ca koristi d«lov* ljudstva. " !w-o opr»vi«*<«' do |s ksr produv««M|w. Is popor Is devoted ths interssts of the working class. Work-#rs ar« entitled tO ell what they produce. Rnurad a« ••ooarf-elaai matter, Dae. I, 1907, at tba psat offloa "' uadat tba Act af Coag raM a( M a rab Brd, 1M79. at Cbtoaco Office: 2146 Blue Uland Ave. Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! na številko v oklepafu-ki se naha|a poleg vašega naslova, prilepile« nega s pod a | ali na ovitku. Ako (254) |e številka . teda| vam e prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo, ponovite |o tako). Štev. (No.) 253. Chicago, BI., 16. |ull|a (July) 1912. Leto (VoL) VIL Suženjske mezde. Statistični urad je pred krat-__ izdal poročilo o industrije» r|em izdelku v Združenih državah fpjl i. 1909. to poročilo izkazuje, da je bilo to leto nekaj nad 6 milionov delavcev zaposlenih v nitfuufakturnih podjetjih. Plača povprečnega delavca je znašala za omenjeno leto $519.00. To kaže > da so se plače v desetih letih zvišale za okroglih 20%; v istem ¿asu pa so se cene življenskim i potrebščinam zvišale za 40— m Zvezni delavski biro je po daljši študiji prišel do zaključka, da najmanjša plača, s katero mora ameriški delavec preživljati svojo družino in vzdržati svojo sposobnost za delo. znaša $900. Pa tudi pri tej plači se mora delavec in njegova družina odreči marsičemu, kar bi bilo za njihov fizični in duševni razvoj potrebno v sedanjem kulturnem času. Kako izhajajo delavci s $500 na leto, si lahko vsakdo misli. Ta auženjska mezda niti za vsakdanje življenske potrebščine ne zadostuje. Vsak dan brezposelno" ati, vsaka bolezen pušča pri teh iulionih modernih sužnjev neizbrisne sledove. Konvenciji obeh strank, ki sta odločevali in ki imati še v bodoče za nekaj let odločevati usodo teh trpinov, sta za nami. S svojima kandidatoma se obe s polno paro pripravljati na volilni boj. Ravno ti delavski m i l ion i imajo odločiti zmago. V svoji zaslepljenosti bodo glasovali za ohranitev sedanje bede, kajti nobena starih kapitalističnih strank v svoji platformi Uim*i točke, ki bi bito < stana Jdanji položaj le za las izboljšati in zato bo pod njuno vlado postajal položaj delavcev vedno sla-bejši. dokler delavci ne bodo dobivali popolnega produkta od vojega dela, to je, dokler ne bo zmagal socializem. Skrajna lopovščina. V mestecu Grabnon, bljizu Npv Orleansa, La., se je zadnji teden dogodil slučaj, ki nas navdaja z dvomom, da živimo v kulturni državi dvajsetega stoletja. Sicer je barbarizem in divjaštvo ameriškega kapitalizma na dnevnem redu, a tako brezvestne lopovščine, kakeršne uprizarjajo kapitalistični hlapeoni v južnih državah naše republike, pa kažejo nov rekord barbarizma. Množica linijskih lesnih delavcev je priredila shod skupno z neunijskimi sodelavci z namenom, poučiti izven organizacije stoječe tovariše o važnosti iste ter jih tako privesti V" vrste bojevne* ga proletariata. Shod se je vršil v najlepšem redu. Naenkrat je počilo več strelov in več zboroval-cev je ležalo na tleh v krvi. Trije so bili mrtvi in več ranjenih. Lesni baroni so si tako povečali svojo peklensko slavo, ki sestoja iz dolge vrste najbrutalnejših zločinov in najostudnejših lopov-Sčin. I)a pokrijejo svoje divjaško početje, »o poklicali na pomoč milico in tolpo šerifov, češ, da je njihovo življenje in imetje v nevarnosti. Predsednik ^bratovščine leffnih delavcev je bil aretiran, ker je obdolžen umora. Sedaj se nahaja v okrajni ječi v Lake Charles. Ta slučaj je samo en del boja, katerega bojujejo lesni baroni z delavci. Kapitalistični samopaš-aeži hočejo z brutalno silo preprečiti organiziranje svojih delavcev, ker vidijo, da drugače ne gre. Že obstoječe organizacije med lesnimi delavci so čvrsto odbijale napade in pospeševale solidarnost. Organizirano delavstvo v vsej Lonisijaniji prireja shode in naj* odločnejše protestira proti naši-lju lesnih magnetov. Zopet nove žrtve. lil mrtvih in dvajset ranjenih je posledica tretje večje nesreče na ameriških železnicah v prvih štirinajstih dneh meseca julija, ko je eden osobni vlak za vozil v drugega blizu l-»a Orange, 111. Na postaji Western Springs, 111., se je shodno vozeči 4 Denver ex pre s' vlak nekoliko zamudil zaradi popravljanja lokomotive. V tem času je pa pridervil poštni vlak iz O mahe. Vsled goste megle stroj-uik ni mogel videti, je li proga prosta ali ne, potrebna znamenja je pa šele dobil, ko je bil samo 500 čevljev od stoječega vlaka, a tedaj je bilo že prepozno, kajti vlak je vozil okrog 50 milj na uro ob tem času. Dasi je strojnik odprl paro v nasprotno smer in bile odprte vse zavore in dasi je strojnik stoječega vlaka, spoznavii pretečo nevarnost, odprl vso paro, da bi njegov vlak ubežal nesreči, je bila katastrofa neizogibna. Oba vlaka sta last Chicago, Burlington & Quincy družbe. Ka-dovedni smo, na. koga bo uprava železnice zvrnila krivdo, kajti jasno kot beli dan je, da je nesrečo provzročila pomanjkljivost v upravi. S pravičasnim signaliran-jem bi se ta katastrofa prav lahko preprečila. Seveda, boljša signalizacija bi zahtevala več stroškov — denarja, katerega je tisočkrat in tisočkrat škoda, kadar se gre za splošni blagor ljudstva. Naša vlada, ki je edina v to poklicana da z zakoni v prid varnosti potnikov uredi promet na železnicah, pozna ljudstvo samo takrat, kadar se gre njenim voditeljem za 'glasove, sicer jim je blagor ljudstva deveta briga. Da si se dogajajo katastrofe dan na dan. ena groznejša od druge, vlada niti z mazincem ne gane, da bi naredila konec tej privatni morilni gonji 'za profit, kar je edini vzrok tako številnih nesreč. Sicer je pa vsako upanje na izboljšanje prazno, dokler ne bodo orišli na* krmilo vlade možje, ki zahtevajo, da vlada orevzame v svojo oskrbo vsa prometna sredstva in zato tudi železnice. Vlada ne bo gledala na to, koliko pro-fita naredi, pač oa bo stremila za tem, da da potnikom čim najvarnejšo vožnjo. Podržavljen je železnic in drugih javnih prometnih sredstev pa ima danes samo socialistična stranka na svojem programu in bo to idejo tudi realizirala, kakor hitro pride do moči. edajK se to zgodi, je pa odvisno od ljudstva samega. Taktika naših nasprotnikov. I/aii, zavijanja in obrekovanja so edini argumenti, s katerimi naši nasprotniki pobijajo socializem, dobro vedoč, da se socializma stvarno sploh ne da pobijati, kajti socializem sloni na resnici, pravici in človekoljubju, vsled tega je neizpodbiten. Da svoje plačano hlapčevsko delo vseeno opravljajo, se poslužujejo nastopati podlosti. Tako je znani pro-tisocialistični agitator D. Gold-stein. ki je bil svoj čas socialist, podpiral svoje trditve v Little Kock, Ark., z lažjo, češ, da je on pofzval socialističnega predsedniškega kandidata E. Debs-a na javno debato, a da je to Debs iz strahu pred blamažo odklonil in prosil Goldsteina, da se privatno snideta v nekem hotelu, kjer se bodeta pomenila. Ko so sodrugi Debsu sporočili o tej Goldsteinovi trditvi, ni samo odločno zanikal vsako znanje in stik s tem človekom, ampak je javno pozval Goldstein-a na javno debato o socializmu, katere pa Goldstein* ni sprejel, marveč se je potulil kakor moker pes. Kljub temu, da je doživel par velikanskih blamaž, Goldstein še vedno rogovili s svojo modrostjo, dasi bi moral že zdavnaj zginiti v najskrivnejši kotiček, ako bi imel le količkaj poštenja in čssti v sebi. Brez premirja. V našem delu, v našem boju ni premirja. Nasprotniki nam ga ne dovole in mi ga jim ne ponudimo. ("'emu bi jim ga. ponudili! Smo li morda utrujeni? Nismo 1 Si je poželel morda kdo izmeti nas počitka? Ne! Naš boj je ^e-žak, toda plemenitost naših idej premaguje lahko vse težave v boju. Naši nasprotniki so močni, toda naše hrepenenje po končni zmagi je močnejše od najmočnejšega nasprotnika in naša volja, ki je prijetna družica našemu hrepenenju, je kakor orkan,' ki mora izvršiti svojo nalogo preko vseh zaprek in brez vsakega u-smiljenja. V boju ni in ne more biti u-smiljenja. 'Našim, nasprotnikom ui sveta nobena delavska stvar. Ni jim sveto delavsko življenje, niso jim sveti delavski ideali, ne mir delavskih družin n« delavske organizacije. V boju zoper dela V st'vo se ravnajo po znanem rimskem geslu: 14 Mors tua, vita mea". Tvoja smrt je moje življenje. Cerkev so uklenili kapitalističnemu jarmu, da potom nje uče delavstvo verovati v prijetnost revščine, verovati, da je beda dar posebne božje milosti in izkoriščanje sad najvišje modrosti. Plemeniti čut narodne ljubezni, ki je svoj čas spajal in navduševal po svobodi koprneče ljudstvo, so ponižali na nivo pro-tidelavske agitacije. Država, ki bi morala biti društvo, v katerem bi imeli vsi enake pravice in enake dolžnosti, je postala kapitalistična organizacija, v kateri se sklepajo brez ljudske vednosti in piloti ljudski volji zakoni, ki imajo namen ščititi brezvestne izkoriščevalce in tlačiti izkoriščane. Militarizem je moč v rokah častilcev zlatega teleta, da potom njega preprečijo nastop delavstva tedaj, kadar ga ne more preprečiti v imenu na roti ne ljubezni» ne v imenu zakonov. In še ni dosti. Naval delavskega gibanja je močnejši od vseh zakonov, od vseh predsodkov. Plamen v bedi porojenega hrepenenja po življenju ni poznal in ne pozna zaprek. Iz zapuščenih de- lavskih organizacij so vstajale, kakor ptič feniks, nove organizacije, močnejše in silovitejše. Iz temnih ječ so prihajali od trpljenja izmučenih bojevnikov glasovi in kazali pot naprej novodobnim razlaščevalcem. In v potokih dragocene delavske krvi, ki je bila prelita v pravičnem boju in za pravično stvar, so srkali ih srkajo še utrujeni a ne premagani zavedni delavci nove moči, nove energije, tla nadaljujejo boj brez premirja, z vsemi sredstvi. Nasprotnik si je znal poskrbeti druga sredstva. Železno pest si je odel z rokovico in oblekel je delavsko jopo. Delavsko gibanje je hotel uničiti z delavstvom in z delavskim orožjem. Ustanovil je delavske organizacije. Kru-mirstvo je proglasil za svobodo dela; ustvaril je nauk o razrednem sodelovanju in iza bogato obložene mize je jel metati ostanke in mrviee. Odrekel se je vsled delavskega nastopa nekaterim malim privilegijem in si domišljal, da bo delavskega gibanja konec. Kako se je motil. Kako bi bilo mogoče, da bi se zadovolilo z mr-vicami to delavstvo, ki se ni balo ječ, ki se ni uklonilo nobenemu terorizmu nobeni sili. Kako naj se zadovoli s sedanjimi mr-vicami to delavstvo, ki je v svojem dosedanjem boju spoznalo moč in sveto pravico svojih zahtev? Kako blazna je misel, da se da zajeziti silovito reko delavskega navdušenja in delavske volje. Delavstvo ne vpraša miloščine in odklanja usmiljenje; ono hoče razlastiti svoje razlaš-čevalee; hoče, da bodo imeli pri bogato obloženi mizi vsi za enak komole prostora in zahteva od izkoriščevalcev da se povspno na stopnjo delovnega ljudstva, ako si hočejo priboriti pravico vživa-ti sadove dela človeške družbe. To zahteva delavstvo, za to se zavedno delavstvo bojuje in bojevalo se bo dalje brez usmiljenja in preko vseh zaprek dokler ne bo uničen zadnji parasit človeštva. Roosevelt ameriški Bismarck. Danes ne more biti več dvoma o stremljenju Rooseveltove politike. On hoče biti ameriški Bismarck in kot tak z železno roko potlačiti hitro rastočo moč socializma, kakor je to delal nemški kancelar, O tem se je Roosevelt izrazil napram nekemu evropejskemu časnikarju. Sioer so bile njegove želje, da njegove izjave ne pridejo do ušes ameriškega prebivalstva in je bil brez dvojbe t«di uverjen, da se to ne zgodi, sicer bi ta politični petelin ne govoril s tako predrznostjo. Njegove tozadevne izjave so bile priobčene v "Aftenposten" v Cristhianiji. To je eden glavnih kapitalističnih listov na Norve-hškem. Imejmo upanje, da bo izid jesen, skih volitev tako zelo ohladil Kooseveltovo kri, tla bo enkrat za vselej zgubil skomine po Bi-smarek-ovi slavi. Pravica in monopol. Najlepši ekscmplar ameriških sodnikov, ki barantajo s pravico kakor jud s svojo robo, je sodnik Archbald, ki je kot član zveznega trgovskega sodišča tako očitno barantal s svojo robo — pravico, da so bile oblasti prisiljene poseči v njegove kupčije, četudi so mižale z obema očesoma. Arch' bald si je primešetaril prav lepo vrsto tisočakov. Ameriški kapital je tako mogočen, da ima celo na "pravici" monopol. Pri vsem tem pa se dobijo ljudje, ki so proti odpoklicu sodnikov! Zasluženo plačilo. Minulo soboto je zvezin senat glasoval, ali naj senator Lorimer iz Illinois-ta obdrži svojo "senat-sko togo' ali ne. To glasovanje je bila posledica obtožeb, da je bil Lorimer izvoljen potom pod kupovanja in da vsled tega ni bil postavno izvoljen. Poseben senatni odsek je preiskal j>odrobnosti njegovega volilnega boj« in o uspehu poročal. Na |>odlagi teh poročil je senat potrdil obtožbe in s 55 proti 28 glasovom Lorimerja izključil iz senata. Pred glasovanjem se je Lori" mer zagovarjaj cele tri dni. V svojo obrambo je klical tudi boga za pričo, da je nedolžen, dasi je njegovo podkupovanje dokazni no. — Kaj vse se danes ne zgodi v božjem imenu! Ironija. Pri okrožnem sodišču v \Va-sjngton, D. C., je sodnik Gould izrekel razsodbo, da uslužbenci na Pullman karah nimajo pravice zahtevati odškodnine bodisi od Pullman družbe, ali od železniških družb* ki imajo Pullman kare v prometu, četudi je nemarnost teh družb direkten vzrok ponesrečenja, To pa zato. ker vsprejema pogodbo med uslužbenci in družbo to veleva. Pri tem so prizadeti v.prvi vrsti Črnci. Sodnik Gould torej ne smatra črncev za enakopravnih z belimi, ampak misli, da so š^ vedno sužnji, ki so njegovim predsednikom nakopičili ogromno premoženje. Ironija pri vsem tem pa je to, da je glava Puli mano vih plantaž Robert Lincoln, sin Abrahama Lincoln-a, osvoboditelja črncev. Dvojna pravica. Kapitalisti so vselej hoteli imeti, so imeli in imajo pravico sha jatj se k pogovorom, posvetovali jem, organiziranju itd. Fabri kantje ne sinajajo in določujejo cene sojini izdelkom, Če»tokrat mi protizakoniti način. Ali imajo delavci isto pravico? Bogatini se shajajo na bankah, klubih in drugih elegantnih dvoranah. Delavci, reveži, se morajo cesto zbirati na cestah. Vse organizirane sile današnje družbe so zoper nje. Kapitalisti imajo na svoji strani armado, mornarico, policijo, milico, zakonodaje, sodišča itd. Katlar se bogatini shajajo in posvetujejo, tedaj oblasti pravijo, da so ti shodi potrebni za blagor človefcke družbe. Kadar pa reveži delajo to, tedaj vidi vlada povsod zarote, anarhizem, bombe, nevarno druhal, sčuvanje k nemirom, k revoluciji, nasilju in umoru. Ako mirni štrajkarji na-govarjao svoje tovariše k slogi in solidarnosti, tedaj imajo oblasti mnje samo: "zakonomržna, delo-mržna in pravicomržna druhal", katero je treba pobiti in postre-ljati kakor stekle pse. Kadar pa hoče kapitalistična svojat teorizi-rati delavce in jih prisiliti k brezpogojni jiokorščini in izkorišče-vanju in se pri tem poslužuje naj-pdlejših, jnajofftudnejših in najbolj krivičnih tolovajstev, tedaj imajo oblasti vse polno izgovorov na "nesrečne slučaje", na "silo-brane", na "čuvanje" privatne lastnine itd. Večina ljudi vse to mirno prenaša, kakor da ne bi imelo moči narediti temu krivičnemu početju konec. Saj je vendar politična moč med ljudmi enako razdeljena in revežev je dosti več kakor bogatinov. Zakaj naj bi bogatini vladali. Zakaj bi se reveži — delavci ne združili ter prevzeli vso vlado v svojo oblast? ZMAGA IRSKIH SODRUGOV Preti kratkem so se vršile v Dublin-u, glavnem mestu Irske, občinske volitve. Na podlagi izida istih bodo v bodočem občinskem svetu zastopani dublinski sodrugi po treh zastopnikih, med katerimi je tudi urednik znanega irskega socialističnega lista "Irski delavec", sodrug Jim Larkin. Ta socialistična zmaga priča, da so tudi v tužno Irsko začeli prodirati ogrevajoei upapolni žarki socializma, dasi se je do zadnjega mislilo, da sta duševna tema in mračni klerikalizem vzela v zakup vse evropske Irce. K tej zmagi je veliko pripomogel zadnji štrajk transportnih delavcev. katerih voditelj je bil izvoljen Jim Larkin. Ko je zavedno delavslvo zvedelo o njegovi izvolitvi, od samega veselja ni vedelo kaj bi počelo. Larkina so nosili na ramah kot svojega rešitelja in dobrotnika. Portugalska republika v nevarnosti. Razni parasiti izza časa portugalskega kraljestva nikakor ne morejo pozabiti bogatih jaslij, katere jim je nudila monarhistič-na vlada. Na vsak način si hočejo pridobiti uazaj to. kar so zgubili s kraljestvom. Da to dosežejo, fehtarijo za pomoč pri papežu, španskem kralju in povsod, kjer imajo upanje. Cele čete plačanih hujskačev agitira po onih krajih, kjer je ljudstvo še tako zaslepljeno, da verjame raznim obljubam o blagostanju, ako se zopet ustanovi kraljestvo. Republikanska vlada se je v zadnjem času prav resno začela pripravljati na vojno, kar kaže, da pričakuje resnih nemirov, ki zlasti v severnem delu zavzemajo nad )vse resen značaj. Republikanski voditelji trdijo, da položaj ni tako nevaren, a utegne postati, ako nemirov takoj ne za-duše. Aretacije rojalistov so na dnevnem redu. Socialistična knjižnica. Naša letošnja volilna kampanja se z opravičenostjo imenuje kampanja literature. Na milione iztisov socialističnih brošur in letakov bo letos razdeljenih med prebivalstvo Združenih držav. Kakor mogočen val bo poplavila socialistična literatura vso tleželo od Canade do Meksike, od Atlan" tika do Pacifika, noseč seboj ideje socializma, evangelij svobode, enakosti in bratstva. Na tem e-vangeliju ima - sloneti bodoča človeška družba, ki ne bo poznale zatiranih in zatiralcev, revežev in bogatinov, izkoriščevalcev in izkoriščevanih, pač pa bo vse človeštvo ena velika družina, v kateri l>o imel vsak član enake pravice in enake dolžnosti. — V tem je zapopadeno jedro našega prepričanja, našega boja, našega dela in naših stremljenj. Socialisti smo element večnega boja; ne zadovoljimo se * enim uspehom, z eno zmago, čim več dosežemo tem več hočemo, kajti naše geslo je: Vedno naprej brez prestanka, naprej do našega 'ci-lja! Pri tem ne smemo poznati u-trujenosti, omahovanja, počitka, obupovanje, ne smemo se strašiti žrtev in zaprek. Prepričanje podprto z resno voljo premaga vse. Kdor ni prepričan o istinitosti naših idej in njih končni zmagi, kdor nima navdušenja, kdor ni razredno zaveden, zanj ni prostora v naših vrstah, kajti pot socializma je težavna in utrudljiva, posuta je z ostrim kamenjem in vodi navhkreber; omahljivci oma-gujejo in omagajo sredi pota. Navdušenje, požrtovalnost, pogum in resna volja poznajo le en ukaz, eno geslo, to je: Neustrašeno naprej do cilja! I>a. bomo tudi mi, slovenski socialisti v stanu izvršiti svoj kos dela, katerega nam nalaga letošnji literaturni volilni boj, in da bo socializem tudi sicer tem hitreje prodiral v najtanjše plasti slovenskih amleriških delavcev, je Slov. sekcija Jugoslov. soc. zveze začela izdajati "Socialistično knjižnico", koje prva dva snopiča sta prav kar izšla. Nadalj-ni snopiči bodo sledili, kakor bodo razmere dopuščale. Prva snopiča sta bila tiskana vsak v 5000 iztisih, to pa zato, ker morajo priti te brošurice v hišo slehernega slov. am. delavca, ki zna Čitati. Tako velika količina omogočuje dalje tudi izvan-redno nizke cene, ki bodo zlasti našim klubom in naprednim društvom dobrodošle. Da Slovenci vse premalo čitajo, zlasti kaj prida čtivo, to se pokaže pri vsaki naši stopinji. Dosti društev ima poleg podpornih in drugih naJog, tudi duševni vzgajati svoje člane. V ko" liko se to vrši, vedo člani sami. Velik del tega nedostatka lahko pripišemo na rovaž visokih cen slov. knjig in brošur. Slovenski delavec rad čita, treba mu je samo preskrbeti primernega čtiva. Na podlagi tega dejstva apeliramo na klube, društva in napredne posameznike, da delujejo po svojih močeh, da pridejo sno-(pšči "Socialistične knjižnice" v roke vsakega Slovenca. Naj ne lw> >iobeiiega piknika., veselice, shoda, kjer bi se ne razpečavala 'Socialistična knjižnica'. Cene so tako nizke, da bodo klubi in društva brez večjih žrtev kupovale to knjižnico na debelo ter jo za znižano ceno ali pa zastonj razpe-čavale svojim članom oziroma gostom. Zatorej na delo za Socialistično knjižnico 1 CENE POSAMEZNIH SNOPI-ČEV SOC. KNJIŽNICE 1 iztis------ 10 iztisov-----1 0 25 iztisov-----.85 50 iztisov-----1.50 200 irtiaov.......... 4.25 500 iztisov-----10.00 •ROLETAREC UST ZA IHTElEfE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in i*d*Jat«lj. «arotkviuki delavski tiskovna druiba v Chksfo. III. Hnrecnina: Za Amtrico f 1.50 aa c«lo leto. 7Jc 9*1 liti. Za Evropo $2 ta calo Isto. $1 aa pol l«ta. mmi p* dogovoru Pri »protnombi bivaliita m OOlog movofo nntn.an.Ui tudi STARI naslov. PROLETARIAN n Owmad and pobliabcd Evur TutSDAY by Isalfe Slavic Workmen't PaMUhlag Compaay Cbicafo, i.liaoU. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistična • Zveze Ameriki. MaacaimoM kat*s: United Stat«« and Canada. ILH a y«ar, 75c lor half year. Foreign countriaa %2 a year. $1 (or kali yaar. • 4pwtising rates on «frcamcnt. NASLOV (ADDREf^i N»ROLETARI£C99 1146 Blue Island ave. Chicago, 111. Nekaj potrebnih besed. Mogočno gibanje valuje v vseh kuKurnih državah. Na eni strani ae obirajo vsi tisti, ki morajo trdo delati, a so izkoriščani in morajo preživeti dni svojega živ ljenja v najnižjih globinah, na drugi strani pa stoji majhna množica bogatašev in vseh tistih, ki žive od krivično pridobljenega .bogastva, ki no iive od svojega dela, ampak od dela drugih. Tako se cepi vsa družba v dvoje na aprotnih razredov in ta razvoj ne bo preje prenei.al, dokler ne bo vsa človeška družba pravično u-ravnana, dokler ne bo dobil dela vec «tistega plačila, kakor ga je vredno njegovo delo. Mogočno gibanje gre torej sko zi človeštvo in to gibanje je rodilo vele pomembno besedo: or ganizacija. Sprva so se oprijeli organizacije samo zatirani, mo-£OČniki je tedaj se niso potrebovali in sicer zato ne, ker organizacija zatiranih ni bila še tako močna, da bi jim mogla močno škodovati. Toda vsi izkoriščani »o se vedno krepkeje in tesneje organizirali, ker so spoznali, da je samo v krepki organizaciji njih rešitev. In kmalu so. dosegli z organizacijo lepih uspehov, iztrgali so kapitalistu marsikako izboljšanje. Ko pa je kapitalist začurfil, da mu je postala delavska organizacija nevarna, se je pričel tudi sam organizirati in dandanes imamo že jako močne kapitalistovskeo rganizacije, ki zelo kljubujejo delavstvu. Zategadelj se je razredni boj med delavstvom in kapitalizmom še bolj poostril in delavstvo mora obrniti vso pozornost na to, da dobro izvežba svoje moči: V ta namen hočemo izpregovoriti nekaj potrebnih besed. MWgo delavcev misli, da je s tem že vse opravljeno, ako so v organizaciji in redno plačujejo svoje prispevke. Toda to je še mnogo premalo. Treba je, da se vsak organiziran delavec redno udHežuje društvenih sestankov in sledi pozorno razpravam. Nadalje je neobhodno potrebno, da vsak organiziran delavec čita pazno list svoje stranke s premislekom in da ga razširja med svojimi tovariši. Sveta dolžnost slehernega delavca pa je pred vsem agitacija za organizacijo. Poučujte svoje tovariše z živimi zgledi, kako neobhodno potrebno je, da se organizirajo vsi delavci, ako hočejo doseči izboljšanje svojega položaj*! Poučujte jih, da je potrebno zlasti danes, ko se je kapitalizem tako močno organiziral, in ko bodo prišli nad delavstvo tako hudi boji, kakor jih še ni doživelo. Razložite jim podrobno, kake koristi imajo še posebej od organizacije! Nekaj organiziranih delavcev je pa takih, da se pridno udeležujejo vseh društvenih zborovanj in shodov, se oglašajo za besedo in razširjajo med svojimi tovariši združevalno misel. Toda pri tem pa radi zaostanejo s plačevanjem prispevkov. Ti sodrugi naj pomislijo, kako važno vlogo igra v gospodarskih bojih blagajna organizacije. In nase organizacije so v prvi vrsti boj. - or-gsnizscije, zatorej morajo biti dobro pripravljene za boj s kapitalom. In kako naj bo to možno, ako vsi njeni člani ne izpolnjujejo svoje dolžnosti z rednim plačevanjem prispevkov 1 Krajte-ga ima organizacija »tudi upravne rtroške. Zato plačujte redno pri- spevke! Organizacija bo mogla izpolniti do vas dolžnosti le tedaj, ako tudi vi izpolnite svoje dolžnosti do organizacije! To se je tikalo organiziranih delavcev. Zdaj pa še nekaj besed neorganiziranim delavcem, tki stoje izven vrst združenega pro-letarijata! Ti delavci naj pomislijo samo to-le: ali se ne združuje vse proti nam delavcem t Kau pa bo z nami, ako bomo stali nasproti i močno organiziranemu so vražniku razcepljeni vsak zase? Večinoma ti delavci tudi spozna jo, da je organizacija potrebna neobhodno potrebna za izboljšan" je njih življeuskega položaja, toda vsled komodnosti iu sebičnosti ue vstopijo v organizacijo. Mislijo si, bodo že drugi brez mene o-pravili. Toda, dragi prijatelj, ki tako govoriš, kaj pa, ko bi vsi dejali tako t Kam pa oridemof Spoznajte vendar to očividno resnico, da je naša rešitev samo v or ganizaciji in vstopite v organizacijo do zadnjega moža! Dnevi so resni, vsi na delo za organizacijo, na neumorno, vztrajno in resno delo! AVSTRIJSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE V LETU 1911. Strokovna komisija na Dunaju je izdala poročilo o avstrijskem strokovnem gibanju 1. 1911. Poročilo kaže tzelo razveseljiv napredek na polju strokovnega gibanja. Ugodni gospodarski časi za skoro vse industrije in obrti in pa ločitev češke separatistične organizacije so omogočali mirno in uspešno delo z& pridobitev novih članov in finančno okrepitev skoro vseh strokovnih organizacij Avstriji. Poročilo strokovne komisije v mesecu januarju tekočega leta je po okrogli cenitvi omenjalo, da se je celokupna organizacija o-krepila za okroglo 18.000 novo pridobljenih članov. V resnici izgleda, kakor kažejo statist ičue poizvedbe, napredek mnogo ugodnejši: 37 zvez je pridobilo o-kroglo 29.000 novih članov in le 16 zvez je izgubilo okroglo 8000 članov. Vsled češkega separatizma so v poslednjem letu trpeli še rudarji, steklarji in lesni delavci* Ločitev: je provzročila rudarjem in steklarjem odpad 5500 članov; nasprotno pa so lesni delavci, ki obsegajo velik odstotek čefekih delavcev v državi, izgubili le 600 članov, 75 centralnih zvez in lo-k a tat h strokovnih društev izkazuje 421.905 članov naprav 400.-565 v prejšnjem letu. Priraslo jt torej 21.340 članov, t. j 5.33 od stotkov; od prirastka jih odpade 16.01 5, t. j. 4.47 odstotkov na moške člane in 5325 ali 12.51 odstotkov na ženske članice. Iz teh številk izhaja, da so žene v poslednjem letu dosegle najvišje število v strokovni organizaciji izza leta 1892. Finančno gospodarstvo mednarodnih centralnih zvez je bilo v >oslednjem letu še ugodnejše kakor prejšnje leto. Dohodki so — irez stavkovnega sklada — narasli od okroglih 8,600.000 kron v letu 1910. na okroglih 9,200.000 kron v letu 1911. Izdatki za potno, brezposelno in za izredno podporo v sili so znašali v letu 1911. okroglo 2,075.000 kron, v prejšnjem letu okroglo 2,013.000 K. Za l>onisko, invalidno, vdovsko in sirotinsko podporo so izdale centralne zveze okroglo 1,548.000 olezen. In kakor se je uganjala namesto kemije olhemija, tako tudi namesto astronomije astrologija ; to se pravi, namesto, da bi se opazovalo in zasledovalo gi banje svetovnih teles, so gojili umetnost", kako se prerokuje bodočnost zlasti glede na človeško življenje iz gibanja in položaja zvezd. Seveda niso zastopniki kršČan stva iznašli alhemije in astrologije; ampak nad vse značilno je vendar, da so bile take zmote poc vlado cerkve ne le mogoče, a m pa k da so se celo najbujneje raz vijale in dosegle najvišji pomen. Alhemisti so postali najpriljublje neši svetovalci in prijatelji kne zov ter visoke duhovščine; dvorni astrologi so gospodovali nad največjimi državami, dočim ni smela nobena resnična, razumna znanost dvigniti glave. Ves svet ve, kako je ravnaJa cerkev, dokler je bilo gospodarst vo povsem v njenih rokah, z ljudmi, ki so se upali svobodno misli ti in odkritosrčno povedati svoje misli v verskem in znanstvenem oziru. Prokletstvo in preganjan je, ječe in verige, mučenje in za zidavanje, umor vsake vrste in kot najgroznejše: sežiganje živih ljudi — to so bila sredstva, s ka terimi je cerkev poldnig tisoč let trpinčila človeštvo, baje v službi nsmiljenga Boga in za vero, ki ji je glavna zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Vsak otrok ve, da je bilo na mi-ljone "krivovervev" in "eoper nic" žrtev te ljubezni in tega u-smiljenja. BLAGRI KAPITALIZMA. Blagor brezposelnim, kajti lah ko nosiijo kratke hlačne jermene in zavržene cape, da konca ne vzamejo. Blagor zdihujočim in bedepol-nim. ker lahko žive oh zavesti, la je dovolj kruha in veselja n.i svetu. Blagor lačnim in žejnim, kajti enkrat ali dvakrat v letu bodo nasičeni na stroške ofieielne do-lrodelnosti. Blagor miroljubnim in potrpežljivim, ker lahko si iz stare pb-eke narede novo, ako znajo sukati šivanko! Blagor tistim, ki ne zahtevajo ničesar, kajti prepričani so lah-u>, da ne dobe nič in da je vsakdo zadovoljen ž njimi. Blagor tistim, ki gledajo, skr->ijo in se potijo zato, da se drugim boljše godi kakor njim.. Blagor zakrknjenim in nemi-slečim, kajti na njih plečih sloni stavba parazitov in trotov — slo ni stavba današnje blagoslovljene kapitalistične družbe. Francoski narod se zelo vznemirja /arali padajočega števila mrodov v Franciji.To je dovedlo rancosko vlado do tega, da bo v kratkem v parlamentu pfc»dloži-a zakon za nagrade materam, ki imajo več kakor štiri otroke. Minimalna nagrada bo krog $100 za vsakega otroka; razliko v tem j»a bo delala starost matere in število otrok. Da pa dobi vlada potreben denar za te nagrade, namerava na-ožiti davek samcem in zakonskim dvojicam brez otrok. • • Na strelišču pri Lockstadt, dj zu Hamburga je eksplodirala nove vrste puška "Howitzer" ter ubila pet vojakov, tri pa ranila. Živel militarizem Iz naselbin. _ { Broughton, Pa. — Cenjeni sodrugi! — Po možnosti sem se tudi jaz potrudil za "moža z batom", Sicer pa to ni nič več kakor dolžnost vsakega posameznega zaved* nega delavca — trpina. Podpirati svoje, oziroma časopisje, katero zastopa delavstvo, ga uči, zagovarja, brani, navdušuje in vodi, bi si moral vsak delavec šteti v svojo dolžnost. Pripomniti pa moram, da je v naši naselbini tako delo pravi 44 križe v pot". Truditi se in nabirati za nekaj, Č r n* u rojaki ne uvidevajo in pripocznav.»jo za dobro in potrebno, je bugpoma-gaj,. Večini tukajšnjih rojakov je socializem in njegovo časopisje deveta briga. Wak s» izgovarja: 44Kaj mi hoče socializem, čemu mi bode "Proletarec"; ako si sam ne bom pomagal 44Prdeta-rec" mi tudi ne bo". — Resnica je, da "Proletarce" k nikomui ne more prileteti na pomoč s kopico dolarjev, kajti on ima le toliko, kolikor dobi od svojih prijateljev in somišljenikov in nič več iu nič manj. 44 Proletarec" stoji iu pade s podporami od de lavcev. Dasi 44Proletarec" niko mur ne more denarno pomagati, a marsikomu je že pomagal duševno. Marsikaterega slovenske ga delavca je že zbudil iz teme nezavednosti in brezbrižnosti ter ga privedel v tabor zavednih iu navdušenih bojevnikov za socia lizem, — za napredek tlelavstva in izboljšanje njegovega bednega položaja. Delavci, ki vprašujejo čemu jim je socializem, pokažejo s takim govorjenjem, da jim manjka so-ciaH^uia in da jim manjka "Pro-l-?4iw?ca", to je manjka jim za vednosti. Ko bi bili delavci vsi zavedni, ko bi spoznali svoj bedni položaj in pot katera vodi iz sedanje mizerije, bi se delavstvu takoj bolje godilo, kajti potom socialistične vlade bi delavstvo prišlo do svojih pravic, katere mu sedaj oholi in izkoriščevalni kapitalizem odreka. In kadar bo zmagal socializem, ne bo bede in >omanjkanja, ne bo duhomornih skrbi, ki danes mučijo skoro sle-lernega delavca. Ker pa ima 44Proletarec" na men privesti slov. delavce do za vesti ter tako tudi do izboljšanja današnjega življenja, mora biti vsakomur jasno, da ima Proletarec namen tudi gmotno pomagati, če tudi indirektno. Zato pa, delavci v naši naselbi iti in drugod, podpirajmo soc časopisje, ki nas pripravlja in sposobuje za boj , v katerem si >omo priborili boljši in večji kos vsakdanjega kruha. Ta boj je vo-ilni boj, v katerem morajo zma gati socialistični kapdidatje. torej možje, ki prihajajo direktno iz delavskih vrst, ki -vozna jo de-avčevo gorje in ki bodo zato zastavili vse moči da izboljšajo sedanji bedni položaj delavstva. Zatorej naprej do zmage, naprej za osvobojen je delavskega razreda iz kapitalistične sužnosti. naprej za 4* Proletarca "! S soc. pozdravom — Jakob )olcnc. Youngstown, Ohio. — Prilika mi dopušča, da se zopet oglasim iz naše naselbine. Delov ni položaj je vedno pri starem, vedno enako slab. Človek si komaj toliko prisluži, da se za silo preživi; a to le ako nima ve-ike družine. Navadni tovarniški delavec z veliko družino, je pa največji revež v sedanji draginji. Skromni zaslužek niti za naj-nujnejše (vsakdanje potrebščine ne zadostuje, a za kulturne potrebe dvajsetega stoletja ima pa delavec samo misli in želje, katerih ne more nikoli realizirati, zato že skrbe kapitalistični izkoriščevalci, ki v svoji podli in krivični gonji za profitom uničijo vse, kar bi jim utegnilo hoditi na >ot pri njihovem satanskem početju. Najbolj žalostno pri vsem tem >a je to, da ostaja večina delavst-va pri vsem tem mirna in se niti za palec ne gane, da bi zaklicala samopašnim kapitalistom: Stoj! >o tu in nič več. Pa zaslepljenost nekaterih delavcev gre še dalje. Ne samo, da nič ne store, da bi se ^rostili izk orišeš val ni h kapitalističnih pijavk, še celo pomagajo jim pri tem vampirskem delu s tem. da glasujejo za kapitalistične kandidate, ki si sicer nadevajo krinko najboljšega prijateljst-F. Oodina. lo tlela ve v, v resnici pt drugega kakor plačani hlapel službi liajzagruenejiih delav»kil nasprotnikov jSmI Omeniti pa moram, da so rs. jaki v naši naselbni nfeK miti in uvidevati potrto. da J morajo sami iskati pravit-, ^ jih hočejo imeti. Mimogrede naj povem, da j« dr. 14Ljubljana", štev, 49 S N P. J. imelo svoj piknik v Girard O., na kterem smo geljal spet novo četo . . . Ali mislite, da je potem počival? Kaj se! — Njegova pot je bila naravnost v Johnstown. Pa., odkoder je "primarčal" na čelu 17 prostovoljcev armade "petstote-rih'\ In gredoč — in med potjo —od zapada in iztoka prihajale so nove čete. Živel Collinwood! Živel Cleve-and! Živel Johnstown! Živel Fronteriac! — Živeli vsi ostali, kterih 41 Mož" ne more vseh našteti tukaj!! Sreda (10. julij) je bila njegov veli ki dan. a dan je 44 Mož z batom" natolkel okroglih $75.00. V štirih dneh od 8. do 12. julija pa $110! To je rekord, na kterega je 4,Mož" tako ponosen, da ga zapiše v svojo zlato zgodovinsko knjigo v večen spomin vsem na šim znancem, ki bodo uživali sa dove našega boja. Sodrugi! "Proletarca" bomo povečali! Naše sanje, ki smo jih sanjali pred enim dobrim letom, posta jajo meso in kri. Vi, sodrugi — ti, armada, si sanje uresničila in 44Proletarca" bomo povečali v septembru! To več ni špekulacija, temveč gotov fakt! Koucem julija bo v tiskovnem fondu najmanj $900. i) tem smo danes prepričani, ker vemo. da je armade na delu; kjer pa je a/rmada razrednozavednih delav eev, tam je tudi moč, ki premore in doseže vse. Avgust pa prinese se zadnji stotak in tedaj bomo šli na delo. Torej hitro naprej do cilja: OSEM STRANI ALI DVAKRAT NA TEDEN! Cleveland, O. — C. uredništvo — Priloženo pošiljam nakaznico za $19.23 ,katere sem nabra na tukajšnjem sokolskem pikniku na štiri pole. Prve tri sem nabral sam. četrto mi je pomaga sodrug V. Kenič! S soc. pozdra vom. — Vinc/Jurman. Frontenac ,Kans. — Cen j. so drug! — Tukaj pošiljam tri na biralne pole. Dve je "Mož z ba tom" natolkel na veselici Žen skega društva, štev. 169. S. N. P J.; tretjo pa je natolkel, kjer sc je še kaj dalo odbiti! — S soc pozdravom. — Fr. Krajzel. Johnstown, Pa. — Iz bojnih vrst za dvakratno izdajo i4Prole tarča" vam pošiljam $17.40. Ži vela 44 Proletarčeva' armada! Soc. pozdrav — Math O a hren ja. Neka gospo, ki je poznana kot lepotica, je delegate repuhlikan ske konvencije tako navdušila da so razbijali in kričali nepre stano celih 45 minut. Danes je še veliko norcev izven norišnic. TISKOVNI FOND. Prej izkazanih ...... $689.12. Od veselice, katero je priredil jugoslov, soc. klub, štev. 72. v 'ollinwood, O., v prid "Mozu z >atom" ................ $30.00 ogoslov. Soc. klub štev. 9. Milwaukee, Wis..... 5.00 Armada 4' Proletarčevih prostovoljcev: John i'erne, Mulberry, Kans, 1.00 Tony Mrak, Coulters, Pa. .. 1.00 Mer Mrak, Coulters, Pa. .. 1.00 Ant. Mele, Johnstown, Pa. 2.00 hV. Bomb a oh, Johnstown, Pa. 1.00 Andy Mekina, Johnstown, Pa 1.00 Joe Mele, Johnstown, Pa. 1.00 M. Pečjak, Johnstown, Pa. 1.00 John Hribar Johnstown, Pa, 1.00 J. Bombach Johnstown Pa. 1.00 Ig. Pečjak Johnstown, Pa. 1.00 Ant. Jene, Johnstown, Pa. 1.00 ir. Hresčak, Johnstown, Pa. 1.00 «Y. Polanc, Johnstown, Pa. 1.00 Joe Suštaršič, Johnstown, Pa. 1.00 Andy "Mele Johnstown, Pa. 1.00 J. Martinčič Johnstown Pa. 1.00 M. Gabrenja Johnstown, Pa. 1.00 John Mihalich, St. Louis, Mo. 1.00 t Možu z batom. Johnstown, Pa.: Frank Bavdek .......... Mrs. Mary Hribar ........ Tony Anzek ............ Frank Slabe .............. Martin Klinar ......... John Tegelj .............. Rud. Karlinger, Pueblo, Colo. Joe. Hočevar, Pueblo, Colo Al. ISrot, Milwaukee, Wis Stef. Salomon Milwaukoe Wis................... Youngstown, O.: Joe Chcrtalieh.............10 Mihael Jančer.............25 Frank Zupane .............10 Charles Stecker ...........10 Math Gornik .............10 Frank Gršak...............10 Louis Jaksetich ...........10 Valentin Krenžar.........10 Frank Enžur .............10 Robert Hulik .............10 John Leskovec .............10 I. J. Gecan .............. .25 Steve Je.nosovich.........2f Jernej Cerne .............10 M i jo Sedma k .............10 John Humar...............10 John Anžiček .............20 Ant. Zrinc, Detroit, Mich. .25 Mož z batom s sedmo nabiralno polo. — Nabiralec Anton S. Po-zarelli, Cleveland, O.: Andrej Srenjšeek .........10 Štefan Vuga...............10 Frank Somrak.............10 Anton Pauše............ Heronim Stanič ......... Neimenovan ...............10 Vjinko Kenič ............ .10 Collinwood, Ohio: Ig. iS petič ...............0T) Mike Muhič ...............50 ..........50 ..........05 ..........06 .........05 .50 .25 .25 .25 .10 .05 .50 .50 .25 .25 .25 .15 .05 .10 25 25 50 25 25 25 Ob koncu prvih šest mesecev tekočega leta, je bilo samo v me sta New York plačanih 26 milio nov dolarjev dividend kot obre sti na raj.ne investicije. Ljudje, ki no prejeli to ogromno svoto, pač lahko trdijo, da vlada v Z. dr. prosperiteta. Kaj pravijo ns to delavske mase. ki so ves ta denar skupaj spravile, je drugo vprašanje! Jakob Faneek ........... Ivan Pernat ............. Mike Mišmaš ........... Stefan Vidmar .......... Matevž Sega...............10 Mary Muhič ...............25 Albin Paul is i .............20 Stefan Zavrič .............10 Vinc. Wurman .............10 Josip Kalan ...............25 Namesto gospoda .........10 Mary Polončič, Newburg, O. .50 Blaž Odar, Newburg, O., .. .10 Neimenovan, Newburg, Ohio Avgusta Stanič, Cleveland O. Ant. Polončič, Newburg, O. iz farnim zvonovom znanih vzrokov ...................50 Jožef Gerbič, Cleveland, O. .10 Mož z batom z osmo nabiralno polo. Nabiralec, Frank Stupar Pueblo, Colo.: Drag. Pogorelec .......... 1.00 Jakob 'Hočevar ......... John Se rja k ............ Frank Hribar ........... Frank Stupar ........... Jack Ilenigstnan ........ Leo Plevnik ............. Mož z batom s deveto nabiral no polo. — Nabiralec — Chas Pogorelec, Pueblo, Colo.: Mary Pogorelec ...........50 John Kotzman .............25 John Pogorelec ...........25 Jos. Zakrajšek.............30 Frank Rus...............2i "Mož z batom" z deseto, enajsto in dvanajsto nabiralno polo — Nabiralec F. Krajzel. Frontenac, Kans.: Jos. Skubie ............. Jos. Pihlmajer .......... Joe J are .................25 Joe Opara .............. Frank Cekada .......... Louis Preložnik ...........10 Valentin dol ob ......... Fr. Zrzavy .............. Mihael Papež ........... Anton Drenik ....... Mihael Bogataj ......... Ig. Tomšič.............. Totrt. Jvop&ie ........... Frank Golob ........... Jos. Mišič .............. Peter Draksler.......... Fr. 1'rsič ............... Jos. Gorenc ............ Fr. Sternisa ...............25 Fr. Selak .................25 Leo Mlinar ...............25 Fr. Rifel .................10 Math Kunzel...............10 lohn Marc ...............25 John Božič ...............25 And. Uniič ...............25 iouis Slapsak ..............>0 Anton Kocman.............10 Jos. Jereb.................10 And. Kocjan...............25 r. Zattich ...............25 r. Božič .................25 fcJohn Jesili ...............25 Anten Skak ...............10 iok Firm .................25 Anton Jenko .............10 hVank Winqfle .............25 Anton Slak ...............10 bVank Goruavz ...........25 Mihael Peml...............25 Tos Jarc...................10 John Rud man .............25 Balrider S................25 John Verbajs .............25 Ant. Lesjak ...............10 Anton Zupančič ...........25 Martin Bevc...............10 Jolui Brcgar ...............10 Louis Ajoluik ............ .25 Karl Salezinal .............25 Fr. Ferjančič .............25 Robt. Gruber .............10 Frnk Ovnič ...............25 Ant. Oplotnik .............25 Jos. Terlep ...............25 Soc. klub štev. 34 ........ 2.00 And. Juvan ...............50 Martin Kocman ...........25 Frank StarciČ .............15 Frank Znidaršič ...........25 John Tratar .'..............10 Dr. 44Celje" št. 27. S. N. . J. 2.00 Frank Raznožnik...........10 L. Jaitner.................10 John Luške ..."............10 Jožef Pančur .............25 Frank Krajzel .............15 4 4 Mož z batom" s trinajsto, štirinajsto in petnajsto nabiralno polo. — Nabiralec — Vine. Jur-m&n, Cleveland, Ohio: Vincenc Yurman...........25 Joseph Yauch .............25 Frank Tancek .............25 Frank Baitz ...............25 Andr. Stanich .............25 AiM Tratnik .............25 Jakob Svigel .............25 Frank Trebec .............25 Jožef Znidaršič ...........25 Frank Tekavc .............25 Joseph Merkas..........25 Louis Terbežuik ...........10 Tony Kuhelj...............10 Frank Pucelj .............25 John Jerin.................25 Joseph Gornik.............25 Anton Bolka...............10 Viktor Vukač .............15 John Cebrular.............10 J. Smuk .................. .25 John Rosea...............10 John Rupnik ...............10 John Maren...............25 Mike Kos .................25 John Lotrikar.............10 Karl Lapajne .............25 John Močnik ...............25 C. Krasevec ...............05 Joe Smook ...............15 John St rit of...............25 Joe Mestek ...............10 Mostecnig .................15 Frank Albrecht ...........15 J. Mausar.................20 A. Stan on i k ...............25 Frank Penea .............10 J. Žlindra .................05 M. Laurie .................05 Frank VJug t..............10 F. Strekelj ............. Karol Rogelj ........... Karl Armbruster...........25 John Žužek ............. Matija Klemen ...........25 Neimenovan .............. Neimenovan ............. Neimenovan ............. Frank Markič .............10 John Judnič ...............25 Nepozaben na podjetje ... John Zdešar...............05 John Juh ...............2.' Andr. Lakotina ...........10 Joe Kette .................25 Joe Champa ...............25 .25 .25 .25 .25 .21 .10 .50 .10 .10 .2: .10 .10 .25 .25 .25 .25 .or, .05 .10 .15 .05 Frank K ral ...............25 John Slogar ...............25 Frank Matilnik ...........25 Frank Gerbič .............25 Ant. Zakrajšek.............10 Tončka Likar .............25 Petrel Mlajši .............10 Anton Miklič .............10 John Miki? ............. 0." John VSeitz ...............10 John Končan .............10 Fr. Hudovernik ...........25 John Zemljan .............0.r George Crbas .............05 Peter Pikš ...............o: John Tišler ...............10 Neimenovan ...............K Frank Kane ...............25 Jernej Bostian .............25 !\fary Hmock .............15 "Moé z batom" — s šestnajsto nabiralno polo. — Nabiralca: V Junnan in Vinko Kenič: Cleveland, Ohio: Louis Nose ...............25 Andrej Miška .............50 POZOR BRATJE SLOVENCI! j Ali veste kje ja dobiti najbolj!« mes po najnlljl ceni? — Ootovo < v novi prvi Slov«naki moderno urejeni meeniei \ Ferko Bros., 270— 1st Ave. !■ Park St. ! Tu «e dobijo najokuanejie «vele in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi Jetrna ln krvava doma « ga izdelka ter najokuan«ji« FREKAJENO MESO; vse po naJuUJlb cenah. Pridite in prepričujte m aami o uaAih cenah kakor tudi o kakovosti naiega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naše geslo. Na pozabit« naa torej obiskati v naii novi mesnici v Jo«. Tratnlko- vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South S51S. NO******* M. Petrovčič ...............25 hV. S. Kerže...............10 A. M. Kolar .....v.........10 Siinpatizer .................10 M. Kos ...................10 Jos. Klemenčič.............10 Ant. Golob ...............10 g. Stepič .................05 jouis Spehek .............10 Ant. Premru...............10 Alojz Ix»var ...............08 jcorge Urba8 .............05 Ant. Logar ...............25 And. Ogrin ...............25 Aug. Hafner...............50 Peter Pikš ...............15 ?rank Hudovernik.........25 Poznik .................05 orno žganje, staro in pristno vino ter unijske smodke. Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoslve in drugih bljižnih mest, naj vzamejo 44transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja FRANK HRŽIč-A. DELNIČARJI SLOV. DVORANE V FRANKLIN, KANS., POZOR1 Vsak delničar omenjene dvorane, kateri se ne prijavi pismenim potom na spodaj navedeni naslov do 3. Avgusta t. 1. izgubi vse pravice do dvorane in se ga enostavno črta. To pa zato, ker smo primorani drugačno gospo-darsto uvesti, ako hočemo, da bo dvona.na res kednj naša last. To velja za tiste člane, ki so raztreseni po drugih državah. Kar se pa Članov v bljižini tiče, naj se pa, 4. augusta ob 2. uri popolndne vsi vdeleže seje. V nasprotnem slučaju se bo tudi z njimi postopalo, kakor zgoraj omenjeno. Frank \Vegel, R. R. No. 4. B. 143, Girard, Kans. (23. jul.) Iz upravnifetva: Pošta nam je vrnila liste na-slednih naročnikov, ker so se isti pošti neznano kam preselili: Lois Rak, Milwaukee, Wis. Martin Marcin. Frontenac, Kans. Frank Zontar, Ginard, Kans. John Zupančič, Milwaukee. Wis. T. Ker-hlikar, Greenwodd, Ark. Anton Kolenc, Milwaukee. Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol, Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Hans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Bo* 72, Mineral, Kans. Podpreda.: PRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARCiČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONQRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZIAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN EBŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA A. S. B. P. D. Naznanja se vsem cenj. krajevnim društvom, A. S. B. P. D. da se je glavni blagajnik Fr. Star-chich preselil iz Frontenac, v Mulberry. Vse denarne pošiljatve blagovolite sedaj pošiljati na sledeči naslov: Frank Starchich, Mulberry Box 245 Kans. Brat Frank Starchich kupil je tukaj v Mulberry veliko trgovino e mešanim blagom. Vsem so-bratom in rojakom v tukajšni okolici njega toplo priporočamo pri kupovanju. Podpirajte svojega rojaka! Sveže blago, nizka cena ter točna postrežba vam je vedno zagotovljena! Z bratskim pozdravom. Frank Černe. MATI. Socialen roman v dveh deHli. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) Opiraje se na drog. je korakala naprej, pregibala obrvi, vsa potna; zgenila je z ustmi, zamahnila z roko in kakor iskre so se razvnele v njenem srcu besede, .užigajoč v njej trdovratno, močno željo, da jih izgovori, izkriči: Ulica se je zavila na levo, in za vogalom je mati uzrla veliko, gosto množico ljudi; iz nje se je razlegal silen glas: — Iz objesti, bratje, se nihče ne natika na bajonete! — Kako so se držali T Mirno in brez strahu so stali, bratje . . — Da-a . . . — Kakšen je bil Paša Vlasov! — In Malorus . . . — Z rokami na hrbtu se je smejal, vrag . . . — Ljubi moji! — je zaklicala mati in se vrinila v množico. Spošljivo so se razmikali pred njo. Nekdo se je zasmejal: — Glej jo — s praporom! V roki ima — prapor! — Molči I — je strogo dejal drug glas. Mati je široko razprostrla roke .. . — Poslušajte . . . zavoljo Kristusa! Vsi vi — otroci moji . . . prisrčni . . . poglejte hrez bojazni . . . brez strahu . . . kaj 8e je zgodilo T Otroci gredo po svetu . 4 . Naši otroci gredo, naša kri, za resnico gredo . . . pošteno iščejo pot do nove, ravne in široke ceste — za vse. Za vse vas, za vaše otroke so nastopili jal : križev pot . . . iščejo nove soln-ce . . . svetlih dni ... Po drugem življenju streme v resnici, v pravičnosti . . . dobro hočejo vsem! Srce se ji je trgalo, v prsih ji je bilo tesno, v grlu suho in žgoče. Globoko v njeni notranjosti so se porajale besede velike, vse obsegajoče ljubezni, ji palile jezik in ga gibale vse silnejše in vse svobodnejše. Videla je. da jo vse posluša, vse molči. Čutila je, da ji ljudje okolo nje verujejo, in v njej je rastla želja — čisto jasna —, da požene ljudi za sinom, za Andrejem, za vsemi, ki so se izročili vojakom v roke, za vsemi, ki so o-stali tam sami, od katerih bo se ločili. Ogleduje čemerne, pozorne obraze naokolo je nadaljevala z mehko silo: — Otroci naši gredo po svetu za resnico, zastran vseh bo odšli in zastran Kristusove reaniee _ zoper vse, s čimer so nas zasuz njili, povezali in potlačili naši zlobni, neodkriti, pohlepni sov ražniki! Ljubi moji — za vse ljudstvo se je vzdignila ta mlada kri, za ves svet, za vse delavstvo ... Ne zapuščajte jih, ne ostav ljate svojih otrok na samotni po ti — zato so se napotili, da nam vsem pokažejo pot do resnice, nas privedejo do nje . . . Smilite si sami sebi . . . poj mite otro ško srce, verujte svojim sinovom — resnico so odkrili, v njej gorč zaradi nje propadajo. Verujte jim! Njen glas se je odtrgal, omahnila je in prijeli so jo za podpaz-duho . . . Božje govori iz nje! — je vzne mirjeno in zamolklo zaklical nek do. — Božje, ljudje krščanski Poslušajte! Drug jo je pomiloval. —Eh, kako se muči. reva! Vse polno očitkov je slišal. —Ona se ne muči, a nas, bedake, bije . . . razumeš! Nad množico je zatrepetal vi sok glas: — Pravoslavci! Mitja moj — duša čista . . . Kaj je zagrešili Za tovariši je šel, za ljubimi . Resnico govori ona — zakaj puščamo otroke na cedilu T Kaj so nam zlega storili f Mati je zatrepetala ob teh be sedah in odgovorila je s tihimi solzami. — Pojdi domov, Nilovna! Pojdi, mati! Utrudila si se! — je glasno dejal Sizov. Bled je bil, brada je bila raz-mršena in se mu je tresla. Namr-ščil je obrvi in strogo pogledal po ljudeh; nato se je vzravnal in dejal nukazovalno: Mojega sina Mat veja je zadavila tovarna ... vi veste. A če bi bil živ — sam hi ga poslal za njimi, za temi . . . Sam bi mu dejal, pojdi tudi ti, Matej! Pojdi, tako je prav . . . tako je — pošteno ! Prekinil je. obmolknil in vsi so čemerno molčali, prevzeti od nečesa velikega, novega, ki jih pa ni več plašilo. Sizov je vzdignil roko, potresel jo in nadaljeval: — Starec govori . . . poznate me. Devetintrideset let delam tu . . . triinpetdeset let živim na zemlji. Mojega nečaka, čednega in modrega fanta so danes zopet odvedli . . . spredaj je hodil, poleg Vlasova . . . poleg zastave.. Z roko je zamahnil, se. pripomnil, prijel n^ater za roko in de- — Ta ženska je govorila resnico . . . Naši otroci hočejo častno in umno živeti, ampak smo jih pustili na cedilu . . . TTSli, da! Pojdi, Nilovna . . . — Ljubi moji! — je dejala mati ogledajoč ljudi z objokanimi očmi. — Naših otrok je — življenje, njihov je — svet! . . . — Pojdi, Nilovna! Na. vzemi to palico ... — je dejal Sizov pomolivši ji konec droga. Z bridkostjo in s spoštovanjem »o zrli na mater irt mirno sočutje jo je spremljalo. Sizov je molče odkimal ljudi s pota, molče so se razmikali in pokoreč se nejasni sili, ki jih je vlekla za materjo, so stopali za njo in so polglasno Šepetali med sabo. Na vratih svojega doma se je okrenila k njim in naalanjaje se na konec droga, se jim je priklonila in tiho zahvalila: — Hvala vam . . . In zopet se je spomnila avoje misli, — nove misli, ki jo je po- rodilo njeno srce, — in je izpre govorila: — Gospoda našega Jezusa Kri stusa ne bi bilo, Če ne bi ljudje umirali v njegovo slavo . . . Množica jo je molče gledala. &e enkrat se je priklonila ljudem m odšla v svoj dom, a Sizov ji je s povešeno glavo sledil: Ljudje so ostali pred vratmi in se razgovarjali. Počasi so se razhajali. Konec prvega dela. ZLATA ZRNA. Adcock: Boljše je, če se spametu jemo po zagrešeni napaki, kot pa če bi ostali do smrti neumni. -Če bi ne bili strahopetni, bi ae nam ne bilo treba bati ničesar na svetu. —Človek, ki ga poznamo, se nam ne zdi nikoli nekaj tako posebnega, kot oni, ki ga ne poznamo. Mladost je aamo drug izraz za «reČo, in človek se ne začne starati, dokler ne izgubi upanja; ker brez upanja ni sreče. —Vsaka eneržija je potrpežljiva in vstrajna. Nestrpni postanemo šele tedaj, ko sino brez ener-žije in se začnemo več ali manj zavedati pojavljajoče se slabosti. —Ko je kakšna stvar gotova, ni videti niti desetine truda. Mnogokrat je bilo največ dela izvršnega že tedaj, ko se je vsem zdelo, da se ničesar ne dela. —Na svetu je malo stvari,, zaradi katerih bi se izplačalo prepirati. Vendar je na svetu mnogo krega in prepira., ker se ljudje prepirajo za stvari, ki niso tega vredne. Dandanes se ne bojuje bojev le z meči iz jekla, dandanes odloča meč iz zlata in hranilnih knjižic. Tako so na pr. Francozje rešili leta 1901. Nemčijo kraka s tem, da so ji posodili 1200 milijonov. Ko je pa Nemčija lani poleti grozila Francozom z vojno, so jo ustrahovali s tem, da so pobrali iz nemških bank svoje stotine milijonov in da so odrekli njeni zaveznici Avstriji tisoč milijonov posojila, za kaitere je prosla naša država v Parizu. Iz podobnih vzrokov so zavrnili v Parizu leta 1909, ogrsko prošnjo za posojilo v znesku 500 milijonov kron. Prišel pa bo čas. ko se bodo jekleni in zlati meči nadomestili z uma mečem. ZASTOPNIKI PROLETAEOA. B rough ton, Pa.: Jakob Dolens, bos 181. Buxton, Iowa: John Krafavec. Chlsholm, Mina.: Jo». Drobnich, bo 102. Cleveland, O.: Albiu Pavlin, Hteve Za bril in A. Uradiaher. Oonemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, box 523; Frank Pavlovi*. Collin wood, O.: Dominik Blumntel. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kauiič. Ely, Minn.: John Teran, J. Akarjanee Franklin * Oirard, Kans.: Fr. Wegel Frontenac, Kant.: Anton Katziuan John Bedene. Glencoe, O.: Nace ilemberger. Oreensburg, Pa.: Frank Matko, Key •tone Hotel. Herminie, Pa.: Jo«. Bric. Hibblng, Minn.: Frank Hitti in Henry Delle«. OUbert and McKinley, Minn.: Anton Bterle. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorene. Indianapolis, Ind.: Filip Godina in Morkich. Kansas City, Kana.: Frank Alei. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La Salle, 111.: John Kop ) i, 1216—3d St Martin Novlan, Jakob Brej. Lioydell, Pa. In okolica. Anton 8tra žiiar. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. KuSljan, 229 -1st Ave. Morgan, Pa.: Louis Glažer. Mulberry, Kans.: John Lekfie. Oregon City, Ore.: John K urnik. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec. Roundup, Mont,: Martin Mežnaršii. Springfield, 111.: Frank Bregar. 8tauton, HI.: Anton Anaec. St. Louis, Mo.: Val Sever. Struthers, O.: Math Urbaa. Superior, Wyo.: Luka Gloaaer, box 341 Waukegan k North Chicago: John Gantar. Youngstown, O.: John Petri*. Potovalni zastopnik za Pen nay Iva ni jo, W. Virginijo, New York in sploh ta celi East: Frank Podboj. Sodruge v tistih naselbinah kjer Se nimajo atalnih zastopnikov, proaimo, da ae zglasijo za zastopništvo. Prija vijo naj se kar potom dopisnice na upravniitvo "Proletarca", na kar jim polijemo vse potrebno. Upravniitvo. laaaaaaaa. Koplje si svoj grob. Redek slučaj. . V Moskvi, na Ruskem, je zadnji teden umrl najbogatejši trgovec v mestu z imenom Hinkel. Svoje premoženje, ki se ceni na dva in pol milijona dolarjev, je zapustil svojim uslužbencem. Kdor je delal pri njem vsaj pet let. je dobil lepo premoženje. Dediči bodo nadaljevali podjetje pod formo družbe. Mnogo od nas si koplje svoj lastni grob z svojimi zobmi, ker zanemarja docela prežvečiti svojo hrano. Prebavni organi ne za-morejo tako hrano prebaviti v pravem času in naznanjajo to z nerazpoloženjem, bolečinami in naposled z resno boleznijo. Hitro jesti vam bo odvzelo slast nad jedrni in vse dobrote, ktere bi morala dajati hrana truplu. Po slušajte naš nasvet in dovolite sebi dovolj časa za jesti. V slu čaju, da nimate teka ali pa počutite slabosti po jedilih, ne zabite nikdar rabiti takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo, ki je izgotovljeno iz Čistega rdečega vina in gren kih zelišč, prisililo bode prebavne organe k energičnemu delu ter bo odstranilo vsako ozdravljivo zapreko. IzČistilo bo drobovje ter preprečilo zabasanost, omotico bluvanje in napahnjenost. V lekarnah — Jos. Triner, —1339 S. Ashland Ave. Chicago, Illinois. VABILO Na skupni piknik chlcašklh društev S. N. P. J. - KI SE VRŠI - 21. fulflfa v River Grove, Willow Springs. 111. Poleg dragih Številnih zanimivih in zabavnih točk obaeza program pet|e zborov "Orel" In Slovan, kegl|an|e za nagrado, prosto zabavo In ples. Za dobro pijačo in izboren prigrizek je preskrbljeno. Zbirališče v Narodni Dvorani, Center Ave. in W. 18th St. Odhod od ondi z godbo na čelu ob polu devetih zjutraj. Vstopnina skupno z voznino tja in nazaj znaša SOc. Odbor. It doesnt pay to neglect your Health — Če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov t Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reSi bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25o. in SOc. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. AD. RICHTER O CO.. «IS Pearl St.. New York. N.Y. Dr BlehMrj.T* Congo Pilule oUJUjo. »11 80s.) Se danes naroČite en iztis slavnega romana '' JUNGLE' kjer so popisale delavske razmere chicaikih klavnic. Gena aniiana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. wwwwwmww Slovenci, obiskujte 'PARIŠ' RESTAVRACIJO 1014 Blue Island Ave., Chicago. Laatnik: Tom. Grianias, Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. — Odprto ponoči in podnevu. Dr. W. C. OhlendorTjTDl Zdravnik za notranje in rauucelnlk. Izdravniftka preiskava breznlaAi četi je le zdravila. 1934 ^ Ave, Chicago. l'r» iuJe odTLS pol.; od 7 do » zvečer. ¡^H ¿.vedi bolnik» naj pifeJ9 slovfjff ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vofeli nib necpojnlh pjjt£t 1837 80. Fiak Bi TtL M, A, Weisskopf, M. D. Iakuien zdravnik Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Aihland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, Dl LOUIS RABS] moderno urejen h alun IA 410 BRAID AIE., KEMOSNA. Telefon 1199. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago Ina veéjo nalogo ur, veriti«, y DQv in dragih drago tin. Isvrèuje , res ko v rein a popravila v tej stiski CARL STROVER Attorney at Law Zaatopa na vseh sodiscih. St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI S A L O O N a modernim keglji&en 8vs*e pivo ▼ eodftkik in bntaljkal ia drage ra—unatae pija4a ter asijak* mmUUl Potniki dobe ftadso Paatraaba točna in ia Vaorn Stoveseam ia dragim Mm— ae toplo pri porota MARTIN POTOKAR, 1035 So. Cantn Iti. Chicmf« Potisekov SALOON 1237-1st St., La Stile, 111 TU TM, (MtiUi podrt )•*• ftjrti AVSTRO-AMERIKANSI Črta. nizke cens, Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vi* zastonj, kabine tretjima razgreda na parniku Kaiser Franz Jožef L Ia Martha Washington Na krovu se govorijo vsi Avstro-ogerski jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kalser Franz Jožef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike phelps bros. & co. 6ii'l Act's, 2 Washington St., Ni« Tut ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. ROJAKI T —— Ce k očete piti dofcrej ^tspf pijače in te zabaviti po domače pojdite k Be Maltnich-11, 709 Market Street, Wankegaa. Pri njemu je vae najbolje. Kdot ne vijame, naj se prepiča. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noci. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. — ZDRAVLJENJE V 5 DNEH VÄ BREZ NOŽA IN BOLEČINI Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoeeli, Strueturi; dalje ozdravim '■'jivo "—A—u—J- ----" - - ■ w ^ — Ikik i pri kom ne da bi b ------- ——— »«f* »• uw uciuuj uaijt* uiuranmi nalezljivo zastrupljanje, živino nezmožnost, vodenico in bolesni titsèih •e meihlw 1 Ta prilika j« dana zlasti tistim, ki «o izdali fte velike ivote zdrav ni bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili. zdravljeni po tueatih zdravnikov, brezuapeino, da poeedujem le jas edino sredstvo, s katerim zdravim vspeftno. D Popravite Vaše zdravje Pridite v m o j urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili I boste najboljSe nasvete in prednosti, ki sem ai jih iztekel v moji 14 letni praksi kot spoeialiat v boleznih pri možkih. 1 Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, lodlce in neprlllke v jetrih. (Za neuapeino adravljenje ni treba plačati). TAJNE - , ^ „ , Zastrupyen|e moške bolezni zfuba Bafosa, bolezni v ledicah in Jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljanje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronehitis, srčne bolesni in pljuftne zdravim po moji najno-vejii metodi in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priUe,| lueije, onemoglost itd. Ženske bolezni! beli tok, bolečine v osa-ture, garje, oteklina, pe-| dju in druge organska bolezni zdravim za atal-| no. (Praiakavaaja brezplačno) (Naaveti zastonj.) DR. ZINS, 183 med Ramtolph in Clark VlIlvll&U Odprto: < zjutraj do > zyfr. Ob nedeljah ad 8 ijutr. d« 4 pep. i minn hranilne« oddalkt. 43-to pol-letno izplačevanje obresti Obresti se kreditiralo 1. |ull|n Iste ae ali izplačajo ali pa vpitejo v hranilno knjižico, kakor žele vlagatelji, na ali po omenjenem dnevu. tST leve hranilne vloge de 15. jelija bede nosile obresti ed 1. julija. ' <£1 INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, HI. 1 soboteb odprta ed I. de I. zveier. Preseienje nad pol nilione dolarje». ........... .......................»j