Poštni urad 9020 Ceiovec — Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt
iihaja v Ceiovcu — Erscheinungsort Kiagenfurt
Posameini iivod $ ši!., mesečna naročnina 12 šiiingov
P. b. b.


Letnik XXX).
Ceiovec, petek, 14. maj 1976
Štev. 20 (1761)
Ob obietnici državne pogodbe:
-Spričevalo
nezre/osfi
M si ga ^vsfrv)'a sama izsfa^T/a
— 7J.
o/:/:^)^/: o^/etM:co poJ^A^
Jržavne ^ogo^c, s Valero ;e na-M Jon:ov;na /era 793J po krvavi ^o/*r nae:7::čnega naJ/ja :'n po Jese:-^rn: za$eJ/J po zavezn:l4:/i i:7a/i končno iaJ: forwa/nopravno ypet po-^a/a svo^ojna :n neoJvAna Jržava. Za svojo svo/:oJo m neoJv/snost pa /c worn/a p/ačatz Jo/očeno ceno; obvezat: se je n:ora/a, Ja ^o :zpo/n:7a rr: spoštova/a obveznost:, so p /?:7e "tožene v Jržavn: pogoj/*:. Zato je o/*/ern:ca poJp:'sa tega n:eJnaroJne-git Jo^amenra raJ: pr:7ožnosr, Ja te naprav: obračan, ^a^o je Avsrr/ja oJp/ačeva/a :n .poravna/a tvoje Jo/-gove.
agotovtt: morajo, Ja je Zvttrtja pt: ojp/ačevanja te/: tvoj:/? Jo/gov tawo Je/no ravna/a ta^o, ^a^or te ^poJo/*: za Jržavo, ^:' po/aga važnost na pravno areJitev :n na pogoj/*eno Zvestobo. V preJp:taMe:r: ro^a je :z-feJJa oJp/ač:7a, z/asr/ t:'tta water:'a/-nega značaja; toJa vte Jo Janes je otta/a Jo/žn:^ g/eJe :'zpo/njevanja :n :zpo/n:7ve t:tt:7: svoj/n pogojne:::/: o/*veznos:/, 4jer gre po/eg n:ater:a/ne ^teJnott; z/ast: taJ: za /Jea/ne vreJ-no:e, a/:' z Jragtm: ^etcJana, ^jer je ?es:tev ojvttna v prv: vrtt: oj te/nott:.
7/e /*o:no poJro/*no govor:/: o sa-ntovo/jn: :'n ze/o enottrant/:: /rzter-ptetac:j: ttatata nevtra/nott:'. 7a^a; tn:t/:wo preJvten: na t:tta Jo/oč:7a Jržavne pogojne, Za o/?vczajejo Av-^tr:jo, Ja /:o Jot/eJno :'n tewe/j:to tzrava/a vte korenine nac:zwa ter ptepreč:/a s/e/:erno ntožnott, Ja /*: ;z starega Je/*/a /*o/:ore/: nov: poganja/ nac:tf:ene ;Jeo/og:je. Še pote/:ej pa ^n/t/;n:o na e/en 7, Z?: na/aga .dvstrtj: /^tno /n neJvoantno Jo/znott, Ja po-za o/?ran:tev, za obstoj :n enakopraven razvoj t/ovent^e :n /?rva-^e naroJnottne t^apnott: na Koro-s^ent /n Štajert^ent ter na GraJtsean-s^ent.
O/: o/?/efn/c; Jržavne pogojne jte/:a opozor/t/, Ja je v tei? pr;7ne: klanca pat/vna /n t; zivttr/ja t ti *2ttav/ja tpr:čeva/o tvoje nezre/o; ^avno ta nezre/ott pa je znač:/: ^ajt: Jo^azaje, Ja je zlvttr/ja ^ eapo /menovanen:	..premagovat
pteteZ/ott:'" te Ja/ee v zaottanZa. ^^j nezre/ott: te oJraža t:tta m:'t ^°st, Z: jo je oJZr:7a taJ: neJav ^nZeta, Z: je poZaza/a, Ja razme) k/a v:toZ oJttoteZ avttr/jtZega p o:va/ttva te Janet nagZZa Z nac:tt no- rat:tt:čnen:a naz/ranja o veevrt nott: en:Z :n manjvreJnott: Jra^ naroJov. Prav taZo pa omenjena ? 2'c/ott opozarja taJ: na nevarne P^fJ Zatero je oZ oZ/etn/c: otvo/ a:tve tvar:7 zananj:	m:n:tter i
'^/Za,- J^ Z: Z:7o nevarno, če Z: ptav/co Jo avttrijtZe Jomov/ne 7 oZno Zot v prv: repaZZ/Z: ponov -**tt//a tamo ena tZap/na :n Z: to ft /o interpretacijo tZata/a monope ^ z/att: nevarno pa Z: Z: "Ce Z; te ta interpretacija izZaza/a ^c/o neavttrijtZo".
^ omenjeni nezre/ott: pa je pr: ^?n zaZoreninjen taJi nače/ni t "°s, Z: g^ r:a meroJajniZ mettiZ / ^to Jo manjtin in Jo retevanja r °v:Z živ/jenjtZiZ vpratanj. DoZ oJnota ne Zo ,prit/o Jo tem: *Z tprememZ, taZo Jo/go ne Zo n t/oteči tporazamniZ in tpreje ^f:Z retitev, marveč Z0J0 vte „ st^fe otta/e /e JiZtat, Z: ga več: ^ezoZzZrno vti/i manjtin:'. 7*aZo / o vpratanja otta/a nerešena in fstr:j% otta/a Jo/žniZ; z neizpo/n p**%f"* oZveznotti iz Jržavne 7 $°"Ze t: Zo tarna izttav/ja/a tpričei ° tfoje nezre/otti/
Dunajski razgovori v stvarni iuči
V četrtek 6. maja in v nedeljo 9. maja so se nadaljevali svoječas-no začeti razgovori med strokovnjaki vlade in treh v parlamentu ter koroškem deželnem zboru zastopanih strank in predstavniki osrednjih organizacij slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vlado in stranke so zastopali sekcijski šef dr. Wi)libald Pahr, ki je razgovore vodil, dvorni svetnik dr. Ralt Unkart (SPO), državni poslanec univ. prof. dr. Fe!ix Ermacora (OVP) in odvetnik dr. Heinrich Orator (FPO), medtem ko so delegacijo koroških Slo-
Avstrijska
mladina
za resnično enakopravnost manjšin
Zveza avstrijskih mtadinskih organizacij (Bundesjugendring), v k&tart so povezale vse demokratične miadinske organizacije (razen FPU-jevskih in sorodnih skupin), je zavrnita sedanji osnutek zakona o narodnostnih skupnostih.
Posebno odtočno se je ta za avstrijsko miadino in s tem za veiik det prebivaistva Avstrije vsekakor reprezentativna organizacija izrekia proti temu, da bi biii ukrepi za pospeševanje narodnostnih skupnosti odvisni od štetja in H-odstotne kiavzu-)e, kajti — kot je rečeno v izjavi — resnično pospeševanje manjšin mora upoštevati tudi najmanjše skupine. Prav tako pa se je Zveza avstrijskih mtadin skih organizacij izrekia proti do-iočiiom, po katerih je nemščini pred obiastmi in uradi priznana ..neupravičena" prednost (kajti siovenščini priznava osnutek zakona ie status pomožnega jezika — op. ured.).
vencev sestavljali predsednik dr. Franci Zwitter in podpredsednik dr. Gustl Malte za ZSO ter podpredsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik dipl. jur. Filip Warasch, katerima se je v nedeljo pridružil še član osrednjega odbora Karel Smolle, za NSKS.
Dejstvo, da so razgovori trajali obakrat skoraj neprekinjeno po 7 ur, kaže, da se vladi mudi in bi na vsak način rada posredovala osnutek zakona o narodnih skupnostih čimprej v parlamentarno razpravljanje, kar je že storila z osnutkom novele zakona o ljudskem štetju. Oba zakona naj bi po želji vlade namreč parlament sklenil še pred počitnicami.
S tem pa smo že pri problematiki razgovorov: v kolikor namreč vlada in stranke slej ko prej vztrajajo na tem, da želijo povezati reševanje odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti s preštevanjem v kakršni koli obliki, je tak način reševanja za nas nesprejemljiv in vsak optimizem preuranjen. Zato je ključnega pomena rezultat četrtkovega srečanja članov ustavnega pododbora parlamenta s predstavniki ZSO in NSKS, ker se mora pokazati, ali je tudi vladna stran pripravljena na pragmatično reševanje, kakršno se skuša najti na razgovorih z eksperti.
Koroški Slovenci smo vsekakor ponovno dokazali, da smo pripravljeni konstruktivno sodelovati pri iskanju skupne znosne rešitve ob upoštevanju naših načelnih stališč in sprejetih mednarodnih obveznosti zlasti v členu 7 državne pogodbe z dne 15. maja 1955.
Z eksperti vsaj so razgovori potekali v stvarnem vzdušju in je bil videz, da obstoja želja po reševanju odprtih vprašanj v sporazumu /Da/;c r:a #. sMar:;)
Predsedstvo Stovenije
o potožaju manjšin v Avstriji
Predsedstvo SR Slovenije je prejšnji teden na seji, ki jo je vodi! predsednik Sergej Kraigher, med drugim razpravijaio tudi o nekaterih aktuainih vprašanjih v zvezi s položajem slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji ter o izvrševanju avstrijske državne pogodbe.
Posebno izčrpno pa se je s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem bavila prejšnji teden komisija skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose. Pri tem je prišla komisija do ugotovitve, da zakonski načrti (mišljena sta osnutka zakonov o ijudskem štetju in o narodnostnih skupnostih), ki kršijo določila avstrijske državne pogodbe in celo zmanjšujejo še dosedanje pravice slovenske narodnostne skupnosti, niso načrti za pospeševanje, temveč za omejevanje pravic manjšine.
Spričo vrste novih elementov, ki se pojavljajo na tem področju v zadnjem času, je bilo sklenjeno, da bo komisija eno svojih prihodnjih sej v celoti posvetita odnosom z Avstrijo oziroma reševanju vprašanj obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji.
Značilna sorodnost
V boju proti neonacistično-veliko-nemški provokaciji, ki jo je za konec meseca maja pripravljala v Gradcu organizacija z imenom „Deutsches Ku!turwerk europaischen Geistes", so demokratične sile zabeležile prvi uspeh: notranje ministrstvo je omenjeno organizacijo končno le razpustilo, vendar ne zaradi njenega značaja in njene dejavnosti, ki je prepojena z nacistično miselnostjo, marveč iz formalnih vzrokov po društvenem zakonu.
Avstrijske oblasti ostanejo torej še naprej slepe in gluhe za vse tisto, kar se v Avstriji dogaja kljub temu, da je po državni pogodbi izrecno prepovedano vsako širjenje nacistične miselnosti in sleherno udejstvovanje v neonacističnem smislu. Kajti izzivalno proslavljanje ..tisočletne nemške Ostmarke" ostane slej ko prej na dnevnem redu — spremenilo se je le ime prireditelja; zdaj so to vlogo prevzeli svobodnjaški akademiki.
Ob robu teh dogodkov v Gradcu pa je javnost zvedela tudi še za druge, zelo značilne ..sorodstvene vezi". Na posebni tiskovni konferenci je bila namreč razkrita povezava med zdaj razpuščeno organizacijo „Deut-sches Ku!turwerk europaischen Geistes" ter raznimi drugimi skupinami, med katerimi naj bi bili poleg svobodnjaških akademikov tudi „Natio-nale Arbeitsgemeinschaft". „Gster-reichische Landsmannschaft", „Oster-
reichischer Turnerbund", „Kamerad-schaft IV" (združenje nekdanjih pripadnikov SS — op. ured.) in pa — „Karntner Heimatdienst".
Ne vemo, v kakšni obliki in kako daleč se takšne značilne sorodstvene vezi pletejo danes. Vemo pa, da ima sorodnost že stare in zelo globoke korenine. Vzemimo le primer Siegfrieda Samesa, ki je kot predsednik abwehr-kampferske organizacije tudi visok funkcionar Heimatdicnsta: že v letih 1923 do 1926 je bil Ortsgruppenlei-ter NSDAP, v letih 1930 do 1933 okrajni govornik nacistične stranke (v kateri je imel izredno ^.častno" člansko številko 26 661) ter je bil leta 1939 imenovan za predsednika Kreisgericht NSDAP v St. Vidu na Glini.
Lahko bi navedli tudi še druge podobno „zas)užne" koroške patriote. Ob njihovi vlogi v tako imenovanih ..domovinskih zvezah" se pač ni čuditi dejavnosti in miselnosti, ki jo te organizacije razvijajo in širijo.
Po zadnjih vesteh je bila graška prireditev preložena za nedoločen čas, eden za drugim pa se začenjajo distancirati tudi tisti, ki so bili kakorkoli povezani z (medtem razpuščeno) organizacijo „Deutsches Kul-turwerk". Ali res niso vedeli, v kakšni družbi se nahajajo, da se šele zdaj tako nenadoma sramujejo dosedanjih ^sorodstvenih vezi"?
Za rešitev manjšinskih vprašanj
se mora najprej spremeniti protimanjšinska miselnost
Proti krčevitim poskusom vlade in parlamentarnih strank, da bi s tako imenovanim zakonom o narodnostnih skupnostih v avstrijski demokratični javnosti ustvarili videz pripravljenosti, končno izpolniti člen 7, se je odtočno izrekel tudi osrednji odbor Avstrijske visokošolske zveze (Osterreichische Hochschulerschatt — OH). V svojem stališču k osnutku omenjenega zakona OH predvsem kritizira protimanj-šinsko tendenco takšnega ..reševanja" manjšinskih vprašanj in poudarja: .Skozi celotni osnutek se vleče osnovna misel, ki ni nova, vendar nasprotuje členu 7 državne pogodbe — ugotavljanje manjšine."
V tej luči — kakor pravi OH — se celo rešitve, ki bi jih bilo same po sebi treba pozdraviti, sprevržejo v nasprotje. Pri tem visokošolska zveza ne protestira le proti reševanju, marveč predvsem proti osnovnemu naziranju, kajti: ne more priti do zakona, ki bi bil manjšinam naklonjen, če odgovorni ne bodo končno enkrat brezpogojno zapustili zamisel ugotavljanja manjšine. Poleg tega pa v dosedanjem osnutku omenjenega zakona OH vidi dokaz, da se zakonodajalec pri tem nikakor ni trudil za rešitev, ki bi bila manjšinam naklonjena. V podkrepitev svojega mnenja OH navaja vrsto kon-
kretnih določil tega zakonskega osnutka, ki nedvoumno kažejo, v kakšno smer gre takšno .pospeševanje" manjšin — namreč v smer omejevanja in kratenja manjšinskih pravic, v očitno diskriminacijo narodnostnih skupnosti.
Ce naj bo zaščita manjšin v Avstriji postala resna, meni OH, potem je čas, da se zakoni ne bodo pripravljali za zeleno mizo, marveč v pogovorih s prizadetimi, ker le tako bo dejansko možno ugoditi njihovim zahtevam. Vse dosedanje ravnanje nosi namreč madež ali-bijskih akcij, šlo je mimo osnovnega problema: premaganja nacionalnih tradicij v Avstriji. ..Sele če se zakonodajalec ne bo oziral na nacionalistične sile In se ne bo več pustil zlorabljati kot orodje tistih sil, bo uspelo doseči rešitev manjšinskega problema, oziroma še boljše, manjšinsko vprašanje bo nehalo biti problem."
Vprašanju koroških Slovencev je bi) namenjen tudi informacijski večer, ki ga je priredil kulturni reteraf Mednarodnega študentskega doma na Dunaju. Na prireditvi sta zastopnika Kluba slovenskih študentov seznanila poslušalce o zgodovinskem in socialnem razvoju manjšinskega vprašanja ter o pomenu in vsebini člena 7 državne pogodbe. Sledila je živahna
diskusija, ob koncu pa so izglasovali resolucijo, ki so jo naslovili na avstrijsko zvezno vlado, na državne poslance in na demokratično javnost v Avstriji.
V resoluciji udeleženci zborovanja zahtevajo, da mora zvezna vlada odstopiti od nameravanega ljudskega štetja posebne vrste ter določila člena 7 v celoti izpolniti na vsem jezikovno mešanem ozemlju brez kakršnega koli ugotavljanja manjšine. Ugotavljanje manjšine, ne glede na to, v kakšni obliki in pod kakšnim imenom bi bilo Izvedeno, bi pomenilo odpoved izpolnitvi narodnih pravic koroških Slovencev v smislu določil člena 7; ne bi pomenilo nič drugega kot štetje tistih Slovencev, ki se niso uklonil! nacionalističnemu pritisku.
Udeleženci informacijskega večera so pozvali vse demokratične organizacije, naj se pridružijo solidarnostnemu gibanju. Kajti — tako so poudarili — ugled Avstrije je zaradi kapitu-tiranja odgovornih pred protimanjšinsklml silami že dovolj trpel; zdaj je čas, da mednarodna javnost spozna tudi tiste Avstrijce, ki so za izpolnitev člena 7 in za mirno sožitje vseh narodnostnih skupnosti v Avstriji na podlagi narodne enakopravnosti In prijateljstva med narodi.

izčrpno staiišče koroških Siovencev
k osnutku zakona o narodnostnih skupnostih
V uradu zveznega kanclerja so biti — kakor posebej poročamo na stran! — prejšnji teden razgovori predstavnikov obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev s skupino pravnih izvedencev treh v pariamentu in koroškem dežetnem zboru zastopanih strank. Predmet razgovorov je bi) predvsem osnutek tako imenovanega zakona o narodnostnih skupnostih, ki ga je izdeiai urad zveznega kancierja. K temu osnutku sta Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev kot predstavništvo siovenske narodne skupnosti na Koroškem zavzeia staiišče v izredno obširni, 35 strani obsegajoči viogi, kjer sta k vsem vprašanjem podrobno in konkretno povedaia svoje mnenje, svoje pogiede in svoje predioge.
Osrednji organizaciji poudarjata, da sta že v svoji spomenici z dne 11. oktobra 1975 predtagali, naj bi bil v zaščito narodnega značaja in narodnostnih pravic sklenjen poseben manjšinski zakon, ki bi preko ustavno-pravno zagotovljene indi-viduaine enakopravnosti državljanov slovenske narodnosti uresničil enakopravnost slovenske manjšine kot narodne skupnosti ter upoštevat zahtevo, da hočemo koroški Slovenci živeti kot enakopravni med enakopravnimi. Sedanji osnutek zakona o pravnem položaju narodnih skupin v Avstriji pa nikakor ne odgovarja predstavam koroških Slovencev o takem zakonu. Kajti — kakor je rečeno v sta-iišču obeh osrednjih organizacij — izhajati je treba iz dejstva, da prizadeta narodna skupnost kot subjekt pripadajočih ji pravic najbolje ve in more razsoditi, kaj služi njenemu obstoju in razvoju.
Zakon o narodnih skupnostih mora vsebovati zaščito manjšine pred diskriminacijo ter pospeševanje manjšine; oba vidika morata služiti namenu, da narodno skupnost ohranita in zavarujeta njen obstoj — je rečeno v staiišču ZSO in NSKS. Ohranitev in zaščita obstoja narodne skupnosti pa vsebuje tudi njen razvoj znotraj družbe, v kateri živi, kajti stagnacija v njenem jezikovnem, kulturnem in družbenem razvoju bi že pomenila negativen razvoj, ker bi narodno skupnost ponižala v muzealno-tolkloristično skupnost, medtem ko slovenska narodna skupnost hoče biti živa narodna skupnost z voljo do ohranitve tudi napram večini. Ker pa v današnjem družbenem redu ohranitev narodne skupnosti ni možna brez konkretnega pospeševanja na vseh življenjskih področjih, je pospeševanje narodnih skupnosti dolžnost države. Pri tem organizaciji posebej opozarjata na ustrezna določila avstrijskega temeljnega državnega zakona,zvezne ustave, senžermenske mirovne pogodbe ter državne pogodbe iz leta 1955 in poudarjata: Pozitivno pospeševanje zahteva dodatno pospeševanje preko normalnega pospeševanja, ker pri manjšinah po splošnem mnenju manjšinskih teoretikov in pravnih strokovnjakov enakopravnost celo ob priznavanju splošnih pravic in načeta enakosti pred zakonom še ne pomeni dejanske enakopravnosti. „Zato ne zadostuje, da se narodna skupnost zaščiti pred diskriminacijo; pospeševalno manjšinsko pravo terja dodatno obsežno pospeševanje narodne skupnosti na vseh življenjskih področjih," poudarjata ZSO in NSKS ter navajata, da so ta načela in zlasti načelo, da je varstvo manjšin tudi nacionalni interes države, upoštevana v vseh modernih določilih v zaščito manjšin, kot n. pr. v ustavi SR Slovenije glede italijanske in madžarske narodnosti ali v Zvezni republiki Nemčiji glede danske in na Danskem glede nemške manjšine.
V vlogi je potem podrobno obrazloženo, kako si koroški Slovenci predstavljamo pospeševanje na vseh življenjskih področjih, kot so npr. tisk, radio in televizija, izobraževanje odraslih, literarna in
znanstvena dejavnost, knjižnice in založništvo, gospodarska dejavnost, upoštevanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti pri zasedbi uradnih mest; posebno pomembna za ohranitev narodne skupnosti in njene svojstvenosti pa je predšolska in šolska izobrazba: medtem ko je glede otroških vrtcev opozorjeno na vzorno ureditev za retoromansko skupnost v Švici, pa je glede šolske izobrazbe rečeno, a mora vzgoja služiti medsebojnemu razumevanju, ohranitvi in utrditvi notranjega miru in nadaljnjemu razvoju medčloveških odnosov.
Matični narod
se zanima za usodo
zamejskih Siovencev
Zveza sociatistične miadine Slovenije je priredila prejšnji teden v Dolenjskih Toplicah okroglo mizo, kratka informativna predavanja in diskusijo o položaju Slovencev v zamejstvu. Udeležencem, mladim delavcem iz Slovenije, sta o Slovencih v Italiji govorila Milan Pahor in Dušan Udovič; o položaju koroških Slovencev, o manjšinski zaščiti v Avstriji, o omejevanju manjšinskih pravic tudi po podpisu državne pogodbe ter o solidarnostnem gibanju med narodnostnima skupinama in večinskim narodom pa je spregovoril Teodor Domej.
Mladi delavci so v diskusiji pokazali živo zanimanje za probleme Slovencev v Italiji in Avstriji. Do izraza je prišla visoka stopnja informiranosti, kar dokazuje, da pozorno spremljajo dogajanja v zamejstvu.
.Temu namenu je služila obligatna dvojezična obvezna šola," je rečeno v vlogi ZSO in NSKS, .zato smo slej ko prej prepričani, da obligatna dvojezična obvezna šola za otroke obeh narodov predstavlja najboljšo rešitev šolskega vprašanja."
Vendar pa vsi pospeševalni ukrepi ne morejo biti uspešni, če ni prepovedana dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine. V tem oziru zahtevata osrednji organizaciji posebne ukrepe, kajti dosedanje izkušnje kažejo, da predpisi kazenskega zakona ne morejo preprečiti takih dejavnosti. Potem ko opozorita na tozadevne izjave in predpise Združe-rtih narodov in na razne mednarodne pogodbe ter se sklicujeta na zaključne dokumente helsinške konference, ZSO in NSKS v skupnem stališču poudarjata:
Zakon o narodnostnih skupnostih ne more in ne sme iti mimo mednarodnopravnih obveznosti; posebno ne sme iti mimo dotoči! sedmega čtena avstrijske državne pogodbe aii jih ceio revidirati. Vendar se je to v posredovanem osnutku zgodiio, kar nas siii k temu, da svoje pomisieke pismeno ponovimo.
#	Pričujoči osnutek ne pomeni izpoinitve doiočii sedmega čtena državne pogodbe, marveč je v nekaterih primerih prišio ceio do tega, da se brez nadomestka črtajo njegova dotočita. Koroški Siovenci se pa nočemo odpovedati mednarodnim varstvenim jamstvom.
#	V osnutku je zasidrano, da je potrebno ijudsko štetje oziroma uradno statistično ugotavijanje šte-viične moči narodnostne skupine; osnutek pogojuje pravice narodnostne skupine z doiočeno števiič-no močjo, popoinoma iočuje pravice od naseiitvenega prostora narodnostne skupine in uveijavija čisto priznavaino načeio. To pa pomeni revizijo doiočii državne pogodbe.
#	Osnutek meri očividno na to, da odvzame pravico zastopstva narodnim organizacijam, ki so se
Nespre/em#! vo reševanje
ocfpr&T? manjšinsjfiT? vprašanj
NačŽM, MM s: v	zd77M'š/j%;o „reševanje" cc/prt:/: rnar:;-
vprašanj potom agofa^/janja manjššn :n s taM šmenovanzm zagonom o Maro<7noitn:7? sMpaosf:/:, je še naprej <že/ežen o^/oene Oi%/on:tve šn protestov, zajemajo četja/je šzrše Moge ne Je pr: nepotrebno pr:zabet:7? narobnostnzj? s^Mpnott:7?, ampa^ tar/: meb več:'nt^t'm narobom.
^ Prot: tebanjemn osaafM zagona o narobnottn:7? sMpMoMZr te je ob/očno ;'zr*eM/ tab: Hrvatt^: a^abemt^:' Ma/? na Dnnaja. PoaJan/ je, ba je ta osnate^ za ZrroafsM narobnottno t^apnott ne-tprejem/jzv, Mr ne vteJmje noJ*en:J? boJoč:/ za aretn:č:tev manjš:nt^;7? prav:'c g/ebe vzgoje, šo/ttva :'n ZrroafsM/r obbaj v OFP,- Mr temeJj: na agotav/;an/a manjštne; Mr pomen: očttno omejztev v č/ena 7 prebv:ben:'F prav:'c :'n Mr je tettav/jen faM, ba F: Mo zzvajanje njegov:/: boJoezj v pretežn: mer: obvztno ob boFre vo/je zzvebPen:/: organov, Mr je po bvajtetJetnem Me/z^oMjevanja bržavne pogobFe povtem MesprejfTM/JMo. OF Mnca FMK s:'cer przznava, ba te seba-nja zvezna v/aba trab: za rešztev manjštntM proMew:af:M, venbar pa zahteva, ba mora F:'t: v obveznem termšnsMm M/Marja bo/očena g/oMMa rešztev vse/: še obprt:/: vprašanj.
^ Prot: t/e/:ernema agotav/janja manjš:'n, prot: MačrtouaaerMa zagona o /jabtMm štetja, prot: HačrtocaMerMa zagona o narobnost-n:'Z: sMpHoMZr, za prav:'ce Mro^M/r 5/ovencev — taM te je g/a-s:7o get/o javne przrebztve, M jo je na grašM anzverz: zmeJa Korrra-nzttzčna zveza Grabec. Gbe/eženc: to protettzra/z prot: tema, ba je par/amentarn: pobobPor, M te Pav: z zaMnon: o /jabsPem štetja potePne vrste, povaP:'/ na razgovor tab: PorošP: P/e:matb:'enst. Smatramo za provoMc/jo s/ePernega MrnoMata, če Po ta reaM:o?:ar:ra orgaM:zac:;a, P: te je vebno or/M:to :zjav/ja/a prot: vsap: enaPoprav-nost: manjšzn v zlvttrzjz, zat/zšana v par/amenta Pot zastopmca nem-šPo govorečžp Korošcev," je rečeno v proiestn: reso/ac:):, Pjer je še poabarjeno, ba tPaša v/aba t tem tvojo reaMro/MrMo po/:'t:'Po v tem vprašanja przPrzt: za PorošPzm F/e:'matb:enttom.
vse od ieta 1955 zavzemate za iz-poinitev državne pogodbe in za uresničitev pravic siovenske narodnostne skupnosti, ter jih hoče spioh izkijučiti.
#	Pričujoči osnutek pomeni za siovensko narodnostno skupnost posiabšanje ceio v primerjavi z dosedanjimi popoinoma nezadostnimi rešitvami posameznih doiočii, ki naj ščitijo siovensko narodnostno skupnost.
#	Osnutek ne vsebuje nobenih sankcij za morebitne prekrške posameznih doiočii in nobenih jamstev za ohranitev in zaščito obstoja narodnostne skupnosti, kot to jamči zakon.
#	Osnutek gre, kot vsi dosedanji zakoni, mimo vseh prediogov za ureditev in obstoj njenih živijenj-skih vprašanj, ki jih je daia sioven-ska narodnostna skupnost.
#	Ponovno poudarjamo svoje prepričanje, da se tak zakon more
Tudi graški študenti
razprav!ja!i o ugotavljanju manjšine
Zveza avstrijskih visokošoi-cev in Kiub siovenskih študentov v Gracu sta 5. 5. 1976 na graški univerzi priredita diskusijski večer na temo „ugotav-tjanje manjšine".
Kot diskutanti so sodeiovati: Zvezni posianec dr. Josef Ma-derner za koroško sociaiistič-no stranko, dežetni posianec Leo Uster za koroško iiudsko stranko, dr. Reginaid Vospernik za NSKS, tajnik ZSO dipi. inž. Feiiks Wieser in dr. Traut! Brandstaiier od avstrijske ra-dio-teievizije.
Diskusijo je vodit prof. Ha-ratd Baiioch.
Predstavnik Zveze avstrijskih visokošoicev (ZAV) je diskusijo otvorii in takoj na začetku poudari), da je nujno potrebno, da študenti spremiiajo poiitič-na dogajanja in da zavzemajo do njih tudi ustrezna stati-šča Poudari) je, da je manjšinska probiematika danes v Avstriji eden največjih notra-njepoiitičnih probiemov in da presega ceio nacionatne okvire. V nadatjevanju je predstavnik ZAV prebrat resoiucijo izvršnega odbora ZAV z dne 8 januarja 1976. Med drugim re-soiucija še posebno poudarja, da tO ZAV odtočno nasprotuje poskusu, da bi Stovencem tn Hrvatom v Avstriji dati pravice, ki jim gredo po sedmem čtenu avstrijske državne pogodbe te na podtagi predhodnega štetja V nadatjevanju pravi resotucija, da so vse tri v partamentu zastopane stranke krive, da so nemški nacio-natisti na Koroškem v zadnjih ietih pridobiti na vptivu. Tudi nepremagana nemško-naciona-tistična misetnost je pripomo-gta k temu Na koncu resotucija tO ZAV poziva vtado, stranke in partament, da naj
preverijo detovanje fašističnih organizacij in da naj viada razpusti vse tiste organizacije, ki deiujejo proti avstrijski državni pogodbi.
Dr. Vospernik:	Odktonit je
ugotavijanje manjšine in ga imenovat kot največji uspeh koroškega Heimatdiensta po tetu 1957, ponovit nekaj znanih argumentov proti preštevanju, se dotaknit šotskega vprašanja ter spregovorit nekaj o zaščiti narodnostnih skupnosti v mednarodni praksi. Poudarit je
tudi za pogovore med manjšino in KHD, kar pa osrednje organizacije koroških Siovencev odktanjajo. Zaktjučit je z besedami, da na Koroškem ne potrebujemo niti južnega niti severnega vetra ampak topto karantansko sonce.
Dtp), tnž. Fetiks Wicser: Tudi on je odktonit predvideno štetje posebne vrste in na pod tagi rezuttatov tjudskih štetij iz tet 1951, 1961 in 1971 žeto pre-pričtjivo dokazat, da so tjud-ska štetja stužita statističnemu zmanjševanju koroških Stoven-cev in hkrati pomenita pre-orientacijo prebivatstva na Južnem Koroškem k nemštvu.
V teku diskusije je tov. Wie-ser ugovarjat dežetnemu po-stancu Usterju, ki je trdit, da se ne ve kje Siovenci živijo. Zveznemu postancu dr. Madernerju pa je tajnik ZSO na trdietv, da tudi v Jugosiaviji dobijo pripadniki tujih narodnosti topografske napise te tedaj, če jih je 25 odstotkov v nekem kraju odgovorit, da to ni res in da je naibotjši primer Koper/Capodi-strta na Primorskem kjer živi pribtižno 5 odstotke ttatijanov, ki imajo tako topografske napise v itatijanskem jeziku in kjer je itatijanščina enakopra-
ven uradni in ne pomožni jezik.
Tajnik ZSO dipt. inž. Fetiks Wieser je na koncu poudarit, da je ZSO na Koroškem trdno prepričana, da mirne in perspektivne rešitve manjšinskega vprašanja v Avstriji ne more biti, če bo avstrijska vtada iz-vedta ugotavijanje manjšine. Avstrijska vtada je v zmoti, če misii, da bo z upotavtjanjem manjšine zadovotjita nemške nacionatiste na Koroškem.
Nasprotno, če bo avstrijska vtada vzeta ugotavtjanje manjšine kot osnovo za izpotnitev sedmega čtena, potem bodo manjšini nenaktonjene site tako ugotavtjanje vedno znova zahtevate.
Koroški Siovenci smo biti vedno pripravijeni se konstruktivno pogajati z zvezno vtado. To smo potrditi z neštetimi pismenimi predtogi. „Zato tukaj ponovno poudarjam, da bomo koroški Stovenci tudi v prihodnje pripravijeni pogajati se z vtado in nobenim drugim, kot enakopraven partner, kot subjekt in kot živ nositec naših pravic" je dejat tov. Wieser.
Rešitev manjšinskega vprašanja v Avstriji je možna samo in edino v sodetovanju z prizadetimi manjšinami, ki same najbotj dobro vedo kaj njim koristi in kaj njim škoduje je zaktjučit tajnik ZSO.
Dežetni postanec Leo Uster:
Dejat je da je razen dvojezičnih napisov eten sedem fzpot-njen. Povedat je, da se ne ve kje Stovenci živijo. Trdit je tudi, da ima manjšina premato razumevanja za večinski narod in da nekateri hočejo nemško govoreče učitetje izsetjevati iz Južne Koroške.
Zveint postanec dr. Mader-ner: Začet je s tem, da je hva-
ttt tepoto stovenskega jezika
in poudarit, da ima ta jezik četo dvojino. 2e v isti sapi pa je poudarit, da ta jezik govori te pribtižno dva muijona ijudi in da je izredno težak. Povedat je, da se je že nekajkrat začet učiti stovenščine tn da je vedno znova ugotovit, da je za njega pretežka. Skratka stoven-ski jezik in stovenstvo nasptoh je postavit v tuč nepomembnosti in ju ožigosat kot nekaj kar tahko čtoveka te ovira prt napredovanju v višjo sociatno skupino. Trdit je, da posameznik s tem jezikom ne more kaj početi in da ga tahko uporabijo te v izjemnih primerth. Reke! je, da ktjub temu razume zakaj Stovenci nasptoh posebno pa še koroški Stovenci vodijo tako grozen in strahovit boj za ta jezik. Govorit je tudi o Avstrijcih in Siovencih, in o tem, da hočejo koroški Stovenci v geto.
Dr. BrandstaUer: Na začetku je poudarita, da je dežetni gtavar Wagner njo samo in vse tiste, ki so prott štetju imenovat kot izvenpartamentarno opozicijo. Povedata je, da je odnos do manjšin merito za stopnjo demokracije v neki državi. Govorita je o tem, da avstrijske stranke popuščajo KHD, raztožita je nastanek državne pogodbe in čtena sedem. Jasno je povedata, da v državni pogodbi ni govora o odstotkih !n o preštevanju, da je zahteva po štetju prišia od nemških nacionatistov in da dotočeni krogi na Koroškem že stotetja skušajo dekvatificirati stovenski jezik Potttikom pa je očitata da imajo premato poguma tn da se preveč podrejajo strankrrrF dteciptini.
:HŽ. Fc/:M W:Mcr
izdeiati samo skupaj z narodnostnimi skupinami. Pri tem se morajo samo po sebi razumijivo upožtevati predtogi narodnostnih skupnosti, ker one najboije vedo, kaj siuži njihovi ohranitvi in zagotovitvi njihovega obstoja.
# Majvežja	pomanjkijivost
osnutka pa je v tem, da se krajevno in stvarno območje veijavnosti prepuSča odredbam, tako da spioh ni razvidno, kje in kako naj bi bi) zakon uveijavijen.
Ravno zato pa osrednji organizaciji koroških Slovencev v svojem stališču posebno izčrpno govorita tudi o vprašanju, kje in kako morajo biti uresničena določila člena 7, zlasti kar se tiče slovenščine kot uradnega jezika pred sodišči in upravnimi uradi ter glede dvojezičnih topografskih napisov in označb. V tej zvezi odklanjata sleherno povezovanje narodnostnih pravic s predhodnim ugotavljanjem številčne moči manjšine ter poudarjata, da je takšno ugotavljanje zaradi posebnih zgodovinskih, gospodarskih in socialnih pogojev slovenske narodne skupnosti na Koroškem ne le po našem mnenju, marveč tudi po mednarodni praksi in po mnenju priznanih manjšinskih strokovnjakov povsem neuporabno sredstvo za reševanje in ureditev manjšinskih vprašanj. Nasprotno morajo biti narodnostne pravice uresničene na celotnem naselitvenem področju slovenske narodne skupnosti na Koroškem — to področje pa je znano in je bilo točno orisano že v protokolih senžermenske mirovne pogodbe in na pogajanjih za državno pogodbo po letu 1945, zta-sti pa v odredbi o dvojezičnem šolstvu iz ieta 1945.
V vlogi ZSO in NSKS podrobno naštevata, kje in kako morajo biti izvedena določita člena 7 ter menita, da s takšno ureditvijo nikakor ne bi bilo ustvarjeno slovensko ozemlje, marveč zgolj krajevno območje, na katerem bi se posameznik lahko posiužil pravic v smisiu člena 7 državne pogodbe. Poleg tega to tudi ne bi pomenilo ugotovitve, kakšna je etnična pripadnost prebivalstva tega območja; s tem bi bilo določeno zgolj krajevno območje veljavnosti določil člena 7, nikakor pa ne številčna moč manjšine, kar po določilih državne pogodbe za uporabo in posluže-vanje pravic tudi ni potrebno.
Veiičastna osrednja prosiava
ob stoietnici rojstva !vana Cankarja
Ob udetežbi 6000 tjudi, med njimi so biti najvišji predstavniki druž-j beno-poiitičnega in kuttumega živtjenja Siovenije, zastopniki Stoven-! cev iz Avstrije in ttaiije, predstavniki ostatih jugosiovanskih repubiik in pokrajin ter udeieženci iz vseh siovenskih občin, je biia minuto sobote v Ljubijani vetičastna osrednja prosiava ob stoietnici rojstva tvana Cankarja. Vetikanu siovenske besede in kutture ter znanitca osvobodi!-nega boja in sociaiistične revoiucije se je dostojno pokioni) siovenski narod, kateremu je Cankar žrtvovat vse svoje živijenje in deto.
Na proslavi je najprej spregovo- botj čtovečnem, do deiavca-prote-rit član predsedstva SFRJ Edvard tarča, v katerem je videt bodoč-Kardelj, ki je tudi predsednik repu- nost, do vseh ponižanih in razža-bliškega odbora za proslavljanje tjenih. Bita je tudi potna tjubezni
Cankarjevega jubileja. Orisal je glavne značilnosti Cankarjevega idejnega in revolucionarnega delovanja ter poudaril, da je redko-kateri slovenski pisatelj s svojo umetniško besedo tako močno vplival na svoj čas kot prav Cankar. ..To je tudi razumtjivo," je dejal Kardelj, „kajti Cankar je ves in z vso svojo umetnostjo živet za tisti *voj čas, v katerem je zavestno in i vsem svojim ustvarjatnim hrepenenjem zastutit dobo, ki prihaja. Njegova beseda je bita potna tjubezni do čtoveka, ki hrepeni po
do svojega naroda, do naroda-protetarca, kakor ga je imenovat, ki se je borit za svoj obstanek pod pritiskom tujega gospodarja. Trdno je verjet v svobodno bodočnost stovenskega naroda in njegovo združitev in se je neomahtjivo borit za ta citj."
Toda Cankarjeva beseda je bila tudi kot bridek meč — je naglasil Edvard Kardelj — kadar je razkrivat reakcionarnosti in brezperspektivnosti vladajoče družbe slovenskega naroda in njenega klerikalnega in liberalnega malome-
Slike po naravi
Samostojna razstava Zorke Weiss v Celovcu
„ Risbe, skice in študije so predmet ze pete samostojne razstave mlade slovenske umetnice Zorke W e i s s . Prihodnji torek, 18. maja, ob 19. uri se bo v Mali galeriji celovškega Doma umetnikov akademska slikarka ponovno predstavila koroškemu ob-cmstvu.
Umetnica Weissova, sicer profeso-fca likovne vzgoje na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, je sodelovala že na številnih skupinskih m osebnih razstavah tako doma kot
v tujini. Je tudi članica skupine MLADJEVCI, skupine slovenskih koroških likovnih umetnikov.
Weissova slika svoje podobe okolja, svoje „s!ike po naravi", kot jih sama imenuje, v tehniki jajčne tempere in v smislu neoimpresionistične-ga stilnega načina. Rada pa tudi riše, pogosto z barvastimi svinčniki, in te risbe so najbolj neposreden zapis njenih opazovanj narave. Zavzeto opazuje vpliv sončne energije — svetlobe — kot vir življenja, predvsem pa razmerje med svetlobo, prostorom in barvo. V svojih risbah skuša ujeti in ohraniti trenutno zračno in svetlobno vzdušje. Pri tem ji ne gre toliko za predmet v prostoru, ampak za dogajanje okoli predmeta, ki je v tem odnosu do svetlobe konstantna.
Zorka Weiss je izredno občutljiva osebnost. Slikarka, ki obvlada svoj motivni svet, pogojen v naravi, do vznemirljivosti. V njenih delih je čutiti, da se pred svojo nalogo popolnoma sprosti in da suvereno izvaja svoje zamisli. Kljub današnjemu času, ki nudi številna odkritja in informacije, s tem pa tudi vplive, se Zorka Weiss izraža kar najbolj osebno in avtonomno.
ščanskega priveska. Cankar je razgalil vso umazanijo odvisnosti takratne slovenske družbe od vladajoče strukture avstroogrske monarhije. Do Cankarja še nihče ni tako ostro in tako globoko razkrival zgodovinske preživelosti klerikalizma in njegove nevarnosti za bodočnost slovenskega naroda; nihče pred njim ni tako ostro osmešil in razgalil duhovne nebogljenosti slovenskega malomeščanstva, njegovega cmeravega rodoljubja, ki se ga je bil za skledo leče vedno pripravljen odreči, njegovega kle-čeplazniškega hlapčevstva pred lastnim gospodarjem, njegove odtujenosti od resničnega slovenskega ljudstva ter novih tokov, ki so nastajali v njem.
.Prav zato, ker je vse to zgodaj spozna), je Cankar naše) pot do detavskega razreda, do detavskega potitičnega gibanja, do sociatizma. Z vso močjo svoje zavesti in svoje siutnje je napovedovat čas, ki prihaja in v katerem bodo nove site, site sociatistične revotucije, izboje-vate voditno vtogo v razvoju siovenske družbe, pa tudi njegove kutture."
S svojo umetniško besedo pa je bil Cankar dejansko tudi znanilec narodnoosvobodilne vojne slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov ter socialistične revolucije. Govornik je opozoril, da so partizani eni svojih brigad dali ime „Cankar-jeva brigada", da so bile Cankarjeve besede „Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar" eno najbolj pogostih
fD%(je na $. stran:')
Ob stotetnici rojstva
tvana Cankarja vabi
Stovenska prosvetna zveza na premiero
najnovejšega stovenskega barvnega fitma
Idealist
#	v četrtek 20. maja 1976 ob 20.30 uri v Ceiovcu,
Voikskino jv sodetova-nju s Cine-Ktubom v Cetovcu)
ter na nadatjnji predstavi
#	v petek 21. maja ob 20. uri v Št. Jakobu v Rožu, kino Janach & v torek 2$. maja ob 20. uri na Čajni, občinski kino.
Fitm „!deatist" je posnet po Cankarjevem romanu ..Martin Kačur".
Ljubitetji stovenske fitmske umetnosti prisrčno vabtieni!
Kratka vsebina filma ,,Idealist'
IDEALIST je Martin Kačur, učitelj, ki je bil zaradi prosvetljenske dejavnosti premeščen iz mesta v zakotno Zapolje. Takšna dejavnost je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje nezaželjena.
V	Zapolju se Kačur zaljubi v gosposko Minko, želi si ljubezni in razumevanja za svoje ideje, a doživi bridko razočaranje. Kljub opozorilom Kačur nadaljuje s prosvet-Ijevanjnem ljudstva. Vaščane skuša prepričati, da je v izobraževanju pot iz trpljenja neukih množic. Toda zborovanje, ki ga organizira, se sprevrže v pretep in spet ga kazensko premestijo.
V	Blatnem dolu je Kačur po po-
Manjšinska problematika
v reviji ,,Razprave in gradivo"
V ponedetjek so sodetavci tnštttuta za narodostna vprašanja v Ljubtjani predstaviti javnosti novo dvojno števitko revije ..Razprave in gradivo" (št. 7-8, aprit 1976j.
Najnovejša števitka, ki obsega 272 strani, je v ceioti posvečena probiematiki stovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Števitni avtorji, med katerimi so znani in tudi že mednarodno priznani strokovnjaki, osvettjujejo z najraztičnejših strani potožaj Stovencev in Hrvatov ter avstrijsko manjšinsko potitiko sptoh. Poteg tega pa je objavtjenega še precej gradiva — spomenic, vtog in drugih dokumentov.
O izredno zanimivi pubtikaciji bomo v našem tistu še obširneje poročati, naroči se pa tahko tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Cetovcu.
razu zagrenjen, toda zlomili ga niso. Znova se je pripravljen boriti za svoje ideale. Spozna in se oženi s Tončko. Usoda se z njim spet kruto poigra: Tončka je v njem videla le možnost, da se reši blatne vasi in njene zaostalosti. Ko Kačur spet skuša sklicati zborovanje in naleti na odločno nasprotovanje župnika in župana, se strt tudi zaradi razdora z ženo preda pijači.
Po dvanajstih letih nastopi v deželi liberalizacija. Do veljave pridejo ideje, za katere se je Kačur boril. Spremembe ne more razumeti in ko ga premestijo v lep trg Laze, se ne more vključiti v novo življenje. Nasprotno pa žena zaživi polno in veselo življenje. Kačur ne more razumeti ne nje ne kolegov oportunistov, ki so obrnili plašč po vetru. Ko mu je vsega dovolj, glasno obračuna z oportunisti. S tem pa se prične njegov labodji spev. Ko mu umre sin Lojze, edini, ki ga je ljubil, se Kačur strt napoti stran od ljudi. V snežnem metežu omaga in obleži.
Film ,,ldealist", ki je bil posnet po Cankarjevem romanu ,,Martin Kačur", sodi med najboljše dosedanje stvaritve slovenske filmske proizvodnje ter predstavlja dragocen prispevek k proslavi 100-tetni-ce umetnikovega rojstva.
OB STOLETNIC! ROTSTVA IVANA CANKARJA
Slovensko ljudstvo in slovenska kultura
Predavanje Ivana Cankarja leta 1907 v Trstu
(Marsikaj od lega, kar je takrat povedat Cankar, je v potni meri aktuatno tudi še danes.)
(U. MaJa/;fvanje)
Nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za ekomaj, ne ogenj ga ne more za vekomaj po-°ncati, ne meč! — S krvjo tistih naših delav-cev prvorojencev je bila pognojena njiva vse ^sc poznejše kulture. In kadar bo žetev do-reia, kadar bodo kose pripravljene, se bomo Pominjali mučenikov! —
O
let in dalj je ležal na tleh slovenski na-9, suženj tujinske gospode. Uživel se je pod uzenjstvo kakor konj pod komat. Tako se je seh P°"'žal' tla si ni mogel misliti več ne
-	ne svojega soseda brez valpta z bičem v
Vzdramil se je narod šele pod vplivom slo^	Iti je dihala s Francoskega, tudi
-	ženskemu narodu se je zableščalo v očeh, ko
-	vzplamenela v Parizu luč velike francoske
jjjj ucije... In Vodnik je navdušen pozdrav-:	< ?ok!o Napoleonovo ... No, ta preporod
str .kakor hipno prebujenje, ko se človek je ^ In se mu zalesketajo oči... Napoleon
^ 1* 1" če je bilo ljudstvo tepeno prej z en), je bilo tepeno zdaj s škorpijoni.
^ lS?ko se je godilo Slovencem od Napoleona tanca Jožefa, popisuje dr. Lončar v svoji
ginil on sam in njegov najožji prijateljski krog, brošuri: Politično življenje Slovencev:
„Obupen je bil socialni, kulturni in politični položaj Slovencev v predmarčni dobi. Domače plemstvo so bili izgubili popolnoma; kar je bilo plemstva je bilo odtujeno narodu in je delalo za nemške, laške in madjarske koristi. S slovenskimi žulji je bogatelo na škodo slovenstvu. Tudi meščanstvo je bilo neslovensko po duhu in deloma tudi po krvi. Mali trgovci in obrtniki, o katerih bi se lahko reklo, ,da ni doma meščanov, kadar gredo kmetje na polje', so bili odvisni od tuje gospode in tujih uradnikov in so se jim zato prilagodovali v mišljenju in vedenju ... Kmet ni bil svoboden, temveč podložen svojemu graščaku. Trli sta ga tlaka in desetina kakor tudi veliki davki... Tlačanstvo pa je slabo vplivalo na moralo slovenskega naroda, ki mu je vzgojilo servilizem, hlapčevsko ponižnost pred gospodo, kar je umevno, ako se je med graščinskimi uradniki nahajal oskrbnik, ki se je bahal: ,Jaz sem četrta božja oseba na zemlji!' —"
O
Že v drugi polovici teh žalostnih časov je žive! in pisal največji slovenski pesnik, Pre-
šeren. V kakšnih političnih in družabnih razmerah je živel, kako je živel, izginil in po-to je prvo in strašno znamenje nove dobe. Prešeren je živel kakor proletarec in se je hotel obesiti, predno ga je rešila smrt; Andrej Smole, idealen človek, je živel viharno življenje in je klaverno umrl; Čop se je utopil.
Življenje, nehanje in smrt teh ljudi je žalo-igra, ki jo bo treba še napisati in ki odpira duri nastežaj v preteklost našega naroda in v njegovo prihodnost do naših dni.
Zakaj nikoli poprej kakor v Prešernovi dobi se ni tako jasno odprlo brezdno med narodom in ljudstvom. Prešeren je bil velik pesnik in ljudstvo ga ni več razumelo; njegove pesmi, iz srca pete, so zvenele in izzvenele brez odmeva — ljudstvo jih ni slišalo. Ljudstvo ni več poznalo tistih, ki so darovali na njegovem oltarju svoje telo in svojo dušo. Začela se je dolga vrsta tragedij, grozna vrsta, ki ni zaključena do današnjih dni. Vsa strma cesta naše kulture je orošena in pognojena s solzami in s krvjo.
Vsi tisti naši veliki in pravični pesniki, umetniki in znanstveniki, ki so s pošteno mislijo in močno voljo zidali dalje in višje na zgradbi naše kulture — vsi so plačali svoje početje s svojo srečo in s svojim življenjem. V narodu, ki so ga ljubili, so bili tujci, v najboljšem slučaju nepoznani, v navadnem slučaju zasmehovani in zaničevani. Ne z zlatimi, s krvavimi črkami je pisana knjiga slovenske kulture.
Zakaj se je tako godilo in zakaj se je moralo tako goditi?
II
Ni dolgo tega, da sem videi delavce, ki niso ne strokovno, ne politično organizirani. Sedeli so v gostih gručah, ženske in moški, v umazani, zatohli krčmi; pred vsakim parom steklenica žganja. Nikoli še nisem videl tako izpitih, upalih obrazov — izpitih in upalih od težkega dela, od slabega življenja in od žganja. Peli so narodne pesmi — hripavo kričanje brez melodije in brez besed . . . Ko sem jih gledal in poslušal, mi je bilo slabo — slabo ne od zatohlega vzduha, ki je puhtel iz krčme kakor iz apnenice, tudi ne od alkoholnega smradu — temveč slabo od srama in srda.
V srdu in sramu sem pomislil: kaj niso celo ti ljudje, ti neizobraženi, neorganizirani, ki jih je dostojni kulturni narod z zaničevanjem zavrgel in ki jih imenuje poživinjene — kaj niso celo ti ljudje kulturni delavci? Kaj ne sloni vsa kultura na njih izmučenih plečih, kakor je slonela nekoč grška kultura na plečih helotov, rimska kultura na plečih vsenarodnih sužnjev? Kaj ni delo teh zaničevanih, nepoznanih tisti temelj, na katerem zidamo svoje kulture babilonski stolp, ki se skoro dotika že oblakov? ... Oblakov se dotika babilonski stolp naše kulture in tisti, ki ga nosijo na svojih trudnih plečih, ga ne vidijo, ker so njih motne oči uprte v tla! .. .
Še sem slišal njih divje, nerazločno kričanje in sem povesil glavo in sem šel osramočen po svoji poti. . .
(Te M%d%/;Kje)
Otvoritev novih prostorov knjigarne
„Naša knjiga"
V okviru prosiav 100-ietnice rojstva največjega siovenskega misie-ca in pisateija, so v Ceiovcu v Paviičevi utic! otvoriii novo sodobno urejeno knjigarno ..Naša knjigaPičio četrtstoietje so biii prostori „Na-še knjige' v Wuifengasse.
Gostiteij oziroma posiovodja podjetja ..Drava" dr. Franci Zwitter je na otvoritvi pozdravi) generainega konzuia SFRJ v Ceiovcu Bojana Lubeja, čiana iO SZDL Stovenije Mitjo Rotovnika, repubiiškega podsekretarja za mednarodno sodeiovanje Miiana Samca, predsednika de-žeinega gremija za knjižni trg, muzikaiije itd., dipi. inž. Kurta Zech-nerja in sekretarja tega gremija dipi. trg. Adoifa Muierja.
Navzoči so biii med drugimi še zastopnik Državne zaiožbe Siove-nije in Miadinske knjige iz Ljubijane ter števiini predstavniki siovenskih organizacij in siovenskega kuiturnega živijenja na Koroškem.
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu prisrčno vabi na
šoisko akademijo
ki bo v nedeijo, dne 16. maja 1976, ob 14.30 uri v Deiavski zbornici (Arbeiterkammer) v Ceiovcu.
Prireditev bo počasti) s svojim obiskom tudi gospod zvezni predsednik dr. Rudoif Kirchschiager. Zaradi tega visokega obiska vijudno prosimo vse goste, da zanesijivo zasedejo svoje prostore v dvorani do 14.30 ure, ker moramo točno začeti s sporedom. Tema šoiske akademije se giasi:
Koroški Siovenci
v koncertu evropskih narodnih skupnosti
Na sporedu so pevkse in instrumentaine točke z recitacijami, odrskimi prizori in foikiornimi nastopi. Spored bodo soobiikovaii mia-dinci treh narodnostnih skupnosti iz inozemstva, in sicer Južni Ti-roici iz itaiije, Danci iz Nemčije in Madžari iz Siovenije. Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Siovence.	Ravnateijstvo
V Žetezni Kapti bodo gradi!) že drugi hote!
Dr. Franci Zwitter je v otvoritvenem govoru (v slovenskem in nemškem jeziku) med drugim povedal, da se je naša kultura porajala v neprestanih bojih s tujimi imperia-iističnimi težnjami. Interesi vseh, ki so v tem delu Evrope hoteli do morja, so se križati s slovenskimi interesi, naravno da je bila borba malega naroda silno težka. Razumljivo, da je narod v takšnih
Borovje pri Piiberku
V noči od 6. na 7. maj se je pripetila v bližini Pliberka strašna prometna nesreča, ki je terjala mlado življenje. V tej nesreči je zgubil življenje Fridej Kos, star šele 24 iet. Po poklicu je bil zelo vesten mehanik. Ker po zaslugi gotovih ijudi, v našem kraju primanjkuje delovnih mest, je moral tudi Fridej za delom iz domačega kraja. Rad se je vračal domov k svojim staršem in jim pomagal kjerkoli je le mogel. Čeprav je bi) še zelo mlad, je bil zelo skrben in delaven, kar je dokazal s tem, da si je že ustvarjal svoje lastno ognjišče. Bil je človek, ki je imel pred seboj vso bodočnost.
Toda usoda je hotela drugače. Bilo je 9. maja to je v najlepšem mesecu pomladi, polnem cvetja in življenja. Prvi cvetovi z drevja in rož so padali na tla, tako smo tudi dragi cvet življenja, ki je na tako krut način odpadel, položili ve-iiko prezgodaj na libuškem pokopališču k večnemu počitku. Da je bii pokojni res priljubljen in spoštovan, je pričala ogromna množica pogrebcev, ki ga je spremljata na zadnji poti. Domači pevci so mu na domu in ob odprtem grobu izkazali poslednjo čast z ganljivimi pesmimi. Pogrebne obrede je opravil pliberški župnik Kulmež.
Hudo prizadetim staršem, očetu Lekšu, materi Micki in vsem svojcem izrekamo naše globoko sočustvovanje in iskreno sožalje. Pokojnemu Frideju naj bo domača zemlja lahka!
razmerah vso dobo svojega življenja z eno roko branil in z drugo zidal. Kar je sezidal, pa je veličasten spomenik človeškemu naporu in ljubezni do svojega rodu. Sezidal je kulturno stavbo, ki se lahko meri z vsakim narodom v Evropi. Stoletnica Cankarjevega rojstva je zato brez dvoma primeren dan, da oticiatno otvarjamo novi prostor .Naše knjige" v Celovcu. Ivan Cankar je tako tesno povezan z vsem razvojem slovenske kulture in slovenskega naroda sploh, da velja njegova beseda, ta slavospev bogastvu in iepoti našega jezika, kakor za njegov čas, tudi za današnjo dobo! Toda ne te njegova beseda, tudi njegova politična misel je slej ko prej živa resnica, zlasti pri nas na Koroškem. Ati njegove naslednje besede, je poudaril dr. Zwitter, niso danes prav tako resnične, kot pred 63 leti, ko jih je zapisal:
Oticialni Avstriji, eksponentu nemškega imperializma, so Sloven-
Potresni sunki minulega tedna so močno pretresli tudi nas. Katastrofa, ki je tako težko prizadela ljudstvo Julijske krajine, je terjala ogromno žrtev, mrtvih, ranjenih in opustoše-nih domov. Zelo sočustvujemo s preživelimi, naj jim bo v tolažbo, da jim hočemo po svojih močeh pomagati.
V razdobju 14 dni sta v naši župniji umrli kar dve materi-vdovi. Prva je bila Strajnikova mama Antonija Ogris v Stranjah, stara 75 let. Bolehala je na srčni hibi. Čeprav je bila v zdravniški oskrbi, so se ji pred nedavnim iztekli njeni dnevi. Pred 50 leti je zgubila moža, ki se je pri vožnji lesa ponesrečil. S pomočjo 10 let starejše sestre je številno družino spravila tako daleč, da so vsi preskrbljeni. Mladi gospodar najstarejši sin Tomaž je prevzel kmetijo in jo lepo uredil in popravil.
Tudi druga, ki je umrla, Barbara Sučič, pd. Rabolnikova mama, stara 82 let, je bita dolga leta vdova. Na svojem malem posestvu je morala zelo garati, da je v hudih povojnih letih mogla vzdržati posestvo, katero je prevzel njen sin Hanzi Sučič.
ci enoslavno napoli. Izseliti kar v Kanado ali Južno Ameriko jih ravno ne more vseh do zadnjega, zato pa ovira njihov politični, gospodarski in kulturni razvoj, kjer more in kolikor je v njeni moči. Sicer iz-gleda nekam čudno, da država sovraži del svojih lastnih državljanov, ali vendar se to vrši — nasilna germanizacija — to je politika oticialne Avstrije.
Ko prihajam od razgovorov o takoimenovanem zakonu o narodnih skupnostih z Dunaja, je nadaljeval dr. Zwitter, imam občutek, da se ni prav nič spremenilo, da odgovornim ne gre za našo pravico, marveč za neko darilo in da bomo še naprej morali kot hlapec Jernej odločno terjati: Nič na vrata usmiijenja, na vrata pravice trkam, da se mi odpre na stežaj!
K tej odločnosti in brezkompromisnemu terjanju pravice naj nas vodita Cankarjevo spoznanje in Cankarjeva revolucionarna misel, da je „vsaka ped svobode, ki si jo pribori ijudstvo, korak naprej v kui-turi." H temu naj pripomore tudi Naša knjiga, katere novi prostor danes odpiram z zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je tukaj poleg „aulae slovenicae" nastal nov hram slovenske kulture; to je lastniku hiše, arhitektu, obrtnikom in delavcem, ki so oblikovali ta sodobni prostor, hkrati pa naj je ta otvoritev naš poklon Ivanu Cankarju ob 100-letnici njegovega rojstva, poklon koroških Slovencev v zibelki slovenske kulture.
Pa še eno junaško dejanje jahko povemo o obeh materah. Za časa krutega protiljudskega Hitlerjevega režima, ko je bilo pri nas ljudsko štetje, sta se obe prijavili za Slovenki in z njima tudi družinski člani. Nekaj nad 250 občanov se je takrat upalo priznati za Slovence. Obe naj sta za vzgled marsikomu, ki se trka na prsi, ob prvi težavi pa se vede kot figa mož. Naj bo obema zaslužnima materama za njuno trdo delo in skrb ter za njuno junaštvo izrečena prisrčna zahvala. Sorodstvu obeh družin izrekamo naše iskreno sožalje.
V	nedeljo 9. maja smo v okviru našega Slovenskega prosvetnega društva „Bilka" obhajali proslavo materinskega dneva. Lepo uspelo prireditev je otvoril moški zbor, ki je številnim mamicam in tudi drugim, ki so prišli na prireditev, zapel vrsto lepih pesmi. Novi predsednik društva Toni Schellander, ki so ga navzoči pozdravili z burnim aplavzom, je čestital materam in napovedal spored. Tudi dijakinja slovenske gimnazije v Celovcu Milica Gasser je v imenu mladine pozdravila navzoče matere in vse, ki so se zbrali, da jih počastijo.
V	okviru sporeda je nastopilo kar 22 deklamatorjev, ki so mamicam želeli vse najboljše. Mladinska skupina, ki jo vodi Urška Kassl je zapela več pesmi in izvedla vrsto šaljivih prizorov, mlada dirigentka Zlajharjeva Anica pa je med prizori spetno vodila mlade pevce. Odličen vtis sta odnesla Zalnikov Tonči in njegova sestra Martina. Če bosta ostala tako pridna, se jima obeta še mnogo slave.
Igrica dvodejanka — „Materina žalost in veselje" nam je zelo ugajala. Posebna zasluga za uspeh te igre pa velja Rupijcvim in Ljinčijevim otrokom, ki so izredno uspešno sodelovali. Angelica Ogris-Martič in Milica Gasser sta s svojimi čarobnimi glasovi ob spremljavi kitare silno navdušiti navzoče poslušalce, saj sta v dvorano pričarali lepe melodije, za kar smo obema izredno hvaležni.
Potek materinskega dneva je izzvenel popolnoma v duhu našega hotenja — tukaj smo in tukaj hočemo živeti brez strahovanja, preštevanja in kratenja v členu 7 zajamčenih pravic.
Na zadnji seji občinskega odbora v ponedeljek 10. maja, so v Železni Kapli med drugim razpravljali tudi o prenamembi zemljišča, na katerem bi neki nemški državljan rad zgradil hotel. Predlog o prenamembi zemljišča v gradbene svrhe, je stavil OVP-jevski odbornik Klaura.
Odborniki velikih strank so se močno zavzemali za prenamembo zemljišča oziroma gradnjo novega hotela. To so utemeljevali s tem, da je treba biti prožen gospodarstvenik in da je za pozdraviti, da bi bil nekdo — pa četudi je inozemec — pripravljen investirati. Čimveč hotelov bi se zgradilo v Železni Kapli, tem bolje bi bilo za občino. Za primer so navedli Kleinkirchheim, ki se je iz nepomembne vasice razvil v enega največjih športnih in turističnih centrov Koroške.
Tem nadvse laskavim argumentom sta nasprotovala občinski odbornik Franc Smrtnik (Občinska volilna skupnost) in Egidij Sitter (KPA). Smrtnik je bil upravičeno mnenja, da bi gradnja novega hotela samo ovirala razvoj obstoječega hotela Obir (katerega gradi Posojilnica v Železni Kapli), ki pa je trenutno še v gradnji. Istega mnenja je bil tudi Sitter in pripomnil, da ni na mestu, da se podpira inozemce, ki konkurirajo domačim podjetjem. Dejal je tu-
Pod gesiom ..Beseda soseda' bo v gaieriji Hiide-brand, Ceiovec, Wiesbad-ner Strahe 3 v ponedeijek 24. maja 1976 ob 19. uti
UTERARN! VEČER
na katerem bosla i: svojih dei braia
ANDREJ KOKOT in VALENTiN POLANŠEK
Siovensko prosvetno društvo ..Zarja " v Žeiezn) Kapti vabi na
KONCERT
Kuiturno prosvetnega društva „Maks Henigman" iz Dotenjskih Topiic v soboto 15. maja 1976 ob 20. uri v farni dvorani v Ze-iezni Kapii. Pevci iz Siovenije so gostje domačega prosvetnega društva .Zarja". Poieg narodnih in umetnih pesmi bo na sporedu tudi spevoigra
KOVAČEV ŠTUDENT
Vsi prisrčno vabijeni!
di, da bi bili privatniki, ki se bavijo s turizmom zaradi večjega števila hotelov oziroma večje množine postelj, zelo prikrajšani, če ne celo oropani tega postranskega zaslužka. O tej tendenci so že lansko sezono pričale številne table „Zimmer frei". Kljub utemeljenim argumentom, odbornika seveda nista mogla prodreti, nasprotno, poučilo se jih je, da je treba imeti več uvidevnosti in da je treba gospodarsko obzorje razširiti tudi preko ..domačega cerkvenega stolpa". Zupan Lubas se je tudi spotaknil ob besedi „inozemci" in dejal, da je treba podpreti vsakega inozemca, če je pripravljen investirati. Če bi bila ta ugotovitev dejansko izvedljiva na Koroškem za vse inozemce, potem bi bilo v okolici Pliberka danes mnogo manj ljudi, ki so prisiljeni voziti se daleč od doma na delo. Pri tem mislimo na inozemsko podjetje Gorenje, ki na Koroškem ni dobilo možnosti obstoja.
Po živahni diskusiji, ki pa se je odvijala v stvarnem vzdušju, je župan dal predlog arhitekta Klaure na glasovanje. Razen Egidija Sitterja so bili vsi za prenamembo zemljišča oz. za gradnjo drugega hotela v Železni Kapli.
Nerazumljivo je bilo zadržanje odbornika Smrtnika, ki je na začetku seje vprašal, če sme govoriti v slovenskem jeziku. Kljub temu, da je župan njegovi želji ugodil in čeprav s strani odbornikov ni bilo nobenega nasprotovanja, se Smrtnik te pravice žal ni poslužil.
Kotmara vas
V	soboto 8. maja dopoldne so v Kotmari vasi otvoriii oziroma blagoslovili novo šolsko poslopje, katerega stroški so znašali 13,6 milijona šilingov. Slovesnosti so se poleg številnih domačinov udeležili tudi deželni glavar, celovški okrajni glavar, številni predstavniki javnega in kuiturnega življenja ter zastopniki gradbenih podjetij, ki so pomagali graditi to lepo in dragoceno stavbo.
V	okviru govorov je spregovori) tudi naš domači župnik. Kljub prepovedi, da ne sme govoriti v slovenskem jeziku, je spregovoril tudi slovensko in s tem dokazal ne samo pogum, temveč tudi, da je pravi ljudski župnik, ki je tesno povezan z verniki obeh deželnih jezikov.
V	okviru kulturnega sporeda, kjer so sodelovati godba in pevski zbori, je nastopil tudi domači mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Gorjanci", ki je zape! nekaj izredno iepo ubranih slovenskih pesmi.
Ob priložnosti otvoritve nove šole so bolnemu županu, ki se ni mogel udeležiti slovesnosti, podeli!' častni prstan in naslov častnega občana.
Bergova gaierija v Piiberku
bo ponovno odprta svoja vrata
Le malohatero avstrljsho mesto se lahho ponaša s taho zaohroženo zblrho enega ametnlha m s tollhšnlm številom oblshovalcev letno, hot je to zbAha Jel sllharja In graf/ha profesorja Jr. Wernerja Pcrga v Pll-berha. Staro poslopje na glavnem trga, hjer je bila najprej pošta, pa hranilnica In hončno ta Ji občlnsha aprava, je mesto Pllberh preareJUo In namenilo za stalno razstavo olj, lesorezov, risb In shlc svetovno znanega ametnlha, hi že preho 40 let živi In astvarja na 7čatar;evem v PoJjanl. V/erner /Jerg je galeriji brezplačno oJstopll že hahlb 200 svojih Jel, hi so v poletnih mesecih na oglej taho Jomačlm hot tajim ohlshovalcem.
/.etošnja sezona v Pergovl galeriji se ho začela v neJeljo, ho ho ametnlh v ohvlra slavnostne otvoritve osehno voJll po razstavnih Jvo-ranah In razlagal svoja Jela. Dva prostora v galeriji sta namenjena Iz-menjajoč! se razstavi, na haterl so preJstavljena veJno le najnovejsa Jela tehoče sezone. Taho ho letos prvič na oglej oholi 20 olj In nehaj risb.
Osnovna tema Rergovega apoJabljanja je bila In je še veJno življenje v PoJjanl. Njegova Jela niso zgolj opisovanje, marveč so soJožlvljanje Jahovnega, etničnega In socialnega astroja slovenshe naroJne shapnost! na Aorošhem.
Galerija ho oJprta vsah Jan Jo novembra, na voljo pa so ta JI obsežen hatalog, številne reproJahclje Pergovlh Jel In zglbanha s popisom vsega razstavljenega graJlva.
Novice iz Biičovsa in okolice

Občni zbor SPO ..Vinko Poijanec' v Škocijann % &MHwpni f
Čeprav imajo krajevna Slovenska prosvetna društva polne roke dela s prireditvami, ki so jih pripravila v zimskem času, so si vzela potrebni čas, da izvedejo tudi svoje občne zbore in polagajo obračune o svojem delu v minuli poslovni dobi. Tudi Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v $kocijanu je preteklo nedeljo svoje člane vabilo na občni zbor, ki je bil v tamošnjem tarnem domu. Številno članstvo je pozdravil predsednik Miha Kap, med njimi tudi častnega predsednika ustanovnega člana Miha Kačnika in tajnika Slovenske prosvetne zveze Andreja Kokota.
Predsednik Kap je zbor seznanil, da so v minuli poslovni dobi umrli trije člani društva oziroma odbora, katerim se je zbrani zbor poklonil z enominutnim molkom. Delovno poročilo je podal tajnik Šimej Wrulich. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da je društvo bilo zelo delavno, saj je v zadnji poslovni
dobi izvedlo nad trideset odreditev in drugih akcij. Med najpomembnejše brez dvoma sodi obnova društvenega pevskega zbore, ki je tudi sodeloval na večini društvenih prireditev, kar pomeni, da je društvo največ pozornosti posvetilo pevski dejavnosti. Če tu omenimo srečanje novoustanovljenih pevskih zborov, proslave v spomin žrtev fa-šizma v škocijanski občini, gostovanje pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika, igralske skupine iz Šenčurja, tolklora iz Predoselj in srečanje književnikov iz Maribora, potem je to najboljši dokaz za razgibano kulturno dejavnost SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu Tu pa je treba še naglasiti, da društveni pevski zbor, ki ga vodi Hanzej Kežar v času turistične sezone nastopa tudi v okviru turističnih prireditev in tako goste seznanja s kulturo koroških Slovencev. Društvo pa skrbi tudi za razvedrilo svojih članov in prijateljev, letno namreč priredi izlet v Slovenijo,
kjer si ogledajo zgodovinsko zanimive kraje in kajpada tudi take kraje, kjer raste žlahtna vinska trta.
Občni zbor je staremu odboru za uspešno opravljeno delo dal razrešnico in nato izvolil novo društveno vodstvo. Za predsednika
SPD Borovlje vabi na
PEVSKi KONCERT
ki bo v nedeijo 23. maja 1976 ob 14.30 uri pri Cin-geicu na Trati Sodeiujeta: instrumentaini kvartet ..Drava" in mešani zbor SPD „Danica".
je bit ponovno izvoljen Miha Kap, za podpredsednika dr. Janko Grob-lacher, za tajnika Milena Grobla-cher za blagajnika Šimej Wrulich. V širši odbor je bilo izvoljenih več mladih članov, kar je prav, saj je mladina največji porok, da bo društvo živelo in delovalo tudi v bodočnosti.
Na občnem zboru je spregovoril tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, ki je društvu izrazil vse priznanje za uspešno opravljeno delo, novemu odboru pa zaželel mnogo delovega uspeha pri širjenju slovenske kulture. Kokot je obljubil, da bo SPZ društvu tudi v prihodnje pomagala pri uresničevanju njegovih kulturnih načrtov.
Po občnem zboru je SPZ še zavrtela slovenski barvni tilm Cvetje v jeseni. Predstave se je udeležilo razmeroma lepo število ljubiteljev slovenske (ilmske umetnosti.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Katoliška prosveta v Celovcu prirejata
SPOMtNSKO RAZSTAVO ob HO-letnici smrti Andreja Drabosnjaka (1768—182$)
v avli Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Slavnostni govor: znanstveni svetnik prot. dr. Niko Kuret.
Razstavo bomo odprli v petek 14. maja 1976 ob 12. uri. Odprta bo do 23. maja 1976 ob delavnikih od 14. do 18. ure.
Letos je potege/ že 4. M/t^ru/ je-3tiv%/, L; je M w^rwewjerr spo??M72% 700-/et7Mco rojstva p;'s%tejj% /v%-Letošnji M/titmi jesti-v%/ prt je po/eg ^tM/tetni/? pre&trtf prinese/ t^di rteLrtj spremen:/?. Razširi/ se je namreč na dva draštva trt to na G/o/?asnico, ^jer je M prtrotrto ttstrtrtovJjert, trt na soseJrto Jraštvo SPD „PJtrtost" tr P/:/?erLa. Otfori-tvert: progrrtrrt je predvaja/ g/eJa/:'iL/ ansam/?e/ DPD „5vo/?oda" r'z Ptttjrt z recita/om Zz Je/ Ivana Crtrt^ttrjrt.
V	poneJe/je^ trt toreL je Mo v G/o-Z?asnici trt v P/tLerLtt zrtrttrrttfo sLi-opttčrto predavanje A/ZrLa 7/ančZča.
V	četrtek 29. apri/a je ansam/?e/ Vese// p/anšarj/ s svojim s/rrtpttt/črt/rrt nastopom za/?ava/ o/?činstvo v P/t-LerM. S svojim/ posrečerttrrt/ Zrttrrto-ztsttčrt/rrt/ v/ož^i ptt je sprttotV fse Jo srrte/trt Prt Jo f er/ttrt /z S^ojje LoLe.
V	pete^ 30. apri/a je /at^ovna Škapina DPD „5vo/?oda" /z Ptttjrt preJ-stavZ/a rtttjrrt/rtjs/rrt t'z G/o/?asnZce trt P/Z/?erM prav/j/co „5nežna gospa".
V	so/roto so o/JsM/t P/t/rcrL jo/L/or-na sLap/na, tam/?araš/ trt pevsL: tercet „Ogr*ttrrM se/jač^e 5/oge" /z La-pog/rfoe. PreJsttttr/// so pesrrt/ trt p/e-se L/rvatsLe. 7VrtjZo/j st^ojsttrertt je M tercet rtrtjstrtrejšt'/t č/anov nj/Love-gtt Jrttštvrt, L Z je predstavi/ občinstva že skoraj poza/?/jene narodne pesrrt/ z or/g/rttt/rt/rrt rtttpevorrt. ZaL/jačeL J.
Živatski vrt v Rožeku spet odprt
V nedeljo 4. aprila so v Rožeku spet odprli vrata znanega živalskega vrta, ki je dnevno odprt od 9. do 17. ure. Kakor vsako teto, tako so nas tudi letos presenetili z novimi živalskimi vrstami. Tako so tokrat živalski vrt obogatili s petimi mladimi mutloni in z 11 dolgonogimi žerjavi. Rožeški živalski vrt pa je imel tudi smolo. V umetno narejenem jezercu je poginila cela vrsta vodnih ptic. Do te nesreče je prišlo zaradi okuženja vode z oljem. Kako je prišlo olje v vodo še ni ugotovljeno. Vsekakor je življenje vodnih ptic sedaj spet izven nevarnosti. V naslednjih dveh mesecih bodo rožeški živalski park pomnožili z nadaljnjimi 50 novimi mladimi živalmi, tako da bo v le-tem potem skupno okrog 400 živali.
Od 1. julija naprej pa bodo, kot druga leta, spet dva meseca krožile ptice ujede nad Rožekom. Ogled živalskega vrta v Rožeku toplo priporočamo.
La/tarnega Jestiva/a pa je /J/ v ne-de/jo 2. maja s s/avnostno predstavo v G/o/?asnici, pr/ kateri so sode/o-va/i.* moš&i z/?or „Lranc Leder-Lesič-jaL" 5PD „Ed/Most" /z 3te/ma pr/ P/iderM, mešan/ z/?or Lja/?no pr/ Ra-dov/j/cZ Za jo/L/orri/ sMpini /z Preddvora Zn G/o/?asnZce. O/? tej pri/ZLZ je g/o/?aš^i žapan A//?ert 5adja^ po-L/onZ/ 57/D v G/o/rasri/ci za prizadevno Zri /rogato M/tarrio de/o grd odč/rie G/odasn/ca. Ods/ej do 57/D G/odasri/ca Zrrie/o grd g/odašde odč/rie
Posojilnica Dobtla vas vabi vse člane na
REDN) OBČN) ZBOR
ki bo v nedeljo 16. maja 1976 ob 9.30 uri v prosvetni dvorani kulturnega doma, Pliberška cesta 6, v Dobrli vasi.
v svojerri ž/ga. Žapan zl/dert SaJjad je v svojerri govora poadarZ/, da je 57/D G/odasr:/ca predo 70 /et riadZ/o o/?čanom s/oveasdo da/taro Zri jo vzgaja/o. Deja/ je, da je porioteri, da Zrria v svoj/ odč/rr/ tado de/avrio draštvo. 5arri ve, je riada/je deja/, dado teždo je tado de/o, saj je tad/ sarri riedoč riastopa/ ria odra Zr: dZ/ dosti /et oddorri/d tega draštva. Od dorica je ZzrazZ/ aparije, da d/ dZ/Z riada/je odr:osZ rwed odč/risdo apravo Zrr 57/D v G/odasri/cZ r:esda/jeriZ Zri pr/jate/jsdZ. PredsedriZd 57/D Lada L/ad/ se je žaparia prZsrčrto zadva/Z/ za Zzdazario pr/zriarije.
Že 7973 je 57/D v G/odasriZcZ od svoj/ 70-/etr:ZcZ odstoja, do je pr/če/o s da/tarri/rri jestiva/orri, Zrrie/o riarriert razširit/ ta ^est/va/ tad/ rta draga draštva. Letos se je to z aspedorrr ares-ri/čZ/o. d. da/tarri/ jest/va/ je s terri dosege/ rrove p/ast/ pad/Zde.
VsesdozZ so dZ/e predstave razrrie-rorria dodro od/sdarte. 7Verazarri/jZvo pa je, da je 7Zrščar:sda da/tarria zveza od Zsterri časa v ZstZ odč/rd orgariZ-z/ra/a drago predstavo, saj je vede/a že rrtesece poprej za datarrie predstav od d. da/tarrierri jestiva/a.
Od dorica pa še rri/se/ o riarricria da/tarriega jest/va/a. 7/a/tarriZ jestZ-va/ ri/rria Zr: r:e srwe ZrrietZ riarrieria sarrio da/tarrio p/errieriZt/tZ g/odašdo Zri p/Zderšdo odč/ristvo, terriveč posredovat/ zari/rri/ve Zr: pestre predstave, d/ j/d r:e v/d/rrio vsad Jari, š/ršZ javriost/, to je PodjariZ Zr: tZstZrri odda/jeri/rri, d/ j/d do/ga pot r:e ov/ra. Zato je r:earr!estr:o štet/, do/Zdo P/Z-derčariov Zrr G/odašariov je dZ/o dje.
Strašno potresno opustošenje v Karniji v ttatiji
Prejšnji četrtek ob 21.00 uri je Karnijo v Videmski pokrajini v Itatiji ppustošil strašen potres, ki je zahteval do sedaj že nad 900 smrtnih žrtev tn tisoče ranjenih. Takšnega potresa ne pomnimo v Evropi že nad tisoč let.
Epicenter potresa je bil v okolici Gemone (Humina). Potresne sunke niso čutili samo v Italiji, temveč tudi v Avstriji, zlasti v Jugoslavij, ZRN, Češkoslovaški in celo v Belgiji.
Strahotni potres v severni Italiji pa smo čutili tudi na Koroškem, zlasti v Ziljski dolini, kjer je več poslopij med njimi tudi cerkev v Kirch-bachu močno poškodovanih. Težko prizadeto je bilo tudi tolminsko področje v Sloveniji, kjer je potres poškodoval mnogo hiš. K sreči človeških žrtev tam ni bilo.
Težko prizadetemu prebivalstvu v Karniji so prihitele na pomoč številne reševalne ekipe Rdečega križa, vojaščine in civilnega prebivalstva iz neprizadetih področij, da pomagajo blažiti težke rane tega potresnega razdejanja. Več mest, trgov in vasi je skoro popolnoma uničenih, Tako da je na tisoče ljudi brez strehe. Kljub temu, da so najhujši potresni sunki že mimo, se prebivalstvo ne upa v hiše (kjer so še cele), tako da živi tisoče ljudi zunaj na prostem, v avtomobilih, šotorih ali pa pri sorodnikih izven najhujšega potresnega področja.
Nesrečnim sosedom v Karniji pomaga tudi koroška dežela oziroma koroški Rdeči križ. Stalno vozijo naši avtomobili na kraj nesreče medika-mente, krvne konzerve in druge pripomočke, ki pomagajo blažiti nesrečo Tega tako težko prizadetega prebivalstva. Tesna povezanost Koroške z Italijanskimi sosedi se kaže tudi v tem, da bodo Korošci številnim Italijanom, ki so zgubili streho, dali možnost začasnega bivanja na Koroškem.
Čeprav so najhujši potresni sunki že mimo, se zemlja na tem področju še ni umirila, tako da bo prebivalstvo še dolgo obsojeno na nenormalno življenje zunaj na prostem. Poleg tega obstoja tudi nevarnost raznih bolezni. Vsem tem nesrečnikom je potrebna hitra pomoč. Vsi, ki smo gladko preživeli ta močni potres, bodimo hvaležni tem okoliščinam in se zato oddolžimo na kakršenkoli način tem nesrečnikom, da bodo čimprej mogli spet uživati človeku dostojne razmere. Vključujmo se torej v solidarnostne nkcije, ki še nikoli niso bile tako potrebne, kot ravno sedaj.
Akciji solidamoslne pomoči se bomo priključili tudi koroški Sio-venci in po svojih močeh pomagali nesrečnemu prebivalstvu.
Prispevke plačujte na konto znanih dobrodelnih ustanov!
'VAN CANKAR

9
Martin Kačur
Življenjepis idealista
Ko je šel po ulicah, je ugledal človeka, ki je prekidaval Unoj za cerkvijo. Čokat starec je bil s Širokim, zagorelim t)brazom, košatimi, sivimi obrvmi, na neobritih licih sivo str-nišče; oblečen je bit v platneno, umazano srajco in telovnik ? grobega sukna; hlače si je bil privihal do kolen, noge je irnel zavite v žakljevino. Kačur je ugledal kolar pod vratom starčevim in se je začudil.
„Kdo pa ste?" se je okrenil starec.
..Učitelj sem! snoči sem prišel."
„Jaz sem pa župnik!"
, Kidal je dalje in se ni več zmenil zanj. Kačur se je čudil 'n je šel.
„Kaj ni jutri nedelja?" je zaklical župnik za njim.
-Je!"
..Pridite opoldne k meni!" —
Kačur se je nastanil v šoli, v neprijazni, s slamo kriti kmečki bajti blizu cerkve. V veži, v njegovi izbi in v šolski ^ob' je smrdelo kakor po hlevu. Ko je stopil v vežo, je ugledal dolgo, suho žensko z visoko izpodrccanim krilom, ki se Z brezovko v roki podila skozi vežo za razcapanim paglavcem; izginila sta obadva hipoma skozi hlevne duri in *5ačur je slišal še od daleč krik in psovanje.
Pogledal je v šolsko sobo in se je prestrašil. Dolga, nizka jzba je bila, na sredi je stalo par črvivih, zrezanih in s črni-b"n politih klopi, pred njimi grobo obtesana miza z eno kratko in tremi dolgimi nogami in za mizo stol, ki je bil nekdaj gosposki, ki pa je zdaj štrlela slama iz njega. Stene 'so bile črne in vlažne; nad mizo je visela cesarjeva podoba, toda ker se je pozimi kadilo iz peči, je bila podoba tako za-
črnela in sajasta, da je bito zapisano pod njo z velikimi črkami: „Podoba Franca Jožefa I."
Šel je v svojo izbo in bridkost njegova ni bila nič manjša. Izba je bila prav tako črna in pusta, kakor šolska soba, s tem razločkom, da je bila zelo tesna in ozka, namenjena najbrž za kot starim, in da je bila postelja v njej.
V	veži se je spet oglasilo kričanje in vrnila se je ženska z brezovko. Šla je mimo njega, naravnost v njegovo izbo in iz izbe v šolsko sobo.
„Hej, mati, kdo pa ste? Ali ste hišnica?"
Ni se ozrla in ni odgovorila.
„He, kaj ne slišite?" je zaklical Kačur.
V	veži se je prikazal paglavec in se je smejal naglas.
„Zakaj pa vpijete nad njo, ko ne sliši? Saj je gluha! ...
Samo če ji v uho vpijete, sliši!"
„Kdo pa si ti?" je prašal Kačur paglavca.
Paglavec ga je gledal nekaj časa pazljivo, nato mu je pokazal osle ter je pobegnil po ulicah.
..Tihotapci in rokovnjači, nič drugega!" je pomislil Kačur. Stopil je k ženski ter ji zakričal v uho na ves glas.
^Jaz sem učitelj! Učitelj — zastopite?"
Zenska je izpustila metlo, prijela se je za glavo z obema rokama in je zakričala še glasneje:
„Jezus Marija, kako ste me prestrašili!"
„Ali ste hišnica?" je kričal Kačur.
-Kaj?"
„Če ste hišnica?"
„ Pometam!"
-Vrag vas vzemi!" je zakričal Kačur, okrenil se je in je šel.
„Za božjo voljo," je premišljeval, „kaj ni v tem rokovnjaškem kotlu nobenega krščanskega človeka? Zdaj se ti ne čudim, ubogi moj tovariš, da si storit tako žalostno smrt!"
Napotil se je v krčmo, najlepšo hišo v vasi; višja je bila skoro kakor cerkev z zvonikom vred in lepše pobeljena kakor farovž. Krčmar je bil župan, debel, vesel človek z zabreklim obrazom in tako nizkim čelom, da so mu rasli lasje v obrvi.
„Ali bi lehko kosil pri vas in večerjal? Za mesečno plačo?"
„Vi ste naš učitelj, a?"
„Sem."
„Seveda boste lehko kosili in večerjali; tudi prejšnji je hodil k nam, pa je umrl; nekrščansko smrt je storil."
„Zakaj nekrščansko?"
„No, lazil je kakor senca, z nobenim človekom ni več govoril, tudi v šoli ni več zinil besede in je otroke samo še pretepal, dokler mu niso poskakali skozi okno. Nato se je zaklenil in je bil zaklenjen sedem dni, osmi dan se je pa obesil."
„Ni čuda!" je opomnil Kačur ves žalosten.
„Zakaj ni čuda? Saj mu ni bilo nič hudega! Jedel je zadosti in pil je zadosti, drugega pa človeku ni treba."
Kačur ni odgovoril.
„Zelo krepak, zelo bogat v mislih in zelo visoko nad svetom bi moral biti človek, da bi živel tod!" je pomislil. „In jaz nisem posebno krepak, moje bogastvo v mislih ni posebno veliko in priklenjen sem na svet, nisem se vzdignil nadenj."
„Dela ne boste imeli veliko!" je pripovedoval župan. „Časih vam bo šola čisto prazna, posebno poleti; pa boste lehko ležali v senci in dremali, namesto da bi se po nepotrebnem rvali s paglavci. Pozimi jih bo več; ampak večidel gostaški otroci, ki doma nimajo zakurjeno in se hodijo v šolo gret. . . Kaj pa potrebujejo ti smrkavci učenja? Delajo naj! Tudi jaz znam brati — pa kaj mi koristi? Nemško znam brati, pri Soldatih sem se naučil; ampak naše bukve niso pisane po nemško in nemških tudi ne morem brati, ker so pisane v takem jeziku, da ga še vrag ne zastopi! V kasarni smo govoriti drugače!"
„Kaj pa, če pride pisanje od gosposke?" je prašal Kačur.
Zupan je molče vzdignil roko in je pokazal s palcem preko rame. Kačur se je ozrl in je ugledal v temnem kotu suhljatega, dolgega, ne mladega ne starega človeka, ki je gledal nanj in na župana z neizmerno predrznim in prekanjenim obrazom; špičasta brada je bila porasla z dolgimi,




BRANKA JURCA
Poplačana poštenost
Pet otrok na Ozkem dvorišču si je vsak zase vroče žeielo glavnik, milo, iglo in nit. Vinčec, Cenček, Tinč in Barbka zato, ker bi se bili radi sami umivali, se sami česali in si sami šivali in prali obleke. Katica pa zato, ker ni imela mame in je bila med umitimi, pečesanimi in lepo oblečenimi otroki kot kukavica med tujimi ptiči.
A naj je bila Katka še tako uboga in zapuščena, ostala je dobrega srca in poštena. Nekoč je šla v trgovino gledat, kako prodajajo igrače. Prav takrat pa je zlat denar zdrknil prodajalki iz dlani, se zakotalil po mizi in padel na tla. Naj so ga še tako iskali, niso ga našli. Našla pa ga je Katka in ga dala prodajalki. Prodajalka je pogledala ubogo in pošteno deklico in ji stresla prgišče drobiža na dlani.
.Zato ker si poštena!" je rekla.
Katica je stisnila denar v pest in stekla z njim na Ozko dvorišče.
Tam so bili zbrani otroci. Komaj so zagle-
Pregovori
#	Kaj pomaga srebro fi, kaj zlato, če nosiš pokonci ie prazno giavo.
#	Čiovek kaže v miadosti, kar hoče biti v starosti.
#	Dež za soncem mora biti, za veseijem žaiost priti.
#	Iziepa se več opravi nego izgrda.
#	iepa beseda najde lepo mesto.
#	Le tam se naseli, kjer pesmi done, kjer cvetejo rož ce in ptički žgole; tam vedno boš našel najboljše ljudi, hudobnim pa petja in cvetja mar ni.
dali Katko s sračjim gnezdom na glavi, neumito in nepočesano, so ji že začeli oponašati.
..Raztrgano obleko imaš, Katka!"
Katka se je zasukala in privzdignila krilo.
„Saj bi jo zašila — če pa nimam igle!" je rekla.
„In na predpasniku — žep se ti bo odtrgal!"
„Saj bi ga zašila — če pa nimam niti!"
„Kaj pa sračje gnezdo? Počesala se nisi, Katka!"
.Če pa nimam glavnika!"
.Pa umila se nisi!"
„Če pa nimam mila! Še koščka mila ne! Prinesite mi vi košček mila!"
„Jaz ti ga prinesem, boš videla," je rekel Cenček.
Katka se je še tisti trenutek obrnila k otrokom.
„Saj res," je rekla, „ti, Barbka, mi prinesi iglo! Tinč glavnik! In ti, Vinčec, vsaj kratko nit!"
Otroci so biti takoj sporazumni; stekli so domov po iglo in nit, po milo in glavnik — za Katko.
Otroci so se tudi res vrnili, a nihče ni Katki nič prinesel.
„Naša mamica ni dala!" so rekli vsak zase in vsi skupaj.
Tako je ostala Katka neumita in nepočesana, z raztrgano obleko in s predpasnikom s skoraj odtrganim žepom.
A Katka je hotela biti čista in lepa!
Stekla je v trgovino in kupila dišeče milo, rdeč glavnik, iglo in sukanec. Veselo se je vrnila na dvorišče.
„Umila se bom!" je rekla zbranim otrokom.
Otroci so zazijali, a prinesli so ji pručko in skledo čiste vode.
Katka se je slekla, se umila, si sprala milnico in naenkrat je bila tako lepa, da se ji je še sonce nasmehnilo.
„Sem zdaj čista?" je vprašala otroke.
„Čista si, čista!" so zaklicali otroci in zaploskali od veselja.
Nato si je z rdečim glavnikom zrahljala in naravnala lase. Počesala se je po kdo ve kolikem času in iznenada so bili njeni lasje tako lepi, zlati in dišeči, da so bili otroci navdušeni.
„Sem se dobro počesala?" jih je vprašala.
„U, bolje, kot če nas počeše mama!"
Potem je sedla na pručko, vzela iglo in nit in si sama prišila žep, ki je bil na predpasniku najvažnejši.
A tudi Cenček, Vinčec, Tinč in Barbka bi si bili radi sami šivali in prali obleko, se umivali in česali.
„Katka, daj še meni iglo!" je rekel Vinčenc, ki bi si bil rad prisil gumb na jopič.
„Še meni nit!" je rekla Barbka, ki se ji je razparala obleka po šivu.
„Se meni glavnik!"
„Še meni milo!"
Katka ni pomišljala; dala jim je milo, glavnik, iglo in sukanec.
„Kar vzemite," je rekla „kar pač potrebujete!"
Toda za vse otroke ni bilo dovolj ne igle, ne glavnika. In še bi se radi vsi hkrati umivali in si prali obleko. Katka je zato vzela denar, ki ji je še ostal, in dala vsakemu novec. Z denarjem so otroci potem kupili vsak zase glavnik in milo in sukanec in iglo.
Iz trgovin so pritekli na Ozko dvorišče. Posedli so v pomladanskem soncu na pručke, si sami šivali in prali obleke in se sami umivali in česali.
Še sonce samo jih je bilo veselo!
Zamenjava
/%z teš?: stolpnic pet, ti d%š TTtetM poljski cvet; jaz datn te^i stari grad, ti daš weni žatnet trat,-jaz daw teid spačke, /i<%e, ti daš tneni pcuce čričke,-jaz dam te^i tale o^roče^, ti daš tneni čist potoček; jaz dam te^i j?rap in pral?, ti daš meni gozda dal;,' jaz dam tein dim in saje, ti daš meni rosne gaje, drolmii) ptičic žfrgoienje, zarje, mavrice žarenje, sonce, mesec, Rimsko cesto; jaz pa dam ti naše mesto z meglo, dimnici, plinarno, kolodvorom in toplarno — če premalo je vse to, na, še avtokasov sto/
Bila je pomlad in v gozdičku ob reki se je s svojo družino naselil slavec.
Vse večere in tudi po cele noči je gozdiček odmeval od stavčeve pesmi. Ptice v gozdičku so rade poslušale slavca in se ob njegovi pesmi zazibate v sladke sanje. Podnevi, ko je slavec odhajal na sprehod, pa so ga spoštljivo pozdravljale.
.Dobrodošli, maestro!"
Nekega jutra se pojavi v gozdičku sraka. Takoj se poda po gozdičku naokrog in začne javno izpovedovati pticam svoje mnenje.
.Ste dobro spale nocoj?" se je začela dreti. .Spal je le tisti, ki ima živce kakor vrvi za sušenje perila! Samo takšen lahko spi, ko se oni tam vso noč tako grdo dere. Mar ve lahko to prenašate? Če že hoče kdo peti, prav, naj poje podnevi, ni pa treba vso noč vznemirjati ljudstva tega gozdička. Izgnati bi ga bilo treba od tod!"
Vsi so radi poslušali slavca, toda vsi so poznali tudi srako. Vedeli so, da ji nikoli ne moreš zavezati jezika. Zato se z njo sploh niso spuščali v razpravljanje. Ko bi sraka dejala, da je brežino listje narejeno iz pločevine, bi nihče ne dejal, da ni, samo da bi ne začenjal s srako prepira. In ko bi ta dejala,
povedati, kaj mislijo sami.
In slavec pospravi svoje note in violino in se odseli v drug gozdič, samo da bi mu ne bilo več treba poslušati takšnega govorjenja.
Noč je bila pusta, prazna. Počitek ni bil več tako sladak kot dotlej.
In po vejah, od ptice do ptice, se širi glas:
.Izženimo srako, slavca pa pokličimo nazaj!"
Ko je sraka videla zbrano ptičje ljudstvo, je vedela, da ji jezik ne more več pomagati. Vdala se je, a še enkrat zavpila:
„Naj bo, grem, a vedite, da nimate niti trohice smisla za to, kar je lepo!"
Nato je odšla k slavcu ptičja delegacija in ga povabila nazaj.
Slavec se je vrnil.
Gozdič je spet oživel ob slavčevi pesmi. Ptice so bile zadovoljne, skrbno pa so odslej pazile, da bi se k njim ne vrnila sraka. A naj bi se tudi vrnila! Zdaj so bile ptice odločene, da ji povedo resnico in ji tako zavežejo kljun.
Sraka je sraka
da je večja od osla, bi jo prav tako pustili pri miru.
.Jaz pa dobro vem, kaj je pesem. Naj mi nihče ne pravi, da ne vem," je nadaljevalo sraka. .Toda to, kar škriplje in vleče slavec, ali naj bo to pesem?"
In po ves dan tako.
Slavec je to slišal in mu je bilo hudo žal, vendar pa se ni žalostil zaradi srakinega govorjenja o njegovem petju, marveč zato, ker so se vsi podredili sraki in si niso upali
Naslednjo noč v gozdičku ni bilo več slišati stavčeve pesmi.
.Srake se boji!" so dejale ptice, ki niso vedele, da se je slavec odselil.
.Slavec nas je zapustil!" so opozarjale druge, ki so ga videle, ko je odšel.
.Kaj, je res odšel? In zaradi brbljanja neumne srake!"
Vsem je bilo zelo žal. Brez slavčeve pesmi njihov gozdiček ni bil več tisto kot prej.
rumenimi kocinami, vodene oči so se smejale in so mežikale; oblečen je bil precej slabo, v starinsko, ogoljeno suknjo s škrici in kratke, ozke hlače.
.Nemški zna!" je izpregovori! župan tiše in je pokimal. Nato se je okrenil počasi in stol je zaškripal pod njim.
„Pridi malo sem, Grajžar!"
Tajnik je izpraznil urno svoj kozarec, stopil je k mizi in se je poklonil.
„Dober dan, gospod!"
Po hitrem, gladkem glasu je Kačur takoj spoznal Ljubljančana.
.To je naš učitelj!" je razlagal župan. „In to je moj tajnik!"
Tajnik je takoj prisedel. Kačur mu je pogledal natanko v obraz in ni mogel uganiti, če mu je dvajset ali štirideset let.
.Mislim, da se bomo dobro razumeli! Jaz sem namreč inteligenca v tem blagoslovljenem kraju!" je hitel tajnin, pomežiknil je Kačurju in je narahlo pomignil z glavo proti županu.
.Kako si rekel?" je prašal župan. .Ali si mislil dobro ali slabo?"
.Rekel sem, da sem inteligenca v tem kraju!"
.Kaj je to?"
.Inteligenca se pravi po slovensko: občinski tajnik; zato ker se pri njem začenja; pri advokatu se neha!"
.Kakšne čudne besede izkoplje na dan!" se je zasmejal župan. .Vsak hip mu pride druga misel! Zadnjič je vlekel glavarstvo cele tri mesece za nos! Samo laško je pisal; rekel je, da imamo občinskega tajnika, ki zna samo laško! Nazadnje sem ga zaprl v keho, dokler se ni spet navadil nemško pisati."
„Kaj pišete nemško? Iz Blatnega dola?" je prašal Kačur.
.Kako bi drugače, ko ta lump pravi, da ne zna več slovensko pisati. Še lani je pisal slovensko, zdaj pa pravi, da ga je zadela kap v tiste možgane, kjer je slovensko pisanje."
.Kaj je res?" se je začudil Kačur; ozrl se je na tajnika in je ugledal tako klavrn in nakremžen obraz, da se je začudil še bolj.
„Kaj pa vam je?"
.Nič! Kap!"
Župan se je zasmejal od srca.
„Tak je zmerom, glejte! Kadar je len in leži in spi in jč in pije po ves teden, pravi, da ga je kap zadela. Zdaj bi rad pijače! — Mica!"
Dekla je prinesla liter na mizo in takoj se je razvedril tajnikov obraz. —
Mračilo se je; Kačur je izpil kozarec in je vstal.
.Kaj že?" je prašal župan. „No, tak pa pridite vsak dan! Zaradi plače se ne bova prerekala!"
Takoj za Kačurjem je stopil na ulice tajnik.
.Gospod učitelj! Kaj res mislite, da sem res tak bebec?"
.Tega ne mislim!"
.Rečem vam, če bi se človek sam ne kratkočasil, bi moral poginiti! Ali mi verjamete, da stojim časih pred ogledalom in si pripovedujem smešnice? — Lahko noč!"
In je hitel nazaj v krčmo.
.Tak je treba biti!" je pomislil Kačur.
Mraz mu je bilo, ko je stopil v svojo izbo; s čudnim, mrtvim pogledom so gledale nanj črne stene. Kačurju se je zdelo, da je zaklenjen v ječo in njegovo srce je bilo plaho in maloduŠno.
Ko je upihnil luč in legel, se je prikazal pred njim čisto jasno obraz tovariša, ki je storil nekrščansko smrt. Bled je bil, dolgo tanko brado je imel in oči so ležale v globokih jamah.
.Tudi jaz sem bil nekoč, kakor si ti nocoj! Tudi ti boš nekoč, kakor sem bil jaz, ko sem se zaklenili V oblake so šle moje misli, vesele, svetle kakor sonce; v blatu so umrle. Ne upaj, da ustvariš kdaj le začetek, le senco, le spomin svojih misli! Kmalu boš začutil vedomca na svojih prsih, na svojem vratu. Pil bo, srebal, iz gorkih žil, naravnost iz srca, in tvoje slabotne, brezkrvne roke bodo visele navzdol in nič se ne boš branil! Tako te bo izpilo to življenje, tako te bo do zadnje kaplje izpraznil vedomec, dokler se ne boš zaklenil, kakor sem se bil zaklenil jaz!"
.Izpusti me!" je zaklical Kačur in je skočil prestrašen iz postelje. Zaklenil je duri in je tipal ob steni ter se vrnil v posteljo; pot mu je lil po životu. —
Čemeren in zamišljen je presanjal jutro. Zvonilo je k maši in napravil se je v cerkev, ker ni vedel, kam bi drugače. Cerkev je bila znotraj še siromašnejša in pustejša kakor zunaj. Slike na stenah in na stropu so bile začrnele in so se topile v širokih vlažnih lisah. Oltarji so bili vegasti, leseni svetniki so stali postrani in so se zazibali, če je stopil kdo pred oltar; prižnica je bila lesena in podobna ogromnemu praznemu peharju na štorastem stebru.
Cerkev je bila že polna; tik do velikega oltarja so stale ženske. Vzduh je bil vlažen in zadehel; ljudje so kašljali in pljuvali, ženska krila so šumela, pred vratmi sta se razprla naglas dva kmečka fanta in sta se naposled stepla, pod prižnico se je zasmejal paglavec, star kmet ga je prijel za ušesa in ga je pognal iz cerkve.
Kačur je stal pred zakristijo in se je oziral po ljudeh. Zdelo se mu je, da leži tudi na njih obrazih umazana, neprijazna senca Blatnega dola, pustih, lužastih ulic, sivih hiš in celo njegove temne, samotne izbe. Med ženskami, ki so stale pred oltarjem, je ugledal bujnoraslega dekleta z rdečo židano ruto na glavi, v svetli rdeči jopi in zelenem krilu. Iz njenega obraza je kipelo sočno življenje in komaj da se je poznala senca Blatnega dola na prepolnih, nekoliko osornih ustnicah in na njenih mirnih, rjavih, brezizraznih očeh. Kačur se je ozrl nanjo in se ni zavedal, da je ostal njegov pogled na njenem obrazu, dokler ni cerkovnik pozvonil in je stopil župnik pred oltar.
Tudi maša se je zdela Kačurju zelo čudna in vendar je spoznal, da bi v Blatnem dolu ne mogla biti drugačna. V tej cerkvi in na tem oltarju kadilo ni dišalo kakor drugod, niso sveče tako slovesno svetile kakor drugod; vse je bilo vsakdanje, pusto, pozemsko; župnik je hodil pred oltarjem s trdim, težkim korakom, kakor na polju za plugom, odpira! je tabernakelj z žuljavo, kmečko roko, kakor da bi odpira! vrata v skedenj.
(NdJg/jfvgnjf v prihodnji LfUi/UJ
14. maj 1976
Štev. 20 (1761) —7

Slovenska kmetijska šola v Podravljah stopa s šolskim letom 1976/ 77 v 24. leto svojega obstoja in delovanja. Ustanovljena je bila leta 1953 kot privatna šola, ker avstrijske oblasti kljub ogromnemu krvnemu in materialnemu deležu, ki so ga koroški Slovenci doprinesli k osvoboditvi Avstrije izpod nacizma, niso imele razumevanja za upravičene težnje in potrebe našega naroda.
Borba za lastno kmetijsko šolo, ki je dobila svoj uradni izraz že v zahtevi po kulturni avtonomiji leta 1927, je imela svoje osnove v social-no-poklicni strukturi slovenske narodne skupnosti. Takrat je pretežna večina Slovencev pripadala socialnemu sloju kmečkega prebivalstva. A tudi ob koncu druge svetovne vojne socialna struktura koroških Slovencev ni bila bistveno drugačna.
V času delovanja kmetijske šole v Podravljah pa so gospodarski procesi močno posegli v socialno-poklic-no strukturo prebivalstva v državi in deželi, pa tudi v slovenski narodni skupnosti. V deželnem merilu je do leta 1971 padlo število kmečkega prebivalstva na 11,5 "/o — znotraj slovenske narodne skupnosti na ca. 33 "/&. Agrarni strukturni procesi, ki -segajo že v gospodarske osnove kmetij z 10—20 ha kmetijske zemlje, imajo za posledico množičen beg kmečke mladine — potencialnih gospodarjev — v druge poklice in čedalje močnejše odhajanje aktivnih kmetov na delovna mesta v druge gospodarske panoge.
Ne da bi se spuščali v oceno, ali je beg od kmečkega dela v druge poklice in druga gospodarska področja v takšnem obsegu upravičen ali ne, dejstvo je, da se število pol-kmetov, to je gospodarjev, ki postanejo odvisni od stranskega ali glavnega zaslužka izven kmetije, naglo množi in da je v skupini kmetij do 20 ha zemlje že doseglo 75 "/c. To pomeni, da si morajo v skupini, v katero sodi ca 70 "/c vseh kmetij, tri četrtine gospodarjev zagotoviti stranski ali glavni zaslužek z delom Izven kmetije.
Nakazani procesi razumljivo črpajo substanco in zmanjšujejo zaledje slovenske kmetijske šole, mimo tega pa za našo skupnost skrivajo v sebi potencialno nevarnost pospešenega odtujevanja slovenske zemlje in migracije kmečkega prebivalstva v industrijske centre.
Medtem ko imajo čiste kmetije (Vollersverbsbetriebe) možnost, da s strokovnim šolanjem bodočih gospodarjev pridobijo strokovne osnove, ki jih terja sodobna kmetijska proizvodnja, pa polkmetje (Nebenerwerbs-bauern) zvečine ostanejo brez strokovne usposobitve. Posledica je, da so te kmetije neurejene in da kot take bremenijo gospodarje tako v pogledu na vezanje njihovih mezdnih plač za potrebne investicije, kakor T:udi glede na stalno fizično preobremenitev z dodatnim delom.
Uspešno opravljanje polkmetije nujno predpostavlja preusmeritev in poenostavitev kmetijskega proizvodnega procesa, za kar pa polkmetom manjkajo strokovne osnove. Le z odločnimi, strokovno fundiranimi posegi v obstoječo strukturo polkmetij Je možno bistveno zmanjšati delovni ^as in fizično razbremeniti človeka, kt po delu v tovarni ali na drugem delovnem mestu opravlja še potrebna dela na lastni kmetiji.
. Zato zaslužijo polkmetje vso skrb *n pozornost tako s strani naše strokovne ustanove, kakor tudi s strani slovenskih kmečkih organizacij. Za naše narodno hotenje je bistveno, da sp polkmetje lastniki nad 50 "/o kmetijske zemlje, da so torej skupno s istimi kmetijami čuvarji slovenske Zemlje in da spričo tega predstavljajo važen faktor za teritorialno prisotnost Slovencev na Koroškem.
Problematika dosedanjega obiska kmetijske šote v Podravijah
„ Slovenska kmetijska šola — neza-zeljena in nehotena od dežele in države — ni imela lahkega življenja, paradi privatnega statusa — pravico Javnosti je dosegla šele 18 let po ustanovitvi — je bila od vsega začetka Potisnjena v povsem neenakopraven Položaj. To dejstvo so v polni meri jZkoriščali nemško-nacionalistični in Šovinistični krogi na Koroškem. Na s ovenske kmečke ljudi so — med
njimi celo uradniki kmetijske zbornice in deželne vlade — pritiskali s parolami, da slovenska kmetijska šola ne nudi enakovrednega strokovnega pouka in da njena spričevala v Avstriji nimajo veljave; tako so jih v dokajšnjem številu odvračali od lastne kmetijske šole.
Od leta 1954 do 1960 je podra-veljska kmetijska šola zaradi kratkovidnosti takratnega vodstva slovenske desnice morala celo konkurirati z drugo slovensko kmetijsko šolo, ki je bila ustanovljena v Tinjah, kar je umevno negativno odsevalo na število učencev.
V	najhujši stiski pa se je slovenska kmetijska šola znašla v šolskem letu 1965/66, ko je zaradi izpada 1. letnika padlo število učencev na 4. V tej kritični situaciji je prišla rešitev za podraveljsko šolo v obliki priznanja statusa skupne slovenske šole s strani obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Sporazum je sledil kompleksnemu popisu potencialnih učencev za 10 let naprej. Tako dobljeni rezultati so zagotavljali življenjske osnove za skupno slovensko kmetijsko šolo za vse obdobje, ki ga je anketa zajela.
V	pogledu na vpis je kmetijska šola sicer ponovno zaživela, vendar z ureditvijo skupne šole niso bili odpravljeni dejavniki, ki so dotlej negativno vplivali na dotok učencev. Šola v Podravljah je slej ko prej ostala privatna in v odnosu do tovrstnih nemških kmetijskih šol neenakopravna.
Ko so avstrijske oblasti leta 1971, z osemnajstletno zamudo, slovenski kmetijski šoli končno le priznale pravico javnosti, se je socialna struktura koroških Slovencev pod vplivom gospodarskih procesov tako dalekosež-no spremenila, da status javnosti za kmetijsko šolo ni več imel enake teže kot če bi bil podeljen ob njeni ustanovitvi.
Podelitev pravice javnosti, čeprav ni rešila tudi vprašanja finansiranja šole, pa je podraveljski šoli le prinesla pravice, ki so ji zasigurale njen nadaljnji obstoj. Med te pravice spada javnopravno priznanje spričeval, kar pomeni, da absolventi podravelj-ske kmetijske šole brez zadržkov lahko nadaljujejo šolanje na višjih kmetijskih šolah in da so brez komplikacij pripuščeni k pošolskim strokovnim izpitom. Nadalje sodi sem pravica do zakonite internatske in šolske podpore, do brezplačnih šolskih knjig in do povrnitve voznih stroš-
kov na relaciji šola—bivališče.
Status javnosti, brez katerega privatna šola ob danih zakonitih ureditvah ne bi mogla obstojati, pa v koroški atmosferi spričo neoviranega delovanja in nasprotovanja šovinističnih in nemško-nacionalističnih sil še ne pomeni enakopravnih izhodišč za svobodno in neovirano delovanje šole. Na področju pridobivanja učencev še naprej nemoteno delujejo kmetijski šoli sovražni dejavniki, ki šoli osporavajo pridobljene zakonite pravice in s prikrojenimi lažnimi parolami in pritiski odvračajo slovenske kmečke ljudi od lastne šole. Elementi zapostavljanja kmetijske šole segajo od dezinformacij kmečkega prebivalstva, preko pritiskov glede strokovne pomoči pa do groženj o izgubi pravice do pocenjenih kreditov in subvencij.
ga upadanja števila učencev: od povprečno 15,6 učencev v obeh letnikih v prvem desetletju na povprečno 12 v drugem desetletju in na povprečno 11,7 učencev v zadnjem obdobju.
Nakazana tendenca nenehnega zmanjševanja števila učencev pa ni slučajna, niti ni omejena na našo kmetijsko šolo, marveč ima svoje osnove v že omenjenih gospodarskih strukturnih procesih.
Vprašanje bodoče usode slovenske kmetijske šote v Podravijah
Ker strukturni procesi v kmetijstvu nikakor niso zaključeni, marveč je treba računati še z nadaljnjim upadanjem števila kmečkega prebi-
tako politehnični letnik kakor tudi poklicno šolanje.
Če bo novi kmetijsko-šolski zakon v tej obliki uzakonjen, o čemer ni dvoma, ker vsebinsko odgovarja določbam zveznega kmetijsko-šolskega zakona, bo kmetijska šola v Podravljah, v kolikor ne bo dosegla višjega tipa šole, ostala eno leto brez vpisa v prvi letnik. Pri tem pa še ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kako se bodo zadržali naši kmečki ljudje. Verjetnost, da bodo dajali prednost nemškim šolam višjega tipa, takim, ki bodo vključevale poklicno šolo ali poklicno šolo in politehnični letnik, bo vsekakor večja kakor je bila doslej.
Tendenca upadnaja števila učencev in določbe novega kmetijsko-šolskega zakona nas silijo, da temeljito proučimo število učencev za politehnični
Potožaj
in probiematika
siovenske kmetijske šoie v Podravijah
V Veselah ob Kiop!nj:kem jezeru je bilo — kakor smo poročati že v zadnji Meviiki našega iista — srečanje absoiventov siovenske kmetijske šoie v Podravijah. Ravnateij šoie dipi. inž. Franci Einspieier je ob tej priiožnosti orisai dosedanji razvoj podraveijske šoie ter opozori) na probteme, ki jih bo treba urediti za nadaijnji obstoj te pomembne ustanove koroških Siovencev. V nasiednjem objavijamo njegova izvajanja.	Uredništvo
Nakazanim subjektivnim zaviralnim činiteljem pa so se v zadnjih letih pridružili še objektivni dejavniki, ki so pogojeni z gospodarskimi strukturnimi procesi in ki odtegujejo kmetijski šoli naraščaj. Kakšen vpliv imajo subjektivni in objektivni dejavniki na prijavo učencev v slovensko kmetijsko šolo, na odhajanje v nemške kmetijske šole, v srednje šole in druge poklice, izhaja iz naslednjih podatkov:
števiio potenciatnih učencev 1. tetnik Podravtje nemške kmetijske šote srednje šote nastop učne dobe
teto 1970
32 7 9 3
1971
31
6
8
2
4
1972	1973	1974
29
9
10
1
10
31
5
4
5
15
33
7
3
6
17
1975
24
4
2
8
9
Iz gornjega prikaza jasno izstopa tendenca upadanja števila vpisov na kmetijsko šolo v Podravljah, a tudi odhajanja na nemške kmetijske šole, medtem ko je močno izražena tendenca naraščanja števila potencialnih učencenv, ki odhajajo v druge poklice in takih, ki nadaljujejo šolanje v višjih šolah.
Števito učencev na kmetijski šoti v Podravijah
!e!o	1. tetnik	2. tetnik skupno	
1955/54	18	—	18
1954/55	17	11	28
1955/56	6	11	17
1956/57	11	5	16
1957/58	—	9	9
1958/59	16	—	16
1959/60	5	9	14
1960/61	9	—	9
1961/62	7	7	14
1962/63	11	4	15
1963/64	5	5	10
1964/65	6	4	10
1965/66	—	4	4
1966/67	8	—	8
1967/68	6	8	14
1968/69	12	—	12
1969/70	8	11	19
1970/71	7	8	15
1971/72	6	6	H
1972/73	9	7	16
1973/74	5	9	14
1974/75	7	4	11
skupno	183	128	
povprečno no teto	8	5.8	15,5
povprečno v prvem desettetju	10	5.4	15,6
povprečno v drugem desettetju	5.7	5.5	12,0
povprečno v zodnjem tritetju	5,5	4.5	11,4
detei obsotventov: 70%			
Splošna tendenca upadanja števila učencev na kmetijski šoli v Podravijah izhaja tudi iz prikaza dosedanjega obiska šole. Od ustanovitve šole do danes je v prvi letnik stopilo skupno 183 učencev; od teh je šolo zaključilo 128 absolventov ali okroglo 70 "/o od vpisov v prvi letnik. Obisk podraveijske kmetijske šole v povprečnih številkah pokaže, da se je v prvi letnik vpisalo povprečno 8 učencev na leto, v drugi letnik povprečno 5,8, skupno v oba letnika torej povprečno 13,5 učencev.
Posredovane povprečne številke pa nam ne pokažejo dinamike vpisa, odnosno tendence gibanja števila učencev v posameznih letih. Zato je potrebno, da poslovno dobo šole razdelimo na veČ obdobij. V našem primeru se bomo zadovoljili s tremi obdobji: analizirali bomo, kakšen je bil obisk v prvem desetletju, v drugem desetletju in v obdobju zadnjih treh let. Taka razčlenitev nam pove, da je v prvem desetletju vstopilo v prvi letnik povprečno 10 učencev na leto, v drugi letnik povprečno 5,6, skupno število v obeh letnikih je torej znašalo povprečno 15,6 učencev na leto. V drugem desetletju se je vpis v prvi letnik zmanjšal od povprečno 10 na povprečno 6,7 učencev na leto, v drugem letniku od povprečno 5,6 na povprečno 5,3 in skupen obisk v obeh letnikih od povprečno 15,6 na povprečno 12. V zadnjem obdobju pa se je obisk prvega letnika ponovno zmanjšal na povprečno 5,3 učencev na leto in skupen obisk na povprečno 11,7 učencev.
Posredovana analiza obiska šole jasno opozarja na tendenco nenehne-
valstva, se nujno vsiljuje vprašanje bodoče usode slovenske kmetijske šole v Podravljah.
Če upoštevamo, da je na Koroškem 50 "/o kmetij, ki posedujejo manj od 10 ha zemlje in da 70 "/o kmetij sodi v velikostno skupino do 20 ha zemlje, moramo biti spričo procesov gospodarskega razkroja, ki so že zajeli kmetije nad 10 ha zemlje, zares zaskrbljeni tako za naše kmetijstvo kakor tudi za kmetijsko šolo v Podravljah. Zastaviti si moramo vprašanje, kako v bodoče urediti šolo, da bo še naprej služila gospodarskim in narodnim potrebam naše skupnosti.
Mimo nakazanih težkoč glede vpisa učencev pa nas postavlja novi kmetijsko-šolski zakon, ki je bil v osnutku posredovan tudi Slovenski kmečki zvezi kot nositeljici pravice javnosti za kmetijsko šolo v Podravljah — pred nadaljnje težke probleme. Osnutek novega zakona, ki utegne biti uzakonjen že v kratkem, sicer še naprej deli področje kmetijskega šolstva na poklicne (Beruf-schulen) in strokovne šole (Fach-schulen. Tudi glede šolske obveznosti kmečkih sinov, ki ostanejo na kmetijah, ni sprememb; šolska obveznost traja za vse kmečke fante, v kolikor se ne odločijo za obisk višje šole ali ne nastopijo učne dobe, do izpolnitve 18. leta starosti.
Na področju strokovnega šolstva — kar je predvsem za našo šolo pomembno — pa osnutek novega kmetijsko-šolskega zakona predvideva tri tipe šol:
1.	Kmetijsko Mtokovno šoio s 1.300—1.500 ur pouka v enem aii dveh ietih (sem sodi podraveljska kmetijska šola). V ta tip šole bo — za razliko od doslej — možen vpis le po predhodnem obisku 1. letnika poklicne šole ali po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu. K sprejemnemu izpitu pa bodo pripuščeni samo kandidati, ki bodo po politehničnem letniku absolvirali še nadaljnje šolsko leto ali eno leto učne dobe.
2.	Kmetijsko strokovno žoio s
1.800—	2.100 šoiskih ur v dveh iet-nikih. Ta tip šole vključuje tudi poklicno šolanje; za vpis torej ni potreben obisk poklicne šole.
3.	Kmetijsko strokovno žoio z
2.800—	4.500 ur pouka v treh do Mirih ietntkih. Ta tip šole vključuje
letnik in potencialnih učencev s področja čistih kmetij in polkmetij, ki bi prišli v poštev za kmetijsko šolanje. Sele na osnovi realnih rezultatov ankete se bomo lahko odločili za bodočo ureditev šole v Podravljah.
Pri obravnavi tega vprašanja je zanimivo omeniti, da so na Koroškem poleg že obstoječega tipa triletne strokovne šole (to je šole, ki vključuje politehnični letnik in poklicno šolo) tendence za ureditev dvorazredne celoletne kmetijske strokovne šole in agrarno-trgovske šole. Dvorazredna celoletna kmetijska šola naj bi v prvem razredu zadostila zahtevam politehničnega letnika, v drugem razredu pa bi s celoletnim poukom posredovala snov dosedanje klasične kmetijske šole. V ta tip šole pričakujejo predvsem dotok učencev s polkmetij. Absolventi takih šol, ki bi s šestnajstim letom zaključili strokovno šolanje, bi nato imeli še možnost, da nastopijo učno dobo na drugem poklicnem področju. Agrarno-trgovska šola pa bi bila neke vrste simbioza med kmetijsko in trgovsko šolo.
Povzetek in zakijuček
Svoja izvajanja ne bi rad zaključil, ne da bi povzel bistvene elemente, ki jih bo treba upoštevati pri presoji o bodoči ureditvi šole v Podravljah.
1.	Če kmetijska šola v Podravljah ne bo dosegla višjega tipa, bo vpis v bodoče možen le po predhodnem obisku prvega letnika poklicne šole ali po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu. Praktično bo to za podraveljsko kmetijsko šolo pomenilo, da bo v šolskem letu 1976/77 ostala brez prvega letnika in le s tremi učenci v drugem letniku.
2.	Sprememba ustroja podraveijske šole, bodisi v smeri tipa šole, ki vključuje poklicno šolanje, ali dvorazredne celoletne šole, ki vključuje politehnični letnik, ali pa agrarno-trgovske šole bo možna le na osnovi izčrpnega popisa in analize potencialnih učencev.
3.	Kmetijska šola v Podravljah je 23 let služila potrebam kmetijstva in neposredno ter posredno doprina-šala svoj delež k gospodarskemu in etničnemu hotenju naše narodne skupnosti. Naloga vseh nas je, da zastavimo svoje sile za ureditev take šole v Poravljah, ki bo še naprej delovala v korist naše narodne celote.
Dunajski razgovori v stvarni iuči
Astram)
z narodno skupnostjo brez preštevanja, zaradi česar je bilo tudi mogoče stvarno razpravljati. Na ta način je prišlo tudi v nekaterih vprašanjih do zbližanja stališč in to zlasti glede potrebe pospeševanja narodnih skupnosti, glede krajevnega in stvarnega območja nameravanega zakona o narodnih skupnostih in še glede sestava predvidenih sosvetov narodnih skupnosti kot bodočih zakonitih posvetovalnih organov vlade za vprašanja narodnih skupnosti.
Ni pa prišlo do zbližanja v bistvenem vprašanju uporabe slovenskega uradnega jezika dodatno k nemščini, medtem ko sta bili vprašanji dvojezičnih topografskih napisov in označb ter šolstva iz dosedanjih razgovorov bolj ali manj sploh izvzeti.
Tako so ostala bistvena vprašanja še odprta in bi sklenitev zakona o narodnih skupnostih tudi ob
upoštevanju nekaterih stališč slovenske narodne skupnosti nikakor ne pomenila uresničitev in izvedbo določil člena 7 državne pogodbe!
Zato smo koroški Slovenci na razgovorih tudi nedvoumno poudarili, da smo mnenja, da je boljše najti tudi v daljših razgovorih sporazumno znosno rešitev, kakor sedaj čez noč sprejeti zakon, ki ponovno ne bi pomenil izvedbo člena 7, torej mednarodnih manjšin-sko-varstvenih določil, katerim se tudi nekaterim pospeševalnim ukrepom na ljubo nikdar ne moremo odreči. Če smo doslej prenesli čez 20 let zamudnega reševanja, smo pripravljeni še nekaj časa čakati, če je resnična volja za sporazumno reševanje.
Naše spomenice, številne vloge in sedanje 35 strani obsegajoče stališče do zakona o narodnih skupnostih so dejansko dokazi naše stalne pripravljenosti za sporazumno reševanje in trenutni razgo-
vori ne pomenijo — kakor to skuša prikazati tisk — našega odstopanja od načelnih stališč, marveč stvarni pristop ekspertov do naših predlogov in gledišč. V tem je vsekakor bistvena sprememba kvalitete razgovorov, ki jo pozdravljamo in želimo, da ne bi bila le na strani ekspertov, marveč zlasti tudi na strani pristojnih v vladi in parlamentu, ki bodo dokončno odločali.
Le od slednjih je torej odvisno, ali se bodo nadaljevali poskusi sporazumnega reševanja v trenutnem stvarnem vzdušju in z resnično pripravljenostjo za znosno rešitev — mi smo vsekakor resno pripravljeni — ali pa nam bodo kakor pri vseh dosedanjih manjšinskih zakonih z izvajanjem zahtev nacionalističnih krogov oktroirali le svoje, za nas nesprejemljive rešitve. Temeljita analiza „hearinga" pred parlamentom bo vsekakor omogočila točnejši odgovor na to vprašanje.
MEDNARODNO ZUNANJETRGOVSKO PODJETJE
odpira v Celovcu novo predstavništvo, v okviru katerega razpisuje prosto delovno mesto
TAJN!CE
Pogoj za sprejem znanje obeh deželnih jezikov, strojepisja in stenografije. Nekajletna praksa je zaželjena.
Ponudbe pod označbo ..Tajnica' na uredništvo našega lista.
Št. Vid v Podjuni
Veličastna osrednja proslava...
s 3. stram)
gesel med narodnoosvobodilno vojno in da je pod tem geslom zasedal tudi prvi svobodni in revolucionarni parlament na osvobojenih tleh Slovenije — Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda. ,Mislim," je dejal Kardelj, „da je to največje priznanje, ki ga lahko umetniku da njegov narod in pa čas. Pravim tudi čas, kajti tudi danes, sto let po njegovem rojstvu, je Cankarjeva umetniška beseda enako živa in enako veljavna, kakor je bila tedaj, ko je bila izrečena. Naša proslava pa naj bo samo delček tega priznanja in obenem izraz našega ponosa, da sta slovenski narod in slovensko delavsko gibanje dala takega ustvarjalca umetnosti, humanistične misli in revolucionarne ideje."
Drugi govornik je bil podpredsednik SAZU akademik dr. Bratko Krett (zaradi pomanjkanja prostora bomo glavne misli iz njegovih izvajanj objavili v prihodnji številki našega lista — op. ured.), nato pa so izbrani igralci iz vseh slovenskih poklicnih in tudi nekaj amaterskih gledališč izvajali odrsko priredbo znanega Cankarjevega dela „Hlapec Jernej in njegova pravica".
Poleg osrednje proslave pa se v Sloveniji, med zamejskimi Slovenci in sploh širom po svetu, kjer žive Slovenci, vrstijo še najrazličnejše druge prireditve, posvečene stoletnici rojstva Ivana Cankarja. V ta okvir sodijo med drugim tudi otvoritev novega poslovnega prostora knjigarne .Naša knjiga" v Celovcu; gostovanje članov Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, ki so v nedeljo v Beljaku, v torek pa v Celovcu kot gostje SPD .Bisernica" izvajali dramatizacijo Cankarjevega .Martina Kačurja"; in zlasti predstavitev najnovejšega slovenskega umetniškega filma .Idealist* (posnetega po Cankarjevem .Martinu Kačurju") v Ce-
USKARNA
založniške in tiskarske družbezo.j.
DRAVA
Podljubelj/Unterloibl 41 9163 Podgora/Unterbergen (Tel. 252 In 250)
razpisuje ob koncu šolskega leta mesto
vajenca
k) se želi Izučiti za črhostavca
Pogoji za sprejem:
Znanje obeh deželnih jezikov in dovršena glavna šola ali nižja gimnazija. interesenti se lahko oglasijo na zgornji naslov, kjer je možen podrobnejši razgovor in ogled delovnega mesta.
lovcu, Št. Jakobu v Rožu in na Čajni po posredovanju Slovenske prosvetne zveze. Take in podobne prireditve se bodo vrstile še skozi celo leto, kajti proslavljanje Cankarjevega jubileja je preraslo v pravo kulturno gibanje — kakor je dejal sekretar odbora za proslave Mitja Rotovnik — z globoko kulturno politično vsebino, katere pravi smisel je lahko le nenehen boj za to, da vrednote, za katere se je bojeval Cankar in ki predstavljajo najžlahtnejšo vsebino osvobodilnih naporov delavskega razreda in vseh, postajajo kar najbolj vtkane v politični in kulturni program.
Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem prireja v času od 27. do 30. maja 1976 (od četrtka do nedelje)
!ZLET NA OTOK KRK
Smer potovanja: Celovec - Ljubljana - Rijeka - Omi-šalj (otok K'k)-Krk-Baška -Omišalj- Senj -Plitvice - Karlovac - Novo mesto -Ljubljana -Celovec. Cena: šil. 800.— za člane društva; šil 880.— za nečlane. Prijave do 10. maja 1976 — Osterreichisch-jugoslawische Gesellschaft, 9021 Klagenfurt, Postfach 134
Materinski dan — dan, ko počastimo naše matere. Vendar pa ta dan v letu vzbuja skrb, kot da je samo ta dan tisti, ko se izmed ostalih spominjamo svoje matere. Toda življenje slehernega človeka je tesno povezano z materjo. Beseda mati — mama spada med prve besede, ki smo jih znali izreči. A krivični bi bili, če bi to povezavo omejili le na otroštvo. Kajti mati nas spremlja skozi vse življenje, četudi je morda že v grobu.
To so bile pozdravne besede predsednika SPD „Dantca" Stanka Wa-kouniga na proslavi materinskega dneva, v nedeljo 9. maja 1976 v dvorani pri Voglu v Št. Primožu, kamor je vabila mladina našega društva. Vabilu se je odzvalo mnogo mamic in tudi drugega občinstva. Ljudje so prišli, da bi videli predstavo, ki je bila pripravljena v čast našim mamicam.
Ko se je odprl zastor, se je občinstvu razgrnila čudovita slika, zakaj na odru je stalo 45 otrok od štirih do dvanajstih let, polnih mladostne vneme in pričakovanja, da pokažejo kaj so se za ta dan naučili. Ob spremljavi harmonikašev Stanka Polcerja in Hanzija Kežarja, ki je otroke tudi pripravil za nastop, je otroški zbor
ŠPORTNI
Mn m	a a u
ŠPORTNI
a !S	M 121 HJM !2 M
* LJUBLJANA SLOVESNO PROSLAVILA 31. OBLETNICO SVOBODE —
V ..ŠTAFET) ZMAGE 4 KOROŠKE EKIPE
Preteklo soboto in nedeljo je glavno mesto Slovenije Ljubljana proslavilo svojo 31. obletnico osvoboditve. V okvir slovesnih proslav so spadale športne prireditve, ki so bile pripravljene pod nazivom „Pohod po poteh partizanske Ljubljane" že dvajsetič po vrsti. V vseh disciplinah jubilejnega XX. pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane" je sodelovalo nad 80.000 tekmovalcev in rekreativcev, ki so na svoj način proslavili obletnico končanega boja v mestu Ljubljana, ki se nikdar ni vdalo okupatorju in ki nosi zasluženo ime mesta heroja.
Otvoritev množičnega manifestativnega pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane" sta tvorila že v soboto pohoda na 10.000 m in 5.000 m, ki sta se ob 11. uri dopoldan stekla skupaj s ..štafeto mladosti" na Trgu revolucije. Med sobotne prireditve pa je štela tudi invalidska štafeta na vozičkih 4x400 m.
Nadvse vabljiv v športnem oziru pa je bil nedeljski program pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane". Mladi kolesarji so se poskusili na tradicionalni krožni trasi, nato pa je sledil mednarodni kolesarski kriterij prijateljstva, ki je kot tretja etapa štel k jubilejni X. kolesarski dirki Alpe-Adria. Ljubljanski .Kriterij prijateljstva" je zmagal Peter Thaler iz Zvezne republike Nemčije pred Jagljo (Poljska) in Benačekom (ČSSR). Ljubljanski zmagovalec 3. etape pa je bil naposled tudi zmagovalec jubilejne kolesarske dirke Alpe-Adria. Po reviji kolesarjev pa so na spominski krožni progi zaživeli atleti, ki so v .Štafeti zmage" tekli 3x1000 m (za moške ekipe) oziroma 3x600 m (za ženske ekipe). Štafete zmage so se udeležile tudi štiri ekipe s Koroške: 3 ekipe dijaškega doma in fantovska ekipa Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ekipe dijaškega doma so zasedle v skupini osnovnih šol mesta 44 (Stanko Inzko, Hanzi Schumer, Pepi Schumer), 66 (Vili Ošina, Silvo Kumer, Daniel Bogataj) in 68 (Oto Lausegger, Mirko Wieser in Toni Koncilja). Ekipa Slovenske gimnazije (Ciril Hribar, Rudi Primik, Milan Blažej) pa je bila 23. Tekmovalci slovenskih ekip iz Koroške niso segli po zmagovalnih plaketah. Njihova udeležba je bila pomembnejša. Med štafetnim tekmovanjem pa so prispeli na cilj prvi udeleženci partizanskega marša na 25.000 m in partizanskega marša na 8000 m. Veličasten pa je bil .Tek prijateljstva", tek v spomin okupirane Ljubljane dolg nad 4200 m, katerega se je udeležilo nad 90 tekmovalcev iz 39 mest 14 držav. Zmagal je favorit Victor Mora iz Columbije, pred lanskoletnim zmagovalcem Simoesom iz Portugalske.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Tanežlč; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52 5 50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
* TESNA ZMAGA ZA SAK — IZID TEKME PROTI HORTENDORFU POTRJEN
Težje kot je bilo pričakovati, je enajsterica Slovenskega atletskega kluba minulo soboto točkovala v prvenstveni tekmi z ekipo iz Gospe svete. SAK je z zadetkom, ki ga je v zadnjih minutah igre dosegel Jože Fera, tesno zmagal 1:0. Lažje pa se je godilo drugemu slovenskemu zastopniku v 2. nogometnem E razredu ekipi iz Sel. Selani so doma premagali ekipo iz Krive Vrbe sigurno s 4:1. Za Selane, ki so se po porazih kot kaže opomogli, so dosegli gole Florijan Dovjak 2, Nan-ti Olip in Franc Dovjak.
Po minulem nogometnem kolu je stanje Slovenskega atletskega kluba izredno ugodno. Najhujši tekmec, ekipa iz Poreč, je namreč v St. Janžu iztrzil le remi 1:1. Začasno ima potemtakem Slovenski atletski klub naskok 4 točk, a ima v seštevku igro več od tekmecev. Koroška nogometna zveza je namreč po protestu SAK razveljavljeno tekmo proti Hortendorfu, ki se je končala z zmago 1:0 za ŠAK, na seji v petek zvečer priznala. Tekma je bila, kot znano, razveljavljena, ker jo je sodnik predčasno ukinil.
V prihodnjem prvenstvenem kolu je na sporedu prvenstvena tekma med četrtouvrščeno ekipo iz Škofjega dvora in vodečim SAK. Tekma je predoločilnega pomena in bo v nedeljo, ob 16.30 uri v Škofjem dvoru.
Ob ekipa adi
ubrano zapel pet pesmi. Med posameznimi pevskimi točkami pa so bile vpletene razne deklamacije, katere so posamezniki dobro podali in so pri poslušalcih, tako kot tudi pevci, našli dober odziv. Tudi naslednja slika: na odru nas je razveselila. Nastopila, so dekleta ob spremljavi citer na katere je igrala Marjanca Polcer, ter harmonikaša Stanka Polcerja in zapele več koroških narodnih pesmi. Tudi tu so sodelovali mladi dekla-matorji, ki so z raznimi pesnitvami prikazali dobroto in potrpežljivost materinega srca. Potrpežljivost pa je pokazal tudi Hanzi Kežar, ki je z otroci naštudiral celotni spored.
Drugi del sporeda je izvajal mešani sbor SPD „Danica", tudi pod vodstvom Hanzija Kežarja. V tem delu pa so se prireditelji spomnili tudi 100-letnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja, ki je veliki del svojega, pisanja posvetil materi. Predsednik Stanko Wakounig je med pevskimi točkami bral odlomke Cankarjevih črtic v katerih je pisatelj ovekovečil dušo svoje matere.
Tako je materinska proslava v Št. Primožu imela dvojni namen. Povezava le-te s 100-letnico rojstva Ivana Cankarja je bila povsem na mestu, kajti malo je pisateljev, ki so v svojem umetniškem delu posvetili toliko časa in ljubezni materi, kot on. Zato je celotna prireditev bila zelo uspešna, tako po umetniški ravni kot S strani obiska. Po zaključku pa so prosvetaši „Danice" mamice povabili na malo gostijo in jim tako izkazali svoje spoštovanje in ljubezen.
Dame/a
MLADINCI SAK ŠTEJEJO MED NAJBOLJŠE EKIPE KOROŠKE
koncu minulega tedna je mladinska nogometna Slovenskega atletskega kluba prestala kar dve hudi preizkušnji. V soboto so imeli mladinci SAK v gosteh ekipo iz Ebenthala in jo porazili z 2:0, na materinski dan pa so mladinci SAK gostovali pri najhujšem tekmecu v boju za prvo mesto — pri sovrstnikih kluba DONAU v Celovcu. Mladinci so težko preizkušnjo prestali izredno dobro, saj so ta dan slavili visoko zmago 7:2 (5:0). Zablestela sta posebej Marjan Velik in Justin Polanšek, za katere vlada zanimanje tudi s strani vodje koroške mladinske reprezentance Hohenbergerja. Njihova igra je pokazala, da nedvomno štejeta med največje talente koroškega mladinskega nogometa. Sploh pa je treba pohvaliti celotno moštvo mladinske ekipe Slovenskega atletskega kluba, za katero menijo vidni predstavniki koroškega nogometa, da šteje na Koroškem med najboljše.
Z zmagama ob koncu tedna je mladina SAK obdržala I. mesto na lestvici mladinske skupine G. SAK vodi z 38 točkami pred sovrstniki iz Blatograda (37, Blato-grad je zmagal 12:0 v Porečah) in DONAU (35). Naslednja prvenstvena tekma bo v nedeljo, 16. maja, ob 17.30 uri na Koschatovem igrišču v Celovcu, nasprotnik pa bo mladinska ekipa iz Šmarjete.
Koroško zgodovinsko društvo bo v ponedeljek 17. maja 1976 ob 11. url v avli koroškega deželnega muzeja otvorilo
POSEBNO RAZSTAVO
„Pernhart, gradovi in razvaline, risbe in skice"
Člani zgodovinskega društva in gosti prisrčno vabljeni.
Slovensko prosvetno društvo „Roi" in mešani pevski zbor v Št. Jakobu v R. vabita na
ST(LN! KONCERT ROŽANSKE LJUDSKE PESM! Zborovodja:
Lajko Milisavljevič
v nedeljo 30. maja 1976 ob 20. url v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
SOBOTA, IS. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEtlA, IS. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
POMEDEUEK, 17. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Slovenski samospevi — Dr. R. Vospernik: Pogovori v skupini (pravilno zadržanje v diskusiji In prednosti skupinskega pogovora).
TOREK, IS. S.: 9 50 Za našo vas — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 19. 5.: 15 45 Celovški radijski dnevnik — Zborovska glasba — Cerkev Ir* svet.
ČETRTEK, 20. 5.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 21. S.: n.45 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo.