh standardizacijah pripada."
A dejstvo, ki ga ob tej debati ves čas izpostavlja vodstvo ptujske bolnišnice, je, da bi jim ob upoštevanju pravih podatkov pripadal drugačen rang urgentnega centra, kot je določen; s tem pa tudi več državnih sredstev. Zakaj je prišlo do tega razkoraka, je za to krivo nekdanje vodstvo bolnišnice ali tisti, ki so te podatke preverjali, aktualna ministrica ne ve. Pravi le, da se je to dogajalo pred njenim mandatom, da pa bo držala svojo obljubo in za Ptuj ohranila sredstva, potrebna za začetek izgradnje urgentnega centra.
Dženana Kmetec
^	^	^	rutu. čg
Bolnišnicam 136 milijonov evrov in sanacijski odbor
Da bo sanacija slovenskih bolnišnic za zagotovitev stabilnosti poslovanja nujna, je bilo zadnja leta bolj kot nejasno. Prav v ta namen je bil sprejet interventni zakon, s katerim bodo zagotovili 136 milijonov evrov proračunskih sredstev.
Med bolnišnicami, ki so potrebne finančne injekcije, je seveda tudi ptujska. Ta bo tako kot drugi javni zdravstveni zavodi za zagotovitev finančne stabilnosti predvidoma prejela sredstva za pokritje 80 % nakopičenih izgub, pri čemer bo upoštevano stanje iz decembra 2016. Za Ptuj to po prvih izračunih pomeni okrog šest milijonov evrov, ki jim bodo omogočili, da bodo zadihali. „Pripraviti bodo morali sanacijski program, mi pa jim bomo pri tem pomagali. Je pa odgovornost vodstva in sveta zavoda, da to izpeljejo," je bila jasna ministrica za zdravje. Ob tem je poudarila, da bo pri sanaciji aktivno sodeloval sedemčlanski sanacijski odbor, v katerem bodo tudi strokovnjaki iz tujine in bo kot posvetovalni organ ministrstva zadolžen za to, da bodo sanacijski programi v bolnišnicah izpeljani, sredstva pa porabljena smotrno. Po besedah ministrice popuščali v tem primeru ne bodo. Tisti, ki ne bodo upoštevali navodil in se bodo lotili drugačnega upravljanja in vodenja javnih zdravstvenih zavodov, bodo sankcionirani. „Prav tako bodo zamenjana tudi poslovodstva, ki ne bodo pripravila akcijskih in sanacijskih načrtov," je še dodala.
Razloga za sedanje stanje sta po njenem mnenju dva: neprimerne cene za pokrivanje izdatkov za izvajanje zdravstvenih storitev, pa tudi neučinkovito vodenje.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah
(02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij' in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: CG
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 3
torek • 17. oktobra 2017
Aktualno
Štajerski
3
Foto: Črtomir Gozni k
Mesečno 500 eurou bruto pavšala - če dela kaj ali ne...
Najvišje izplačilo za opravljanje nepoklicne funkcije državnega svetnika je v letu 2016 prejel Jernej Verbič, nekdanji župan občine Postojna, 19.069 evrov. Na drugem mestu med najvišjimi izplačili je Miloš Pahole (18.374), na tretjem Tomaž Horvat (17.533), četrtem Branko Šumenjak (16.793) in petem Milan Ozimič (16.793 evrov). Navedeni so bruto zneski. Državni svetniki so lani opravili 11 sej. Vsi najvišje plačani svetniki so predstavniki lokalnih interesov. »Državnim svetnikom pripada mesečno stalni del plačila za delo z volilno bazo v višini 500 evrov bruto. Ostala plačila za delo ne predstavljajo pavšalnega plačila za opravljeno delo, pri čemer je pomembna že sama funkcija člana v državnem svetu, njegovo delo ter druge aktivnosti kot državnega svetnika. Delo državnega sveta je vezano na delo vlade in državnega zbora. Od tega je nadalje odvisno število sklicanih sej organa in delovnih teles. Maksimalno izplačilo za opravljanje funkcije je vezano na tretjino osnovne plače predsednika državnega sveta. Ta je uvrščen v 64. plačni razred (5.211 evrov mesečno, bruto, brez dodatkov). Najvišje možno mesečno izplačilo članu je 1.737 evrov bruto,« so pojasnili v službi za odnose z javnostmi državnega sveta. Funkcija predsednika državnega sveta je profesionalna oz. poklicna.
Pisana sestava in politične barve
Državni svet je dejansko politično telo, čeprav so v njem združeni predstavniki različnih interesnih skupin. Med člani najdemo aktualne župane (Boris Popovič - Koper, Matjaž Švagan - Zagorje), nekdanje župane ali županske kandidate (Bojan Kontič iz Velenja, Milan Ozimič iz Slovenske Bistrice, Branko Šumenjak iz Ormoža, Rajko Fajt s Ptuja...), močne sindikaliste (Branimir Štrukelj in Dušan Semolič, oba pripadata levemu političnemu polu), gospodarstvenike (Milan Lukič - Lumar), predstavnike kmetijskih organizacij (Peter Vrisk in Cvetko Zupančič, oba v navezavi s SLS), šolstva (Stanislav Pejovnik -nekdanji rektor Univerze v Ljubljani)...
tniki. Elektorji nato dokončno odločajo o imenovanju oz. izvolitvi kandidatov. Vsaka občina lahko imenuje po enega elektorja, še dodatno pa po enega na vsakih 5.000 prebivalcev. Prav tako vsaka občina predlaga po enega kandidata za svetniško mesto. Običajno se občine o predlaganem kandidatu vnaprej dogovorijo.
Interese lokalnih skupnosti iz območja Podravja so doslej v državnem svetu zastopali Rajko Fajt (Ptuj), Milan Ozimič (Slovenska Bistrica) in Branko Šumenjak (Ormož), vsi SDS. Predstavnike delodajalcev izvolijo gospodarske
Kangler ponovno kandidira, v kandidaturo tudi Gabrovec
Za funkcijo državnega svetnika se ponovno poteguje nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Spomnimo, da državni svetniki ob nastopu mandata 2012-2017 Kanglerju funkcije državnega svetnika niso priznali oz. mu niso potrdili mandata. Pritožil seje na ustavno sodišče, ki mu je mandat vrnilo. Vendar se Kangler potem med državne svetnike več ni vrnil.
Član državnega sveta želi postati tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec. O njegovi kandidaturi bodo danes odločali člani občinskega sveta na izredni seji.
zbornice in združenja, predstavnike delavcev reprezentativni sindikati, predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev pa njihove poklicne organizacije (zbornice). Predstavnike negospodarskih dejavnosti volijo poklicne organizacije pedagoških, raziskovalnih, kulturnih, športnih, zdravstvenih in socialnovarstve-nih delavcev.
Letos jeseni se dosedanji sestavi DS izteče petletni mandat. Prva seja državnih svetnikov v novem mandatu bo predvidoma 12. decembra. Na isti datum (12. decembra) so državni svetniki leta 2012 začeli mandat, ki se jim sedaj
izteka. Od takrat so opravili 55 sej: dve v letu 2012, deset leta 2013, 12 v letu 2014, po 11-krat so se sestali v letih 2015 in 2016, letos so imeli devet sej. Državni svet je lani za svoje delovanje porabil blizu dva milijona evrov. Približno polovico od tega zneska (922.000 evrov) so namenili za stroške dela 25 zaposlenih. 719.000 evrov so izplačali državnim svetnikom: za sejnine, nagrade in regresiranje stroškov. Materialni stroški delovanja institucije so znašali 305.000 evrov.
Ptujčani z veliko večino za Fajta
Volitve članov državnega sve-
ta so te dni že intenzivno v teku. Ptujski mestni svetniki so na izredni seji minuli teden izvolili pet elektorjev in kandidata. Elektorji so Štefan Čelan (Lista župana Štefana Čelana), Nuška Gajšek (SD), Slavko Kolar (Mladi in upokojenci za delovna mesta), Branko Kumer (SMC) in Helena Neudauer (SDS). Izvolitev za elektorja ni uspela Janezu Rožmarinu (NSi). Za kandidaturo za državnega svetnika sta se potegovala Rajko Fajt (SDS) in Klemen Rutar (NSi). Glasovalo je 18 mestnih svetnikov, toliko jih je bilo tudi navzočih na seji. Fajt je suvereno pometel s konkurenco, dobil je 17 glasov.
Mojca Zemijarič
Ptuj • Rdeča luč: potrebna ali ne
Desno se ne sme zavijati le zaradi zastarelih semaforjev ...
Zastoji, ki nastajajo zaradi rekonstrukcije mostu čez Dravo ob rdeči luči iz smeri Osojnikove na Ormoško cesto, so dolgi tudi več kot kilometer. Cesta vsega tega prometa očitno ne prenese. Se pa številni vozniki sprašujejo, zakaj v primeru zavijanja v desno ob rdeči luči iz smeri Osojnikove na Ormoško to ni možno, saj vozniki ne bi ovirali nikogar.
Prav to vprašanje je na zadnji seji mestnega sveta postavil tudi svetnik Klemen Rutar, ki je predlagal, naj se omogoči zavijanje v desno ob rdeči luči iz smeri Osoj-nikove ceste na Ormoško cesto, oz. občinsko upravo je naprosil za odgovor, zakaj to ni mogoče.
Pojasnili so, da je v sklopu rekonstrukcije starega mostu čez Dravo projektant načrtoval trenutno vzpostavljeno začasno prometno ureditev v tem štirikrakem semaforiziranem križišču z izdelanim elaboratom zapore. Potrdila ga je tudi Direk-
cija RS infrastrukturo in izdala dovoljenje za zaporo ceste. „Na-vedeno pomeni, da je trenutno vzpostavljena začasna prometna ureditev ustrezna in prometno varna za vse udeležence v prometu. V vezi z ureditvijo smo direkciji že posredovali pobudo za povečanja časa prevoznosti desnih zavijalcev ob rdeči luči iz smeri Osojnikove ceste v smeri Ormoške ceste," so še pojasnili na MO Ptuj. A Direkcija RS za infrastrukturo naj bi odgovorila, da to ni možno in da na semaforski napravi zaradi zastarelosti ni
možno spreminjati krmilnih programov z vklopom posameznih faz. Za to, da bi semaforji delali drugače, bi, tako vztrajajo, bila potrebna celovita zamenjava se-maforskega krmilnega sistema. „Hkrati pa bi s tem predlogom povečali zastoje s strani centra mesta - križišče iz smeri Mino-ritskega trga in Dravske ulice. S tem bi onemogočili levim zavijal-cem vključitev v križišče v smeri Ormoške ceste ter povečali prometne zastoje na tem območju," so prepričani na MO Ptuj.
Dženana Kmetec
Semaforji so preveč zastareli, da bi lahko spremenili njihovo delovanje.
Varaždin • Šiviljam v Boxmarku višje plače
Plače šiviljam dvignili zaradi odhajanja kadra
Kolegi regionalnega hrvaškega časopisa Varaždinske vijesti so poročali, da je podjetje Boxmark šiviljam v Trnovcu na Hrvaškem, ki leži tik ob meji s Slovenijo pri Središču ob Dravi, dvignilo plače.
Po poročanju časnika je družba svojim zaposlenim dvignila plače zaradi zmanjšanja fluktuacije delovne sile in odhodov na druga delovna mesta, predvsem v tujino. Po korekciji povprečna neto plača šivilje v Boxmark Trnovec znaša 4.100 kun oz. 545 evrov, nekatere pa zaslužijo tudi do 5.200 kun oziroma 692 evrov neto. Vodstvo družbe Boxmark Leather Kidričevo, ki je sestrsko podjetje hrvaškemu, smo zaprosili za komentar o zvišanju plač v hrvaškem obratu in za zneske plač šivilj v Kidričevem. »Žal vam na vaša vprašanja konkretno ne moremo odgovoriti, saj predstavljajo poslovno skrivnost delodajalca. Omenimo le, da so plače v podjetju Boxmark Leather vsaj za 15 odstotkov višje, kot jih določa kolektivna pogodba dejavnosti. S podatki o podjetju Boxmark Leather Trnovec ne razpolagamo, saj gre za samostojno družbo v skupini, tako kot je samostojno tudi podjetje Boxmark Kidričevo,« so odgovorili v kidri-čevski družbi, ki je lani ustvarila 149 milijonov evrov prihodkov in konec leta zaposlovala nekaj čez 2.000 sodelavcev. Skupno so stroški dela znašali 31,8 milijona evrov. Od tega stroški plač 22, 2 milijona evrov, pokojninskih zavarovanj dva milijona evrov, drugih zavarovanj 1,7 milijona evrov ter drugi stroški dela 5,9 milijona evrov.
Po naših podatkih plače šivilj v Boxmarkovem obratu v Kidričevem znašajo okrog 600 evrov
neto. Razdeljene so v tri tarifne razrede. Najvišje plače so v prvem tarifnem razredu, najnižje v tretjem. Začetna neto plača šivilje začetnice v tretjem razredu naj bi bila okrog 570, 580 evrov. Plača je odvisna od števila delovnih dni v mesecu. Dodatek za delovno dobo naj bi jim delodajalec všteval že v osnovni neto znesek. Dodatno jim delodajalec izplača stroške malice, prevoz na delo imajo organiziran z avtobusi. Stroške prevoza na delo dobijo povrnjene samo tisti zaposleni, ki niso vezani na fiksni delovni čas proizvodnje; na primer vodje v proizvodnji, administrativni delavci ... Delavci so za delo lahko nagrajeni s stimulacijo (npr. za dobro opravljeno delo
ali preseganje norme), ki pa je vezana na delo skupine. Izplačilo stimulacij naj bi bilo bolj poredko, saj da so norme nastavljene kar precej visoko. Septembrska plača šivilje za 21 delovnih dni v drugem tarifnem razredu je znašala 609 evrov neto.
Boxmark Leather je internacionalno podjetje z obrati v Avstriji, Sloveniji, Hrvaškem, Bosni, Nemčiji, Mehiki, Argentini in na Kitajskem. Pretežni del proizvodnje usnjenih sedežnih prevlek izvajajo za potrebe avtomobilske industrije, pa tudi za letalsko in ladijsko industrijo ter notranjo opremljanje poslovnih ali zasebnih prostorov.
Mojca Zemijarič
Foto: Črtomir Goznik
Šivilje v Boxmarkovi tovarni v Trnovcu na Hrvaškem mesečno po novem zaslužijo od 545 do 692 evrov. Fotografija je simbolična.
Foto: CG
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 4
4 Štajerski
Podravje
torek • 17. oktobra 2017
Središče ob Dravi • O ceni vrtca, štipendijah, kandidatih za elektorja...
Vrtec dražji do 62 evrov
Z oktobrom bodo starši otrok, ki obiskujejo vrtec Navihanček Središče ob Dravi, plačevali nekoliko višje cene. Ekonomska cena za prvo starostno obdobje odslej znaša okoli 459 evrov, za drugo starostno obdobje 342 evrov ter za kombinirani oddelek 371 evrov.
Svetniki so tokrat potrdili višje cene vrtca.
Kot je pojasnil podžupan Roman Medik, je dvig cen posledica napovedane sprostitve napredovanj zaposlenih v plačne razrede in nazive. Ravno stroški dela so tisti, ki predstavljajo najvišji delež v stroških programa. »Dvig cene je neizbežen. Minus se je že pojavil in kot ustanovitelji smo dolžni to pokriti,« je bil jasen Medik.
Cena se zvišuje v vseh starostih skupinah. Ekonomska cena se za prvo starostno obdobje (otroci stari 1 do 3 leta) tako dviguje za približno 15,5 odstotka oziroma slabih 62 evrov in bo znašala 459,23 evra, za drugo starostno obdobje (otroci stari 4 do 6 let) bo višja za 8,8 odstotka oziroma nekaj manj kot 28 evrov, kar pomeni 342,19 evra, kombinirani oddelek
(1. in 2. starostno obdobje) pa bo dražji za 8,7 odstotka oziroma slabih 30 evrov; cena bo tako znašala 371,38 evra. Nove cene veljajo od 1. oktobra dalje.
Cen vrtca niso spreminjali vse od leta 2012. Je pa omenjeni zavod povišanje cen predlagal že julija lani zaradi povišanja stroškov, a ga občinski svet takrat ni potrdil. Središki vrtec, ki deluje v okviru OŠ Središče ob Dravi, obiskuje 67 otrok.
Na razpis za občinske štipendije samo tri vloge, ustrezna le ena
Razpis za dodelitev štipendij dijakom in študentom za deficitarne in perspektivne poklice za šolsko leto 2017/2018, ki ga je občina objavila julija, se je iztekel konec avgusta. Z občinskimi štipendijami želijo spodbuditi mlade k šolanju za poklice, ki jih v občini primanjkuje. Občina se je letos usmerila na področja strojništva, zdravstvene nege in veterinarstva. Načrtovali so podelitev treh štipendij za dodiplomski študij ter dveh za srednješolsko izobraževanje, za kar so v proračunu rezervirali sredstva v višini 9.000 evrov.
Na razpis so prispele tri vloge, a je le ena vloga izpolnjevala zahtevane kriterije iz razpisa (področje izobraževanja). »Glede na to, da je samo ena štipendija, ni potrebe spreminjati višine štipendij. Če bi prispelo več vlog, pa bi verjetno morali znižati višino štipendij, da bi štipendijo lahko vsi prejeli,« je obrazložil predsednik odbora za premoženje, finance in proračun Viktor Samec. Svetniki pa so pri tem še sklenili, da razpisa ne bodo ponovili.
Šumenjak želi nadaljevati v državnem svetu
Na seji so svetniki med drugim potrdili tudi kandidata za elektor-ja in člana za državni svet, a izbire niso imeli, saj so za vsakega prejeli le po en predlog. Tako so za kandidata za elektorja potrdili podžupana in svetnika Romana Medika, za člana za državni svet pa Branka Šumenjaka, ki je že sedaj predstavnik 8. volilne enote in hkrati tudi podpredsednik državnega sveta, očitno pa želi v državnem svetu nadaljevati še naslednjih pet let.
Monika Levanic
Foto: ML
Kidričevo • Vnovič v podelitev koncesije za gramoznico Pleterje
Načrti optimistični: odprtje prve faze maja 2018
Čeprav je občina Kidričevo že javno objavila ime izbranega zasebnega partnerja za projekt ureditve športno-rekreacijskega centra v gramoznici Pleterje, so sedaj stopili korak nazaj in odločitev razveljavili. Projektu so dali tudi novo ime: Ravno polje.
»Na razpis za koncesijo se je prijavil konzorcij treh podjetij v sestavi Cestno podjetje Ptuj (CPP), Betonarna Kuhar in CWS cable sisitems s hrvaške Reke. V fazi pogajanj smo ugotovili, da je smiselno, da se lokacija komunalno opremi z javnim vodovodom in kanalizacijo. To dejansko pomeni spremembo projektnih pogojev, saj bo območje komunalno urejala lokalna skupnost. Predhodno je bilo načrtovano, da bi na lokaciji gradili 150 m3 veliko zaprto greznico in območja v prvi fazi ne bi povezovali na javni kanalizacijski sistem. V pogajanjih z zasebnimi investitorji smo prišli
do zaključka, da je primerneje, da območje že v začetku komunalno opremimo. Zgradili bomo 1,7 km vodovodnega in kanalizacijskega sistema. To pomeni tudi višji vložek nas kot javnega partnerja v projektu. Doslej se je naš vložek računal na 200.000 evrov - za pripravo dokumentacije. Z vključeno izgradnjo komunalne infrastrukture bo naš vložek za 150.000 evrov višji, torej skupno 350.000 evrov. Naloga izbranega koncesi-onarja, ki ga bomo izbrali na ponovljenem razpisu, bo izgradnja infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje turistično-rekreacijske dejavnosti na območju,« je pojas-
nil kidričevski župan Anton Lesko-var in dodal, da dokumentacijo za projekt urejajo že šest let in pol. Največ se je zatikalo na Agenciji na okolje in prostor (ARSO).
Občina Kidričevo bo zasebnemu partnerju podelila koncesijo za obdobje 25 let. Koncesija je vezana na tri parcele v oziroma ob gramoznici. Po izteku koncesije bo vsa infrastruktura, ki bo na območju, prešla v last kon-cendenta - občine Kidričevo. V skladu s koncesijsko pogodbo bo izbrani koncesionar v prvi fazi dolžan urediti vlečnico na vodi, prostor za kampiranje s 60 mesti, igrišče za odbojko na mivki, tribu-
ne, gostinski objekt, sprehajalno učno pot, prireditveni prostor in okolico. Vse našteto naj bi bilo končano do maja prihodnje leto. V nadaljevanju se potem načrtuje še ureditev naravnega kopališča in postajališča za avtodome.
Lastnikov zemljišč na nekaj hektarjev velikem območju ple-terske gramoznice je več. Med večjimi so CPP, Tlakovci Pod-lesnik, Epson (Em-grad, Emer-šič) in Dujardin (Betonarna Kuhar). Gre za gradbena podjetja, ki območje koristijo za črpanje gramoza za izvajanje gradbene dejavnosti.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Še lepša in sodobnejša
Prenovljena lekarna odpira svoja vrata
Avgusta letos se je začela prenova prostorov Lekarne Ptuj v centru mesta na Trstenjakovi ulici. Takrat je vodstvo napovedalo, da bodo sanacijska dela trajala približno dva meseca, česar so se tudi držali in včeraj odprli povsem prenovljene prostore.
Lekarna Ptuj na Trstenjakovi ulici je od začetka avgusta do včeraj delovala na začasni lokaciji. Razlog je prenova prostorov, vredna 310.000 evrov, ki so od včeraj naprej predani svojemu namenu. Ti so modernejši, svetlejši in drugače namensko razporejeni, predvsem pa prijaznejši za uporabnike. »V zares kratkem času smo Lekarno Ptuj oblekli v novo podobo, ki smo ji dodali tudi nove vsebine, kot je več zasebnosti pri svetovanju, čakalnico v času dežurne službe, virtualne police, ki nudijo tudi strokovne vsebine, kot je pravilen način aplikacije določenih zdravil, in številne tehnološke novosti,« je ob prenovi dejala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Ben-čič. Pridobitev, ki so se je izjemno
razveselili, obsega ureditev robo-tiziranega skladišča za shranjevanje in prinos zdravil (najeli so ga za deset let), nov sistem čakanja brez stoječih čakalnih vrst, več zasebnosti pri svetovanju ob izdaji zdravil, čakalnico za paciente in prav tako več zasebnosti v času dežurne službe, sodobno oblikovan interier in še nekatere druge novosti.
Kot poudarja direktorica Lekarne Ptuj, je prenova le eden izmed pomembnih korakov k zagotavljanju kakovostne storitve, kot svojo ključno prednost izpostavljajo strokovni pristop, pridobivanje novih kompetenc in celovite rešitve za uporabnike lekarniških storitev.
Dženana Kmetec
: i I "fe" „__
- 5J3 11	_
■ J	1 "
tk>*m
t
Foto: CG
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 5
torek • 17. oktobra 2017
Podravje
Štajerski
s
Gorišnica • Poslovno-stanovanjski objekt bo gradilo Cestno podjetje Ptuj
Cestno podjetje bo odkupilo zemljišče, občina dve stanovanji
Dom krajanov oziroma »staro občino« v Gorišnici, ki že dolga leta sameva in propada, bodo porušili, v neposredni bližini pa bo Cestno podjetje Ptuj zgradilo nov poslovno-stanovanjski objekt. Največja gradbena družba v Podravju je občini za odkup zemljišča ponudila 61 evrov za kvadratni meter, dve stanovanji, ki jih namerava občina odkupiti, pa po ceni 1.260 evrov za kvadratni meter.
Gorišniški svetniki so imeli na oktobrski seji občinskega sveta na mizi osnutek pogodbe o izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta. Kot je pojasnil župan občine Gorišnica Jožef Kokot, je med petimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta, potekal konkurenčni dialog. Dva ponudnika - Cestno podjetje Ptuj, d. d., in Lipa, z. o. o., pa sta nato podala končni ponudbi. Na podlagi podane dokumentacije je komisija kot najugodnejšo ponudbo izbrala Ce-
stno podjetje Ptuj. Največja gradbena družba v Podravju je namreč občini za odkup zemljišča ponudila 61 evrov (z DDV) za kvadratni meter, kar pomeni 11 evrov več kot Lipa, z. o. o., dve stanovanji pa na prodaj po ceni 1.260 evrov (z DDV) za kvadratni meter oziroma 20 evrov manj kot Lipa, z. o. o. Pri tem župan računa, da bi sredstva, ki jih bodo pridobili z odkupom omenjenega zemljišča, projektov in komunalnega prispevka, zadostovala za nakup vsaj dveh stanovanj v omenjenem objektu.
V pritličju načrtovanega objekta bodo poslovni prostori, v dveh etažah pa bo vsega skupaj 16 stanovanj. Vrednost investicije je ocenjena na približno 2,5 milijona evrov.
Višje cene vrtca
Starši otrok, ki obiskujejo vrtec pri Osnovni šoli Gorišnica, lahko od prvega novembra pričakujejo nekoliko višje cene vrtca. Svetniki so namreč potrdili dvig cen v vseh starostnih skupinah. Cena progra-
Sveti Andraž • Ureditev infrastrukture v Vitomarcih
Občinski center z modernizirano cesto
Do 10. marca 2018 morajo biti dokončana dela pri urejanju infrastrukture v naselju Vi-tomarci - prvi del.
Pogodbo v vrednosti nekaj nad 111.784 evrov sta sredi oktobra podpisali direktorica podjetja GMW, d. o. o., Turjanci, Radenci, Petra Weindorfer in županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler. Gre
za odsek v centru občine Sveti Andraž, od kapele pri večnamenski dvorani do občinske stavbe. Dela bodo v prvem koraku potekala od večnamenske dvorane do Bara Rola. Uredili bodo cestišče s pločnikom, zgradili javno
Foto: arhiv občine Sveti Andraž
Pogodbo sta podpisali direktorica podjetja GMW, d. o. o., Petra We-indorfer in županja občine Sveti Andraž Darja Vudler.
razsvetljavo in kanalizacijsko omrežje. Optično omrežje pa je na tem območju že zgrajeno. Županja Darja Vudler je od podpisu pogodbe tudi povedala, da pa se bodo z Elektrom skušali dogovoriti še za položitev električnih vodov v zemljo. Občane tudi naprošajo za strpnost in razumevanje med samo izvedbo del, ker bodo ta potekala ob občasni delni oz. popolni zapori vozišča.
Za ureditev infrastrukture v centru Vitomarcev so se ob izbranem ponudniku, ki je oddal najnižjo ponudbo, potegovali še: Komunala Slovenske gorice, d. o. o., Lenart, s ceno dobrih 113.537 evrov, Blisk Bo - Na, d. o. o., Šentjur, ki bi dela opravil za več kot 114.675 evrov, kar že vključuje tudi 5-odstotni popust, in Asfalti Ptuj, d. o. o., ki so ponudili izvedbo za več kot 112.764 evrov.
MG
ma prvega starostnega obdobja (za otroke od enega do treh let starosti) se tako zvišuje za 0,92 % oziroma 4,01 evra, kar pomeni, da bo znašala okoli 440 evrov, cena drugega starostnega obdobja (od treh do šest let) pa se dviguje za 1,17 % oz. 3,70 evra in bo tako znašala približno 329 evrov, medtem
ko bodo za kombinirani oddelek starši plačevali glede na starost otrok (za otroke, ki so stari od dveh do treh let, okoli 440 evrov, ter za otroke od tretjega do četrtega leta starosti 329 evrov). Pri tem je župan pojasnil, da je dvig cene posledica sprostitev napredovanj zaposlenih ter izpostavil,
da cene vrtca kljub podražitvi občino Gorišnica v primerjavi z drugimi občinami uvrščajo v sredino lestvice. Vrtec, ki deluje v okviru OŠ Gorišnice, v letošnjem letu v devetih oddelkih obiskuje 171 otrok.
Slaba realizacija ob polletju
Sicer pa je občinski svet soglasno in brez razprave med drugim potrdil tudi poročilo o polletni realizaciji občinskega proračuna za letošnje leto. Ta je nižja od načrtovane. Občini je uspelo zbrati le dobrih 25 % pričakovanih prihodkov oziroma nekaj več kot 1.565.000 evrov (po sprejetem proračunu naj bi jih v celotnem letu zbrali 6,2 milijona evrov), izdatkov pa je imela za približno 1.571.000 evrov (25,3 % realizacija). Primanjkljaj so pokrili s prenosom sredstev iz preteklih let.
Monika Levanic
Cene vrtcev po občinah
Občina	I Datum spremembe	1 I. starostna skupina 1	II. starostna skupina
Ptuj	1. januar 2017	490,35	386,86
Ormož	1. avgust 2016	469,39	274,69
Kidričevo	1. september 2016	466,04	340,37
Cirkulane	1. december 2016	441,57	361,66
Gorišnica*		440,19	329,27
Dornava	1. september 2016	436,87	318,02
Videm	1. marec 2017	433,75	326,90
Markovci	1. september 2017	431	323,70
Hajdina	1. oktober 2013	410,58	308,64
			Vir Občina Gorišnica
*Nova cena, ki velja od 1. novembra			
Ptuj • Sanacija strehe mestnega stolpa
Za celovito prenovo bo potrebnih 250.000 evrov
Močan veter, ki je zadnja leta vse pogostejši, je močno načel že številne strehe v starem mestnem jedru. Tako delci opek na ulicah in trgih ter pločnikih starega Ptuja niso več nobena redkost po vsakem močnejšem vetru. Ta je pred dnevi poškodoval tudi streho turna, tako da je začela odpadati pločevina z njegove lesene konstrukcije, ter jo delno odkril.
Zato so območje proti Mestnemu gledališču, kjer je padlo tudi največ dotrajane pločevine, nemudoma zavarovali, da ne bi prišlo do neljubih dogodkov oz. poškodb ljudi, saj je tod najpogostejša pot turistov in drugih obiskovalcev mesta. Nadžupnijski urad sv. Jurija je nastalo škodo saniral z lastnimi sredstvi in mestni stolp tudi še naprej po svojih zmožnostih vzdrževal. Delavci Kleparstva Kokol - Komal, d. o. o., so se v najkrajšem možnem
času lotili obnove, odstranitve dotrajane pločevine in namestitve nove. Pri tem so uporabili dvigalo, ki jih je dvignilo v višino čez 50 metrov. Ministrstvo za kulturo jim s sredstvi tudi tokrat ni priskočilo na pomoč, ker po njihovem mnenju streha ni tako ogrožena, da bi bila potrebna nujna obnova. Začasna sanacija je stala okrog 3.000 evrov, celovito prenovo zvonika pa ocenjujejo na 250.000 evrov. „Zvonik ne more preiti v lastništvo
MO Ptuj, ker za to ni nobenih pogojev, v končni fazi smo minoriti samo upravljavci nadžupnije sv. Jurija, župnija pripada Nadškofiji Maribor. O vsaki odtujitvi nepremičnin odloča škofija," je ob tej priložnosti povedal p. Milan Kos, pro-vincialni minister. Že večkrat so se namreč v javnosti pojavile takšne ali drugačne špekulacije in kupčije v zvezi s tem spomenikom izjemne kulturne vrednosti.
MG
Foto: Črtomir Gozni k
Zaradi močnega uetra je začela odpadati pločeirina z lesene konstrukcije turna.
IME DATUM
BARVA C M K
STRAN A
6 Štajerski
V središču
torek • 17. oktobra 2017
torek • 17. oktobra 2017
V središču
Štajerski	7
Slovenija, Podravje • Rast cen hrane posledica neugodnega vremena in cen surovin
Nihče jasno ne pove, ali bosta podražitev občutila tudi kmet in potrošnik
Neugodne vremenske razmere in dvig nabavnih cen surovin naj bi bila temeljna razloga za podražitev nekaterih prehranskih artiklov, zlasti mesa ter mleka in mlečnih izdelkov. Slednji naj bi se podražili za 10 do 15 odstotkov.
Cene surovega mleka (v €, za 100 kg)
Ciper	55,96
Malta	50,85
Nizozemska	38,50
Grčija	38,00
Švedska	37,78
Avstrija	37,70
Irska	37,68
Finska	37,57
Danska	37,51
Nemčija	37,44
Italija	37,15
Belgija	36,06
Francija	35,11
Luksemburg	35,02
Estonija	32,94
Poljska	32,57
Češka	32,08
Velika Britanija	31,61
Slovaška	30,91
Španija	30,68
Slovenija	30,56
Madžarska	30,47
Latvija	30,05
Hrvaška	29,95
Portugalska	29,85
Bolgarija	29,84
Litva	28,65
Romunija	26,91
Glede na dosedanje izkušnje si lahko najmanj od podražitve obetajo primarni pridelovalci, torej kmetje. Kolač v prehranski verigi se deli na način, da smetano odnesejo trgovci. Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, ene največjih v branži v slovenskem prostoru, napovedi o pod-
ražitvah komentira takole: »Pri cenah mleka je treba poudariti, da je bila v letih 2014 in 2015 bistveno višja od trenutne, tudi čez 42 centov za liter, kar je posledično vplivalo na cene končnih produktov. Cena surovega mleka na trgu se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje. V letu 2016
Foto: Črtomir Goznik
Vir: Evropska komisija
Prikazane so cene za avgust 2017.
Direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič pravi, da je zaradi posledic vremenskih ujm v lokalnem okolju (pozeba, suša, toča) pričakovati zmanjšanje proizvodnje mleka. To lahko pomeni še nadaljnjo rast cen mleka kot primarne surovine in mlečnih izdelkov.
Trenutna cena pokriva stroške pridelave mleka
»Sprememba cen surovega mleka ne vpliva na naše poslovanje. V zadrugi si prizadevamo za uravnoteženost povprečne cene v Sloveniji s povprečno ceno v naših sosednjih državah - Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Analize kažejo, da naša domača cena surovega mleka še vedno zaostaja za cenami v tujini, zato si prizadevamo, da bi ta nesorazmerja odpravili. Postopno povečanje povprečne prodajne cene mleka ima pozitivne učinke na govedorejskih kmetijah, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Leto 2016 je bilo porazno, saj so proizvajalci brez izjeme ustvarjali izgubo. Trenutno lahko rečemo, da smo dosegli ceno, ki pokriva stroške proizvodnje. Dolgoročno želimo oblikovati cene, ki bodo proizvajalcem zagotavljale pošteno plačilo za trud, ki ga morajo opravljati 24 ur na dan, sedem dni v tednu in 365 dni na leto,« poudarja prvi mož ptujske mlekarske zadruge.
je prišlo v Evropi do zloma proizvodnje. Cena surovega mleka je padla pod 20 centov za liter, kar je povzročilo masovno opuščanje mlečne proizvodnje. Ker je prišlo do drastičnega zmanjšanje proizvodnje, je posledično pričelo mleka primanjkovati, zato je cena konstantno rasla. Slovenija kot država glede na povprečno ceno mleka precej zaostaja za ostalimi sosednjimi in zahodnoevropskimi državami, zato si želimo, da bi dosegali vsaj primerljive cene v regiji, za katerimi še vedno zaostajamo. Naj dodam, da proste količine mleka, ki se prodajajo na SPOT-u, dosegajo precej višje cene, v začetku septembra so bile čez 42 centov za liter.« Direktor Petrovič je dodal, da so bile lani, v začetku mlečne krize, cene mlečnih izdelkov precej visoke. Visoka cena je bila posledica predhodno visokih cen surovine. »Trgovci so izvajali pritisk na znižanje cen, kar se je zgodilo sredi leta 2016. Potem je cena surovine začela spet rasti, cene mlečnih produktov pa temu niso sledile. Tako imamo danes na eni strani visoko ceno surovin in na drugi ceno mlečnih proizvodov, ki se v zadnjem obdobju ni spreminjala. Mlekarne tega bre-
Perutnina Ptuj dvignila cene Kaj pravijo trgovci
»Zaradi objektivnih dejavnikov, kontinuirane rasti cen surovin in repro materiala, ki povečujejo stroškovno stran proizvodnje mesa in izdelkov, ter potrebnih večjih vlaganj v trg zaradi dinamičnih tržnih razmer, smo primorani k ukrepu dviga cen. S ciljem zagotavljanja najvišje kakovosti mesa in izdelkov ter čim nižjega zvišanja cen smo v novih kalkulacijah upoštevali le sorazmerni dvig cen, ki so vplivale na razmerje od zadnjega povečanja cen v letu 2012. Cene so v povprečju zvišale za pet odstotkov,« so pojasnili v Perutnini Ptuj.
mena ne morejo več prenašati. Povečanje cen mlečnih produktov je logična posledica dogajanja na evropskem trgu. Treba je tudi poudariti, da je cena surovega masla dosegla rekordne ravni cene.«
Marjan Janžekovič, direktor Kmetijske zadruge Ptuj, v nacionalnem merilu največjega odku-povalca kmetijskih pridelkov, je pojasnil, da kot organizator kmetijske proizvodnje in odkupovalec tržnih viškov stremijo k pravični delitvi v prehranski verigi. »Doslej so nam večino pobrali trgovci. Rast odkupnih cen mleka je le ena lastovka, na drugih področjih še ne vidim pričakovanih premikov. Maloprodajne cene mlečnih izdelkov se niso omembe vredno
znižale, ko je odkupna cena surovega mleka padla za tretjino. Tako sedaj ne vidim razloga,da bi se morale cene na trgovskih policah zviševati. Za vsako kmetijsko gospodarstvo je rast odkupnih cen kmetijskih produktov še kako pomembna. Smo v situaciji, ko odkupne cene na nekaterih proizvodih ne pokrivajo proizvodnih stroškov, kar pomeni propad proizvodnje in zmanjševanje prehranske varnosti. Ekonomska cena hrane ob pravični udeležbi vsakega deležnika v maloprodajni ceni posameznih artiklov bi zagotovo vplivala na boljši ekonomski položaj vseh, ki se ukvarjamo s kmetijstvom.«
Mojca Zemijarič
Ormož • Preseliti ali ostati doma?
Mladi si želijo več priložnosti v domačem okolju
Tudi občini Ormož prebivalstvo upada. Med številnimi razlogi za to je tudi izseljevanje. Številni mladi namreč doma ne najdejo
zaposlitve, zato se odpravijo v svet.
V Ormožu, kjer beležijo negativni selitveni prirast in je brezposelnost višja od državnega povprečja, je Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož (MCO), pripravila okroglo mizo o preseljevanju mladih. Nastja Raj iz Zavoda za zaposlovanje je v uvodu postregla z zadnjimi podatki o brezposelnosti; ti so nekoliko spodbudnejši. V Sloveniji je bilo
namreč septembra na zavodu za zaposlovanje registriranih 80.990 brezposelnih oseb, kar je najmanj po poletju 2009. Med njimi je bilo 18 % oziroma 14.576 mladih od 15 do 29 let. Delež brezposelnih mladih v ptujski območni enoti zavoda, pod katero sodi tudi Urad za delo Ormož, je nad slovenskim povprečjem in znaša kar 23,3 %. Med 661 brezposelnimi mladimi
Ptujčani in Ormožani je kar 154 takih, ki so na borzi dlje kot leto dni. Povprečna starost mladega, prijavljenega na borzo, je 29,1 leta, več je žensk.
Zgodbe mladih »Ormožanov«
Jasmino Meško, ki je po poklicu pomočnica vzgojiteljice predšol-
Mlad Ormoian Iztok Luskouič si kruh služi s pridelovanjem in nabiranjem zelišč in zdravilnih rastlin.
skih otrok, so v vrtcu po izteku pogodbe za določen delovni čas odslovili. Čez noč se je odločila izseliti iz Slovenije v Nemčijo, kjer je hitro našla delo. »Dobila sem
ponudbo od nekdanje sošolke, ki se je pol leta pred tem preselila v Koln in mi je ponudila prenočišče. To je bilo edino, kar sem imela zagotovljeno. Šla sem z glavo skozi
zid, tako rekoč na »blef«,« je situacijo, v kateri se je znašla, na okrogli mizi opisala Jasmina. Tri tedne je trajalo, da si je uredila vse potrebno, nato se je prijavila na zavod za zaposlovanje, od koder so jo napotili k zaposlitveni agenciji za tujce. »Izpolnila sem obrazec, že drugi dan so mi ponudili tri službe. Sprejela sem službo v centralnem skladišču Calerie Kaufhof. Dobiti službo v Nemčiji - tam, kjer sem bila jaz - ni problem, seveda če si delaven, če nisi izbirčen in če znaš jezik. Na začetku moraš marsikaj pogoltniti, če se želiš nekje dokazati ... Po določenem času so me zaposlili preko nemškega delodajalca in posledično sem prejemala tudi višjo plačo. Tri leta sem lepo živela. V Nemčiji mi je bilo res všeč, da si cenjen kot delavec in da ni pomembno, od kod prihajaš, kdo si, kako se pišeš, kaj si prej delal ...,« nadaljuje Jasmina, a pravi, da situacija vendarle ni rožnata: »Ni vsak za tujino. Tujina ni za ljudi z domotožjem. Prvo leto sem bila 11 mesecev v Kolnu, ne da bi imela možnost priti domov.« Velika težava pa je najti manjše stanovanje. Ker ga Jasmina ni uspela najti, se je te dni vrnila v Slovenijo, a le za kratek čas. Dogovarja se že za
Število brezposelnih upada, Ormož pod povprečjem
službo v sosednji Avstriji.
Preko skypa je o svoji izkušnji spregovorila tudi 29-letna Nuša Lorenčič, po izobrazbi profesorica geografije in pedagogike. Kot je dejala, se je po številnih negativnih odzivih, razgovorih in lažnih upih preselila v 600 km oddaljeni München in kmalu dobila zaposlitev za nedoločen čas. Delo opravlja v vrtcu.
Z|	v» • v ••
domačimi čaji oskrbujejo okoliške vrtce in šole
Nekaj več optimizma mladim, ki si želijo ostali v lokalnem okolju, daje zgodba Iztoka Luskoviča, ki si je delo ustvaril kar sam. Po uspešno zaključenem študiju etnologije in antropologije v Ljubljani se je vrnil v svoj rojstni kraj Ormož ter se z veliko mero poguma ob podpori družine in prijateljev odločil ustanoviti podjetje: »Odločil sem se, da bom svoje življenje posvetil raziskovanju skrivnostnega sveta zelišč in zdravilnih rastlin. Po tej poti stopam ob podpori družine in s pomočjo številnih prijateljev, s katerimi smo združili mnogotera znanja z zelo različnih področij. Tako je nastal Zavod Botanik.« Na zeliščni njivi v velikosti pol hektarja pridelujejo okoli 15 vrst zelišč in
Župana skrbi odseljevanje mladih v prestolnico
Na okrogli mizi je bil prisoten tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je med drugim spregovoril o možnostih, ki jih ima lokalna skupnost, da bi ublažila izseljevanje mladih iz občine. Po njegovem so to zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarsko cono, subvencioniranje komunalnega prispevka za investitorje, nižanje komunalnega prispevka pri reševanje prvega stanovanjskega problema mladih, subvencije za samozaposlitev, občinske štipendije, spodbujanje vajeništva, ustanovitev podjetniškega inkubatorja. Župan je sicer še izpostavil, da največji problem lokalnih skupnosti ni preseljevanje mladih v tujino, temveč iz periferije v večja mesta, predvsem v Ljubljano.
zdravilnih rastlin (od melise, timi-jana, ameriškega slamnika, poprove mete ...), nekatere rastline, kot so kamilica, kopriva, bezeg, lipa idr. pa nabirajo tudi v naravi. Lani so pridelali in nabrali skupaj okoli 3 tone zelišč, kar pomeni približno 500 kg posušenih rastlin. Na zraku posušene rastline uporabijo za pripravo različnih izdelkov, od domačih čajev, tinktur, naravne kozmetike, zeliščnih likerjev, sirupov in mil. Največ izdelkov prodajo kot poslovna darila, sicer pa izdelke prodajajo tudi preko spleta, z domačimi čaji pa zalagajo tudi nekaj okoliških vrtcev in šol.
Z leve: predstavnica dijakov Sara Hebar, Senada Škrijer, predstavnica Zavoda za zaposlovanje Nastja Raj, vodja mladinskih programov Marijana Korotaj, župan Alojz Sok, Iztok Luskovič in Jasmina Meško.
	2012	2013	I 2014	I 2015	2016 I
Registrirane brezposelne osebe	801	787	727	716	615
Stopnja registrirane brezposelnosti	14,5	14,1	12,9	12,8	11,4
Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti (Slovenija)	12,0	13,1	13,1	12,3	11,2
I Ormož	I 2012	I 2013	2014	2015	2016 I
Priseljeni iz tujine	28	27	45	38	50
Odseljeni v tujino	49	52	48	55	72
Priseljeni iz drugih občin	468	443	475	441	435
Odseljeni v druge občine	468	474	212	496	447
Skupni selitveni prirast	-21	-56	29	-71	-34
Iz Ormoža se je več ljudi odselilo kot vanj priselilo.
Boljše možnosti našla v Ormožu
Drugačna pa je zgodba 39-le-tne Senade Škrijer, ki se je po sili razmer skupaj z dvema otrokoma pred približno osmimi leti iz Makedonije preselila v Slovenijo, v Ormož. Dela v ormoškem centru ponovne uporabe, kot pravi, pa se tukaj odlično počuti in nikakor ne razmišlja o vrnitvi v rodno državo. Pri nas jo navdušujejo predvsem zeleno okolje, čista pitna voda ter kakovost življenja.
Udeleženci okrogle mize so bili enotni, da je kakovost življenja doma neprimerljivo boljša, zato si želijo več možnosti v domačem okolju. Ob tem pa je pomembno še zavedanje, da je od vsakega posameznika odvisno, kako si bo ustvaril prihodnost.
Monika Levanič
Hofer: »Pri oblikovanju ponudbe se prilagajamo stanju na trgu, razvejana in bogata nabavna mreža nam omogoča hitro oblikovanje najoptimalnejše ponudbe za kupca. Prizadevamo si, da morebitnih povišanj nabavnih cen ne prenašamo na kupca, razen v primerih, ko so podražitve tako visoke, da ohranjanje prvotne cene poslovno ne bi bilo vzdržno.«
Lidl: »Potrudili sem bomo, da bi morebitni dvig cen surovin čim manj vplival na končno ceno izdelkov na naših prodajnih policah. Ob tem velja poudariti, da se lahko kot del mednarodne skupine hitreje prilagajamo in najdemo rešitve, ki so v korist končnega kupca. Koncept lastnih blagovnih znamk nam omogoča ugodne cene, saj se lahko zaradi velikih količin z dobavitelji dogovarjamo za ugodne pogoje poslovanja, te ugodnosti nato prenesemo na svoje kupce.«
Mercator: »Cen hrane ne zvišuje Mercator, ampak se določeni segmenti prehranskih izdelkov in pridelki lahko podražijo zaradi različnih razlogov, predvsem zaradi povišanja cen surovin in energentov, zaradi neugodnih vremenskih pojavov in drugih razlogov. Zato moramo utemeljene razloge dobaviteljev za povišanje nabavnih cen upoštevati, sočasno si v Mercatorju z vsemi mehanizmi, kijih imamo kot trgovci na voljo, prizadevamo, da bi dvig cen kar najmanj vplival na potrošnike, tako z različnimi akcijami in popusti, pa tudi z nižanjem lastne marže. Mercator vsako leto pomembno vlaga v svoje konkurenčne maloprodajne cene in v precejšnji meri blaži cenovna nihanja, še posebej pri prehranskih izdelkih. Pogovarjamo in pogajamo pa se z vsakim dobaviteljem posebej.«
Spar: »Gibanje maloprodajnih cen je odvisno od razmer na trgu. Naša zaveza kupcem so nizke cene, zato maloprodaje cene dvigujemo izjemoma, ko se dvignejo nabavne cene. Veliko izdelkov, za katere dobavitelji najavijo podražitev, je pri nas vključenih v akcijo Trajno znižano, kar našim kupcem zagotavlja znižano ceno izdelkov za daljše obdobje. V zadnjem času so dobavitelji zvišali cene na mlečnem segmentu (predvsem maslo in smetana) ter v segmentu mesa in mesnih izdelkov.«
Ptuj • Spominski park naj bi začeli urejati čez mesec dni
Po pregledu dokumentacije ponovno za Koprčane
Mestna občina (MO) Ptuj še kar naprej kolobari odločitev o izbiri izvajalca za gradbeno--obrtniške posege pri projektu obnove starega mestnega pokopališča v spominski park.
15. septembra je na portalu javnih naročil objavila odločitev, da bo dela oddala koprskemu podjetju Makro 5 gradnje, ki je predložilo najugodnejšo ponudbo v vrednosti dobrih 890.000 evrov. Pred pravnomočnostjo sklepa o oddaji del je MO Ptuj stopila korak nazaj, odločitev razveljavila in vse na razpis prispele ponudbe ponovno pregledala. Kot smo že poročali, so ponudbo za izvedbo del oddala štiri podjetja: Makro 5 gradnje Koper (890.506 evrov), Lesnina MG oprema (920.483 evrov), Komunalno podjetje Ptuj (938.803 evre) in VG5 Ljubljana (1.092.999 evrov). Zneski navedenih ponudb so z DDV. Po vnovičnem pregledu ponudb je obveljala prvotno sprejeta odločitev - da se delo odda najugodnejšemu ponudniku, to je družbi Makro 5 gradnje Koper. Ker odločitev še ni pravnomočna, je možno, da kateri
izmed neizbranih ponudnikov vloži predlog za revizijo.
Razpis za obnovo pokopališča je MO Ptuj objavila v dveh sklopih. Prvega za gradbeno-obrtniška dela, instalacije in zasaditev, drugega za konservatorsko-restavra-torska dela. Izbira izvajalca za drugi sklop je pravnomočna, zato se bodo dela na pokopališču že začela. Konservatorsko-restavratorska dela bo izvajalo podjetje Gnom iz Ljubljane, vrednost del je 179.000 evrov. »Staro mestno pokopališče na Ptuju bo kmalu zaživelo v novi podobi. Začetek izvedbe je načrtovan novembra 2017, po dnevu spomina na mrtve. Izvedba ureditve bo trajala predvidoma šest mesecev. Zaradi možnosti sofinanciranja investicije z evropskimi sredstvi bo ureditev spominskega parka morala biti zaključena v krajšem času, zato predhodne usme-
Foto: Črtomir Goznik
Naročilo o oddaji del za restavratorsko-konservatorska dela je pravnomočno, ne pa tudi skoraj milijon evrov vredna oddaja del za gradbeno-obrtniška dela, instalacije in zasaditev.
ritve izdelanih projektov ne moremo dokončno izvesti. Zastavljeni projekt je bilo treba preoblikovati na trenutno stanje opuščenosti oziroma vzdrževanosti grobov in ne na stanje čez desetletje, zato je župan imenoval strokovno komisijo za izbor obeležij v spominskem parku. Komisija je svoje delo opravila v skladu s stališči civilne iniciative, in sicer je pregledala celoten nabor nagrobnikov v spominskem parku in predvidela več scenarijev obnove posameznih nagrobnikov. Pri določanju kriterijev za njihovo ohranjanje je upoštevala vrednost, starost in unikatnost, pa tudi vlogo, pomen, vpliv in zgodbe pokopanih oseb ter stopnjo ohranjenosti oziroma poškodovanosti. Na podlagi zaključnih ugotovitev komisije smo izdelali karto s predvidenimi posegi na nagrobnikih, iz katere je razvidno, da se ohranijo vsi nagrobniki, ki jih je še možno sanirati. Odstranili se bodo talni obodi grobov in izvedla enovita ozelenitev površin. Odvisno od obstoječe namestitve posameznih napisnih plošč se bodo te ohranile v obstoječi poziciji ali pa se bodo položile v tla, okrog njih se bodo zasadile pokrovnice, ki bodo preprečile hojo neposredno ob ležečih ploščah. Nagrobnike na lokacijah zasnovanih novih poti in ploščadi bomo prestavili na lokacijo, najbližjo možno obstoječi,« so o projektu povedali v ptujski Mestni hiši.
Mojca Zemijarič
Foto: MZ
Foto: ML
Foto: MCO
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 8
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 17. oktobra 2017
Podravje • Naselitev bobrov na Hrvaškem vplivala tudi na Slovenijo
K Dravi so se vrnili največji evropski glodavci
Bralec našega časopisa nam je presenečen sporočil, da je v Dravi nizvodno od jeza v Markovcih opazil bobre. Ti so pri nas dolgo časa veljali za izumrle, a so po umetni naselitvi na Hrvaškem pred dvema desetletjema zdaj spet priglodali vse do Ptuja ...
Foto: Branko Vnuk
Bobri pokopali grofa Herbersteina
Vse do konca turške nevarnosti je bil grad Vurberk predvsem utrdba, kasneje pa so ga grajski posestniki spremenili v lovsko postojanko. Marjeta Ciglenečki je v brošuri o Vurberku zapisala, daje bilo lovskih dvorcev in gradov sicer veliko, a je bil vurberški nekaj posebnega: »Rokavi reke Drave so ustvarili poplavne loke, v katerih so se naselili močvirske ptice in bobri. Bobrišče pod Vurberkomje bilo največja kolonija bobrov na ozemlju današnje Slovenije, grajski pa so se z lovom na bobre hvalili še sredi 18. stoletja.« Cenili niso le kožuhov bobrov, temveč tudi njihovo meso. Najokusnejši deli bobrov, zadnji nogi in rep (ki sicer služi kot skladišče tolšče), so bili poleg tega dovoljeni celo kot postnajed.
Za gospodo so bili bobri poslastica, za podložnike nadloga. Tlačani so v poplavnih gozdovih sicer smeli sekati les, a kaj, ko so se podobne naloge tam lotili že bobri... Menda je prav to leta 1667 kmete tako razhudilo, da so grofa Georga Guntherja Herbersteina pobili na lovu.
Plemiči so najimenitnejše trofeje, ki so jih uplenili, pogosto dali naslikati. Leta 1643 so pod Vurberkom uplenili še posebej lepo rejenega bobra (napis zatrjuje, daje tehtal 86 funtov oz. okoli 39 kilogramov), njegovo podobo lahko v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož občudujemo še danes.
Na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) so pojasnili, da so bili evrazijski bobri nekdaj splošno razširjeni po Evropi in Aziji, od Britanskih otokov do Sibirije: »Prekomeren lov zaradi dragocene kožuhovine je še pred koncem 19. stoletja povzročil skoraj popolno iztrebitev. V Evropi so preživele le štiri manjše populacije (v Nemčiji, Franciji, Norveški in Rusiji), po drugi svetovni vojni pa se vrsta krepi z načrtnim naseljevanjem v več evropskih državah.«
V poročilu o bobrih, ki so ga leta 2003 spisali v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, najdemo še podrobnejše podatke: »Na začetku 20. stoletja so bobri živeli samo še na osmih mestih. Vrsta je štela vsega 1.300 živali, od katerih jih je bilo 700 v Evropi. Kot posledica varstvenih ukrepov in aktivnih
Največji evropski glodavec gloda tudi pod vodo
Na Zavodu RS za varstvo narave so bobra (Castor fiber) opisali kot sesalca čokate telesne zgradbe: »Njegovo telo je dolgo od 67 do 100 centimetrov, dolžina repa je 22 do 35 centimetrov. Težak je od 9 do 30 kilogramov. Ima gost, črno rjav kožuh, luskast in sploščen rep, med prsti zadnjih nog ima plavalne kožice. Je dober plavalec, pod vodo je lahko do 15 minut. Gloda lahko tudi pod vodo - tako, da ustno votlino in grlo zapre s kožnimi gubami. Aktiven je v mraku in ponoči, živi v družinskih skupnostih.« Mladiči plavajo že po nekaj dneh, v družini pa ostanejo dve ali tri leta. Življenjska doba bobrov v naravi je okoli 17 let, v ujetništvu pa doživijo tudi do 35 let.
preseljevanj in ponovnih naselitev se je stanje v 20. stoletju bistveno popravilo. Po cenitvah danes (torej leta 2003, op. a.) živi več kot
430.000 bobrov.« Varstvene ukrepe so prvi sprejeli na Norveškem, že daljnega leta 1845, sledile so še druge dežele. Prav zaradi prese-
Ifs				
ft^&Mi	B^V¿J^ÉM		i Ij	fUfi 'IfL^I®! •¡i „■
			i§	
	§f		ÉP	
S	1	%	1	¡81
Bobra je od podobnih vrst živali mogoče ločiti predvsem po obliki repa in velikosti.
Foto: Andrej Hudoklin
Ptuj • Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto
Kdo bo naslednji »mini« župan Ptuja?
14 mest v Sloveniji se že ponaša z nazivom Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. Od minulega tedna naprej je na tem seznamu tudi ptujska občina. In zakaj smo se pridružili tej mreži, kaj bodo otroci imeli od tega?
Mreži Otrokom prijaznih UNI-CEF-ovih mest se je v petek, kot 14. zapovrstjo, pridružila tudi mestna občina Ptuj. Mesta združujejo skupni cilji in zaveza, da bodo še prijaznejša do otrok.
Župani mest v mreži sprejmejo obveznost, da bodo pospešeno razvijali programe za otroke. Kot pravi ptujski župan Miran Senčar, smo na Ptuju naredili že številne korake na tem področju, kar nekaj pa se jih še načrtuje. V projekt se mesta vključijo tako, da župan s svojo častno izjavo postane nosilec projekta in zagovornik otrok v mestu, kar je Senčar storil v petek.
Kot je ob tej priložnosti dejal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija, naj bi do leta
Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija in župan MO Ptuj Miran Senčar sta izobesila UNI- 2025 kar šest od desetih otrok CEF-ovo zastavo na stavbo Mestne hiše.	živelo v urbanem okolju, ki pred
otroke postavlja velike izzive, kot so problemi odtujenosti v medsebojnih odnosih, osamljenosti, pomanjkanja nadzora odraslih, onesnaženosti okolja, nezdravega življenjskega sloga in podobno: »Zato je lokalna okolja pomembno spodbujati pri premagovanju teh izzivov, da bi otroci čim lažje razvijali svoje potenciale v njim prijaznem okolju. Otrokom prijazna UNICEF-ova mesta so pomemben korak v tej smeri.«
Da se občina Ptuj zavezuje, da bo pripravila analizo položaja otrok v mestu in predloge za njegovo izboljšanje v obliki srednjeročnega akcijskega načrta, pa je poudaril Senčar.
V vse naj bi vključili tudi otroke. Na kakšen način so to storili v Postojni, ki je kot 13. občina prejela ta naziv, je povedal njihov župan Igor Marentič. Izpostavil je pomen otroškega občinskega sveta, na čelu katerega je mini županja Arja Ela Hvala, junior ambasador-ka UNICEF-a: »V otroškem občinskem svetu bi sedel ure in ure, saj kar bruhajo ideje, ki so absolutno na mestu.« Postojnski župan je strnil aktivnosti, ki so jih v zadnjem letu, kar so v mreži, izvedli kot Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. Ponosni so, da so kot edi-
na občina v državi, ki gosti sirijske begunske otroke brez staršev, tudi njih vključili v otroški občinski svet. Njihovo videnje otroškega sveta je prav tako poučno in zanimivo, saj na stvari gledajoiz precej drugačne perspektive.
Kakšne probleme, pa tudi želje imajo otroci na Ptuju, naj bi pokazala analiza, ki bo pripravljena v kratkem. »Na Ptuju že zdaj skrbimo za različna področja, s katerimi prispevamo h kakovostnejšemu življenju otrok. Spodbujamo in omogočamo sodelovanje najmlajših občanov ter skrbimo za zagovorništvo in zaščito pravic vseh otrok, zato mi je v veliko veselje in ponos, da je mestna občina Ptuj tudi uradno postala otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. To plemenito poslanstvo bomo nadaljevali skozi usmerjanje pozornosti javnosti na življenje in težave otrok ter mladostnikov ter prizadevanja za ustvarjanje njim prijaznega okolja,« je ob predaji UNICEF-ove zastave ptujski občini povedal Senčar. Na vprašanje, ali tudi sam po vzoru Postojne razmišlja o ustanovitvi otroškega občinskega sveta, je odgovoril pritrdilno in dodal, da bi nas otroci lahko marsikaj zanimivega naučili.
Dženana Kmetec
Štajerski TEDNIK 24. 10. 2017 COLOR CM K
stran 9
torek • 24. oktobra 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 15
Ijevanj je večina zdajšnjih evropskih populacij pravzaprav mešanica različnih podvrst bobrov.
Pri nas so bobri živeli vsaj do 18. stoletja, najdlje na panonskem obrobju. Kdaj so dokončno izumrli, ni znano, vemo pa, kdaj so prišli nazaj. Leta 1996 so na Hrvaškem, 40 kilometrov jugovzhodno od Zagreba, naselili 85 bobrov. Na ZRSVN so pojasnili, da so se bobri nato v Slovenijo vrnili kar sami, po naravni poti: »Prva naselbina je bila znana na sotočju izliva Radu-lje v Krko, leta 2000 so jih sledili na sotočju Mure in Drave, leta 2005 na Sotli in leta 2011 na Dobličici pri
Črnomlju ... Bobri so v zadnjem desetletju postopno kolonizirali porečje Krke, Lahinje, Kolpe, Mure in Drave ter po Savi prišli do Ljubljanske kotline.« Doslej so jih opazili na celotnem slovenskem odseku Drave, od Dravograda do Ormoža.
Tudi sredi mesta
Opažanja bobrov tako postajajo nekaj običajnega, a jih ljudje včasih zamenjujejo še z dvema po videzu podobnima vrstama glo-davcev, dobro prilagojenima vodnemu okolju: nutrijo in pižmovko.
Foto: Andrej Hudoklin
Prisotnost bobrov je navadno mogoče najhitreje opaziti po sledovih, ki jih puščajo za seboj.
Vsi jih niso veseli
Bobri s svojo dejavnostjo (podiranjem vegetacije, gradnjo jezov in erozijo brežin) sicer aktivno spreminjajo značaj rečnih ekosistemov ter povečujejo njihovo habitatsko pestrost in vrstno diverziteto, po drugi strani pa so v nižinskem svetu z močno agrarno dejavnostjo marsikdaj slabo sprejeti. Na Zavodu RS za varstvo narave so našteli nekaj razlogov za to:
-	podrta obrežna vegetacija;
-	možnost odplavljanja velikih podrtih dreves, nevarnih za mostove in vodne zgradbe;
-	erozija brežin in usadi na poplavnih ravnicah zaradi porušenja bobrovih podzemnih zgradb (brlogov) na brežinah, posledično tudi prekinjene obrežne komunikacije, udiranje pod traktorji;
-	škode na pribrežnih poljščinah;
-	jezovne zgradbe na manjših potokih, ki lahko spremenijo hidrološki režim na obrežnih zemljiščih;
-	poškodbe obrežnih nasipov.
»Ljudje ju pogosto zamenjujejo z bobrom. Prepoznavanje je težje predvsem pri plavanju, se pa od bobra že na prvi pogled razlikujeta po telesni velikosti in obliki repa. Pižmovka je precej manjša in lažja kot bober, tehta največ do 1,5 kilograma, trup z glavo meri do 35 centimetrov. Nutrija tehta do 10 kilogramov, v dolžino pa meri do 63,5 centimetra. Nutrija ima v prerezu ovalen rep, medtem ko je pri pižmovki bočno, pri bobru pa hrbtno-trebušno sploščen,« so pojasnili na ZRSVN. Zamenjava s pižmovko je pri nas sicer skorajda nemogoča, saj je ta vrsta iz slovenskih voda praktično izginila. Najočitnejši sledovi bobrov so navadno v obliki peščene ure načeta debla dreves.
Po podatkih ZRSVN je bilo leta 2015 na območju celotne Slovenije najmanj 60 družin bobrov, ki so skupaj štele med 300 in 400 osebkov: »Največji delež populacije, skoraj polovica, je bil ugotovljen v porečju Krke, uspešno pa so se vrnili tudi v porečji Drave in Mure.« Pri nas imajo te živali dobre pogoje, res pa jih tudi ne prav čista voda ali celo bližina človeka ne motijo preveč; bobrišče na Krki, na primer, so zgradili skorajda v središču Novega mesta. Ne prenesejo pa hitrih sprememb vodostaja, zato jezovi njihove življenjske razmere navadno poslabšajo.
V nekaterih evropskih državah so bobri lovna divjad, po slovenskem Zakonu o divjadi in lovstvu niso. Na Lovski zvezi Slovenije so pojasnili: »Bober je vse leto zakonsko zavarovana vrsta sesalca in ga je prepovedano loviti.« Opozorili so še, da so bobri šele v začetni fazi svojega ponovnega spontanega naseljevanja. Kljub temu bodo lovske družine v Podravju pripravile anketne vprašalnike, s katerimi bodo dobile nekoliko jasnejšo sliko o bobrih pri nas, tako pridobljeni podatki pa bodo gotovo zanimali tudi ribiče in druge ljubitelje narave.
Eva Milošič
Zavrh • Bogato jesensko dogajanje
Trgatev stare trte, Etnotour delavnice
Zadnji dan septembra se je v Zavrhu trlo obiskovalcev od blizu in daleč, ki so uživali v številnih dogodkih tega dne.
druge domače dobrote. Trgatev potomke najstarejše vinske trte so izvedli člani Turističnega društva Zavrh, prvi grozd je odrezal skrbnik trte Jože Rojs, kasneje so se mu pridružili še drugi berači. Zbrane je zabaval ansambel Štajerski fakini, zapele so ljudske pevke DU Lenart, zaplesala pa FS KD Sv. Ana.
Tradicionalno trgatev v Zavrhu, že osmo po vrsti, sta spremljali tudi dve Etnotour delavnici, ki sta prav tako pritegnili številne obiskovalce. Na platoju pri Štupičevi vili so člani Sadjarskega društva Slovenske gorice Lenart prikazali mletje in stiskanje jabolk in grozdja na stari preši, v Kulturnem domu Zavrh so odprli razstavo fotografij Venčeslava Zrima z naslovom Jablana skozi čas. Na domačiji Rojsovih v Zavrhu pa je zadišalo po domačem kruhu.
MG
Foto: arhiv občine Lenart
Z Etnotour delavnice v Zavrhu
Turistični vlakec Jurček je neprekinjeno vozil pet ur, v tem času je prepeljal okrog tisoč obiskovalcev. V lovskem domu je bila na ogled lovska razstava, živahno je bilo tudi v muzeju pri Kranvoglo-
vih, kjer so na ogled starodobniki vseh vrst, stara mehanizacija in orodja. Prav tako na ploščadi pri Maistrovem razglednem stolpu, kjer so na stojnicah ponujali vina, mošt, sokove, gibanice, kruh in
Ormož • Že 16. pozdravili jesen
Tradicionalno prireditev okronali z odprtjem Grošljeve vile
Letošnja tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni je bila še posebej bogata, saj so v Centru za starejše občane Ormož uradno namenu predali pravo lepotico, Grošljevo vilo s 14 bivalnimi mesti.
Na dvorišču Centra za starejše občane Ormož (CSO) so v začetku meseca najprej zadonela trobila Trobilnega kvinteta Glasbene šole Ormož. Glasbeni uvod v tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni, že 16. zapovrstjo, je napovedal prijetno druženje s stanovalci, ki so ga v nadaljevanju obogatili še mladi folklorniki Folklorne skupine iz OŠ Miklavž pri Ormožu, Šolski ansambel Gimnazije Ormož ter člani KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Zbrane je poleg ormoškega župana Alojza
Soka in sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka med drugimi nagovoril tudi direktor CSO Bojan Burgar: »Letošnji Pozdrav jeseni je za nas še posebno vesel in bogat, saj ob vseh dobrotah jeseni predajamo namenu 14 novih bivalnih mest v prenovljeni zgradbi ob obstoječem domu.« Z njim so se z aplavzom strinjali tudi preostali udeleženci. Ob tem se je Burgar še zahvalil lokalni skupnosti in vsem, ki so pomagali uresničiti idejo ter donatorjem za pomoč
ob nakupu naprave UGV, ki je že v uporabi. CSO Ormož pa skupaj z občino Sveti Tomaž že načrtuje gradnjo nove enote za potrebe institucionalnega varstva z 28 mesti.
Sledila sta odprtje in blagoslov obnovljene vile, nato pa so si skupaj ogledali še nove prostore. Pozabili niso niti na pogostitev in srečelov. Letos jim je uspelo zbrati 454 evrov, ki jih bodo namenili za nakup laserja za zdravljenje poškodb in bolečin v fizioterapiji.
Monika Levanič
Trak je ob odprtju Grošljeve vile slavnostno prerezal predsednik sveta stanovalcev Stane Kramar v družbi direktorja CSO Bojana Burgarja, županov vseh treh občin, sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka ter predsednice sveta delavcev Dušanke Ozmec.
Ptuj • 70-letnica arheoloških izkopavanj
Poklon Josipu in Paoli Korošec
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so ob 70-letnici izkopavanja staroslovenskega grobišča na turnirskem prostoru ptujskega gradu pripravili pogovor v spomin na arheologa Josipa in Paolo Korošec, sodelavca takratnega Ferkovega muzeja v Ptuju.
V pogovoru v slavnostni dvorani ptujskega gradu so sodelovali Rajko Bratož, Izidor Janžeko-vič, Tina Milavec, Daša Pavlovič, Andrej Pleterski, Peter Štih in Mitja Guštin, ki je pogovor tudi vodil. »S pomočjo vabljenih strokovnjakov smo želeli osvetliti takratna pionirska prizadevanja in
današnje poznavanje zgodnjega srednjega veka na Slovenskem,« so pojasnili v muzeju.
Zbrane je nagovoril namestnik direktorja muzeja Andrej Brence, organizatorka srečanja Mojca Vomer Gojkovič pa je pojasnila, da so bila arheološka izkopavanja na turnirskem prostoru
ptujskega gradu tisti čas verjetno največja v Evropi: »Izjemno pomembna so bila tudi zato, ker smo se takrat Slovenci postavljali na zemljevid Evrope.« Ob obletnici so v muzeju pripravili še vitrino, posvečeno arheološkim raziskavam v letih 1946 in 1947.
Eva Milošič
Strokovnjaki so se poklonili delu Josipa in Paole Korošec.
Foto: ML
Foto: JT
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 10
10 Štajerski'TEDNIK
Na sceni
torek • 17. oktobra 2017
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Štajerski fakini
»
Samo delo s srcem prinaša uspehe
Ansambel Štajerski fakini ima sedež v Gomilah pri De-strniku, kjer je doma vodja ansambla Ivan Fleisinger, kije tudi zaslužen za ime ansambla. To dobesedno označuje njihov slog igranja na pristen in šaljiv način, da so vedno pripravljeni na norčije, prijetni za ljudi, so se na kratko predstavili štirje pristni Štajerci.
Uroš Ketiš je največja faca ansambla. Igra na najbolj ritmične inštrumente, ritem kitaro in bobne, njegov hobi oz. drugi poklic pa je šraufanje vsega, kar se maže in kar se ne maže (avtomobili in vse z motorjem). Ivan Fleisinger, vodja ansambla, skrbi, da vsa igranja potekajo nemoteno in da je vse tako, kot mora biti. Tako kot vsi drugi člani ansambla igra po več inštrumentov, največ harmoniko in kitaro. Drugega poklica sploh nima, čeprav se znajde tudi v drugih vodah (kmetijstvo), prednost še vedno daje glasbi ter svoje glasbeno in pevsko znanje predaja naprej svojim učencem. Mitja Mulec skrbi za stike z
ni da ni, preigravamo tudi lastne glasbe. En CD smo že izdali, sedaj pa že pridno snemamo nove skladbe za naslednjega. Skladbe v večini ustvarjamo sami, kakšno besedilo ali pa kakšen delež melodije prispevajo tudi drugi, v ansamblu imata največ navdiha vodja Ivan in basist Matej. Naše znane skladbe so: Gasilec je junak, Samski fant, Oprosti mi mama, Pazi se mala ...," povedo.
Vsak človek glasbo dojema drugače, tako drugačna je tudi glasba ansambla Štajerski fakini. Samo delo s srcem prinaša uspehe. Če si priden in če delaš s srcem, se nimaš česa bati, ljudje to opazijo, to cenijo. V nekaterih pogledih narodno-zabavna
glasba napreduje, nič pa ne bi bilo narobe, če bi se zgledovali po nekaterih starejših uveljavljenih ansamblih in ohranjali vse, kar je lepo in naše, torej slovensko. Na festivalih so že sodelovali, tudi osvojili nekaj nagrad, ansambli načeloma potrebujejo festivale, menijo Štajerski fakini. Imajo dovolj nastopov, tako da jim trenutno zmanjkuje časa za udeležbo na festivalih.
Odločeni so, da se bodo zabavali še naprej, da bodo s svojimi nastopi navduševali ljudi po Sloveniji in tujini, jim pričarali nepozabne trenutke, ustvarili še veliko novih skladb, ob tem pa vedno imeli čas tudi za svoje družine.
MG
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Štajerski fakini (s snemanja novega videospota).
VSAK ČETRTEK OB 20. ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
javnostjo, reklame, garderobo, igra klaviature, občasno tudi harmoniko ali kitaro. Znan je po svojem žametnem glasu, ki marsikoga prevzame, ko zapoje. Njegov drugi poklic oz. bolj hobi je politika. Matej Dur-kin, tudi velika faca ansambla, igra na vse inštrumente, ki mu pridejo pod roke, drugače pa je
ljubitelj veselih in nesramežljivih ljudi. Njegova druga služba je zdravstvo, skrbi za otroke v pediatrični bolnišnici Maribor; torej človek z velikim srcem.
„Naša glasba je zelo raznolika, za naše duše in prijetna, plesna, za ljudi, takšen je tudi naš repertoar: lepi valčki, polke, pop popevke, rock'n'roll, disco pop,
ZABAVNA
1.	IL DIVJI - Studenček
2.	POP'NDEKL- Namize
3.	MANCA ŠPIK & POSKOČNIMUZIKANTI - Prijatelj
NARODNA
1.	FANTJESPRAPROTNA - Ojspomlnl
2.	MLADIUPI - Pravl čas
3.	SOSKVINTET - Moja muzlka
X...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:
Ime in priimek:_
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Tel. številka:_
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Naslov
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1984
Pod taktirko režiserke Marije Vaupotič so grajenski gledališčni-ki na oder postavili Potrčeve Krefle, kar je bilo neponovljivo za avtorja, ki je svoje Krefle izluščil prav iz domačega, grajenskega okolja.
V	leto 1984 vstopamo s številnimi gospodarskimi problemi, hkrati pa smo bolj pripravljeni na napore, ki nas čakajo pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, izhaja iz novoletne poslanice predsedstva SFRJ.
V	zadnjem času vse bolj šepa tudi ponudba konzumnih jajc, ker se je občutno povečal njihov izvoz na tuja tržišča. Perutnina, ki ni proizvajalec konzumnih jajc, v svojih mesnicah prodaja le neoplojena jajca. V ptujskem Pleskarju, ki se ukvarja z antiko-rozijsko zaščito in izolacijskimi deli na klasičen način in poliuretanski spray postopek, v kateri so pionirji v Jugoslaviji, sicer dobro poslujejo, a so plače delavcev kljub temu nizke. V Gorišnici so si mladi uredili mladinsko sobo. Vključitev Ograda Ormož v SOZD Mercator se je pokazala kot pozitivna. V prihodnjih letih naj bi proizvedli že 35 milijonov enot opečnih proizvodov letno. Gradnja specializiranih učilnic Srednješolskega centra Ptuj se je podražila, najbolj ureditev okolja za kar 119 odstotkov. Skupnost osnovnih šol občine, ki je aktivno delo začela v prejšnjem letu, ustanovili so jo konec leta 1982, žanje prve uspehe, povečuje se
dotok sredstev za osnovne šole. V TOZD Gostinstvo Haloški biser so v jedilnike posameznih gostiln začeli vključevati jedi, pripravljena po receptih naših babic. Pri oblikovanju cen pa jih omejuje odlok ZlS-a o zamrznitvi cen. V Kmetijskem kombinatu Ptuj so izvedli še eno združitev: združili sta se temeljni organizaciji Kletarstvo Slovenske gorice in Vinogradništvo Haloze. Ob 40-letnici geodetske službe Slovenije je ptujska geodetska uprava izdala karto mesta Ptuja. V Obrtnem združenju Ormož znova razpravljajo o starih problemih, o obrtni coni, ki je ni in ni. Vaške knjižnice v ptujski občini so v nezavidljivem položaju, saj povečini nimajo svojih prostorov, velikokrat pa tudi ne najdejo ljudi, ki bi delali v njih. V TGA Boris Kidrič Kidričevo so bili uvedeni začasni ukrepi družbenega varstva, hkrati pa potekajo tudi prizadevanja za čimprejšnji začetek modernizacije proizvodnje aluminija. Za zgradbo starega ptujskega mestnega kopališča, ki je obratovalo do leta, so doslej zanimanje pokazali le člani ribiške družine in društvo slepih in slabovidnih Ptuj. Gasilsko društvo Hajdoše je praznovalo 30-letnico delovanja.
Najvišji dohodek prijavil zdravnik
V ptujski bolnišnici so predlagali, da bi denar, ki bi ga sicer porabili za praznovanja ob dnevu žensk, namenili za nakup mamo-grafa za preventivne preglede dojk in pravočasno odkrivanje raka na dojki. Tako naj bi zbrali med pet in šest milijonov dinarjev. Tej humani pobudi so se odzvali številni. V ptujski bolnišnici, kjer se letno rodi 1500 otrok, potrebujejo tudi inkubator za nedonošenčke. Doslej najvišji prijavljeni dohodek, ki ga je prejela Uprava za družbene prihodke pri SO Ptuj, znaša 889.902 dinarja, prijavil ga je zdravnik. Znani dobrotnik Ivan Kramberger je ptujski bolnišnici daroval še en dializni aparat. Na dializnem oddelku ptujske bolnišnice se trenutno zdravi 21 kroničnih ledvičnih bolnikov, v celi Sloveniji jih je 400. Največ jih prihaja iz občine Varaž-din. Z odprtjem novih sodobnih
oddelkov dializnega oddelka so se pogoji za njihovo zdravljenje bistveno izboljšali. Pri gradnji prizidka k domu upokojencev Ptuj so ponovno naleteli na pomembne arheološke najdbe, izkopali so marmornatega rimskega leva. Mirko Vindiš je osvojil prvi naslov državnega prvaka v krosu. Člani TD Polenšak so se odločili za gradnjo turističnega doma. Za krajevni praznik so se odločili tudi v KS Ivana Spolenaka, v spomin na komunista kovača Ivana Spolenaka, ki je umrl 16. aprila leta 1940. V ptujskem TOZDU za vzdrževanje voz so ponosni na svoje delo pri obnovi muzejskih voz. Gre za izjemno zahtevno restavratorsko delo, ki poteka skoraj povsem obrtniško in pod stalnim strokovnim nadzorom. Tako so uspešno obnovili že dvoosni voz iz leta 1860 in nekatere druge, trenutno poteka obnova štiriosnika iz leta 1896.
V prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj so odprli stalno razstavo akademskega slikarja Franceta
Miheliča, ki je tesno povezan s Ptujem in njegovimi običaji, predvsem pustnimi liki. Vodovod je pred prvim majem dobilo tudi 86 gospodinjstev z območja Ki-carja od skupno nekaj nad 200, ki so se vključila in prispevala za gradnjo vodovodnega omrežja. Delavci treh ptujskih gradbenih organizacij (Komunale, gradbeništva in prometa Ptuj, Drave in Projekte inženiringa) so se na referendumu odločili o združitvi v delovno organizacijo. Trgovsko podjetje Emona Merkur Ptuj je ob 30-letnici odprlo novo samopostrežno prodajalno Bratje Reš, plod skupnih vlaganj delovne organizacije in krajevne skupnosti. Emona Merkur je pomagala tudi pri obnovi gledališke fasade.
Okrog 120 nezaposlenih redčilo sladkorno peso
V	občini Slovenska Bistrica bodo do konca leta predali namenu skupno 130 družbeno najemnih stanovanj. Verica Turk, glavna sestra v temeljni organizaciji Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj, je prejela nagradno mednarodnega sestrskega združenja - nagrado 3M kot kandidatka Zveze društev medicinskih sester Jugoslavije.
V	ptujski skupnosti za zaposlovanje so registrirali nad 120 trenutno nezaposlenih delavcev s pravico do denarnega nadomestila, ki so pomagali pri redčenju sladkorne pese. V Emoni KK Ptuj so bili z njihovim delom nadvse zadovoljni, opravili so ga zelo kakovostno in tudi v krajšem času od predvidenega. 15. julija zvečer je ponovno klestila toča, na območju Haloz je uničila od 50 do 90 odstotkov pridelka. GD Ptujska Gora je proslavilo 50 let svojega delovanja. Osrednja slovesnost ob 26. prazniku občine Ptuj je bila v Žetalah, krajevni
skupnosti s 1600 prebivalci, kjer so izjemno ponosni, da so s prostovoljnim delom (okrog 3000 delovnih ur) obnovili prosvetno dvorano. TD Ptuj je obogatilo ponudbo turističnih spominkov z Žoharjevimi kurenti v olju na keramiki. Gasilsko društvo Obrež je pod pokroviteljstvom Droge TOZG Gosad Središče proslavilo 60-letnico obstoja. 30. praznik je proslavila Mercator Izbira Pano-nija Ptuj. Prvič pa so svoj krajevni praznik praznovali na Polenša-ku, praznični dan je postal 15. avgust. V Gerečji vasi so odprli nove slačilnice in asfaltno igrišče za mali nogomet in rokomet. 15. festival domače zabavne glasbe je po kakovosti presegel vse dosedanje. Strokovna komisija je kot najboljšega ocenila ansambel Franca Korbarja. Pri Veliki Nedelji so se razveselili novih prostorov osnovne šole. Hruške Emone KK Ptuj - TOZD-a Sadjarstvo Osojnik bodo letos izvozili tudi na Nizozemsko. V Ptuju so se spomnili 100-letnice ustanovitve prvega slovenskega denarnega zavoda, prvo vlogo sta 14. januarja leta 1884 odprla Franc in Mica Jop. Kljub nekaterim izjavam in težnjam, da bi ukinili temeljno organizacijo združenega dela Pe-tovia Ptuj, je prevladala odločitev o sanaciji. V ptujski občini prejema pomoč blizu šest tisoč družin.
V	30 letih so v TGA Kidričevo proizvedli milijon ton aluminija.
V	Tovarni sladkorja Ormož so presegli načrte, saj so prevzeli več kot 240.000 ton pese. Ob prazniku republike so na Ptuju odprli novi objekt obrata za proizvodnjo zavod. Ptujski obrtniki so zaključili urejanje poslovne stavbe v Vošnjakovi ulici 13. Ptuj je dočakal prvi novoletni sejem, pobudo zanj je dal znani ptujski obrtnik Valentin Zamuda, organizacijo pa je prevzelo Obrtno združenje Ptuj.
Pripravila: MG
V Kidričevem gradijo novo cerkev
Mariborski Škofijski ordinariat je leta 1973 v Kidričevem ustanovil župnijo sv. Družine. Kot začasni bogoslužni prostor je vrsto let služila kapela na vojaškem pokopališču. Župnijski urad Kidričevo je po pridobitvi parcele na zahodnem delu vojaškega pokopališča začel graditi novi sakralni objekt trikotne oblike, ob katerem je tudi stanovanjski del. Gradnja poteka po fazah, odvisno od pritoka denarja.
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K	stran 11
torek m 17. oktobra 2017
Kultura in izobraževanje
Štajerski TEDNIK 11
Juršinci m Izdelek Tamare Kekec navdušil komisijo
Tofujeve sanje
Vedno bolj izrazite posledice, ki jih ima uporaba kemičnih gnojil in pesticidov na naravo in naše zdravje, so več kot dovolj velik razlog za spodbujanje ekološkega kmetovanja. Ravno s tem namenom je bilo deveto leto zapored izvedeno tudi tekmovanje Ecotrophelia Slovenija, na katerem so se z inovativnimi idejami in izdelki predstavljali tudi študentje iz našega območja.
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je letos, deveto leto zapored organizirala tekmovanje za študente s področja inovativ-nosti v živilstvu in razvoja novih živilskih izdelkov pod naslovom Ecotrophelia Slovenija 2017. Od navadnih izdelkov se ti razlikujejo po eko-inovacijah v vsaj eni dimenziji razvoja. Namen je mlade spodbuditi k timskemu delu, organizaciji, razvoju novih izdelkov ter posledično prepoznati inovativne živilske izdelke, ki jih
je smiselno strokovno podpreti, mladim pa pomagati pri zagonu proizvodnje ter pri povezovanju s potencialnimi investitorji.
Priložnost, da pokaže svojo ino-vativno plat v tem tekmovanju, je izkoristila tudi Tamara Kekec, absolventka magistrskega študija na Fakulteti za kmetijstvo in bio-sistemske vede. Skupaj s kolegico Dominiko Klavž sta za namen tekmovanja v treh mesecih razvili izdelek Tofujeve sanje. „Izdelali sva sladico iz soje in aronijine omake.
Foto: osebni arhiv
Tamara Kekec in Dominika Klavž sta razvili izdelek Tofujeve sanje.
S tem bova skušali tudi nadaljevati, saj je bil odziv odličen. Zdi se mi, da končno postajamo bolj osveščeni, kako pomembna je ekološka pridelava. Treba je podpirati kmete, odkupovati ekološke izdelke, saj je v tem veliko prednosti tako za naravo kot zdravje," poudarja Kekčeva.
Na letošnjem tekmovanju je nastopilo sedem ekip iz Slovenije. Vsi so svoje izdelke predstavili tudi v zloženki. Zmagovalna ekipa študentov pa bo Slovenijo zastopala na evropskem tekmovanju, ki bo novembra v času sejma Food Matters Live v Londonu.
Za najboljšo eko inovacijo letos je bil razglašen izdelek ON MY WHEY, probiotični mlečni napitek na osnovi sirotke z okusom borovnice, maline ali gozdnih sadežev. Drugo mesto je zasedel izdelek z imenom (3-CUT, prigrizek z visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin, ki ne vsebuje maščob in soli. Kot poudarja Kekčeva, pa so si prav vsi, ne glede na rezultate, pridobili izjemno pomembne izkušnje.
Dženana Kmetec
Kukava • Julija Toplak, mojstrica diatonične harmonike
„Glasba mi pomeni sprostitev, rada jo imam!"
Julija Toplak je mlada, 19-letna odlična harmonikarica s Kukave, ki je na diatonični harmoniki začela igrati leta 2009.
„Moja mama in oče sta vedno želela igrati, a se jima ta želja ni izpolnila. Zdaj jaz nekako izpolnjujem njune sanje. Starša sta zaslužna, da sem začela igrati in sta moja največja podpornika. Harmonika je bila moja prva izbira. Na celjskem sejmu sem se seznanila s programom za učenje diatonične harmonike preko računalnika VSLN Roberta Goterja, svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko; ki sem ga hitro osvojila, Mentor Robert Goter, pri katerem občasno vadim, je zelo ponosen, da
sem se z njegovim programom tako dobro naučila igranja na diatonično harmoniko, da sem lahko začela uspešno nastopati tudi na različnih harmonikarskih tekmovanjih. Še bom tekmovala, to pa tudi pomeni, da bom še več igrala oz. vadila. Na dan povprečno igram dve uri, pred tekmovanjem pa tudi po več ur. Glasba mi pomeni sprostitev, rada jo imam," je svojo pot v svet glasbe predstavila Julija Toplak, od letošnje jeseni študentka Ekonom-sko-poslovne fakultete [ v Mariboru. Če bo priložnost, pa bo zaigrala tudi v katerem od narodno-za-bavnih ansamblov, pravi.
Foto: zasebni arhiv
Harmonikarica Julija Toplak: „Harmonika je bila moja prva izbira."
Na mednarodnem Grand prix tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko v Portorožu je Julija Toplak osvojila prvo mesto v svoji kategoriji C in postala absolutna zmagovalka Grand prix Portoroža 2017.
Julija je zmagala tudi na Štajerski frajtonarici, dve zlati in eno srebrno priznanje pa ima tudi že z Avsenikovih mednarodnih tekmovanj v diatonični harmoniki. Na letošnjem, 39. državnem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko v Ljubečni je prav tako osvojila zlato priznanje. „Zelo sem hvaležna staršema, ki me vedno vozita na vaje, spremljata na nastope in v vsem podpirata. S situacijo mladih se ne obremenjujem veliko. Menim, da se lahko vse doseže, če se le dovolj potrudiš," je povedala Julija. Všeč so ji predvsem skladbe legendarnih avtorjev Avsenikov, Slaka, Miheliča. Alpskega kvinteta in tudi drugih priznanih slovenskih glasbenikov.
Večino prostega časa nameni igranju harmonike, pogosto pa pomaga tudi pri delu doma.
MG
Ormož • Kolonija Malek posvečena Stanku Čurinu
Rastoča knjiga bo rasla in rasla ...
Predprejšnji vikend je že peto leto zapovrstjo potekala Likovno-literarna kolonija Malek, ki povezuje ustvarjalce vseh generacij.
Oktobra že tradicionalno poteka Likovno-literarna kolonija Malek, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), območna izpostava Ormož v sodelovanju z ormoškim likovno-kul-turnim društvom Likudo in Kultur-no-umetniškim društvom Prasila iz Središča ob Dravi. Letošnja kolonija je bila že peta zapovrstjo. Na pobudo ormoškega župana Alojza Soka je bila posvečena svetovno priznanemu prleškemu vinarju Stanku Čurinu in je nosila naslov »Tukaj se čutijo nebesa«.
Na dvodnevni koloniji se je zbralo okoli 30 ljubiteljskih likovnih in literarnih ustvarjalcev vseh generacij, med njimi tudi devet di-
jakov ormoške gimnazije. Ustvarjalci so imeli pri izbiri tehnike oz. načinu dela povsem proste roke. Za prizorišče so si tudi letos izbrali zidanico Malek sredi vinorodnih teras, kjer jih že peto leto zapored gosti podjetje Puklavec Family Wines. Tako so znova združili lepoto okolice, ki jo nudi čudovita pokrajina, z likovnim in literarnim ustvarjanjem.
Po besedah vodje območne izpostave JSKD Ormož Barbare Podgorelec je bistvo kolonije slikarsko in literarno druženje, povezovanje umetnikov ter spodbujanje likovnega in literarnega ustvarjanja. Pri tem je še izpostavila, daje kolonija dodaten program
ormoške območne izpostave in jo financirajo izključno sponzorji in donatorji. Poleg podjetja Puk-lavec Family Wines gre zahvala še Wienerberger Tondach, Evrosad -sadjarstvo Ivanjkovci, podjetjema Fiposor in Opsen, Ljudski univerzi Ormož ter občini Ormož.
Rezultat ustvarjanja je okoli 30 likovnih in literarnih del, med njimi tudi kiparsko delo predsednika društva Likudo Bohumila Ripaka. Gre za obeležje ormoške rastoče knjige, ki bo z leti raslo in raslo .... Vsa nastala dela bodo na ogled postavili v času martinovanja, 10. novembra v Beli dvorani Grajske pristave Ormož.
Monika Levanič
Tudi letos so se ustvarjanju pridružili dijaki ormoške gimnazije.
Ptuj m Plakatnica 2017
Kaj je najlepši okras za na steno?
To soboto, 21. oktobra, bodo v Mestnem kinu Ptuj pripravili drugo Plakatnico. Med 10. in 12. uro bodo filmoljubci lahko prebrskali katalog bogatega arhiva filmskih plakatov, izbrali svojega najljubšega in ga brezplačno s seboj odnesli domov.
Prvi tovrsten dogodek so lani septembra v okviru 13. Sejma prostega časa pripravili na ptujski tržnici, tokrat pa vabijo v improviziran kiosk v dvorani ptujskega kina. Mateja Lapuh iz ptujskega mestnega kina je pojasnila: »Tako
smo se odločili že zato, ker tako velikega arhiva plakatov ni enostavno seliti, pa tudi zato, da si bodo obiskovalci Plakatnice v avli kina obenem lahko ogledali razstavo o 120-letni zgodovini kinematografije na Ptujskem.«
Foto: arhiv Centra interesnih dejavnosti Ptuj
Lanska Plakatnica je ljubitelje filmov navdušila.
Povedala je, da je bil lani odziv neverjeten: »Razdelili smo več sto plakatov, največ zanimanja je bilo za plakate otroških filmov in velikih filmskih uspešnic. Predvidevamo, da bo tudi letos tako. Ljudje namreč že kakšna dva meseca veliko sprašujejo, kdaj bomo Plakatnico spet pripravili ...« Če bo zanimanje (pre)veliko, bodo število razdeljenih plakatov na osebo morali omejiti.
Obiskovalcem bodo na voljo odvečni izvodi plakatov filmov, ki so jih v ptujskem mestnem kinu zavrteli v zadnjih nekaj letih. »Načeloma skušamo za lasten arhiv ohraniti vsaj po en izvod vsakega plakata,« je pojasnila Lapuhova. Zvitke plakatov hranijo v okoli 30 velikih škatlah, filmofilom pa bodo tokrat na izbiro ponudili plakate več kot 900 različnih filmov.
Eva Milošič
Foto: ML
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K	stran 12
10 Štajerski'TEDNIK
Nasveti

torek • 17. oktobra 2017
Kaj bomo danes jedli
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
polnjena paprika,	fižolova kremna	juha, svinjska	česnova kremna	porova kremna juha,	juha, goveji zrezki	juha, makaronovo
pire krompir, sadje	juha, gobova omaka,	pečenka, zelenjavna	juha, ocvrt ostriž,	sesekljan zrezek,	v omaki, skutna	meso, solata iz
	svaljki, kumarična	dušena priloga,	slan krompir, zelena	čebulna omaka,	klobasa, endivija,	stročjega fižola,
	solata, jabolčna pita	solata, kakavove	solata, ocvrte banane	pražen krompir,	baklava	palačinke
		rezine		grozdje		
Baklava
Sestavine: 8-10 listov vlečenega testa, 500 g orehov (pol mletih, pol narezanih), 3 žlice krušnih drobtin, 100 ml olja za premaz testa, še 125 ml olja in 125 g masla za zalivanje baklave; preliv: 800 ml vode, 800 g sladkorja, sok pol limone.
Sladkor in vodo kuhamo 20 minut. Malo pred koncem dodamo limonin sok. Ohladimo (uporabimo hladen preliv!). V skledi pomešamo orehe (mlete, narezane) in drobtine. Pekač (približno 20 x 30 cm) premažemo z oljem. V tej velikosti narežemo tudi krpe testa (mi smo morali vsak kos razpoloviti). V pekač položimo tri kose testa, vsakega premažemo z oljem. Četrti kos potresemo z mešanico orehov (3-4 žlice), petega z oljem, šestega z orehi, sedmega z oljem ... Nadaljujemo, dokler ne porabimo vseh orehov. Na vrh položimo dve ali tri plasti testa (spet vsako premazano z oljem). Razrežemo v obliki rombov. Segrejemo olje in maslo in prelijemo po baklavi. Na vrh damo papir za peko (da se testo ne zažge) in pečemo 10 minut pri temperaturi 200 stopinj Celzija, nato 30 minut pri 180 stopinjah Celzija in nazadnje še 10 minut pri 200 stopinjah Celzija. Pečeno bak-lavo prelijemo z ohlajenim prelivom.
Zelenjavna dušena priloga
Sestavine: 1 večja bučka, 3-4 srednje veliki krompirji, pest stročjega fižola, 1/2 sladkega krompirja, 1 čebula, 3 stroki česna, svež origano, peteršilj, sol, sveže zmlet poper, vsaj 0,5 dl olivnega olja.
V večji lonec damo najprej dušit zelenjavo, ki potrebuje daljše kuhanje (krompir, korenje ipd.). Zelenjavo solimo in začinimo. Vode naj bo le toliko, da je zelenjava pokrita. Ko je krompir na tričetrt kuhan, dodamo preostalo zelenjavo, ki potrebuje zelo malo časa za kuhanje. Pustimo jo na vrhu krompirja oz. ostale zelenjave, da se duši. Vodo, v kateri se je kuhala zelenjava, odlijemo, zelenjavo pa zalijemo z oljčnim oljem. Vse skupaj grobo pretlačimo in po vrhu potrosimo še na-sekljan sveži peteršilj in origano ali druge začimbe po želji.
ZPS • Test sušilnikov
S pravo informacijo lahko tudi za nižjo ceno izberemo ustrezen stroj
Današnji sušilniki perila so koristni, varčni aparati, ki ne bi smeli manjkati v nobenem gospodinjstvu. Težava je v tem, da niso poceni, kar precej ohladi prvo navdušenje, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije
Dobro je vedeti: Pokvarjen sušilni stroj s toplotno črpalko sodi med nevarne odpadke. Toplotna črpalka deluje na enakem fizikalnem principu kot hladilnik ali klimatska naprava. Zato vsebuje hladilni plin za prenos toplote. Žal je večina ustreznih plinov škodljiva za okolje, kar pomeni, da sodi tak stroj med nevarne odpadke.
Marsikdo si sušilnika ne more privoščiti, morebiti niti nima prostora, in takrat perilo pristane na stojalu v bivalnih prostorih. »Čeprav je uspeh sušenja zagotovljen, pa meritve kažejo, da proces ni povsem brez vpliva na mesečne stroške. Zaradi sušenja se znižuje temperatura v prostoru, kar mora ogrevalni sistem nadomestiti, poleg tega pa moramo prostore zaradi povečane vlažnosti še dodatno zračiti. Zato se še poveča strošek ogrevanja, kljub zračenju pa se pozimi poveča možnost za nastanek stenske plesni,« pojasnjuje Črt Breskvar in dodaja: »Računi pokažejo, da je uporaba sušilnika koristna. Lahko načrtujemo čas sušenja, vlaga ostane v predalu in sušimo lahko do izbrane stopnje vlažnosti; če moramo obleke še likati, je lažje likati ustrezno vlažne kose.«
Kako izbrati sušilni stroj s toplotno črpalko?
Tako na Zvezi potrošnikov svetujejo, da je treba izbrati sodoben sušilni stroj s toplotno črpalko. Modeli brez toplotne črpalke porabijo tudi do štirikrat več električne energije, kar pre-
cej spremeni celoten izračun, opozarjajo. »Pred nakupom preverimo, kako dostopni so filtri za čiščenje. Tehnologija s toplotno črpalko zahteva še natančnejše čiščenje zraka, zato imajo ti stroji tudi mikrofiltre. Nji-
hova manjša prepustnost povzroči, da se čas sušenja podaljša, poveča se poraba energije, v skrajnem primeru pa lahko povzroči tudi okvaro stroja. Zato priporočamo vsaj tako pogosto čiščenje, kot je navedeno v navodilih
za uporabo. Žal so mikrofiltri pogosto težje dostopni in opravilo ni ravno enostavno,« svetujejo. Na Zvezi potrošnikov Slovenije dodajajo, da naj potrošnika ne zavede navedena zmogljivost stroja (7 namesto 8 ali celo 9
kilogramov). »Podatek je treba vzeti z rezervo: proizvajalci zelo radi zapišejo velika števila, a velikosti bobnov se med modeli skoraj ne razlikujejo. Velja, da sušilnega stroja ne smemo preveč napolniti, sicer bo perilo bolj zmečkano. Zato je recept za boljši rezultat vedno zmerna količina perila,« so povedali.
Glede modelov s toplotno črpalko pa so dejali, da so pri porabi energije res bistveno varčnejši kot klasični sušilniki, a obratno velja za čas sušenja. Sušenje s toplotno črpalko poteka počasneje, zato so vsi modeli na zadnjem testu prejeli oceno povprečno oz. še nižjo. »Šibka točka vseh sušilnikov ostaja zmečkanost perila - dobrih ocen pri tej lastnosti ni bilo (najvišja ocena je bila povprečno ). Sušilnik pač suši perilo z vrtenjem v omejenem prostoru - bobnu in mečkanju se ne da izogniti. Da bo slabe volje čim manj, je treba upoštevati naslednje nasvete: ne vstavljajte v boben preveč perila naenkrat; pazite, da po koncu programa perilo ne obleži v stroju in nikar perila ne presušite. Perilo, namenjeno likanju, mora namreč ostati malce vlažno, sicer ga bomo težko zlikali.«
«
Foto: ZPS
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 13
Nogomet
Nafta zadevala, Drava ne
Strani 14
Namizni tenis
Dekleta uspešna tudi na Primorskem
Stran 14
Rokomet
Žuran odločil v zadnjih sekundah
Stran 15 Športno plezanje
Mina v Xiamenu blizu
stopničkam
Stran 15
Futsal
Tomaž do prve zmage, Gorica še tretjič 3:2
Stran 16
Nogomet
Videm končno do zmage
Stran 16
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iVoilulajU nai na íij¿to<jn¿m ijÁlu!
RADIOPTUJ
Hct ájtietcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si -
Nogomet • 1. SNL, 12. krog
Še en »strel v lastno koleno«
Aluminij - Olimpija Ljubljana 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Krajnc (5.), 1:1 Oduwa (12.), 1:2 Vombergar (76.).
ALUMINIJ: Kovačič, Lukanc, Muminovic, Jakšic, Vrbanec, Mesec (od 54. Petrovič), D. Mensah, Krajnc, Tahiraj (od 87. Bartulovic), I. Mensah (od 67. Škoflek), Nunic. Trener: Slobodan Grubor.
OLIMPIJA: Ivačič, Štiglec, Bajric, Ilic, Apau, Čanadija, Ka-pun, Savic, Alves (od 69. Boa-teng), Oduwa (od 74. Benko), Vombergar (od 90. Tomic). Trener: Igor Biščan.
Dvoboj ekip iz različnih delov lestvice je pred približno 1000 gledalci - kakšnih 100 je bilo zelo glasnih Green Dragonsov - pripadel vodilni Olimpiji, ki je s svojo kakovostjo znala unovčiti napake igralcev Aluminija. Ti so bili sicer skozi večji del tekme dostojni tekmeci, a so znova padli na izpitu zbranosti.
Škoflek na klop, od prve Krajnc
Domači strateg Slobodan Grubor je tokrat na klopi za rezervne igralce pustil Žiga Škofleka, ki ni v najboljši formi, priložnost je v začetni enajste-rici dobil Alen Krajnc. Ta je svojo priložnost odlično izkoristil že v samem uvodu ter v 5. minuti popeljal svojo ekipo v vodstvo. »Sprejel sem žogo na boku, naredil nekaj korakov in močno udaril po njej; na srečo je končala v golu,« je dogodek videl 22-letni Krajnc - 1:0. Vodstvo domačinov pa ni trajalo več kot sedem minut, saj so igralci Olimpije na boku lepo kombinirali, Dario Čanadija je prodrl v kazenski prostor in natančno podal pred gol, kjer je dobro postavljeni Nathan Oduwa iz bližine žogo potisnil v gol - 1:1.
»Začeli smo zelo dobro, uspelo nam je tudi doseči vodilni zadetek. Sledilo je nekaj napak, ki so jih gostje znali izkoristiti. Do polčasa so bili nato boljši tekmec, a je bil izid kljub temu poravnan,« je prvi polčas v nekaj stavkih opisal Krajnc.
Po izhodu iz slačilnic se je na začetku drugega polčasa vide-

Foto: Črtomir Goznik
lo, da si gostje močno želijo polnega izkupička. A tudi domačini so imeli svojo računico. »V slačilnici smo se dogovorili, da poskušamo s podobno igro, kot smo jo igrali v prvem delu in da znova poskušamo prvi zadeti. Tekmeca nam je uspelo
umiriti glede njihove napadalne igre, žal pa se nam ni izšlo v napadu,« je povedal Krajnc.
Ko so jih že umirili ...
Ko je izgledalo, da domačini tekmo uspešno peljejo v
Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Kar smo ta teden pripravljali, to smo na začetku tudi uspeli realizirati na igrišču. Olimpija je nato zaigrala zelo agilno, veliko so tekli, rotirali igralna mesta ... V drugem polčasu smo jih popolnoma umirili, čeprav so imeli žogo veliko v svoj posesti. Naš namen je bil, da po osvojeni žogi hitro in konkretno pridemo do zaključkov, kar pa nam ni najbolje uspevalo. Na koncu smo po majhni napaki prejeli zadetek - kakovostne ekipe pač znajo to izkoristiti. Če v takšnih situacijah ne zapreš dovolj hitro lukenj v obrambi, potem je to šah-mat.«
Nathan Oduwa, Olimpija: »Smo vodilna ekipa in seveda je težko na gostovanjih pri manjših ekipah, saj se te proti nam vedno želijo dodatno dokazati. Tudi Aluminij je igral dobro in nam zelo otežili zadevo, a smo vseeno kot ekipa uspeli združiti moči in na koncu z dobro moštveno energijo pripeljati tekmo do zmage, ki smo se je res veseli. Sam sem resda zadel, a tega ne bi zmogel brez ekipe - pomembna je le naša skupna zmaga.«
PRVALiGA Telekom Slovenije
Maribor in Olimpija do zmag po podobni poti
Vodilni ekipi lige ne popuščata, tokrat sta zmagi vpisali na gostovanjih. Tako Maribor kot Olimpija sta se znašla v zaostanku, a sta nato ob koncih srečanj dokončala preobrat za identični zmagi 1:2.
V	Kranju je potekal dvoboj dveh najboljših strelcev lige, Miljana Škrbiča (Krško, 10 zadetkov) in Mateja Podplatnika (Triglav, 7). Tako interni kot ekipni dvoboj je pripadel domačinom, ki so se veselili sploh prve zmage v sezoni!
V	Domžalah so domačini po seriji treh tekem brez zmage jezo stresli na ekipi Ankarana. Dosegli so pol ducata zadetkov (po dva sta prispevala Senijad Ibričic in Nermin Hodžic) in s tem najvišjo zmago doslej v tej sezoni.
Pod srečno zvezdo še naprej igra Gorica. Tokrat so gostje iz Celja svoje priložnosti zapravljali kot po tekočem traku, domačini pa so dve svoji izkoristili. Še posebej lep je bil zadetek Rifeta Kapica, ki je žogo mojstrsko poslal čez vratarja Celja, nato pa jo mirno potisnil v mrežo. Junak zmage Gorice je bil znova vratar Grega Sor-čan, ki je v zaključku tekme ubranil strel Mitje Križana iz bližine. REZULTATI 12. KROGA:
Aluminij - Olimpija Ljubljana 1:2 (0:1); Rudar Velenje - Maribor 1:2 (1:1);
Triglav Kranj - Krško 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Škrbic (10., z 11 m), 1:1 Poplatnik (19., z 11 m), 2:1 Ejup (29., avtogol), 3:1 Poplatnik (55.);
Gorica - Celje 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Kapic (21.), 2:0 Nwabueze (66.), 2:1 Džinic (76.);
Domžale - Ankaran Hrvatini 6:0 (3:0); strelci: 1:0 Hodžic (27.), 2:0 Klemenčič (38.), 3:0 Ibričic (43.), 4:0 Franjic (58.), 5:0 Hodžic (90.), 6:0 Ibričic (90.).
1.	OLIMPIJA	12
2.	MARIBOR	12
3.	RUDAR VELENJE	12
4.	GORICA	12
5.	DOMŽALE	12
6.	KRŠKO	12
7.	CELJE	12
8.	ALUMINIJ	12
9.	TRIGLAV KRANJ	12
10.	ANKARAN HRVATINI	12
30 28 19 19 16 15 12 10 8 6
Nogometaši Aluminija so tudi proti Olimpiji imeli obdobja dobre igre, a so jih še enkrat več u zaključku tekme pokopale lastne napake.
želen tok, pa so (znova) storili osnovno napako: Petrovič je žogo na kratko vrnil do vratarja Kovačiča, ki jo je prekratko izbil, odlični Mitch Apau jo je prestregel, podal na bok do Boatenga, sledil je predložek v sredino, kjer je bil v skoku najvišji Andres Vombergar - 1:2. Mat v treh potezah ...
»Po prejetem zadetku smo poskušali na vsak način izenačiti, tudi z igro na 'vse ali nič' ... Vidi se, da je Olimpija zelo kakovostna ekipa, ki ji je težko zabiti zadetek, tudi v obrambi se znajo postaviti zelo kompaktno,« je zaključil Krajnc.
Za Aluminij je to tretji zaporedni poraz, Olimpija pa brez ene same ničle še naprej ostaja na vrhu lestvice. Koliko je Ljubljančanom pomenila zmaga v Kidričevem, se je najbolje videlo (in slišalo) po tekmi v sla-čilnici, kjer je glasno odmevala pesem .
Jože Mohorič
RUDAR VELENJE - MARIBOR 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Mary (34.), 1:1 Mešanovič (52.), 1:2 Bohar (82.). MARIBOR: Handanovič, Milec, Rajčevič, Billong, Viler, Vrhovec, Pihler, Bohar, Inbrum (od 69. Vršič), Mešanovič (od 69. Tavares), Zahovič (od 86. Hotič). Trener: Darko Milanič.
Na stadionu Ob jezeru sta se pomerila Rudar in Maribor, obračun pa se je na koncu končal z zmago državnih prvakov. Vijoličasti so do treh točk prišli po preobratu, saj so po prvem polčasu varovanci Marijana Pušnika vodili z zadetkom Johna Maryja. Junak tekme je bil Damjan Bohar, ki je z golom v 82. minuti prekinil velenjski niz štirih tekem brez poraza. Dolgo akcijo Maribora sta z asistenco uspešno zaključila izkušena Marcos Tavares in Dare Vršič, žogo sta spravila do Boharja, ki je z roba kazenskega prostora neoviran natančno odmeril strel in zadel za 2:1.
V sredo v Pokalu Slovenije s Krko
Kidričane že v sredo čaka nova preizkušnja, v Pokalu Slovenije se bodo v četrtfinalu srečali s Krko (2. liga).
»Najprej se je treba regenerirati in analizirati tekmo z Olimpijo, nato pa nas čaka nova pomembna tekma - pokal je pač prestižno tekmovanje. Na prvi pogled smo seveda imeli srečo z žrebom, a pokalno tekmovanje je posebno prav zaradi tega, kjer posebnih favoritov ni in kjer so presenečenja pogosta. Sami bomo seveda storili vse, da se uvrstimo med štiri najboljša moštva v tem tekmovanju,« je dejal Slobodan Grubor. Povratna tekma bo čez teden dni v Novem mestu.
Pokal Slovenije, četrtfinale: Aluminij - Krka (sreda, 18. 10., ob 18.00 v Kidričevem).
9
3
0
8
4
0
6
1
5
6
1
5
4
4
4
4
3
5
2
6
4
2
4
6
1
5
6
1
3
8
Štajerski TEDNIK 13. 10. 2017 COLOR CM K
stran 14
12 Štajerski
Šport
torek • 17. oktobra 2017
Nogomet • 2. SNL
Nafta zadevala, Drava ne
Nafta 1903 - Drava Ptuj 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Vinko (40.), 2:0 Roginic (52.), 2:1 Čeh (57. z 11 m), 3: 1 Vinko (59.), 4:1 Roginic (81.)
DRAVA PTUJ: Domjan, Petek, Lonzarič, Vezjak (od 59. Panikvar), Flis, Šporn, Školnik (od 73. Vajda), Čeh, Cuffaro, Marcius (od 63. Džafic), Šalamun; Trener: Simon Sešlar.
NAFTA 1903: Raduha, Šeru-ga, Monjac (od 46. Marciuš), Maleševic, Novinič, Zeljko (od 74. Cekovski), Oštrek, Leuštek, Živko, Roginic (od 84. Grabant), Vinko. Trener: Franci Fridl
V soju žarometov v Lendavi so na dinamični tekmi med Nafto in Dravo na domači strani blesteli Raduha, Vinko in Ro-ginic, na gostujoči strani je bil glavni igralec Čeh. Kakšnih 500 gledalcev je v Športnem parku v Lendavi videlo atraktivno tekmo z veliko zadetki, zaključnimi streli in lepimi akcijami. Pri zaključnih strelih in akcijah so prevladovali Ptujčani, medtem ko so prelahko zadetke dosegali Lendavčani za visoko zmago s 4:1.
Cuffaro zapravil priložnost, Vinko zadel
Tok in rezultat tekme bi bil lahko povsem drugačen, saj je Drava v obeh polčasih imela svoji 100 % priložnosti, vendar je strel Cuffara z desetih me-
Fridl ustavil Ptujčane, Žlogar Radomljane
Mura še naprej močno teče proti cilju imenovanemu 1. liga. V tem krogu so varovanci An-teja Šimundže ugnali Bravo, pod svoj deveti zadetek v sezoni se je podpisal Luka Bobi-čanec - najbolj vroče ime dru-goligaške scene.
Prvi trije zasledovalci vodilne Mure so tokrat bolj ali manj zdrsnili, saj je Drava klonila v Lendavi, Kalcer in Jadran pa sta iztržila le po točko. Rado-mljani so do nje prišli v Brdih, kjer je domačo ekipo prevzel Tonči Žlogar (prej Triglav). Na robu prvega poraza v sezoni so bili Dekančani, saj so varovanci Edina Osmanovica vodili do zadnje minute sodniškega dodatka (1:2), ko je domači zasedbi točko z golom vendarle zagotovil Luka Stepančič.
Izhoda iz krize pa še naprej ne najde Damijan Romih na klopi Rolteka Doba. Tokrat so jim ves izkupiček odnesli Kranjčani in jih pahnili na zadnje mesto lestvice. Za ekipo, ki je vrsto let krojila vrh 2. lige, je to vsekakor izredna situacija.
REZULTATI 11. KROGA:
Nafta - Drava Ptuj 4:1 (1:0);
Bravo - Mura 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Kozar (11.), 0:2 Kous (62.), 0:3 Bobičanec (63.); rde-
tnem načelu „kdor ga ne da, ga dobi" je zadevo hitro preobrnila Nafta. Po dolgi akciji se je dobro znašel Hrvat Roginic, ki je povišal prednost domače ekipe - 2:0. To je razveselilo gledalce in navijaško skupino Gorgone, ki so pripravili dobro atmosfero na zares zelo gledlji-vi tekmi. Drava se je hitro vrnila v igro, a je hitro z nje rezultat-
Namizni tenis • 1. SNTL (ž, m)
Franc Fridl, trener NK Nafta 1903: „To je bila izvrstna tekma z izvrstnim in zelo kakovostnim nasprotnikom. V ključnih situacijah smo na tej tekmi imeli malo več sreče kot Drava, prav tako pa je bil naš vratar Raduha tokrat zares fenomena-len. Gledano na vse vseeno mislim, da smo zasluženo zmagali, saj so dali igralci vse od sebe, vso tekmo so se maksimalno borili. Ta zmaga je velika nagrada za njih.«
Simon Sešlar, trener NK Drava Ptuj: „Težko je iskati opravičila po porazu s 4:1. To je nogomet, saj smo na tekmi imeli prvo pravo situacijo za dosego zadetka preko Cuffara, ki je nismo realizirali, in v drugem polčasu še preko Šalamuna. S tema morebitnima zadetkoma bi se lahko tekma zapeljala v našo smer. Med tekmo smo veliko poizkušali, medtem ko je Nafta skorajda vsako njihovo resnejšo situacijo pretvorila v zadetek. Ne morem reči, da so oni bili ali boljši ali imeli več priložnosti od nas, ampak so predvsem zabijali zadetke. Prav njihova boljša realizacija je privedla do visokega poraza.«
trov v prvem delu fantastično obranil junak tekme vratar Raduha, Na drugi strani je bivši igralec in trener Drave ter sedanji trener Nafte Franc Fridl s svojo ekipo nekoliko previdneje začel obračun, a kaj hitro so domačini prevzeli pobudo in so bili nevarni preko Šeruge, Monjaca in Roginica. V končnici prvega polčasa so izkoristili rahlo terensko premoč, ko se je po dolgi globinski žogi odlično znašel Vinko, ki je z „lobom" premagal vratarja Domjana - 1:0.
Čeh odlično streljal, Nafta izkoristila priložnosti
V drugem polčasu je imela Drava po podaji Školnika preko Šalamuna izredno priložnost, po znanem nogome-
či karton: Frelih (38., Bravo);
Krka - Cherrybox 24 Tabor Sežana 3:2 (0:1); strelci: 0:1 Škerjanc (7.), 1:1 Cerovec (48.), 2:1 Dežmar (52.), 2:2 Sever (70.), 3:2 Wilson (74.);
Roltek Dob - Zarica Kranj 2:5 (0:2); strelci: 0:1 Huč (2.), 0:2 Ahačič (24.), 1:2 G. Čretnik (50.), 1:3 Kopač (58.), 1:4 Huč (66.), 2:4 Andjelic (80.), 2:5 Oman (88.);
Farmtech Veržej - Rogaška 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Čuček (16.), 0:2 Neskič (68.), 0:3 Ne-skič (90.), 0:4 Hustic (90.);
Brežice Terme Čatež - Ilirija 1911 0:0; Brda - Kalcer Radomlje 0:0; Jadran Dekani - Fužinar Ravne Systems 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Fasvald (10.), 1:1 Ščulac (60.), 1:2 Verhovnik (85.), 2:2 Stepančič (94.).
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Čeh (Drava, modri dres) je poizkušal največ izmed vseh igralcev na igrišču.
sko tudi izpadla. Čeh je namreč idealno podal do Cuffara, nad katerim je bil storjen prekršek za enajstmetrovko, ki jo je z natančnim strelom zaključil kapetan ptujske ekipe - 2:1. Slednja si je na tej tekmi dovolila preveč napak v obrambi in po sijajni akciji Marciusa je Vinko z lepo odmerjenim strelom že po dveh minutah še drugič
ugnal Domjana - 3:1.
Ptujčani so krenili v napad, v glavni vlogi je bil Čeh, ki je kar petkrat iz različnih položajev odlično streljal na vrata Nafte, a je vse njegove poizkuse s fantastičnimi obrambami zaustavil vratar Raduha. V končnici tekme so Lendavčani dosegli še en zadetek, saj je strel Marciusa Domjan še obranil, odbito žogo pa je v
mrežo poslal Roginic - 4:1.
Tako je Nafta prišla do previsoke zmage, na tekmi pa so lahko uživali predvsem gledalci. Nogometaši Drave so igrali bolje, kot kaže končni rezultat, a so preveč naivno prejemali zadetke. S tem so vpisali njihov drugi letošnji prvenstveni poraz.
David Breznik
Dekleta uspešna tudi na Primorskem
1. SNTL (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Jesenice - Logatec 0:5, Letrika
-	Ptuj 2:5, Kema - Arrigoni 0:5, Vesna - Kajuh-Slovan 5:4, Muta - Preserje 5:4.
1.	ARRIGONI	2	2 0 4
2.	MUTA	2	2 0 4
3.	VESNA	2	2 0 4
4.	PTUJ	2	2 0 4
5.	LOGATEC	2	112
6.	KAJUH-SLOVAN	2	112
7.	PRESERJE	2	0 2 0
8.	LETRIKA	2	0 2 0
9.	JESENICE	2	0 2 0
10.	KEMA	2 0 2 0
Letrika - Ptuj 2:5
Kompara - Butkovska-To-manič 1:3, Mavri - Belaj 3:1, Vidmar - Krajnc 0:3, Mavri -Butkovska-Tomanič 3:2, Klaut
-	Krajnc 0:3, Vidmar - Belaj 0:3, Mavri - Krajnc 1:3.
Po dveh krogih so še štiri ekipi neporažene, med njimi je tudi mlada ptujska vrsta pod vodstvom Marinka Grbiča. Na vrhu sta tudi ekipi Mute in
Katja Krajnc (NTK Ptuj)
Vesne, kjer uspešno igrata Vesna Rojko in Ivana Zera.
Ptujčanke so v 2. krogu gostovale na Primorskem, v Šempetru pri Novi Gorici, kjer ima 1. SNTL (m) v klubu »glavno besedo« družina Tokič. V dvoboju najstnic je glavno vlogo odigrala Katja Krajnc, ki je osvojila tri posa-
mične točke, svoj delež k zmagi sta dodali Daniela Tomanič Butkosvka in Nika Belaj.
REZULTATI 2. KROGA: Ptuj -Sobota 0:5, Maribor - Mengeš I 5:2, Kema I - Arrigoni 5:1, Inter
Diskont I - Kajuh-Slovan I 5:0, Krka - Savinja Lean Rešitve 5:1.
1.	KRKA	2	2 0 4
2.	INTER DISKONT I	2	2 0 4
3.	MARIBOR	2	2 0 4
4.	KEMA I	2	2 0 4
5.	SOBOTA	2	112
6.	MENGEŠ I	2	112
7.	ARRIGONI	2	0 2 0
8.	SAVINJA LEAN REŠITVE 2	0 2 0
9.	KAJUH-SLOVAN I	2	0 2 0
10.	PTUJ	2 0 2 0
Ptuj - Sobota 0:5
Drčič - Kocuvan 2:3, Krušič - Pavič 0:3, Šegula - Roudi 0:3, Krušič - Kocuvan 2:3, Drčič -Roudi 0:3.
Moška ekipa Ptuja ima po povabilu v 1. ligo več težav. Tokrat bi lahko proti Soboča-nom osvojili vsaj kakšno posamično točko, a sta Darko Drčič in Luka Krušič proti Gregorju Kocuvanu izgubila z minimalno razliko 2:3. Za Soboto letos nastopa tudi 55-letni Bojan Pavič, dolgoletni član ptujske vrste.
JM
1.	MURA
2.	DRAVA PTUJ
3.	KAL. RADOMLJE
4.	JADRAN DEKANI
5.	NAFTA 1903
6.	BREŽICE ČATEŽ
7.	TABOR SEŽANA
8.	ILIRIJA 1911
9.	KRKA
10.	AŠK BRAVO
11.	ZARICA KRANJ
12.	FUŽINAR RAVNE 11 3
13.	ROGAŠKA 11 2
14.	FARM. VERŽEJ 111
15.	BRDA	11 1
16.	ROLTEK DOB 11 1
11 9 11 8 11 7 11 5 11 6 11 5 11 4 11 4 11 4 11 4 11 3
2	0 33:6
1	2	27:18
3	1 25:15 6	0 20:12
2	3	18:11
3	3	14:14
4	3	15:15 3	4	21:17
2	5	15:19
1	6 12:16 13
3	5	17:18 12
2	6 14:23
1	8 13:23
4	6 5:20
3	7 6:18
2	8 14:24
Motokros • Superkros dirka v Las Vegasu
Musquin z milijonom dolarjev, Gajser v ozadju
11 7 7 6 5
JM
Slovenski motokrosist Tim Gajser je konec tedna nastopal na prestižni dirki v superkro-su v ameriškem Las Vegasu. Na pokalu Monster Energy je zmago slavil Američan Marvin Musquin, Gajser pa je nastopil samo v prvi od treh voženj in bil na koncu 22.
Na dirki v stadionskem mo-tokrosu, ki v ZDA velja za ene-
ga od vrhuncev sezone, je Mu-squinu uspel podvig. Postal je prvi dirkač po Ryanu Villopotu leta 2011, ki je dobil vse tri vožnje, kar mu je prineslo dodatno nagrado - milijon dolarjev, ki so jo prireditelji namenili vozniku ob takšnem uspehu.
S tremi drugimi mesti se je skupnega drugega mesta razveselil njegov rojak Jason An-
derson, tretji je bil še en Američan Dean Wilson.
Gajser kot Tomac
Gajser si je nastop na tej dirki, lani se mu je moral odpovedati zaradi poškodbe, postavil kot enega od ciljev oziroma želja v sezoni, a na preizkušnji v Las Vegasu ni imel sreče. Vo-
zil je le v prvi vožnji, v kateri je odstopil po šestem krogu, ko je bil na petem mestu, na koncu je imel 19. dosežek, na naslednjih dveh vožnjah pa ga nato ni bilo na startu. Podobna usoda je doletela tudi ameriškega zvezdnika motokrosa Elija To-maca, tudi on je končal le prvo vožnjo, nato pa ni več dirkal.
sta
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 15
torek • 17. oktobra 2017
Šport
Štajerski	15
Rokomet • 1. A SRL (m)
Zuran odločil v zadnjih sekundah
Jeruzalem Ormož -Dobova 32:31 (15:14)
JERUZALEM: M. Šulek (2 obrambi), Balent (8 obramb); Voljč, Čudič 4 (3), Žižek Cvetko, Niedorfer, Žuran 14, T. Hebar 2, Kocbek 2, Ozmec 2, Ciglar, Mesaric 1, Vujovic, Rajšp 1, Ci-rar 3, Kavčič 3. Trener: Saša Prapotnik.
DOBOVA: Blaževič (5 obramb), Prezelj (5 obramb); Dular, Markušic 6 (1), Rožman, Seferovic 6, Mustapic, Baznik, Rantah 3 (2), Jazbec 2, Zavo-dnik, Krnc 1, Kučič, Smojver 6, Hotko 5, Hrupič 2. Trener: Aleksander Markl.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Dobova 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Dobova 6 minut. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Ljubitelji rokometa v Ormožu, okrog 300 se jih je zbralo na Hard Eku, so ob gostovanju
vedno neugodne Dobove videli dramatično tekmo. »Dobova nam je pravi trn v peti. Dobro se je končalo za nas. Že prej bi morali tekmo odpeljati v mirne vode. Na koncu tekme nismo bili pravi, saj smo zapravili kar nekaj obetavnih strelov iz izdelanih akcij. Obenem smo prehitro zaključevali napade in nasprotniku dovolili, da nas je čisto na koncu tekme ulovil,« je takoj po tekmi povedal trener Ormožanov Saša Prapotnik.
Gostitelji so dobro pričeli tekmo in počasi višali prednost do +4. V 12. minuti je bilo 8:4, v 16. minuti 10:6. Ko sta Gal Cirar in Tomislav Balent zapravila priložnosti za pobeg na +5, so bili gostje v zaključku 1. polčasa boljši tekmec. Po seriji 0:5 so z golom Denisa Hrupiča prišli do vodstva 12:13. Sledili so trije zaporedni goli Jeruzalema (15:13), izid 1. polčasa (15:14) je postavil Adam Seferovic, ki je
Rokomet • 2. SRL (m)
Pomembne so točke
Velika Nedelja -Sevnica 33:30 (18:17)
RK VELIKA NEDELJA: Jaušo-vec, Zorec 8, Gašič, Bombek 9, Topolovec 3, Mavrič 3, Bezjak
1,	Prapotnik, Bokša, Fekonja, Sok 5, Meško, Hojžar 3, Škrja-nec, Lorenčič. Cimerman 1. Trener: Robi Mesarec.
Rokometaši Velike Nedelje so odigrali drugo tekmo v prvenstvu pred svojimi navijači in zasluženo zmagali. Po ne preveč prepričljivi igri so premagali ekipo Sevnice, ki je v minuli sezoni izpadla iz 1. B DRL.
V prvem polčasu je bila igra zelo izenačena, z veliko napakami, vendar so bili domači nekoliko uspešnejši in so prvi del tekme dobili z minimalno prednostjo. Pri domačih je še-palo predvsem v obrambi, saj nikakor niso uspeli zaustaviti odličnih krilnih igralcev gostov,
2.	SRL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Velika Nedelja - Sevnica 33:30, Ajdovščina - Arcont Radgona 30:27, Mokerc-Ig - Kronos 29:20, Cerklje - Alples Železniki 25:29, Pomurje - Metlika 42:27. Prosta je bila ekipa Mo-škanjci-Gorišnica.
1.	POMURJE 3 2 10 5
2.	VELIKA NEDELJA 3 2 10 5
3.	MOKERC - IG 2 2 0 0 4
4.	AJDOVŠČINA 3 2 0 1 4
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 3 2 0 1 4
6.	CERKLJE	2 10 12
7.	KRONOS	3 10 2 2
8.	MOŠKANJCI - GOR. 2 10 12
9.	SEVNICA	3 10 2 2
10.	ARCONT RADGONA 3 0 0 3 0
11.	METLIKA 3 0 0 3 0
Rok Žuran (Jeruzalem) je bil s 14 zadetki najboljši strelec tekme.
Vrtovška in Kovača. Končnico prvega polčasa je zaznamovala tudi poškodba Hojžarja, za katerega v domačem taboru upajo, da ni hujša.
V	nadaljevanju tekme so domači le nekoliko strnili vrste in prednost povišali na štiri zadetke. Da za domače to ni bil najbolj srečen večer, je poskrbel še gostujoči igralec Kuhar, ki je sicer nehote v glavo zadel domačega vratarja Škrjanca. V nadaljevanju tekme so domači zopet nekoliko »zaspali« in gostom omogočili izenačenje v 43. minuti. Ko so varovanci trenerja Robija Mesarca spoznali, da potek tekme lahko prinese razburljivo končnico, česar pa si niso želeli, so končno zaigrali tako kot znajo. Žal je v končnici sledila še poškodba Prapotnika in rdeči karton Zorca, vendar so domači rutinirano pripeljali tekmo do konca in do novih dveh točk na prvenstveni lestvici.
Škoda, da sta lepo prvenstveno tekmo nekoliko pokvarila moža v sivem, saj tokrat nista bila popolnoma zbrana, pa tudi kriterij in posledično kaznovanje igralcev nista bila najbolj posrečena.
V	sredo Velikonedeljčani igrajo tekmo 1/32 pokala Slovenije proti prvoligašu Slovanu. Ob 20.00 vabljeni v športno dvorano pri Veliki Nedelji, da vidite, kako igrajo člani elitne slovenske lige. Domači igralci bodo pomoč navijačev še kako potrebovali, da pokažejo svojo pravo igro, srčnost in borbenost.
Janko Meško
bil v 2. polčasu eden najnevarnejših igralcev Dobove.
Podobno kot v 1. polčasu se je tekma odvijala tudi v nadaljevanju. Počasi, vendar vztrajno je naraščala prednost domačih in po seriji treh zaporednih golov Roka Žurana je Jeruzalem v 43. minuti vodil za pet (25:20). Ob tem izidu je imel Tinček Hebar imenitno priložnost, da poveča prednost svojega moštva, ampak je namesto mreže zatresel okvir vrat. Isti igralec je v 53. minuti zadel za +4 (30:26), ob tem so Ormožani imeli še igralca več v polju in Dobova je bila na videz v izgubljenem položaju.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž), 1. krog
Toliko, kolikor je bilo potrebno za zmago
Braslovče - GSV Zava Ptuj 0:3 (-15, -17, -21)
ZOK GSV ZAVA PTUJ: Stav-bar, Sakovič, Gajser, Pušnik, Horvat, Gričnik, Frumen, Pin-tarič, Oancea, Tancer. Trener: Bojan Novak.
Tudi drugi test uvoda sezone za ptujske odbojkarice ni bil previsok, saj so po lažjem pokalnem obračunu z drugo ekipo Prevalj tudi prvo letošnjo prvenstveno tekmo z Braslov-čami dobile brez posebnega naprezanja.
Ekipa iz savinjskega konca je večinoma zelo mlada, a so izkušenejše igralke GSV Zava na začetku zaigrale preveč
2. DOL vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Braslovče - ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3, Nova KBM Branik II - Swa-tycomet Zreče 3:2, Prevalje -KLS Ljubno 3:0, S volley - Celje 3:2, Korvolley A - Mozirje 0:3, ŽOK Ljutomer - Benedikt 2:3.
Krog presenečenj
Šesti odigrani krog v NLB ligi je ponudil »nore« izide in znova kakovostne ter dramatične tekme. Ribnica je z golom prednosti (30:31) dobila derbi v Kopru, Šmartno je šokiralo Loko (30:29), Maribor je vodil že za pet zadetkov in na koncu v Trebnjem izgubil kar za šest točk (28:22), Krka je v Ljubljani dosegla četrto zaporedno zmago (24:30) in se iz zadnjega mesta po 1. in 2. krogu povzpela na 1. mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Šepa igra z igralcem več
»Z igralcem več v polju smo si v zaključku tekme ustvarili dve lepi priložnosti, a nismo zadeli. Ta element igre bo treba dvigniti na višji nivo. Po mojem nam je tokrat zmanjkalo nekaj discipline v igri, saj bi v nasprotnem primeru dosti lažje prišli do zmage,« je še dodal Prapotnik. Z lastnimi napakami so Ormožani Dobovo »vrnili med žive«. Pri izidu 31:30 je Danijel Mesaric po mnenju sodniškega para Majer - Žitnik naredil prekršek v napadu in Dobova je preko Dominika
Smojvera izenačila (31:31). Domačinom je ostalo 22 sekund za zmagoviti napad. Dorijan Markušic je na dvajsetih metrih od gola s prekrškom zaustavil Čudiča, ki je z natančno podajo izvedel prosti met in na levi strani našel osamljenega Žurana, na katerega je pozabil Tadej Dular in že je sledila kazen. S svojim 14. zadetkom (met 16/14) je Žuran v zadnjih sekundah tekme popeljal svojo ekipo do tretje prvenstvene zmage! Ormožanom je tako uspelo prekiniti niz dveh zaporednih porazov.
»Imamo prevelika nihanja v igri, ampak na koncu štejejo točke. Tako izkušena ekipa, kot smo mi, si teh vzponov in padcev ne bi smela dovoliti, vendar mislim, da je to posledica tudi tekme s Koprom. Vseeno mislim, da smo zasluženo zmagali. Pozabili so name in sreča, da je žoga končala v mreži,« je povedal najboljši igralec tekme, ormoški ostrostrelec Žuran.
Vsak poraz peče, še posebej v zadnji sekundi in veselja na strani gostov ni bilo pričakovati. »Moji fantje med tekmo delajo nerazumljive napa-
REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Dobova 32:31 (15:14), LL Grosist Slovan - Krka 24:30 (12:18), Trimo Trebnje - Maribor Branik 28:22 (12:15), Koper 2013 - Rito Ribnica 30:31 (13:14), Herz Šmartno - Urbanscape Loka 30:29 (12:16).
1.	KRKA 6	4	0 2	8
2.	KOPER 2013 6	3	2	1	8
3.	RIKO RIBNICA 6	3	12	7
4.	MARIBOR BRANIK 6	3	1 2	7
5.	JERUZALEM ORMOŽ 6	3	1 2	7
6.	URBANSCAPE LOKA 6	3	0 3	6
7.	TRIMO TREBNJE 6	2	1 3	5
8.	LL GROSIST SLOVAN 6	1	2	3	4
9.	DOBOVA 6	1	2	3	4
10.	HERZ ŠMARTNO 6 1 2 3 4
ke. Če sem realen, je zmaga Jeruzalema zaslužena, saj so vodili skozi celotno tekmo. Manjka nam en igralec v rotaciji in zato poskušamo to zadevo nadoknaditi z igro 7 na 6. Včasih nam uspeva, včasih ne. Še enkrat čestitke Ormožu in gremo naprej. Marljivo je treba delati naprej,« je zaključil trener Dobove Aleksander Markl, ki je tudi pohvalil letošnjo ligo, ki je izjemno izenačena in v kateri vsak krog nudi odlične tekme.
UK
Športno plezanje • Svetovni pokal
Mina v Xiamenu blizu stopničkam
živčno. Gostje so sicer s posameznimi točkami dokazale kakovost in si priigrale lepo prednost za prvi niz. V nadaljevanju so Braslovčanke zaigrale pogu-mneje in tudi točkovno so bile uspešnejše, vendar nikakor niso mogle do presenečenja. Na drugi strani se je pri Ptu-jčankah videla nesproščenost v igri, a kljub temu so zmeraj znova v pravem trenutku naredile nekaj potez, s katerimi so se odcepile od tekmic. Večino odločilnih točk je dosegla Sara Sakovič, medtem ko sta se s serijami dobrih servisov izkazali tudi Ana Horvat in Eva Pušnik.
Trener Bojan Novak upa, da bodo njegove varovanke v prihodnjih tekmah zaigrale na višjem nivoju ter da bodo naredile manj tehničnih napak. Prva priložnost za to bo že v sredo, ko se bodo v naslednjem krogu pokalnega tekmovanja pomerile s prvo ekipo Prevalj.
David Breznik
Ptujska športna plezalka Mina Markovič je na drugi tekmi mini kitajske turneje dosegla boljši rezultat kot na prvi tekmi, saj se je zavihtela na 5. mesto. Tekmo pred koncem sezone svetovnega pokala, ki bo tradicionalno zaključena v Kranju (11. in 12. 11.), je naslov najboljše že tudi teoretično osvojila Janja Garnbret. Za 18-letnico iz Koroške je to druga zaporedna končna zmaga v svetovnem pokalu v težavnosti.
Garnbretova je v kitajskem Xiamenu sicer v težavnosti osvojila tretje mesto, njena največja tekmica v skupni razvrstitvi Južnokorejka Jain Kim pa je bila šele osma. V nedeljskem finalu je sicer nastopilo vseh 13 najboljših iz kvalifikacij, saj so organizatorji polfinale odpove-
Tekma za svetovni pokal v Xiamenu, rezultati:
1.	Anak Verhoeven
2.	Ashima Shiraishi
3.	Janja Garnbret
4.	Jessica Pilz
5.	Mina Markovič
ZDA
Slovenija
Avstrija
Slovenija
vrh 34+ 33+ 33+ 33+
Svetovni pokal, skupni ii red:
vrstni
1.	Janja Garnbret
2.	Jain Kim
3.	Anak Verhoeven
4.	Jessica Pilz
5.	Julia Chanourdie
6.	Mina Markovič
Slovenija 565 J. Koreja 445 404 331 307
Slovenija 253
Avstrija Francija
dali zaradi dežja. Janja in Mina sta sicer finalni nastop končali na istem oprimku (33+). Zmagala je Belgijka Anak Verhoe-ven, ki je edina ki ji je uspelo uspešno preplezati težavni odsek na 33. in 34. oprimku.
JM
Mina Markovič: »S plezanjem v finalu in rezultatom sem zadovoljna, predvsem zaradi dogajanja na zadnjih tekmah. Plezanje v finalu je bilo sicer še daleč od res dobrega in s kar precej napakami, vendar vseeno dovolj za tretjo višino in peto mesto, kjer je odločal čas. Forma je na res visoki ravni, kar vem in kažem že vse leto v kvalifikacijah, čeprav rezultati morda govorijo drugače. Zadovoljna sem, da sem delček tega lahko pokazala na tej tekmi ter dobila vsaj malo starih občutkov in potrditev, da se lahko brez težav kosam z najboljšimi.«
Štajerski TEDNIK 13. 10. 2017 COLOR CM K
stran 16
12 Štajerski
Sport
torek • 17. oktobra 2Q17
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Videm končno do zmage
3. SNL sever
REZULTATI 9. KROGA: Korotan Prevalje - Zreče 1:2 (0:2), Fosilum Šentjur - S.Rojko Dobrovce 2:4 (2:1), Mons Claudius - Dravograd Avto Grubelnik 1:2 (0:1), Pohorje
-	AjDAS Lenart 4:1 (2:1), Dravinja
-	Šampion 0:0, Kety EMMI Bistrica - Tehnotim Pesnica 0:0, Videm
-	Šmarje pri Jelšah 1:0 (0:0).
1.	DRAVOGRAD	9	8	1	0 27:7	25
2.	ŠAMPION	9	5	3	1 23:7	18
3.	TEHNO. PESNICA	9	5	2	2 14:6	17
4.	ZREČE	9	5	1	3 23:10	16
5.	DRAVINJA	9	4	4	1 14:8	16
6.	K. EMMI BISTRICA	9	4	3	2 13:9	15
7.	MONS CLAUDIUS	9	4	1	4 13:17	13
8.	VIDEM	9	4	1	4 12:17	13
9.	POHORJE	9	3	1	5 14:19	10
10.	ŠMARJE PRI J.	9	3 1 5 8:19	10
11.	AJDAS LENART	9	3 0 6 12:21	9
12.	S.R. DOBROVCE	9	2 1 6 11:20	7
13.	FOSIL. ŠENTJUR	9	2 0 7 12:26	6
14.	KOR. PREVALJE	9	117 9:19	4
VIDEM - ŠMARJE PRI JELŠAH 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Božak (77.) VIDEM: Krušič, Koren, Lonča-rič (od 75. Kovačič), Lah, Kosta-njevec, Hliš (od 56. Bračič), Cafuta, Plajnšek, Božak (od 90. Murko), Krajnc, Tement. Trener: Primož Gorše.
Po treh krogih, v katerih so doživljali poraze, so nogometaši Vidma tokrat naposled le slavili. Tekma proti ekipi Šmarja je bila sila zahtevna, na koncu pa se je domačinom na srečo izšlo, čeprav so se gostje predstavili v dobri luči.
Videm je na terenu takoj za-gospodaril, a priložnosti vsaj v uvodu ni bilo. Kljub domači posesti so gostje postajali vse nevarnejši, a dveh nevarnih akcij niso uspeli realizirati. Šele v 25. minuti so gledalci videli prvo pravo akcijo Vidma: Plajnšek je stekel sam proti nekdanjemu vratarju Drave Klasincu, ta pa je njegovo namero ukanil. Zanimiv dogodek, ki je morda tudi ključno vplival na rezultat tekme, se
je zgodil v 36. minuti, ko je moral zaradi prekrška nad Hlišem in drugega rumenega kartona pri modrih iz igre Gajšek. Toda prekrška ni storil on, ampak kapetan gostov Deučman, ki pa je prav tako že imel rumen karton. Tako je bil po sodniški napaki izključen napačni igralec ...
V drugem polčasu je nato kakšnih 100 gledalcev pričakovalo popolno ofenzivo Vidma, a razen pobude v uvodu domačinom ni uspevalo prav veliko. Na drugi strani so bili gostje iz protinapadov precej nevarnejši, res izjemno priložnost pa so zapravili v 75. minuti, ko se je pred domačimi vrati sam znašel Romih, a je zgrešil. Dve minuti zatem je za Videm nenadoma streljal Koren, Klasinc je žogo odbil, a le do Božaka, ki je zadel za 1:0. Po golu so domačini še bolj pritisnili, priložnosti je bilo res ogromno, a vratar Šmarja je bil res izjemen. Čudovite priložnosti so tako zapravili Božak, Kovačič, Plajnšek in Bračič, a najpomembnejše je vendarle spoznanje, da so Videmčani naposled slavili.
Konec tedna čaka varovance Primoža Goršeta gostovanje pri tretjeuvrščeni ekipi lige Pesnici.
Super liga: že peti remi Bukovcev odnesel Hojnika
REZULTATI 8. KROGA:
Podvinci - Markovci 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Bezjak (18.), 1:1 Zagor-šek (49.);
Središče ob Dravi - Prager-sko 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Jaušovec (43.), 2:0 Kociper (50.), 3:0 Voča-nec (58.), 3:1 Hajnc (78.), 3:2 To-polovec (83.);
Gerečja vas - Stojnci 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Priher (52.), 0:2 Šmi-goc (91.);
Bukovci - Hajdina 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Topolnik (7.), 2:0 Ser-dinšek (45.), 2:1 Simonič (51., z 11 m), 2:2 Simonič (69.);
Sportni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
PARI ČETRTFINALA (PRVE TEKME): TOREK, 17. 10., OB 15.00: Triglav Kranj - Gorica; OB 17.15: Celje - Mura; SREDA, 18. 10, OB 18.00: Aluminij - Krka. Srečanje Olimpija - Maribor bo odigrano 11. 11.
Pokal MNZ Ptuj
PARI ČETRTFINALA, SREDA, 18. 10., OB 16.00: Dornava -Grajena, Videm - Apače, Drava Dakinda Ptuj - Ketty Emmi Bistrica, Zavrč - Podvinci.
Trening v regijskem nogometnem centru za selekcije U-12 in U-13
Trening bo na igrišču z umetno travo v Kidričevem potekal v četrtek, 19. 10., in sicer ob 17.00 za letnike 2006 (U-12) in ob 18.30 za letnike 2005 (U-13). Poudarek dela bo na igri, igralci naj imajo s seboj svojo opremo.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
4.	KROG: ŽRK Ptuj - Krim Mercator (TOREK OB 17.30)
1. B SRL (m)
5.	KROG: Brežice - Drava Ptuj (SREDA OB 19.30).
Pokal Slovenije
1/32 finala: Velika Nedelja - LL Grosist Slovan (sreda, 18. 10., ob 20.00 v Veliki Nedelji).
JM
Cirkulane - Apače 4:2 (3:0); strelci: 1:0 Arsič (9.), 2:0 Krajnc (14.), 3:0 Murat (37.), 3:1 Fruk (53.), 4:1 B. Cesar (62.), 4:2 Šprah (67.).
Čeprav je za »superligaši« šele osem prvenstvenih krogov, pa so favorizirani Bukovci v soboto še petič v sezoni remizirali. Remi proti Hajdini, čeprav so domačini vodili že z 2:0, je očitno sodu izbil dno in od trenerskega mesta se poslavlja dolgoletni strateg Robert Hojnik. Kdo ga bo nasledil, za zdaj še ni jasno. Derbi kroga je bil odigran v Gerečji vasi, kjer so lanski prvaki pričakali Stojnce. Domačini, ki v zadnjem obdobju stopnjujejo svojo formo, tokrat niso bili kos rumeno-črnim, ki tako še naprej vztrajajo pri vrhu lestvice. Središče se je z novo zmago še bolj utrdilo na sredini tabele, medtem ko je Pragersko še naprej edina ekipa lige, ki še ni okusila slasti zmage. Zanje se zdi obstanek že v tem trenutku težko ulovljiv. Podvinci in Markovci so se razšli brez zadetkov, vsaki ekipi je pripadel po en polčas. V edini nedeljski tekmi so Cirkulane doma upravičile vlogo favorita ter potrdile vodilno pozicijo na lestvici.
1 CIRKULANE 8 6 1 1 20:8 19
2.	STOJNCI	8 6 1 1 16:5 19
3.	GEREČJA VAS 8 4 1 3 13:12 13
4.	SREDIŠČE OB D. 8 4 0 4 12:17 12
5.	BUKOVCI 8 2 5 1 16:13 11
6.	APAČE	8 3 1 4 17:18 10
7.	PODVINCI 8 2 3 3 11:9 9
8.	HAJDINA 8 2 3 3 13:18 9
9.	MARKOVCI 8 2 2 4 13:17 8
10.	PRAGERSKO 8 0 1 7 12:26 1
Futsal • 2. SFL
Foto: Črtomir Goznik
Rogoznica je na domačem igrišču prepričljivo ugnala goste iz Gorišnice.
1. liga MNZ Ptuj: Skorba prvič oddala točki
REZULTATI 8. KROGA: Ormož
-	Tržec 2:1 (1:0), Grajena - BOČ Poljčane 0:5 (0:0), Rogoznica -Gorišnica 3:0 (1:0), Dornava - Pod-lehnik 2:0 (1:0), Polskava avtop. Grobelnik - Skorba 1:1 (0:1).
1.	SKORBA 8 7 1 0 24:13 22
2.	BOČ POLJČANE 8 5 1 2 22:10 16
3.	GRAJENA 8 5 1 2 25:19 16
4.	DORNAVA 8 4 13 11:12 13
5.	PODLEHNIK 8 3 1 4 17:16 10
6.	ROGOZNICA 8 4 2 2 20:9 8
7.	TRŽEC	8 2 15 13:18 7
8.	ORMOŽ	8 2 1 5 11:21 7
9.	GORIŠNICA 8 1 2 5 13:20 5
10.	POLSKAVA 8 1 1 6 8:26 4
2. liga MNZ Ptuj: 30 golov na štirih tekmah
REZULTATI 7. KROGA: Lovrenc
-	Leskovec 1:8 (1:2), Majšperk Pi-
Tomaž do prve zmage, Gorica še tretjič 3:2
REZULTATI 3. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - Gorica Futsal 2:3, KMN Tomaž Šic bar - Mlinše 3:1, Futsal klub Kebelj - KMN Miklavž TBS Team24 1:3, ŠD Extrem - Dlan Logatec 3:1, FSK Stripy - KMN Velike Lašče 7:4.
1.	GORICA FUTSAL 3 3 0 0 9:6 9
2.	STRIPY	3 2 0 1 16:10 6
3.	VELIKE LAŠČE 3 2 0 1 13:12 6
4.	KEBELJ	3 2 0 1 6:6 6
5.	EXTREM 3 111 6:5 4
6.	DLAN LOGATEC 3 1 0 2 8:7 3
7.	TOMAŽ ŠIC BAR 3 1 0 2 7:9 3
8.	MIKLAVŽ TBS 3 1 0 2 10:13 3
9.	HIŠA DARIL PTUJ 3 1 0 2 9:13 3
10.	MLINŠE 3 0 1 2 5:8 1
FC Hiša daril Ptuj -Gorica Futsal 2:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Pihler (3.), 1:1 Ki-kelj (5.), 2:1 Letonja (11.), 2:2 Bati-stič (35.), 2:3 Sluga (37.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Venek, Zupanič, Pajek, Fras, Vršič, Krajnc, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, Pajnkiher, Kalteneker, Letonja, Mežnarc. Trener: Dejan Kraut.
Ptujčani so se v petek v domači dvorani pomerili z ekipo iz Gorice, ki je zanje tradicionalno težak tekmec. Ob tem so se Primorci po razpadu Puntarja še dodatno okrepili, zato ciljajo na vrh lestvice. Odločnost so pokazali tudi na Ptuju in še tretjič v sezoni slavili z
cerija Špajza - Zgornja Polskava 2:1 (1:1), Oplotnica - Makole Bar Miha 4:5 (4:0), Zavrč - Hajdoše 8:1 (1:0).
1. ZAVRČ	6	6	0	0 35:4	1S
2. LESKOVEC	6	5	0	1 21:10	15
3. MAKOLE MIHA	6	4	1	1 21:13	13
4. ZG. POLSKAVA	6	3	1	2 1g:14	10
5. HAJDOŠE	7	3	0	4 15:21	g
6. LOVRENC	7	2	1	4 11:23	7
7. SLOVENJA VAS	6	1	0	5 7:21	3
8. OPLOTNICA	6	0	2	4 10:16	2
g. MAJŠPERK ŠPAJZA 6		1	1	4 5:22	-2
Veteranske lige: Vidmu derbi v Hajdošah
VETERANI 35 VZHOD REZULTATI 7. KROGA: Tržec -Podvinci 2:6, Podlehnik - Grajena 1:1, Gorišnica - Borovci 6:0, Dornava - Markovci 4:0.
1.	PODVINCI 7 7 0 0 34:9 21
2.	GORIŠNICA 7 5 1 1 26:9 16
3.	DORNAVA 7 4 0 3 14:12 12
4.	GRAJENA 7 3 1 3 18:12 10
5.	PODLEHNIK	7	2	3	2	11:8	9
6.	MARKOVCI	7	2	0 5	10:24	6
7.	BOROVCI	7	1	1 5	4:24	4
8.	TRŽEC	7	0	2	5	8:27	2
VETERANI 35 ZAHOD REZULTATI 7. KROGA: Lovrenc - Gerečja vas 0:1, Spodnja Polska-va - Hajdina 2:6, Skorba - Lesko-vec 3:2.
1.	HAJDINA 7 6 0 1 33:14 18
2.	GEREČJA VAS 7 4 2 1 10:7 14
3.	SKORBA 6 4 1 1 20:18 13
4.	LOVRENC 7 2 1 4 6:8 7
5.	LESKOVEC 7 1 1 5 7:13 4
6.	SP. POLSKAVA 6 0 1 5 3:19 1
VETERANI 40
REZULTATI 7. KROGA: Hajdo-še veterani - Videm 1:2, Pohorje Oplotnica - Majšperk 1:0, Zgornja Polskava - Ormož 1:0.
1.	VIDEM	7 4 2 1 19:13 14
2.	HAJDOŠE VETER. 7 4 0 3 14:16 12
3.	ORMOŽ	7 3 2 2 19:13 11
4.	ZG. POLSKAVA 7 3 2 2 17:16 11
5.	POHORJE OPLOT. 7 2 1 4 5:13 6
6.	MAJŠPERK 7 1 1 5 16:19 4
JB,TP
enakim izidom 3:2.
Domačini so tekmo odprli odločno in agresivno in so z golom Thomasa Pihlerja tudi hitro po-vedli. Sledila je zelo dobra igra obeh ekip, v kateri so gostje prišli do izenačenja, vodstvo pa je Ptu-jčanom s prekrasnim zadetkom zagotovil Matija Letonja.
Izjemno močna in izkušena ekipa Futsal Gorica je v drugem polčasu pritiskala, toda domačini so igrali zelo pametno in si priigrali kar nekaj priložnosti za povišanje rezultata. Žal so priložnosti ostale neizkoriščene in ob padcu zbranosti in napaki v obrambi domačih je gostom uspelo ob koncu izenačiti in nato doseči še zmagoviti zadetek. V zadnji minuti je iz neposredne bližine za domače zgrešil Ramadani in točke so odpotovale v Gorico.
Dejan Kraut, trener FC Hiša daril Ptuj: »Po kakovosti smo gledali zelo dober futsal, nedvomno derbi 2. SFL. Imamo mlado in perspektivno ekipo, ki si za prikazano zasluži vso pohvalo. Zaslužili bi si vsaj točko, če že ne vseh treh.«
TOMAŽ ŠIC BAR -MLINŠE 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Matjašič (3.), 1:1 Džombič (23.), 2:1 Žnidarič (25.),
Foto: Črtomir Goznik
Pretekli teden so bile odigrane tekme Pokala MNZ Ptuj. V troboju ekip FC Hiša daril Ptuj, KMN Tomaž Šic bar in Futsal klub Kebelj se je v nadaljnje tekmovanje uvrstila ptujska ekipa, ki je dobila oba dvoboja.
3:1 Belšak (40.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Kozar, Pri-jol, Matjašič, Školiber, Žnidarič, U. Goričan, Vrbnjak, Gašparič, Kavaš, Kociper, Belšak. Trener: Bojan Cunk.
Tudi na tretji tekmi na klopi Tomaža ŠIC bara trener Bojan Cunk ni imel na razpolago vseh razpoložljivih igralcev. V ne preveč privlačnem prvem polčasu so bili gostitelji več pri žogi, vodstvo pa jim je že v 3. minuti zagotovil Niko Matjašič. Vse do odhoda na odmor se rezultat ni spremenil, svoje delo sta dobro opravila predvsem vratarja - Miha Prijol pri domačih in Jakob Kralj pri gostih.
V drugi polčas so gostje krenili z veliko bolj agresivno in napadalno igro. Po treh minutah je po lepi akciji celotne ekipe zadel
Daniel Džombič. Gostitelji so hitro odgovorili, saj je dve minut pozneje s prefinjenim strelom pod prečko zadel Dejan Žnida-rič in poskrbel za novo veselje okrog 100 domačih navijačev, ki so spremljali tokratni dvoboj v dvorani ŠIC Ljutomer. Gostje so po zaostanku z 1:2 znova zaigrali podjetneje, imeli več žogo v nogah, vendar je bil v vratih prleške ekipe izredno razpoložen Prijol, ki ni dovolil, da bi gostje izenačili. Konec upanja po izenačenju je bilo dve minuti pred koncem dvoboja, ko si je drugi rumeni karton pri gostujoči ekipi prislužil Janez Močnik Guna. Igralca več na terenu so domačini izkoristili in preko Kevina Belšaka prišli do tretjega zadetka.
JM, MŠ
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 17
Na regionalni lestvici stotih največjih zavarovalnic dve slovenski
Zavarovalnica Triglav se je uvrstila na vrh regionalne lestvice stotih največjih zavarovalnic glede na bruto obračunane premije, ki jo pripravlja bolgarski spletni portal See News. Slovenske družbe so pomembno krojile tudi uvrstitve na lestvici največjih podjetij glede na prihodke in na lestvici največjih bank glede na velikost aktive.
See News je lestvice za regijo, ki obsega Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Ko-
sovo, Makedonijo, Moldavijo, Črno goro, Romunijo, Slovenijo, Srbijo in Hrvaško, pripravil deseto leto zapored. Pri tem so uporabili podatke za leto 2016.
Med slovenskimi podjetji najvišje Petrol
Kot je razvidno iz objave, dostopne na portalu, na vseh treh lestvicah prevladuje Romunija, ki ima na lestvici stotih
največjih podjetij 59 predstavnikov, kar je štiri več kot lani. Romunsko podjetje je tam zasedlo tudi prvo mesto, in sicer gre za avtomobilsko podjetje Dacia. Lani je svoje prihodke v primerjavi z letom 2015 povečalo za osem odstotkov na 4,62 milijarde evrov. Takoj za Dacio se je na lestvico uvrstil Petrol (3,21 milijarde evrov prihodkov), preostala slovenska podjetja na njej pa so še Gen-I (13. mesto), Poslovni sistem Mercator (18.
C
Oijajna Piložnost k
Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec.
Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*.
*Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa.
0NLB
mesto), Holding Slovenske elektrarne (19. mesto), Krka (25. mesto), Revoz (29. mesto), Lek (38. mesto), Gorenje (60. mesto), Telekom Slovenije (64. mesto), Impol (73. mesto), OMV Slovenija (84. mesto) in Engrotuš (96. mesto).
Med prvimi desetimi bankami tudi NLB
Tudi med bankami je na prvem mestu romunska, in sicer Banca Comerciala Romana s 14,11 milijarde evrov aktive. Na drugo mesto se je uvrstila hrvaška Zagrebačka banka (13,91 milijarde evrov), na tretje pa romunska Banca Tran-silvania (11,4 milijarde evrov). Najvišje uvrščena slovenska banka je NLB, ki je z aktivo v velikosti 8,8 milijarde evrov
na 7. mestu. Sledijo Nova KBM (14. mesto), Abanka (18. mesto), SKB banka (27. mesto), Unicredit Banka Slovenija (30. mesto), Slovenska izvozna in razvojna banka (33. mesto), Banka Intesa Sanpa-olo (36. mesto), Sberbank banka (43. mesto), Gorenjska banka (47. mesto), Addiko Bank (53. mesto), Banka Sparkasse (59. mesto) ter Deželna banka Slovenije (76. mesto). Na vrhu lestvice stotih največjih zavarovalnic sta Zavarovalnica Triglav, ki je z bruto obračunanimi premijami v višini 593,1 milijona evrov na prvem mestu, in Zavarovalnica Sava, ki je s premijami v višini 345 milijonov evrov na drugem mestu. Sledijo Adriatic Slovenica (četrto mesto), Vzajemna (peto mesto), Triglav Zdravstvena zavarovalnica (17. mesto), Generali zavarovalnica (24. mesto), NLB Vita (35. mesto), Zavarovalnica Tilia (36. mesto), Merkur zavarovalnica (41. mesto), Grawe zavarovalnica (42. mesto), ljubljanska podružnica Wiener Stadtische Versicherung (58. mesto), Modra zavarovalnica (78. mesto), SID - prva kreditna zavarovalnica (87. mesto) in Prva osebna zavarovalnica (97. mesto).
L J U DJ E SMO V E LI KO V EC KOT ŠTEVILKE.
DOBRO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVAN JÉ TUDI
PREVERITE PONUDBO ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ PO VAŠI MERI NA
%

Kolofon
Priloga Stotin
17. oktober 2017
Urednik priloge
Jože Mohorič
Teksti
Jože Mohorič, mag. Karmen Darvaš Šega (Finančna hiša d. o. o.) in STA
Fotografije
Črtomir Goznik
Lektoriranje
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje
Daniel Rižner
I
www.nlb.si/poslovni-start
01 477 20 00
©
NIKOLI SAMI
V ŽIVLJENJU
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 18
18
^OTINiSliliiiato Štajerskega tednika

£
Kako boste odplačevali kredit, če zbolite
p B
Na banki vam bodo poleg kredita prodali življenjsko zavarovanje in vas tako zavarovali za primer smrti. V primeru smrti bodo vaši dediči razbremenjeni kreditnih obveznosti, ki bi jih sicer podedovali za vami. Nihče pa ne pomisli, kako bo kreditojemalec odplačeval svoj kredit, če zboli, ostane brez službe ali pa z nižjim dohodkom. Ste kdaj pomislili, da se nam mesečni dohodek zniža, če zbolimo in dlje časa ne moremo opravljati dela? Velikokrat je ta izpad dohodka lahko kar visok. Znesek našega kredita pa seveda ostaja še naprej na isti mesečni finančni obveznosti do banke. Vsak kreditojemalec bi moral poiskati rešitev, kako bo odplačeval kredit, če zboli. Ostaja dilema, kako ne zapa-sti v finančne težave. Če se zaradi bolniškega nadomestila mesečni prihodek zniža, kreditna obveznost pa ostane ista, kaj nam je storiti, da ne doživimo še stresa, ki ga povzročajo finančne skrbi? V času bolezni si ne moremo privoščiti še dodatnega stresa, saj le-to samo še poslabša zdravstveno stanje posameznika, kar privede do še daljšega zdravljenja in daljše bolniške odsotnosti. In tako se vrtimo v začaranem krogu.
Obstaja finančna rešitev
Finančni nasvet: svetujem, da se zavarujemo za bolezni v najmanj takšni višini, kolikor znaša višina kredita. Tako bi v primeru obolelosti za kritičnimi boleznimi prejeli vsoto, s katero bi svoj kredit v celoti odplačali in se finančno razbremenili. Tovrstno riziko zavarovanje je mogoče skleniti ne le iz svoje plače, ampak tudi preko podjetniškega računa (s. p. ali d. o. o.) in se letna premija knjiži med davčno priznane odhodke. Tako boste lahko z izplačilom odplačali cel svoj kredit, če zbolite.
Kakšna doba bi bila priporočljiva
Marsikdo vam bo svetoval, da se zavarujete za isto obdobje, kot znaša odplačilna doba kredita. Sama vidim v tem veliko težavo. Predvsem se na dolgi rok izkaže, da je takšno sklepanje veliko dražje, kakor če se zavarujete za tako dolgo, kolikor je to le mogoče. Po mojem mnenju bi to zavarovanje moralo biti t. i. vseživljenjsko zavarovanje brez določitve roka trajanja. Podobno kot če odprete bančni račun na banki in vas ne vprašajo, za kako dolgo boste odprli TRR pri njih. Ko vam kaj ni všeč, pač imate svobodno izbiro kadarkoli ta račun zapreti. Seveda
zavarovalnice tega ne bodo ponudile, ker se jim ne izplača. Za zavarovalnico je veliko bolje, da vsakih 10 let sklepate novo zavarovanje, saj je vsako nadaljnje zavarovanje čez vrsto let, ki ga na novo sklenete, za vas dražje, one pa vam lahko vedno več zaračunajo. Po drugi strani pa za vas obstaja riziko, da vmes zboli-te in vas po poteku obstoječega zavarovanja zavarovalnica odkloni oziroma vas ne bo želela zavarovati zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja ali pa vam bo premijo občutno povišala. Zavarovalnica vedno profitira.
Želite tokrat profitirati vi?
To je zelo enostavno. Sklenete riziko zavarovanje do izteka vašega 65. leta starosti in ste celotno to obdobje do 65. leta najceneje zavarovani. Če želite, lahko seveda to zavarovanje kadarkoli brez stroškov enostavno prekinete. Torej nimate česa izgubiti, če sklenete na daljše, za vas optimalno obdobje. Običajno, ko odplačamo en kredit, najamemo za tem drugi kredit in imamo spet obveznosti do banke. Takrat vam ne bo treba sklepati novega, a dražjega zavarovanja. Če ste sklenili 10-letno zavarovanje, ko ste stari 30 let, boste plačevali za 30.000 EUR kritja, 6,68 EUR mesečno, po 10 letih
mag. Karmen Darvaš Šega, www.financnahisa.si
vas to zavarovanje stane 10,84 EUR*. Ampak samo in izključno le ob pogoju, da ste ostali popolnoma zdravi. Obstaja pa riziko, da bomo čez 10 let imeli povišan krvni pritisk, povečano težo, povišano raven holesterola ter druge novodobne za nas ne pomembne bolezni, a za zavarovalnico še kako pomembne. Zavarovalnica hitro začne zaračunavati spremembo našega zdravstvenega stanja. Drugo tveganje, ki smo ga lahko deležni, so tudi spremenjeni pogoji in ceniki. Zavarovalnice tako rekoč vsako leto za nove zavarovance svoje pogoje zavarovanj zaostrujejo in zavarovanja dražijo.
Cena?
Odvisna je od vaše starosti. Mlajši kot ste, ceneje je za vas.
Poglejmo, koliko stane riziko zavarovanje za bolezni, če se zavarujete za 30.000 EUR do svojega 65. leta starosti*:
•	30 let star kreditojemalec:
mesečna premija znaša
14,92 EUR
•	40 let star kreditojemalec:
mesečna premija znaša
19,91 EUR
•	50 let star kreditojemalec:
mesečna premija znaša
27,31 EUR Veliko ljudi ne pozna posledic nepravilno zavarovanega kredita. Zato večina ljudi nima primerno zavarovanega kredita in tvegajo, da ne bodo zmogli odplačevati kredita v primeru izpada dohodka. Do izpada dohodka pa pride tudi v primeru hujših poškodb, ki nam lahko za dlje časa onemogočajo opravljati svojega dela, dejavnosti. Priporočljivo je, da se kreditojemalec zavaruje za primer 100 % invalidnosti v višini 100.000 EUR, k temu pa prišteje višino kredita. Le v tem primeru lahko govorimo o zadostnem zavarovalnem kritju. Op.*Izračun, narejen po kalkulatorju zavarovalnic. Upoštevano je, da je zavarovanec nekadilec in popolnoma zdrav in se ne ukvarja z rizičnim poklicem ali športom.
Mag. Karmen Darvaš Šega, WWW.FlNANCNAHlSA.SI
Promocijsko sporočilo
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
tel. št. 02/787-51-11 e-pošta: info@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si
Več zavarovanj pomeni več popusta!
Če ste pri Adriaticu Slovenici sklenili osebna in premoženjska zavarovanja, s čimer ste poskrbeli za polni krog varnosti, ste kot zaupanja vredna stranka deležni večjega popusta.
Preverite, kako do paketnih popustov: PE Maribor, Ulica Eve Lovše 15 Telefon: 02 320 81 12
www.as.si 080 11 10
as
Vodooskrbni sistem Ptuj, ki ga upravlja Komunalno podjetje Ptuj, d. d., zagotavlja oskrbo s pitno vodo v 19 občinah, delno pa oskrbuje tudi občine Ormož, Duplek, Makole, Sv. Trojica in Sv. Jurij. Centralno črpališče vode je v naselju Skorba, kjer imamo sedem površinskih in pet globinskih vodnjakov. Na terciarnih vodih je zgrajenih še dodatnih šest globinskih vodnjakov, s pomočjo katerih lahko uporabnikom distribuiramo kakovostnejšo vodo. Pred kratkim smo na območju črpališča Skorba začeli gradnjo dveh novih globinskih vodnjakov, ki bosta po vključitvi v omrežje dodatno prispevala k izboljšanju kakovosti vode na vodoo-skrbnem sistemu. Na globinskem vodnjaku v Pod-vincih smo zgradili in dali v obratovanje filtrirno napravo za odstranjevanje železa in mangana iz globinske vode. Enako filtrirno napravo gradimo na globinskem vodnjaku v Skorbi, nameščena pa bo tudi na obeh novih globinskih vodnjakih. Pitna voda je v našem okolju najdragocenejši in nenadomestljiv vir življenja, zato je treba vodne vire, ki so vedno bolj omejeni in ogroženi, zaščititi. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov v gospodarjenju z vodo v javnih vodovodnih sistemih je obvladovanje vodnih izgub. Izgube vode iz vodovodnega omrežja lahko močno vplivajo na uspešnost in učinkovitost poslovanja podjetja, saj se za črpanje in distribucijo vode porabi veliko energije. Nekateri cevovodi, ki so bili zgrajeni pred 50 leti ali še prej, so izdelani iz nekakovostnega materiala, prav tako pa zaradi povečane porabe in širitve sistema dimenzijsko niso več primerni za distribucijo vode. Tako imamo v sistemu še zmeraj okrog 58 km azbestno-cementnih cevovodov in 129 km cevovodov, zgrajenih iz PVC-materiala, ki je tog in krhek ter ni primeren za vodovod. Posledično imamo na sistemu veliko lomov in okvar, kar ima za posledico velike vodne izgube. Prav tako imamo veliko težav z vodovodnimi priključki v starem mestnem jedru in v nekaterih strnjenih naseljih. Pri-
ključki so narejeni iz litoželeznih pocinkanih cevi, ki so zaradi korozije začele puščati, voda pa velikokrat ne pride na površino, ampak ponikne, zato so te napake dolgotrajne. Težava ni samo izgubljena voda pri samem lomu na cevovodu, ampak je treba po popravilu cevovod temeljito izprati, kar prav tako predstavlja izgubo vode. Upravljavci vodovodnih sistemov se na žalost srečujemo tudi z neupravičenim odvzemom vode. Mednje spadajo nelegalni odvzemi vode iz sistema preko vodovodnih priključkov, ki pri upravljavcu niso zavedeni, ter odvzemi vode iz hidrantov. Občinska in državna zakonodaja definira, da so hi-dranti namenjeni požarni varnosti in da odvzem vode iz njih za druge namene brez soglasja upravljavca ni predviden, niti dovoljen ter je kazniv. Zaradi neprimerne izvedbe vodovodnih priključkov do uporabnikov se nam pojavlja tudi vdor vode iz zasebnih vodnih virov, ki je lahko oporečna. Določanje mikrolokacije vdora vode v sistem je zamuden proces. Po določitvi lokacije je treba cevovod še dezinficirati in izvajati izpiranje, za kar so potrebne velike količine pitne vode. Zavedati se je treba, da odpravljanje vodnih napak ni enkratno in kratkoročno dejanje, ampak je stalen in neprekinjen proces. Zamenjava vseh nekakovostnih cevovodov naenkrat ni mogoča, saj so za zamenjavo potrebna velika finančna sredstva, ki jih zagotavljajo lastniki. Prav tako je pomembno, da se zaradi sistematičnega zmanjševanja vodnih izgub med temi cevovodi določi prioritetno, katere odseke je treba najprej zamenjati, kar se določi glede starosti cevi, vrste materiala in zgodovine vodnih izgub (ponavljajoče se okvare) itd. V smislu varovanja količin dragocene pitne vode priporočamo smotrno uporabo le-te, tako da je ne uporabljamo za zalivanje in pranje avtomobilov. Za zalivanje raje uporabljajmo deževnico - kapnico ali vodo iz lastnih vodnjakov, avtomobile pa operimo v avtopralnicah.
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 19
19
STOTIN, oglasna priloga,ŠaB|ikigaii§dnii
Računovodsko svetovanje
Odveč je poudarjati vrednost dobrega računovodskega servisa za samostojne podjetnike in podjetja. Naročnik lahko dobi s pravilno izbiro strokovne storitve, na podlagi katerih lažje sprejema pomembne poslovne odločitve. Pomembno je tudi svetovanje glede različnih zadev s področja davkov, vodenja poslovnih knjig, spoštovanja pogosto spreminjajočih se predpisov ...
Krovna strokovna organizacija -Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev - na svojih spletnih straneh občasno objavlja tolmačenje posameznih predpisov, zakonov, posameznih členov ...
Poračun malice v primeru organizirane prehrane
Tolmačenje: „Nekateri delodajalci delavcem zagotavljajo
tople obroke prehrane med delom, namesto da bi jim povrnili stroške prehrane v denarju. Če delavci delajo najmanj štiri ure dnevno, je z dohodnino in prispevki neobdavčen znesek dejanska vrednost tega obroka, vendar največ 6,12 EUR. Če je vrednost obroka manjša, bi lahko delodajalec delavcu neobdavčeno izplačal razliko do zneska le, če bi ga k temu zavezoval predpis, na primer kolektivna pogodba. Recimo, da je v kolektivni pogodbi določeno, da ima delavec pravico do povračila stroškov prehrane do neobdavčenih zneskov iz Uredbe o povračilih stroškov, torej 6,12 EUR za osem ur dela dnevno, dejanska vrednost obroka pa znaša 5 EUR. V tem primeru je razlika med dejansko vrednostjo obroka in zneskom po uredbi 1,12 EUR dnevno neobdavčena. Tako
izhaja iz na novo dodanega vprašanja št. 30 v Fursovi spletni publikaciji. Po mnenju Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev velja enako, če delodajalca k temu zavezuje podjetniška kolektivna pogodba ali notranji akt delodajalca. Če pa noben predpis delodajalca ne zavezuje k doplačilu te razlike, se razlika všteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja," so zapisali na spletni strani Zveze RFR.
Obdavčitev prevoznih storitev, ki jih opravijo podprevozniki
Tolmačenje: „Furs je 14. septembra 2017 objavil pojasnilo 4230-582/2017-2, s katerim davčne zavezance obvešča o novi sodbi Sodišča EU C-288/16 glede uve-
RAČUNOVODSKI SERVIS PELIKAN
PELIKAN - RAČUNOVODSTVO D.O.O. NJIVERCE VAS 15, 2325 KIDRIČEVO
Poslovna enota PTUJ Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj
02/77 64 911,031/341 179 info@racunovodstvo-pelikan.si
opravljanje računovodsko-finančnih storitev, davčno in poslovno svetovanje
RAČUNOVODSKI SERVIS C & H D.O.O. POT V TOPLICE 9 2251 PTUJ TEL.:02/788 57 10
e-mail: ch-racunovodstvo@siol.net www.chdoo.si
Vodenje Doslovnih kniia za:
•	samostojne podjetnike
•	gospodarske družbe
•	zavode in društva.
26 LET
USPEŠNOSTI
ljavljanja oprostitve DDV pri storitvah, ki so neposredno
povezane z izvozom. V njem je povzeta odločitev sodišča, da je 146/1.e Direktive Sveta 2006/112/ES treba razlagati tako, da se oprostitev iz te določbe ne uporablja za opravljanje storitev, ki se nanaša na transakcijo prevoza blaga v tretjo državo, če se te storitve ne opravljajo neposredno za pošiljatelja ali naslovnika tega blaga. Iz te sodbe izhaja, da prevoz blaga v tretjo državo ni oproščen DDV po 52/1/e ZDDV-1, če ni opravljen neposredno za pošiljatelja ali naslovnika blaga. Podprevozniki in drugi podizvajalci storitev, povezanih z izvozom, ki te storitve opravijo za glavnega prevoznika ali izvajalca, torej niso oproščeni DDV. Od teh storitev se torej obračuna DDV ob predpostavki, da je kraj obdavčitve Slovenija. Taka razlaga se uporablja od objave sodbe v UL EU, torej od 28. avgusta 2017," je zapisano na www.zvezarfr.si.
Družbena odgovornost pomembna dodana vrednost za podjetja
Družbena odgovornost predstavlja pomembno dodano vrednost za podjetja. „Na dolgi rok spodbuja konkurenčnost, ustvarja bolj motivirane delavce, prinaša večjo zadovoljstvo strank in podjetju tudi dobiček," je prepričana Anita Hrast iz Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), ki je v Mariboru gostil konferenco na to temo.
Družbena odgovornost pomeni zavedanje vplivov našega početja na družbo in okolje. „Gre za našo odgovornost do družbe, ne odgovornost družbe, kot bi se iz slovenskega izraza mogoče lahko razumelo," je opozoril predsednik strokovnega in raziskovalnega sveta IRDO Matjaž Mulej. Po njegovem prepričanju je to edini izhod iz krize, v katero je svet pahnil neoliberalni model. „Sodobni praksi manjka obču-
tek za soodvisnost, odgovornost in celovit pristop. To nas je privedlo v slepo ulico, kjer je 80 odstotkov svetovnega poslovanja pod vplivom manj kot 750 od skupno 30 milijonov organizacij. Človeštvo nujno potrebuje nov model, ki bo nadomestil neoliberalne monopole," je izpostavil ob 12. mednarodni znanstveni konferenci o družbeni odgovornosti in izzivih časa, ki jo je priredila IRDO v sodelovanju z Univerzo
Na letošnji konferenci je sodelovalo več kot 30 avtorjev s 25 avtorskimi prispevki, v prejšnjih 11 letih pa so gostili že več kot 900 avtorjev, znanstvenikov in strokovnjakov z različnih področij. Ti so pripravili že več kot 500 prispevkov na temo družbene odgovornosti.
v Mariboru in drugimi partnerji. „Namen letošnje konference je ukvarjati se z vzroki za temeljne težave, ki jih povzroča nagli razvoj, ter ponuditi usmeritve za nadaljnji razvoj družbeno odgovornega ravnanja in spremembo družbeno-eko-nomskega sistema v smeri h gospodarski demokraciji," je povedal podpredsednik programskega odbora konference Živko Bergant z Visoke šole za računovodstvo in finance.
Obveza, zapisana v Zakonu o
gospodarskih družbah
Slovenska podjetja se pomena družbene odgovornosti po ocenah direktorice IRDO Ani-te Hrast že zavedajo. „Z letom 2017 imamo tudi obvezo, zapisano v zakonu o gospodarskih družbah, da morajo podjetja z
več kot 500 zaposlenimi, ki delujejo v javnem interesu, poročati tudi o nefinančnih vidikih poslovanja. To pomeni, da morajo povedati tudi, kaj so naredila na področju družbene odgovornosti, ki je orodje za dosego trajnostnega razvoja," je pojasnila.
Na konferenci je predstavila
osnutek nacionalne strategije družbene odgovornosti, k sprejetju katere so pozivali na prejšnjih konferencah. „Verjamem, da bo Sloveniji uspelo zapisati to strategijo, saj jo v praksi različni akterji v družbi že izvajamo. Upam, da nas bo potem na tem delalo še mnogo več," je dodala.
<->
T. O
B
o
CM
O


>0n
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 20
20
TNOlliilitfiliia Štajerskegi
a tednika
Promocijsko sporočilo
Podpis pogodbe o finančni spodbudi Magni
Pogodba med vlado in družbo Magna Steyr, graškim podjetjem kanadsko-avstrijskega koncerna Magna, o finančni spodbudi države za investicijo v občini Hoče-Slivnica bo podpisana 17. oktobra, je napovedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Vlada je Magni Steyr že marca sklenila dodeliti 18,61 milijona evrov finančne spodbude za investicijo v Hočah. Naložba v prvo fazo investicije, torej lakirnico, je sicer ocenjena na 146,4 milijona evrov in naj bi ustvarila nekaj več kot 400 delovnih mest.
V drugi fazi investicije naj bi Magna po napovedih ustvarila še okoli 1500 delovnih mest, s čimer je izpolnjen pogoj najmanj 1000 delovnih mest za podelitev spodbude za strateško investicijo, skupaj pa naj bi vrednost investicije prvih dveh faz presegla 450 milijonov evrov. Gradbena dela za prvo fazo bodo predvidoma končana do konca oktobra 2019, kot glavni izvajalec pa jih bo opravljal Pomgrad. Pripravljalna dela na terenu medtem že potekajo. Delavci državnega podjetja Slovenski državni gozdovi so tako že začeli sečnjo štirih hektarjev Rogoškega gozda, potrebno za zadostitev pogojem kmetijskega sektorja, ki v skladu s pravili zahteva zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Kako uspešno in za optimalno ceno prodati nepremičnino
Prodaja nepremičnine je povezana z večjimi zneski, zato je nujna posebna skrbnost in previdnost. Zakonodaja glede prodaje nepremičnine ima zelo široko področje - stvarno-pravno, zemljiškoknjižno, davčno, gradbeno zakonodajno področje. Redkokateri pravnik ima dober vpogled v vsa ta področja, kaj šele običajen lastnik nepremičnin. Zato je država tudi uvedla poklic in licen-ciranje nepremičninskih posrednikov, ki morajo v osnovi poznati vsa ta področja. Za dobro poznavanje je potrebno redno izobraževanje in leta izkušenj. Res je, da storitve nepremičninskega posrednika nekaj stanejo, a poglejmo, kaj vse je treba narediti pred prodajo in po njej ter kje vam lahko strokoven posrednik oz. agent pomaga in prihrani ogromno težav in denarja. Pred prodajo: sprva je treba določiti primerno ceno, pripraviti vso dokumentacijo, da bomo prodajo lahko realizirali, ko bomo našli kupca. Mogoče je tudi smiselno na nepremičnini kaj postoriti, da dosežemo boljšo ceno itd. Če boste ceno postavili prenizko, boste nepremičnino sicer prodali hitro, a ste si naredili škodo v več tisoč evrov. Če ste ceno postavili previsoko, pa boste zgubljali mesece ali leta, tudi tukaj je lahko ob upoštevanju vseh dejavnikov škoda velika.
Agent ima dostop do baze realiziranih prodaj in vam lahko pripravi zanesljivo mnenje o primerni tržni ceni glede na vse posebnosti vaše nepremičnine. S tem dosežete optimalno ceno glede na dane okoliščine.
Treba je pripraviti dokumentacijo, ki jo bo potreboval kupec za potrditev nakupa, tudi banka pregleda vso dokumentacijo. Imate gradbeno dovoljenje, je gradnja skladna? Imate pravico dostopa? So kakšne druge ovire za prodajo po zemljiški knjigi? Ali obstajajo kakšne zakonite predkupne pravice? Davčne posledice ob prodaji? Oglaševanje: pripraviti je treba jasno predstavitev z dobrimi slikami, ki prikazujejo nepremičnino. Dobro je dodati tloris, da ima kupec predstavo o razporeditvi prostorov. S tem se izognete nepotrebnim ogledom ali celo sporom, ki nastanejo zaradi odstopanj med tem, kar je vpisano v oglasu in kar kupec kupi. Dogaja se, da kupci po že sklenjeni pogodbi z natisnjenim oglasom, ki je ali zamolčal ali napačno navajal podatke, zahtevajo odškodnino oz. znižanje cene. Pogajanja in sklenitev pogodbe: vsi pričakujejo, da se bo še dalo glede cene pogajati. Agent kot mediator in svetovalec vam lahko tukaj izjemno pomaga s svetovanjem glede primernosti ponudb. Če vas pri poslu spremlja agent, bo imel ves čas v mislih, da ne dogovorite takšnih pogojev v pogodbi, ki bi bili neizvedljivi ali rizični za vas kot prodajalca, seveda kot skrben strokovnjak poskrbi, da je posel varen za obe strani. Davčni postopki, plačilo kupnine in izročitev: priprava davčnih napovedi, kjer je pravilno vodenje postopka ključno, da uveljavite vse svoje pravice. Imeli smo kar nekaj primerov, ko so se stranke obrnile na nas po tem, ko so se stvari sami
BttOtfBitfA PRODAJA ML?mCMMi,
mm MWP + StLITtV GRATIS
www.atrium.si
V» 02 600 18 00

lotili in so bili obdavčeni z več tisoč evri, do česar bi bili oproščeni, če bi pravilno peljali postopek. Glede na to, da je večina poslov z bančnimi krediti, je tudi tukaj poseben postopek, ki ga je treba pravilno uskladiti med kupčevo banko in notarjem ter poskrbeti, da dejansko kupnina pristane na vašem računu. Bili so primeri, ko so se kupci vknjižili v zemljiško knjigo, vpisale hipoteke, denar za kupnino pa je šel na drug račun. Izročitev nepremičnine je vaša ključna obveznost, torej poskrbeti je treba, da lastništvo predate, ko je kupnina poravnana. Ključno je pripraviti dober primopredajni zapisnik, da kasneje ne prihaja do sporov glede dokazovanja, da ste
kot prodajalec izpolnili svoje obveznosti. Prav tako je pomembno prenesti vse nadaljnje obveznosti na kupce.
Prostora je premalo, da bi vam lahko predstavili vse možne posledice, a verjamemo, da ste videli, da je možnosti za napake veliko. Zato priporočamo, da najamete strokovnjaka, ga skrbno izberete glede na njegove izkušnje in reference ter ob tem ne gledate izključno na ceno storitve, ampak na to, kar vam za vaš denar lahko ponudi. Velikokrat se je potrdilo, da je dober agent poskrbel, da je stranka celo finančno profitirala in ni bila njegova storitev le strošek in jamstvo za varen in brezskrben posel.
Promocijsko sporočilo
PRIHRANITE - VARUJTE PITNO VODO - UPORABLJAJTE BREZPLAČNO DEŽEVNICO
(ío®o©o
nex-armature.si, 01/78 69 270
Čistilna naprava one2clean.
Visok učinek čiščenja. Ni električnih komponent v rezervoarju. Praznenje na 3 leta. Nizka poraba energije. Minimalni stroški vzdrževanja.V povoznem PE rezervoarju.
Pitna voda postaja zelo draga. V zadnjih dvajsetih letih se je podražila bolj kot vsa goriva. Cene bencina so se v tem obdobju dvignile za približno 150 odstotkov, ce 210na pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Z okoli 130 litrov porabe vode na dan po osebi je to kar precejšen strošek in velika obremenitev za okolje. Vedeti moramo, da v današnjih časih pitna voda do naših pip ne p riteče sama od sebe. Za zmanjšanje porabe pitne vode in s tem zmanjšanje mesečnih stroškov ter zmanjšanje obremenjevanja okolja lahko tudi mi marsikaj storimo. Z uporabo deževnice za splako-vanje WC-školjk, pranje perila,
pranje avtomobila in zalivanje vrta prihranimo do polovice dragocene pitne vode, ne da bi pri tem trpelo naše udobje. Večina gospodinjstev še vedno uporablja dragoceno pitno vodo za WC-kotličke, pranje perila ali zalivanje vrta. Z enostavno vgradnjo podzemnega rezervoarja in dodatne opreme pridobite enostaven ter cenovno ugoden sistem za uporabo deževnice. Glede na vedno višjo ceno vode se vam nakup hitro povrne. Za normalno delujoč sistem potrebujete: rezervoar s pokrovom, filter, preko katerega se deževnica, preden vstopa v rezervoar, očisti in črpalko za distribucijo vode do porabnikov. Nekateri
PE-rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju prostora na vrtu vgradimo tudi v parkirišče ali dovozno pot. Priključitev dveh največjih porabnikov pitne vode, in sicer WC-kotlička in pralnega stroja, na sistem za izrabo deževnice priporočamo vsem novogra-diteljem ter vsem, ki se lotevajo večjih gradbenih posegov v hiši (prenova kopalnic ipd.). Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvojnih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki želijo uporabljati vodo samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa vgradnja dvojnih cevovodov ni potrebna.
Prihranite do 50% pitne vode, ne da bi pri tem trpelo vaše udobje. Še vedno
Štajerski TEDNIK 24. 10. 2017 COLOR CM K
stran 21
torek • 24. oktobra 2017
Za kratek čas
Štajerski TEDNIK 15
Vidi se ...
... da ko smo nedavno ponovno obiskali mestno galerijo na visokem nivoju (3. nadstropje!), smo presenečeni ugotovili, da se je s svojo inštalacijo pojavil še en ptujski umetnik. Po podrobnih raziskavah ugotavljamo, da je v tem primeru inštalacijski umetnik - hišnik: inštaliral je plastično banjico, da je lovila vodo, ki je tekla skozi strokovno popravljeno streho!
Govori se...
... da smo novinarji nedavno strnili vrste v bran kolegu, ki je bil popljuvan v nekem »umetniškem projektu«. A vrste znajo strniti tudi umetniki. Tako smo nedavno šli z rdečimi ušesi z nekega dogodka, ki ni imel nobene zveze s prej omenjenim, a smo jih slišali na svoj račun. Ni problema! Bomo pač v bodoče pisali o tistih keramičnih ploščicah, ki jih polagajo kerami-čarji, ne pa o tistih zdrobljenih keramičnih koščkih, ki so jih nalepili umetniki na vodovodni inštalaciji v ptujskih toplicah in drugod.
... da smo se zadnjič na dobro plačani državni televiziji smejali, ko je bila neka voditeljica pretira-
no »vesela«. Le kaj se ji je lepega zgodilo, smo pomislili. Pa je za škandal kriv France Prešeren s svojo Zdravljico, ko je napisal:»... ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi...«Eni so pač kak dan bolj potrti...
... da so ptujski meščani zelo nesramen folk: kar po vrsti lokalne politike že leto dni pred županskimi volitvami nagovarjajo, naj vendar kandidirajo za županski stolček - potem pa jim bodo po volitvah očitali, da je vse narobe. Očitno ni napaka v županih, ampak v meščanih ...
... da je država videmski Va-rejski breg posodobila za tričetrt cene dražje, kot je v začetku načrtovala. Gre za pomemben cestni objekt, po katerem so poleti zaradi gradnje avtoceste preusmerili turistične tokove, tu pa poteka tudi šolska pot. Zdaj morajo radodarni državni investitorji le še spoznati, da ko so tu turistični tokovi, ni šolske poti (ker so poletne počitnice), ko je šolska pot, pa ni turistov (ker so turisti pač poletne ptice selivke ...). Dražja investicija pa - kline, marsikaj smo že preplačali, pa bomo še Varejski breg. Saj ni noben minister tega plačal iz svojega žepa...
Prireditvenik
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Tadejev znakoskop
	8		6		1			
						8		3
7							9	2
		5		4				
	1		3		8		7	
				5		4		
3	9							1
2		4						
			5		2		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	GGG
Bik	»»»	©	€€	GGG
Dvojčka	V	©©©	€	GG
Rak	VV	©©	€€€	G
Lev	VVV	©	€€€	GG
Devica	v	©©	€€	G
Tehtnica		©©©	€	GGG
Škorpijon		©©		G
Strelec		©©©		GG
Kozorog	*	©©		G
Vodnar		©©©		GGG
Ribi		©©		G
Velja za teden od 17. do 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
23. oktobra 2017. - dobro, 3 znaki - odlično
Torek, 17. oktober
17:00 Ormož, Grad, Grajska družinska kavarna, predavanje Nataše Gregur - Vloga starih staršev pri vzgoji otrok
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Stenica, za abonma premiera
Sreda, 18. oktober
10:00 Slovenska Bistrica, Brinje, kostanjev piknik
17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, javna tribuna o epilepsiji
18:00 Ptuj, dominikanski samostan, Zbiralci se
predstavljajo, Rudi Ringbauer, zbiralec likovnih umetnin
18:00 Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, Center za družine, Špajza modrosti, delavnica Lepo je biti starš. Kaj pa odgovornost?, vodi Valerija Ilešič Toš
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Stenica, za abonma izven in za izven
Četrtek, 19. oktober
17:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev, Kuharski tečaj na temo Sodobna prehrana s kuharjem Jako
17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba mladinskega oddelka, Pravljica z jogo
18:00 Kino Ptuj, Preventivno predavanje in pogovor, Medvrstniško nasilje v šoli (prepoznava, obravnava in preventiva), ko se za nasilnim vedenjem otroka/mladostnika skriva odvisnost
18:00 Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, Center za družine, Špajza modrosti, delavnica Starši pred, med in po razhodu s partnerjem, Darja Nadelsberger Bene
19:19 Ptuj, Narodni dom, predstavitev tretjega zbornika Literarnega kluba Ptuj - Origami besed
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Stenica, za izven
Petek, 20. oktober
16:00 Slovenska Bistrica, kleti članov zadruge Konzorcij in Ritoznojčan, Dnevi mošta in kostanjev, od 16.00 do 20.00
20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, Primusove vinske zgodbe, večer s slovenskimi vinskimi kraljicami
Mestni kino Ptuj
Sreda, 18. oktober: 11:00 Filmska čajanka: Viktorija in Abdul; 20:00 Aquarius.
Četrtek, 19. oktober: 18:00 Predavanje o medvr-
stniškem nasilju v šoli, mag. Ingrid Klemenčič; 21:00 Družinica.
Petek, 20. oktober: 1 7:00 Moj mali poni; 1 9:00 Srečen smrtni dan; 21:00 Aquarius.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Tai Rossi, Dravinjski vrh 5, 2284 Videm.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: JT
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 22
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 17. oktobra 2017
ZAMISLI ZA LEPŠI VRT:
praktični nasveti in sveže zamisli
ZIMA PRIHAJA:
kako zavarovati rastline pred škodljivimi vplivi mraza?
ZELENJAVNI VRT:
kaj moramo upoštevati pri sajenju čebulčka in česna
Z VRTA NA KROŽNIK:
rajsko jabolko ali kaki
Vse za lep vrt in čudovito . okolico
Ze v prodaji!
MGDIfl 24 Izberite najboljše.
iMUk^ii dounisd ust zana
EMa BUB "UojsvET g
Mabmn	POMAGAJ S
VITALNI IN VARNI iIV3 lUSAHKARl
...........„.VPOZMHLfTIH tl,U I-f$-1
g iiij^ujj Avenija
htSroskop Božična Q
mm ma D
Gejevski duhovnik, ki sovraži Cerkev VSAK DRUGI PAPEŽ JE BIL HOMOSEKSUALEN
Po skrivnostnem povečanju radiacije nad Slovenijo JEDRSKI INCIDENTI, KI SO VAM JIH ZAMOLČALI
Mark Pfister o tem, zakaj zbolimo PRED BOLEZNIJO JE VEDNO ŠOK
95 tez patra Gržana, pribitih
na vrata kapitalizma ZELO ME BOLI, KAR SE DOGAJA PO SVETU
Izpoved dveh članov Anonimnih alkoholikov V DRUŽINI ALKOHOLIKA SO BOLNI VSI
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnitesedogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
»«««ssiElasiliKKitjtv oaciWMaj
Za zdravo pitno vodo v Halozah
IZ VSEBINE
'Premalo dogovarjanji delegatskegt
Milan Knefeuif kandidat a sikiiBija modobcintikcga
sveta ZKS Marmor	■
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
SEZONA PROJEKTA
■ JVH	L ?> v
	nVKLMuinR
Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo
VEC KOT 700 OTROK
V treh letih je nastopilo več kot
90 OSNOVNIH SOL
iz Podravja Prireditve si je ogledalo več kot
10.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
30 OBČIN PODRAVJA
Po izbiri nastopi
MALČKOV IZ VRTCEV
(izven kategorije) Nastop kategorije otrok
od 1. do 5. in od 6. do 9.
razreda OS
KONTAKT
Vodja projekta: DaliborBedenik
(031 331 979); dalibor.bedenik@gmail.com
Drago Slameršak, direktor družbe
(031 681 253); drago.slamersak@radio-tednik.si
■r
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Pti
Izkoristite ugodnosti pri j 50 ponudnikih najrazličnejših
storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %!
KARTICA ZVESTOBE
Radio-Tednik Ptuj
*
k *
000001
Janez Novak
M

Z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno j izmed zelo privlačnih nagrad	:
športno kolo	j
gospodinjski aparat	i
sedežna garnitura	j
Finalno žrebanje bo na Orfej^i pai-adi, 26JZ ||||..........•
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
www.tednik.si
tednik@tednik.si
3838898114427
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 23
torek • 17. oktobra 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
08:00 Oddaja iz občine Destrnik 08:50 Gostilna pr1 Francet' 09:50 Oddaja iz preteklosti 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Izredna seja sveta Markove i - V ŽIVO 18:30 Srečanje pevskih zborov v MajSperku 20:00 Ljudski pevci v Budini 21:30 Kronik:! iz občine MajSperk 23:00 Vidco strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
| 08:00 Podelitev priznanj
Dr. Kranja Žgsča | 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Društvene igre na 1'oleniaku 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani
08:00 Spominska slovesnost padlim
kurirjem 08:40 Oddaja iz preteklosti 10:00 Srečanje pevcev in godcev
v Košnji 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz obiine Starše 20:00 Skorba - srečanje starejših 21:00 Ilajdina - Oddaja iz preteklosti 22:00 Sreda v sredo 23:00 Vidco strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORN AVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siplv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 74 9 34 27; 031 627 340
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV


www.reporter.si
DOSJE - Skrivnostni Bojan Albreht, zlati svetnik Zorana Jankovica PRESTIŽ - Notranjost Plečnikove vile na Bledu v lasti bogatih zakoncev Login
INTERVJUJI - Predsedniški kandidati: Romana Tomc, Ljudmila Novak in Borut Pahor
0
OBČINA CIRKULANE Cirkulane 58, 2282 Cirkulane
Telefon: 02/ 795 3420 Telefax: 02/ 795 3421 Email:tajnistvo@cirkulane.si občina.cirkulane@cirkulane.si
Občina Cirkulane objavlja prosto delovno mesto -
HIŠNIK V v občini Cirkulane
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•	srednja strokovna izobrazba tehnične smeri;
•	najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj,
•	aktivno znanje uradnega jezika;
•	vozniški izpit B-kategorije.
Vsebino Javnega razpisa za zasedbo delovnega mesta najdete na spletni strani www.cirkulane.si.
Kandidati pošljejo pisne prijave s prilogami na naslov: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, in sicer v roku 8 dni po objavi na spletni strani Občine Cirkulane in Zavoda RS za zaposlovanje in v Štajerskem tedniku.
Janez Jurgec, župan Občine Cirkulane
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!

DOKOLENKESILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR
Preverite na
0803025
WWW.vitavera.Si Štajerski TEDNIK
V SPOMIN
15. oktobra je minilo 10 let žalosti, ko si se tako nepričakovano poslovil od nas, dragi mož, oče, dedek in brat
Alojz Murko
Z ZG. HAJDINE 100 A
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Turobnost hladnih dni
spomine obudi na dni,
ko družina brezskrbna smo bili.
Otožne spomine misel greje,
da pa vseeno nekje nad nami ti bediš,
nas skozi življenje vodiš in naprej živiš.
V SPOMIN

Tih in boleč je spomin na 16. oktober 2016, ko nas je za vedno zapustil naš dragi ata, tast, dedek in brat
Franc Horvat
IZ CVETKOVCEV 31
V naših mislih in srcih boš živel za vedno.
Tvoji najdražji
	
Mali oglasi	PRODAM prašiče, mesnate, težke 1 približno 100 kg, cena 1,80 EUR, možnost dostave. Telefon 041 670 766, Ptuj.
	
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM bikce simentalce, stare do mesec dni. Tel. 031 819 927. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAM dve telički simentalki, stari 11 in 12 dni. Telefon 070 250 441.
DOM IN STANOVANJE
V NAJEM dajo opremljeno garsonjero na Ptuju pri bolnici za dobo do enega leta, ženski. Telefon 070 771 712.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.se9ula@radi1Hednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radifr4ednik.si,
tel. 02 749 3410, za veije objave predhodno pokliiite.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z izbranimi TV sporedi
Kžip^
_______
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K
stran 24
Ptuj • Redarji preverjali hitrost na cestah
Okrog 100 voznikov bo prejelo drage „fotografije"
Minuli teden je Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju izvajalo nadzor hitrosti vožnje s samodejno merilno napravo, ki prekrške slikovno dokumentira. Na Ptuju so se osredotočili predvsem na ceste, ki si jih dnevni migranti izbirajo v izogib promet gneči, ki nastaja zaradi zapore dravskega mostu. Zanimiva je ugotovitev, da so največje kršitve ugotovljene na območjih, Iger je omejitev 40 km/h. Ena teh je cesta Ob železnici, Iger je rekorder vozil kar 93 km/h.
Nadzor je Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave (SOU) občin v Spodnjem Podravju izvajalo ves teden, intenzivno pa v torek in sredo. „Z zaporo starega ptujskega mostu so si dnevni migranti z izogibanjem prometni gneči našli nove potovalne poti, ki jih prej niso uporabljali oziroma so bile te ceste prometno manj obremenjene. V redarstvu sprejemamo stalne pobude za intenzivnejši nadzor hitrosti vožnje na teh cestah. Nadzor smo zato opravili na širšem območju Mestne občine Ptuj ter na območju občin Dornava in Kidričevo," je pojasnil Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva. Kot je
pojasnil, so na Ptuju nadzor izvajali na cestah Ob železnici, na Selški, Rogaški, Zagrebški, Mariborski in K jezeru (med Brodarskim društvom Ranča in Ormoško cesto) kot tudi na območju Brstja in na šolskih poteh za OŠ Olge Meglic in OŠ Ljudski vrt. „Posebej opozarjamo na vožnjo po cesti K jezeru, kjer je določeno območje omejene hitrosti 30 km/h, ter na občinski cesti Brstje in Ob železnici, kjer je hitrost omejena na 40 km/h. Promet na teh relativno ozkih cestah se je bistveno povečal, saj smo ugotovili, da v prometnih konicah po vsaki od teh cest pelje v uri in pol med 400 in 500 vozil," je še
pred izvedbo nadzora opozoril Brkič. Njegova predvidevanja pa je potrdila tudi statistika oz. analiza, opravljena po izvedbi nadzora. V jutranji prometni konici so na cesti k Jezeru v eni uri in pol našteli 439 vozil, od tega jih je približno desetina peljala s hitrostjo 45 km/h ali več (omejitev 30).
Izven prometne konice se gostota prometa sicer bistveno zmanjša, hitrosti pa ne. Podobno stanje glede gostote prometa je tudi na lokalni cesti v Brstju. Prav tako v uri in pol se je po njej peljalo nekaj manj kot 400 vozil. Tokrat je bil najhitrejši voznik, ki je vozil po delu Brstja namesto predpisanih 40 km/h s hitrostjo 76 km/h. Rekorda septembrskega nadzora sicer ni podrl; takrat je bila največja ugotovljena prekoračitev na cesti Ob železnici, kjer je omejitev 40, „rekorder" pa je vozil kar 93 km/h.
Na desetih točkah, kjer so bili redarji z vozilom prisotni v dveh dneh (10. in 11. oktobra), je od okrog 1500 vozil, kolikor se jih je peljalo mimo, približno tretjina (461) voznikov prekoračila hitrost. Velika večina sicer le do 10 km/h. Če primerjamo s septembrskim nadzorom, ko je bilo od skupaj 2900 vozil ugotovljenih 1200 kršitev, so podatki primerljivi. Kljub temu Brkič ugotavlja, da se stanje nekoliko izboljšuje in da so prometni trendi ugodnejši. Prepričan je, da k temu svoje prispevajo tudi nad-
zori hitrosti. Če kaj zaleže, so to pač še vedno večinoma finančne sankcije. Da bi voznike vendarle pripravili do tega, da upoštevajo določene omejitve hitrosti, so postavili označeno redarsko vozilo tudi zgolj preventivno.
Zoper lastnike vozil, ki jih je redarstvo na „fotografije" zaradi prekoračitev hitrosti (za več kot 15 km/h) ujelo tokrat, bodo sprožili postopke. Naslednji nadzor bo izveden med 23. in 27. oktobrom.
Dženana Kmetec
Osebna kronika

Ptuj • Vodstvo KP Ptuj včeraj na sodišču
Odgovorni naj bi bili za smrt sodelavca
Na okrožnem sodišču na Ptuju je včeraj potekal predobravnavni narok zoper Komunalno podjetje (KP) Ptuj in njegovo vodstvo.
Tožilstvo podjetju, odgovorni osebi in vodjem posameznih enot očita kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu ter povzročitev smrti iz malomarnosti. Komunala
ter njeni zaposleni Janko Širec, Boštjan Brlek, Borut Sagadin in Rado Vek naj bi bili odgovorni za izgubljeno življenje njihovega nekdanjega sodelavca Stanislava Maltariča
iz Zagrebške ceste na Ptuju. Umrl je junija 2013, ko mu je zdrsnilo pri delu na vodohranu nad Grajeno. Delavcu, star je bil blizu 60 let, naj bi zdrsnilo po travi na brežini oz.
škarpi. Zdrsel in padel naj bi dober meter navzdol, nato pa z glavo udaril ob betonske tlakovce. Po padcu naj bi se vstal, se pogovarjal s sodelavcem in govoril, da naj mu ne bi bilo nič. Na kraj so nato poklicali policijo in reševalce, poš-
kodovani je izgubil zavest in se iz kome več ni nikoli zbudil. Utrpel je možganske krvavitve in čez nekaj dni v UKC Maribor umrl. O krivdi za njegovo smrt bo odločalo Okrožno sodišče na Ptuju, primer obravnava sodnik Marjan Strelec. Obdolženi na včerajšnjem pre-dobravnavnem naroku krivde za smrt sodelavca niso priznali.
Za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu, če ima to za posledico smrt, je zagrožena kazen od enega do 12 let zapora. Kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Mojca Zemljarič
Rojstva: Jasmina Novak, Dornava 27 b, Dornava -deček Izak; Janja Bernard Korpar, Slovenskogoriška cesta 34, Ptuj - deklica Marina; Suzana Potočnik, Spodnje Jablane 7, Cirkov-ce - deklica Lucija; Tadeja Pignar, Sela 20, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Zoja; Vanja Strmšek, Šikole 12, Pragersko - deček Lo-vro; Urška Drevenšek, Jablo-vec 1 b, Podlehnik - deklica Maša; Jelena Mihajlik, Volkmerjeva cesta 5, Ptuj
-	deček Matija; Mojca Geč, Destrnik 44 a, Destrnik -deklica Eva; Gabrijela Golc, Mali Okič 5, Cirkulane - deček Aljoša; Andreja Marti-nec, Markovci 33, Markovci
-	deklica Ajda.
Umrli so: Peter Lukman, Kajžar 63, roj. 1940 - umrl 6. oktobra 2017; Neža Zo-rec, Zgornji Velovlek 12, roj. 1939 - umrla 3. oktobra 2017; Frančiška Čuček, roj. Fekonja, Župetinci 28, roj. 1932 - umrla 10. oktobra 2017; Sonja Rižnar, roj. Ke-lenc, Zamušani 46 a, roj. 1955 - umrla 11. oktobra 2017.
Poroki - Ptuj: Denis Ka-menšek, Doklece 9, in Karmen Unuk, Apače 255; Luka Miložič, Maribor, Groharjeva ul. 9, in Mateja Lo-kar, Maribor, Pajkova ul. 22.
Napoved vremena za Slovenijo
Vreme vinotoka jeaprilu za poroka.
6/19
Ptuj • Streljanje v bližini Rance
Na kaj je streljal lovec?
S terena smo prejeli informacijo, da naj bi v ponedeljek, 9. oktobra, prišlo do streljanja na sprehajalce na Ranci na Ptuju.
Preverjali smo jo na več naslovih, ki so nam streljanje na Ranci zanikali. O morebitnem dogodku smo poizvedovali tudi na policiji. Na policijski upravi (PU) Maribor so povedali, da so obravnavali sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). »Ker je preiskava v teku in ker
poteka predkazenski postopek, v katerem policija zbira obvestila ter izvaja potrebne ukrepe, vam drugih informacij zaradi interesa nadaljnjih postopkov ni mogoče posredovati,« je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na PU Maribor Miran Šadl.
Do dogodka pa ni prišlo na Ranci, temveč na kakšen kilometer od-
daljeni lokaciji, v gozdiču pod Ptujskim jezerom, v bližini brvi, ki vodi na krono jezera. Počilo naj bi dvakrat. Kaj je bil razlog za pok, policisti še preiskujejo. Zaradi incidenta so osumljenemu zasegli vse orožje, ki ga poseduje. Tega naj bi bilo kar precej, vendar ima osumljeni za vse orožje ustrezna dovoljenja.
Ur
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne se bo po nižinah zadrževala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju do 12, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C.
Obeti
Jutri se bo nadaljevalo sončno vreme z dopoldansko meglo. Popoldne bo začel pihati jugozahodni veter. V četrtek bo oblačnost na zahodu naraščala, v vzhodnih krajih bo sončno.
Vremenska slika
Nad južno polovico Evrope in Sredozemljem je ustaljeno območje visokega zračnega tlaka. V višinah se nad našimi kraji zadržuje suh in topel, pri tleh pa ob šibkem vetru dokaj vlažen zrak.