10. LETNIK ŠTEVILKA 1 DESETI LETNIK Na pragu novega leta smo in pred vami leži prva številka novega letnika »Naše luči«. Prisrčno pozdravljeni, dragi bralci! Naj bo vam srečno to novo leto 1961! Za naš priljubljeni list je to leto že deseto leto, odkar izhaja. Mesec za mesecem prihaja kot dober prijatelj med naše rojake, razkropljene po zapadni Evropi in drugod. Mine eno leto, začenja se drugo. Tako bo kmalu minilo že desetletje. Prijatelj mi je obljubil, da bo za tako velik dogodek, kot je desetletnica izseljenskega lista, napisal uvodni članek o tem. A me je presenetilo, ko sem prejel njegovo novo pismo. Namesto članka je napisal tole: »Razmišljal sem, kaj in kako bi napisal. Nazadnje sem misel opustil, ker je primerno, da napiše uvodnik v deseto leto urednik sam.« Urednik že zbira misli za to, a jih v tej številki še ne bo objavil. Tokrat poziva le vse naročnike in bralce, naj tudi oni zbirajo svoje misli o našem listu in jih ob priliki pošljejo uredniku. Kaj meni ta ali oni o listu, to zanima tudi čitatelje, in bo priložnost, da te ocene lista objavimo. Tokrat pozivam vse prijatelje in vse rojake, da ostanejo listu zvesti. List se zdržu-je s skromnimi prispevki rojakov. Stroški tiskanja in razpošiljanja so se v zadnjem letu povečali. Ker ne bi radi povečali cene listu, trkamo na dobra srca rojakov, da s prostovoljnimi darovi pomagajo listu do obstanka in primernega razvoja. Sleherni prispevek radi tudi objavimo, da je le na primerni višini in da ne žali osebno kakega rojaka. Prispevki pa naj bi bili kratki, da ne zavzamejo preveč prostora. Saj veste, da je list najbolj všeč, če je v njem veliko in različnih stvari. Ostanimo si zvesti, dragi bratje in sestre, v novem letu. Zvesti še posebej zato, ker je to deseto leto »Naše luči«! Urednik Urednikov kotiček R., Francija: Pesem pride na vrsto v naslednji številki. Hvala za oboje! Srečno Vam novo leto. Ostalim dopisnikom: Kar ste poslali bo objavljeno ob priložnosti. SPOROČILO UPRAVE „NAŠE LUCI” Rojake v Franciji v Boulangc, Audun le Tiche, Amnevillc, Auboue, Volmerange, Bumy, Cruesnes, Valleroy, Fontoy, St. Clement in še nekaterih drugih krajih pokrajine Mosclle, prosimo, naj oprostijo, ker smo jih vznemirili s priloženim listkom, s katerim prosimo za poravnavo naročnine. Po neljubi pomoti so bili listki priloženi tudi nekaterim, ki so list že zdavnaj poravnali. J. Čvornjek. La Ferte (Aisne), Francija: Smo prejeli, hvala! F. Majcen, St. Avold (Mile), Francija: Smo prejeli, hvala! J. Čerin, Spejer am Rhein, Nemčija: Sc zahvaljujemo in pozdravljamo! M. Martinčič, Toronto, Kanada: Smo prejeli v redu, hvala! M. Martinčič, Toronto, Kanada: Hvala za voščilo in poslano. ZAHVALA ZA VOŠČILA Vsem rojakom, ki so nam voščili za ipraz-nike in za novo leto, se vsi pri UREDNIŠTVU in UPRAVI »Naše luči« iz srca zahvaljujemo. DRUŽINSKE PRATIKE in KOLEDARJA DRUŽBE SV. MOHORJA v Celovcu je še nekaj na razpolago. Pišite ponje in naročite ju, ako jih še nimate. Vsem Slovencem po širnem svetu želi veselo in srečno novo leto Janez Kropivšek, Geleen (L), Nizozemska. REŠITEV UGANK LANSKE ZADNJE ŠTEVILKE Imena slovenskih rek: Soča, Kokra, Sava, Krka, Vipava. Posetnica: Rudar in muzikant. Dodajte črke: Smodnik, akcija, slastnost, vratnica, taktirka, Reymont, okrožje — Masaryk. Na Angleškem so znižali pokojnino nad 90 let starim ljudem. Ob tej priliki so vprašali nad 90 let starega možakarja, če bo lahko shajal z zmanjšano pokojnino. „Bo že šlo,” je odgovoril, „le za stara leta človek ne bo mogel ničesar dati na stran.’ DUHOVNO JE GLAVNO Ma JANUAR 1961 Srečno in blagoslovljeno novo leto 1961 vsem rojakom in prijateljem po svetu in v domovini! * Ena zvezda doli gre . . . Kar navadili smo se že sputnikov in nič posebnega se nam ne zdijo več. Ko so povedali, da so spustili Rusi v zrak umetno luno, ki kroži okoli zemlje, se mi je vzbudilo občudovanje človeških sposobnosti, naj bodo že ruske, ameriške, nem-ške ali katere koli. Človeški genij, ki je sposoben odkrivati zakone narave in premagati ogromne tehnične težave! Jasno mi je, da je Bog postavil človeka v vesoljstvo zato, da ga odkriva in postopoma obvladuje in daje v službo svojega bližnjega sadove teh odkritij. Zato me ta nov korak v osvajanju stvarstva veseli, veda če ima pri tem človek pred očmi srečo svojega bližnjega . . . Drugo čustvo, ki se mi je Zakaj so ljudje danes tako nesrečni? Zakaj so propadle stare civilizacije? V čem je nevarnost napredka v novem letu? Kako nekaj čudovito lepega in velikega je moderni svet s svojimi izrednimi uresničitvami. Nad njim se stalno širi in utrjuje človekovo gospostvo. Upravičeno je človek ponosen na svojo moč nad materijo in življenjem. Človek je v resnici kralj stvarstva. Toda, pozor! Cilj civilizacije je človek, njegova sreča. A kaj vidimo v tej veličastni zgradbi sodobnega človeštva? Dani so zunanji pogoji za srečo, a človek ni srečen. Morda še nikoli ni bil tako nesrečen, kot je danes. In na pragu novega leta imamo dovolj razlogov, da s tesnobo v srcu gledamo v bodočnost. Od kod to? Kje je krivda? Kako naj presojamo današnjo civilizacijo in njenega nositelja, človeka? Na misel nam prihajajo besede našega Gospoda: »Po njihovih sadovih jih boste spoznali.« Krivica, laž, nasilje, moralna izprijenost, suženjstvo, milijoni izgnanćev, kri in solze... To so sadovi, ki na ves glas kriče, da v današnjem svetu nekaj ni v redu. Vse to ni prišlo slučajno. Svoj izvor ima v razmerah, ki jih je povzročil človek. Krivda je tedaj v človeku. V ^im bolj namreč človek po znanosti in tehniki ob-( vladaje vesoljstvo, tem bolj zgublja oblast nad ^ svojim notranjim svetom. Človek se potaplja v skrivnost vsemirja. Prodira v vesoljstvo ter odkriva milijarde in milijarde novih svetov, meri njihova čudovita pota, spoznava njihovo ogromnost in oddaljenost. Človek se potaplja v neizmerno mali svet atomskih jeder ter kroti njihovo silo. ALI ISTI ČLOVEK SE ZGUBLJA V SKRIVNOSTIH SVOJEGA LASTNEGA BITJA. Hoče voditi svet, a ne zna voditi svoje lastne osebe. Kroti materijo, toda, ko bi moral, kot lepo pravi Quoist, osvobojen od njene tiranije, živeti bolj po duhu, se dogaja prav nasprotno: spopolnjena materija se obrača proti človeku. Človek postaja njen suženj. Za DUHOVNO v njem ni več mesta. In tu sc začenja njegova tragika. * Kajti človek je DUHOVNO TELESNO bitje. Ni samo duh in ne zgolj materija. Duh in materija! To je človek. Oboje je potrebno, ali duh je odločilen. Duhovno je glavno. Ako človek zgubi duha, zgubi nekaj bistvenega. Ni več človek. Ker duh rodi zamisel, se materija organizira v človekovih rokah in se dvigajo zgradbe. Ker si duh zamisli načrt, more zrasti mesto, more stroj zapustiti delavnico, se prenavlja obličje zemlje. Ker duh zasnuje lepoto, marmor postane umetnina, pojo strune ter harmonirajo barve. Ker duh hiti nasproti drugemu duhu, zaživi ljubezen, se družijo ljudje in se poraja človeštvo. Duhovno je glavno. Ako sc pa duh pokvari, je človek v nevarnosti. Kajti telo, ki ga je ljubil, stroj, ki si ga je zamislil, mesto, ki ga je postavil, svet, ki ga je gradil s takimi žrtvami, se obrnejo proti njemu ter ga zdrobijo. Materija se je tako znova odtegnila človekovemu gospostvu. Ni več človeka! Ni več civilizacije! Vse je treba na novo začeti. Tako so se v zgodovini druga za drugo rušile civilizacije. Redkokdaj zaradi pritiska od zunaj. Večinoma so propadle same od sebe, razjedene od notranje gnilobe. » čitno je, da naši civilizaciji, na katero smo tako po-( 1 nosni, grozi ista usoda. In zaradi istih vzrokov. ^—' Naši civilizaciji sicer preti nevarnost tudi od zunaj, na njenih geografičnih mejah, A MNOGO VEČJA NEVARNOST JI GROZI V SRCIH NJENIH NOSILCEV. Tu je črv, ki razjeda zlato jabolko naše kulture ter širi razkroj in gnilobo. Ni tedaj posebno važno to, da si more človek jutri ali pojutrišnjem utreti stalno pot v vesoljstvo. Važnejše je to. KAKŠNA BO VSEBINA, KAKŠNA BO SLIKA TEGA ČLOVEKA. Vse torej zavisi od tega, ali bo v človeku duh vladal nad materijo ali pa materija nad duhom. In ako duh tako često tone pred materijo, ki je na zmagoslavnem pohodu, sc to dogaja iz razloga, KER DUH NE POZNA ALI PA NE PRIZNA ZAČETNIKA DUHA IN MATERIJE — BOGA. Problem je tedaj v tem: ALI SE BO ČLOVEK OKLENIL BOGA, SE OSVOBODIL OD MATERIJE IN JO OBVLADAL, ALI PA SE BO ODDALJIL ÖD BOGA TER SE NAVEZAL NA MATERIJO TER POSTAL NJEN SUŽENJ. Ako je torej človek 20. stoletja v nevarnosti, je to zaradi tega, ker se je preveč zakopal v materijo, katero je postavil na oltar, a zavrgel Boga, vrhovnega Inženirja vsega vesoljstva. vj^dijp- ql) n.qy^ci p sputni- -ku, pa je bilo občudovanje Boga. Bog ni čakal sputni-kov, da je lahko pognal luno okoli zemlje in planete okoli sonca in morda tega okoli drugih zvezd. Človek pravzaprav ni storil ob sputniku kaj drugega kot posnemal Boga, seveda v malem, v prav neznatnem. To, kar je on naredil, je namreč neprimerno senzacio-nalnejše od tega, kar so naredili »sputnikovci«. Če se Sputnik II. vrti okoli zemlje 1500 km oddaljen od nas, se luna suče 400.000 km daleč! No da, še majhen napor in bodo tudi naše lune drvele skozi vesoljstvo tako daleč od nas. Še na luno bodo prišli, vsaj tako upamo. Da bi bilo to le kaj koristnega za nas! Za luno pride na vrsto morda Mars ali kak drug planet od 900 planetov, ki se sučejo okoli našega sonca. Zakaj pa ne? . . . Kakšne lepe počitnice se nam obetajo! Toda za kaj bolj oddaljenega kot je sončni sistem, bo šlo težko: kajti najbližja zvezda je . . . 34.000 milijard kilometrov daleč. S hitrostjo sputnika bi bilo treba 100.000 let, da pridemo do nje! Če bi pa hoteli priti do skrajnosti znanega nam ve- ;! soljstva, vseh ozvezdij, ki j jih poznamo, bi bilo treba Ne smemo pozabiti ljube rojstne hišice in jezika zatajiti nikdar svoje matere. Tako je zapisal slovenski kmet Jakob Virant k Velike Doline ob Savi, ko je bil med vojno preseljen v Nemčijo. Novoletna kolednica (Iz Trnovega na Krasu) Novo je leto, veselimo se! Mlademu Kralju poklonimo se! V strehi so goste preklice, V hiši so lepe deklice. Novo je leto, veselimo se! Mlademu Kralju poklonimo se! Posezite, kompare, na police, podajte nam klobasice! Novo je leto, veselimo se! Mlademu Kralju poklonimo se! Primite za mošnjice, vrzite na petke! Novo je leto, veselimo se! Mlademu Kralju poklonimo se! Ako ne boste kaj dali, ne bomo vam zaigrali. Novo je leto, veselimo se! Mlademu Kralju poklonimo se! Na strehi vam raste majaron, v hiši je hlapec buzaron. Stara slovenska navada je, da m novo leto hodijo od hiše do hiše koledniki. To so otroci, ki so večkrat napravljeni v sv. Tri kralje in nosijo zvezdo. Voščijo srečno novo leto in prosijo za darove. So pa tudi fantje, ki v zahvalo za novoletni dar potem veselo zabodejo. Gornja kolednica lepo podaja novoletno voščilo, spominja na rojstvo Jezusa, Kralja sveta, potem pa v šepavi ohliki poprosi za novoletni dar. preteči 1.850.()00.()()0.000.000.- 000 kilometrov (čitaj: nekako dve milijardi milijard kilometrov)! In onstran tega svetovja pravijo učenjaki, da je še milijone takih svetovij, kot je naše . .. Strahotno je to .. . a je tako! S sputnikom je človek naredil komaj korak . . . r oderni svet je zares nekaj veličastnega. In ne sa-\/| mo, da nimamo pravice ovirati njegov bliskoviti napredek; naša dolžnost je, da sodelujemo pri njegovem vzponu. Mi se moramo okoliščinam in možnostim primerno zanimati za znanost, tehniko, gospodarske in socialne probleme v narodnem in mednarodnem življenju. To nalogo nam je poveril Bog sam. Ko nas je namreč ustvaril po svoji podobi, nas je naredil stvarnike. S svojim delom sodelujemo pri spopolnjevanju stvarstva. Ali zavedati se moramo, kar smo že v božičnem uvodniku Bog se veseli ob odkritjih ljudi; toda mu mora iti na smeh ob tem, ko vidi, kako se nekateri ponašajo in si domišljajo, kaj sedaj vse zmorejo. Gotovo si želi, da bi se njihova srca vsaj za toliko razširila, za kolikor se je-po-večala njihova znanost. Izkazovanje dobrote Ko izkazujemo dobrote, jih je običajno okrog nas več, ki bi jih bili radi deležni. Če jih vsem lahko izkažemo, potem jih izkazujmo vsem; če pa jih vsem ne moremo izkazati, premislimo prej, komu jih bomo naklonili. Najprej in več bomo pomagali onemu, s katerim nas veže ožja vez ljubezni in kdor je pomoči bolj potreben. V življenju ravnajo mnogi prav nasprotno. Velikodušni rad daje in, če kakšno uslugo prejme, je zanjo hvaležen. Z eno roko dobrote izkazuje, z drugo odgovarja na prejete. (Po Cice-ronu: De officiis). naglasili, da bo ves naš trud zaman, ako ne bomo z isto prizadevnostjo delali tudi za dvig človeka. Duhovno je glavno. Vse na zemlji se suče okrog človeka. Vse zavisi od njega. Vse dobro in vse slabo ima v njem svoj izvor. Zato ameriški škof Fulton Sheen neutrudljivo kliče: »Obnovi človeka in obnovil si svet in njegove ustanove«. Enako je ravnal že Kristus, ki je pustil Pilata na njegovem sodnem stolu in velike duhovnike na njihovih mestih ter se zadovoljil z dvanajsterimi ribiči, ki jih je vzgojil po svoje, jih napolnil z božjim duhom in jih poslal na pot za OBNOVO SVETA PO OBNOVI ČLOVEŠTVA. Duhovno je glavno. Vzemimo si zato k srcu modre besede pravkar omenjenega škofa Shecna, ki pravi: »Skušajte premagati svojo sebičnost, obvladati lakomnost, uničiti greh in, ako se vam bo posrečilo na Kalvariji krščanskega samopremagovanja ostvariti OBNOVLJENO KRŠČANSKO ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE DUHA, se boste po Kristusovem vzvišenem zgledu dvignili do največjih revolucionarjev sveta — postali boste SVETNIKI. In čisto jasno je, da takih-revolucionarjev najbolj potrebuje današnji svet, svet atomskih jeder in sputnikov. «• Duhovno je glavno. Naj nas ta misel, bratje in sestre, spremlja v leto 1961. Duhovni strani našega življenja spet priborimo njeno veljavo. Ne mirujmo, dokler ne bomo med snovnim in duhovnim, med časnim in večnim v našem življenju vzpostavili tisto razmerje, ki ga je določil Jezus Kristus. V tem je rešitev vseh problemov, ki tako grozeče visč nad današnjim svetom, in tudi rešitev našega izseljenskega problema. Vzemimo si k srcu opomin velikega Dostojevskega, ki je zapisal: »Končno vse zavisi od tega, ali vzamemo Kristusa za najvišji ideal ali ne.« V-ko. S Kuhljem na sprehodu Začudil sem sc, ko me je Kulu povabil na sprehod. Ta simpatični dečko je pred dobrimi meseci prišel iz Tangerja. Njegov oče, ki je poglavar nekega afriškega plemena, je menda zelo razgledan človek in želi, da se sin seznani z najnovejšimi evropskimi študiji. Kulu je miren, tih fant; a iz belih zenic v očeh sredi črnega obraza sije polnost življenja. Radi ga imamo in kličemo ga Kulu. Njegovo polno ime je menda Kulu Ki-tenga. Zna odlično francosko. Kmalu sem spoznal, da me je vabil na j sprehod, ker bi se rad razgovarjal o vprašanjih, ki ga zanimajo. Ko sva zavila iz parka v gozd, sc je začel zanimati za bližnji vesoljni cerkveni zbor. »Kako to, da je vera pri vas tako organizirana? Pri nas ljudje verujejo in se drže starodavnih običajev. Vsaka vas ima duhovnika, ki v imenu ljudi govori z Bogom. Toda nad duhovnikom ni nobenega več in tudi nimamo nikakih posebnih ver- skih ustanov.« Tako je zastavil svoja vprašanja. * I udi pri nas ima vsak vefji kraj duhovnika in tudi pri nas imamo verske običaje, nekatere že zelo zelo stare,« sem mu skušal razložiti. »Vendar se to ne vrši sa-tno zaradi neke tradicije, ampa'k predvsem /ato, ker je Kristus tako učil in 'ker On /eli, da je tako. Osrednja oseba naše vere je Kristus, Rog in človek, ki je prišel na svet ljudem povedat, kaj je volja Njegovega Očeta.« »A, tako. Potemtakem je Kristus začel versko organizacijo?« — »Seveda, Kristus je ustanovil versko družbo, ki jo imenujemo Cerkev. Prvotno je ta izraz pomenil kraj, kjer se je zbirala množica vernih. Zdaj pa pod tem mislimo organizirano množico, ki sc zbira v božji hiši.« Beseda je dala besedo. Povedal sem mu, kako je Kristus zbiral okoli sebe pristaše; vernike, ki jih je učil svojega nauka. Izmed vernikov je izbral učence, izmed u-čencev pa 12 apostolov. Te je imel za svoje '»poslance« (to namreč pomeni beseda apostol). Apostolom je dal veliko oblast nad člani svoje družbe. Obljubil jim je /a delo posebno pomoč. Postavil je poseben obred, h kateremu Se verniki zbirajo m ki ga vrši njihov duhovnik. To je sveta daritev, ali kakor pravimo: sveta maša. Enega od apostolov, ki se je imenoval Si-mon, je postavil za predsednika, voditelja drugih. Zato mu je tudi spremenil ime. Rekel mu je: »Ti si Kela (to je aramejska beseda za našo besedo »skala«); ti si Skala m na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« »Zakaj pa je Kristus ustanovil Cerkev,« se je zamimal Kuhi. »Zato je Kristus ustanovil versko družbo, da ljudi vmli k zveličanju; to se pravi, da jim kaže pot, da Nje-S'°v nauk razlaga ljudem, zlasti mladim, da izvršuje to, kar je On naročil.« Kuluja so zanimale še druge reči. Vprašal je tudi: »Kdaj pa je Kristus ustanovi/ Cerkev?« Izgleda, da se Kuhi zelo zanima /a zgodovino. Zato sem mu skušal tudi na to vprašanje odgovoriti. »Za čisto točen dan bi težko povedal. Vem pa, da je bilo to tisti dan, ko je izdihnil na križu, kamor so ga pribili rimski vojaki, okupatorji v Judeji. Zaradi pritiska domačih veljakov, ki so Kristusa sovražili, se je rimski prokurator Poncij Pilat vdal in Kristusa krivično obsodil.« »Kako misliš to povedati, da je takrat Kristus ustanovil svojo versko družbo?« »Mislim namreč reči to, da je svojo versko družbo prej pripravljal, dajal uredbe in določbe. Vendar formalno je bila Cerkev kot verska družba od Kristusa odrešenih tisti 'trenutek, ko se je Kristus daroval s svojo smrtjo na križu Rogu Očetu v nebesih. S tem dejanjem je spravil sprto človeštvo /. Rogom. Lahko bi rekli, tla je dal Rogu zadoščenje za vse slabo človeško življenje in je nekako za ceno svoje krvi odkupil vse ljudi. Od takrat smo v Njegovih rokah. Kdor hoče, se zaradi Njegovega heroičnega dejanja za večnost lahko reši. Postane član božjega ljudstva in dobi pravico, da bo sedel v krogu božje družine v večnosti.« Kulu je z vso pozornostjo sledil temu, kar sem pripovedoval. Izgleda, da je razumel. Rekel je namreč potem: »To se pravi, da se deli človeška zgodovina v čas preti Kristusom in v čas po Kristusu?« »Da, zalo tudi štejemo po tem naše letnice in pravimo, tla smo tega in tega leta po Kristusu.« »Zakaj pa tudi komunisti štejejo leta po Kristusu, ko ne verujejo vanj in se bore proti krščanski veri,« pravi nato Kulu. »Zakaj? Najbrž zato, ker vsega ne mt>-rejo kar naenkrat odpraviti. Sicer je pa bilo v zgodovini že več poizkusov drugačnega štetja, a so vsi propadli. Italijanski fašisti so na primer do zadnje vojne šteli svoja leta po ,era fašista’.« Kulujeva vprašanja so mi pokazala, kako je znatiželjen in brihten. Ro že res, kar je pravil neki profesor, da so črni in tlru-gobarvni narodi kakor sveža, še nezorana njiva, ki ima v sebi neslutene zmožnosti in sposobnosti. Njihovo življenje se je namreč doslej razvijalo mnogo bliže prirodi kot naše. z R. iyodba iz dđcMtice- \ / rudniški delavnici so ropotali stro-V ji. Železo, v katerega so vrtali luknje ali ga rezali na kose, je grmelo in se treslo. Pri vsakem stroju je stal delavec ali še več, ki so vodili in ravnali kose. Bilo je med njimi dosti mladih fantov vseh narodnosti, ki so okoli Francije. Tudi par Francozov je 'bilo zraven. Seveda so bili domačini zelo ponosni. Šteli so se za nekaj več kot drugi, katerih starši so prišli sem iskat dela in kruha. Delali m razumeli pa niso nič bolje kot tujci. Med njimi je bil tudi močan fant, ki je bil jrrecej len in nič preveč prebrisan. Postavljal se pa je vseeno, ker je bil sin francoskega očeta. Drugi so se mu dostikrat smejali in mu nagajali, a zameril ni dosti. Kadar je bil malo utrujen, je stlačil v žep mali policijski roman in odšel z umerjenim korakom v stranišče. Od tam ga ni bilo z lepa dobiti. Pogrešili ga niso dosti in rudnik se zato ni ustavil. Njegovi tovariši so to dobro vedeli. Nekoč se jim je pa zdelo le preveč. Sklenili so, da mu to plačajo. Nekega dne, ko je »Štirni« — tako so ga klicali — spet spremljal policaje v zapr-lem stranišču, so mu na vrata delavnice postavili velik lonec vode. Ko se vrne, naj ga voda predrami! Veseli v pričakovanju so vrteli stroje in pazili, kdaj se odprejo vrata. Ko se je pa to zgodilo, je med vrati stal šef delavnice in po njem se je polila voda. Jezno se je otresal vode in gledal okoli. Čudno pridni so bili fantje. Samo v stroj so gledali v nenavadni vnemi. »Kdo je to naredil?« je vprašal šef. »Kaj, kako, kaj je?« so ga gledali in nič vedeli. Samo ustnice so se^ tresle v pridržanem smehu. »Kdo je kriv tega?« je še enkrat zagrmelo ]>o delavnici, a kaj ko ni bilo krivca ... »Če ne poveste, ne dobi nobeden plače »prime« (nagrade, ki je bila še dosti velika). Smeh je zginil z. lic, šef je odšel, stroji so nervozno ropotali naprej. Pri vratih se pokaže Štirni. Zunaj je zapiskala sirena delopust. Slabe volje so se zgrnili tovariši okoli Francoza. Neki Italijan, male postave a trdih pesti, je siknil: »Lenuh, kaj si napravil?« Štirni v resnici začuden je debelo pogledal. r> »Zavoljo tebe zgubiti primo, to je že preneumno.« »Kaj praviš, primo zgubiti? Zakaj?« »Ker se ti ne ljubi delati, naj zato pla-Camo vsi —«. Plašno se je umikal fant pred jeznimi pogledi. — »Če ne greš precej k sefu in mu ne poveš, da si ti kriv vsega, boš videl, kaj bo, ko se srečamo na samem!« »česa sem kriv, česa?« — »česa si kriv? Da je voda stekla po šefu, ker si d spal v stranišču.« — »Kakšna voda?« — »Voda na vratih.« Štirni je neumno gledal in seve — ničesar razumel. »Ali ste znoreli? Jaz ne vem ničesar.« — »Pa boš čutil, ker ne veš.« Spet je stal Italijan kot sveča raven pred njim. »Jožef, povej mi, kaj je pravzaprav?« se je Štirni obrnil k fantu, ki je bolj mirno stal ob strani. »Veš, Štirni, na vrata je nekdo nastavil vodo in ta se je polila po šefu, ki je vstopil. On pa nam je zagrozil, da bomo to-' krat vsi brez prime, če ne izdamo tistega, ki je to naredil. Je pač najboljše, da greš precej k njemu in poveš, da si ti kriv. Ne boš nič na slabšem.« »Jaz kriv, kako, saj nisem jaz nastavil vode?« »'Kdo drugi je pa tako brihten kot ti. Mi ne bomo plačevali tvoje lenobe.« Spet je bil sredi razkačenih fantov. Pa se je spet oglasil Slovenec: »Štirni, ti si Francoz, saj tebi nič to ne škoduje. Glej mi smo pa tujci. Kar pojdi! Boš videl, šef se bo še smejal.« »Misliš?« — »Boš videl!« Pa je šel Štirni in se obtožil tega, kar so drugi njemu namenili. Prima delavcev je bila rešena. R. Francija lx slavenskiU Uca{w Konec novembra so izročili prometu novo postajno poslopje v Notranjih goricah. ~ V Medvodah imajo sedaj nov betonski rnost čez Soro. Dolg je 00 m, širok pa 6 m. Ob reki Muri se je v zadnjih letih precej razširila očesna bolezen trahom. — Prašičja kuga je divjala med divjimi prašiči po gozdovih med Litijo in Grosupljem, k Zaradi nje je poginilo kar 50 divjih praset. ~ V preteklem mesecu je stikal okoli So-P dražice divji medved in sicer mu je dišal '% hied in razne sladkarije, medtem ko mu za mrtve živali ni bilo mar. — Lovci so dobili letos okoli št. Vida na Dolenjskem že 36 lisic, kar je zelo visoka številka. Na letošnjem vinskem tekmovanju v Budimpešti je dobil šampanjec iz Gornje Radgone zlato medaljo (za šampanjec iz h 1957.), srebrno medaljo pa je dobil šampanjec iz 1. 1950. — V šmarjeških Toplicah so odprli nov oddelek zdravilišča z 21 sobami, 3 kopalnicami in 2 restavracijama. Voda ima povprečno 31,6 stopinj toplote. —V Preserju pri Ljubljani so preuredili zadružni dom v osnovno šolo. — V Loškem potoku gradijo Zdravstveni dom. Slovenski oktet se je 11. dec. odpravil na dvotedensko turnejo po Nemčiji, Danski in Franciji. V Nemčiji je pel v Berlinu, v Danski v Kjöbenhavnu, v. Franciji pa v mestih Pariz, Tours, Portiers, Chatel-braud in na francoskem radiu. — Naša vijolinistka Jelka Staničeva je nastopila s koncerti v Bolgariji in v Združenih državah. Izšla je nova serija jugoslovanskih priložnostnih znamk, ki so posvečene zaslužnim in pomembnim ljudem. Znamka za 15 dinarjev ima sliko slov. pisatelja Ivana Cankarja. 7 Franciji se je mudila ekipa naših rokoborcev. Nastopili so v mestu Lille proti reprezentanci Flandrije, ki jih je premagala s 6:10. Več sreče so imeli v Sallau-mines, kjer so zmagali z 9 : 7. Na Reki ob Jadranskem morju je okoli 12.000 Slovencev. Zbirajo se v svojem Slovenskem domu. Nedavno so imeli občni zbor svojega društva, ki se imenuje »Bazovica«. Društvo ima moški in mešani pev- Slovenci iz občine Qenk (v Belgiji) so ob čaši vina in pečenem prašičku praznovali „Martinovo nedeljo". Prav imajo. Po pridnem delu se človeku prileže počitek in pošteno razvedrilo. ski zbor, svoj dramski odsek, harmonikarski zbor in športni odsek. V svojem stanovanju je v Mariboru zgorel Pavle Pavelič. Menda se mu je od cigarete vnela postelja. 13. decembra je po dolgem deževju nastala na gornjem Vipavskem huda burja s snežnim metežem in naredila veliko škode. V Ajdovščini je podrla velik zid, v Vipavi pa leseno barako za delavce in pri tem dva močneje poškodovala. Priprave na devizno reformo Pred meseci so začeli govoriti, da bo v Jugoslaviji izvedena devizna reforma. S sedanjim načinom zamenjavanja denarja jugoslovansko gospodarstvo ne more naprej. Za to preureditev je vlada iskala pomoči pri tujih državah, seveda pri »kapitalističnih«. Zdaj je pomoč obljubljena in se priprave za reformo že vršijo. Odslej naprej bo menjalni tečaj za tuji denar enoten in sicer po ključu 1 dolar = 750 dinarjev. Zaradi tega bodo morali prilagoditi cene domače proizvodnje taki ravni, ki bo omogočila, da bo naše blago lahko na prodaj v tujini in da bo zmožno vzdržati konkurenco. Prilagoditi bo treba carinske predpise, ki bodo izvoz olajševali, uvoz pa tudi tako usmerjali, da ne bo domačemu gospodarstvu v škodo. Nekatere reči bo odslej laže uvažati; druge, ki se doma proizvajajo, pa teže. Razvoj slov. pristanišča v Kopru Pred dvema letoma je bil izročen prometu prvi privez za velike ladje v novem koprskem pristanišču. Dotlej so v Kopru raztovarjali le manjše obalne ladje, ker velike pač niso mogle priti dovolj blizu obale. Kako se lepo razvija pristaniški tovorni promet, povedo naslednje številke. Preko Kopra je bilo 1. 1957 uvoženih 8872 to, 1. 1958 že 10.602, 1. 1959 pa 26.859, do okt. 1960 celo 70.984 ton. Tudi izvoz blaga je podobno rasteh Vzporedno s tem so se razvila tudi nekatera pristaniška podjetja. Zgradila so se razna skladišča, ki ne zaostajajo za skladišči drugih jugoslovanskih pristanišč. Največ prometa je bilo z lesom, pa tudi z južnim sadjem. Ker sedaj plovno dvigalo »Veli Jože« postavlja nove bloke za razširitev sedanje operativne obale, bo v nekaj letih mogoče še več ladjam istočasno pristajati v Kopru. To pa bo prineslo novo delo slovenskim delavcem in našim podjetjem nov razvoj. DCiif fe nov e (j a med nami? Kronika: Že ponovno je bila izražena že-|ja, da bi knjižica »Slovenci na Angleškem« spet izšla, seveda z vsemi spremembami, ki so bile v treh letih. Knjižica je v pripravi in upamo, da bo kmalu lahko šla v tisk. Zato podrobne kronike za prejšnje leto tu ne bo. LONDON: Kot redno, bo tudi v januarju na drugo nedeljo t. j. 8. ob 5. popoldne maša in blagoslov v naši 'kapeli v Londonu. Kot je že javljeno, bo v soboto 7. jan. v konventu »Naše Gospe s Siona« Wor-dnng, Sussex, božičnica, ki jo priredita konvent in Kat. ženska zveza. December: Izseljensko nedeljo smo praznovali v Bedfordu, kjer je domači župnik sklical zastopnike raznih narodov k sestanku, kjer so vsi podali kratek opis tako zgodovine kot tudi vzrokov za izseljevanje. Za Slovence je lepo govoril g. Jože Pogačnik. — »Miklavž« je kar v redu potekel, le v Rochdale je bilo zelo viharno vreme, v Londonu pa so bili prostori premajhni, saj je bil izredno velik obisk. — Tudi božične praznike smo lepo preživeli. Bog daj, da bi novo leto bilo mirno in za vsakega srečno! Krsti: V Ghapel End, Nuneaton, so krstili 20. nov. Petra Ivana Zver. — V Rochdale pa 27. nov. Petra Metelko, čestitamo! Blagoslov domov: Kolenčevi s Stoke On 1 rent so se preselili v novi dom blizu cerkve na Hartshill, dom je bil blagoslovljen ob župnikovem obisku. L misijone: 13. dec. je odšel v misijone K- Franc Pregelj, doma s Cola in že več let v Angliji. Pred dvema letoma je vstopil v jezuitski red ter dovršil noviciat. Poslovili smo se v nedeljo II. decembra v »Našem domu«, sedaj je pa že na novem mestu v južni Rodeziji v Afriki. Želimo mu božjega blagoslova in mnogo uspehov pri njegovem delu! .Še nekaj: Daši se obiskujejo »glave«, je vendar še dolga pot do zedinjenja, o čemer nam priča, kar se je zgodilo v decembru v Londonu. Slovenskega doma se tam dobesedno drži kapela, ki je pripadala neki ločini. Ko smo zvedeli, da jo nameravajo spremeniti v skladišče, smo takoj ponudili, da bi jo radi odkupili ter ohranili za verske namene. Ponudba pa ni bila sprejeta ter so rajši cerkev spremenili v skladišče za letno najemnino 360 funtov. mi. Liege -Limburg Sv. Miklavž se še ni oglasil med nami. Pričakujemo ga okrog Božiča. Veseli dogodki v naših mladih družinah: Pomotoma nismo še poročali, da so v družini podpredsednika društva Slavček g. Ivana Mrgole in njegove žene ge. Alojzije dobili krepkega prvorojenca, ki so mu pri krstu dali ime Bojan. V družini ge. Olge Koželj, poročene Hinul so dobili hčerko, ki bo nosila ime Lilijana. V družini ge. Marije Avsec, poročene Minaert, so dobili sinčka, ki se bo imenoval Roger. V Herve-u so v družini Smets-Vulč Milica tudi dobili naslednika in ga krstili na ime: Mar-ko-Anton. Vsem družinam čestitamo k njihovi sreči! Naši bolniki: V Waterscheju na kliniki se je morala podvreči operaciji ga. Novak iz Heide Park 4. Prav tam je iskala zdravniško pomoč ga. Pavla Koželj in njen sin g. Janez. — Omenjenim bolnikom, tem, o katerih smo govorili v zadnji številki in tem, za katere še ne vemo, pošiljamo posebna voščila za nastopajoče leto. Naši mladi pari: V Jemeppe-u je g. Čavar Mate popeljal pred oltar beneško Slovenko gdč. Gošnjak Sofijo. Istotam je g. Hvala Alojzij sklenil zakonsko zvezo tudi z beneško Slovenko gdč. Buttera Julijo. — Toplo čestitamo in želimo vso srečo! »Odprta noč in dan so groba vrata...« — V Zwartbergu smo bili priča zelo žalostnega dogodka. V družini g. Petra Vidic in njegove soproge Stanislave so dobili drugega otročiča. Otrok je kmalu po rojstvu umrl. G. Peter se je ves razmišljen vračal iz bolnice od svoje žene domov. Vozil se je na kolesu in pri prometni nesreči bil v hipu mrtev. Pogreb se je vršil ravno dve leti po njegovi poroki. Kako so mirnega Petra vsi spoštovali, je pokazala zadnja pot. Nikoli še nismo videli zbranih toliko mlajših članov naše skupnosti. Na grobu je tudi moški zbor zapel žalosti nko v slovo bivšemu članu pevskega zbora. Užaloščeni vdovi ge. Stanislavi in njeni hčerki izrekamo sožalje. Molimo za pokojnega Petra! Rojakom na področju Liege — Limburg, vsem rojakom v Belgiji in vsem čitatelicm Naše luči voščim blagoslova božjega, zdravja in uspehov polno novo leto 1961. V bodočnosti še bolj povežimo svoje vrste v delu za napredek slovenske skupnosti v tujini! Živeli! - Vinko Žakelj. gre bolje, kakor tudi Otu Kola iz Chate-lineau in Albertu Trinkhaus iz Jumet. V družini Vilija Kotnik in Ančke Trošt se je rodil sinček. Čestitamo! Pevsko društvo »JADRAN« se je dobro odrezalo v Jumet, kjer so pevci peli na Fancy-fair. Kot prejšnja leta so tudi letos praznovali v prav domačem vzdušju in razpoloženju sv. Cecilijo in sicer 12. decembra. Tisti, ki se žele naročiti na tednik »Katoliški GLAS«, ki izhaja v Gorici, lahko to store kar pri slov. duhovniku. Doslej je že lepo število novih naročnikov. Izšla je tudi nova KNJIŽICA »Sveti Krst — pre-rojenje« (cena 5 Fr.). Pohitite, dokler je še v zalogi. Rojakom na področju Charleroi-Mons in drugje po svetu želim mnogo božjega blagoslova v novem letu 1961. — Kazimir Gaberc, izseljenski duhovnik. Charleroi-Mons Nenadno je zbolela ga. Alojzija Krajnc, vendar se ji sedaj zdravje zboljšuje in je upanje, da se opomore od bolezni. — Iz bolnice se je vrnil v Farciennes rojak g. Franc Pisarič. Vidno se je popravil in je v krogu svojih prijateljev prav v začetku decembra praznoval 60-letnico življenja. — Tudi g. Rafaelu Murovec iz Farciennes Pevski zbor „Jadran” v Charlcroi (Belgija) Pas-de-Calais Sv. Barbara je bila letos na nedeljo, pa ob zelo slabem vremenu. Kljub temu se je zbralo na vseh štirih krajih, kjer imamo slovensko službo božjo, lepo število njenih častilcev, da se Bogu zahvalijo za varstvo. V Mericourt-Mines sta bili krščeni 4. decembra Maryse, Annie Mathilde Zorko; 11. dec. pa Martine Patricia Brigitte Raz-ložnik. Naj bi bili vedno v veliko veselje srečnih staršev. 26. nov. sta sklenila zakrament sv. zakona Željko Knez in Helena Kovač. — V Cerkvi sv. Petra Nemours sta si dala 22. okt. obljubo večne zvestobe Francois Sulin in Michelle Robert. — Naj oba para spremlja božji blagoslov. Umrla in dotrpela je Kristina Sulin v 70. letu svojega življenja. Pred dobrim mesecem smo v isti grob pokopali njenega sina. Bila je primorska rojakinja, iz Žage pri Bovcu. V Franciji je bila 35 let. V oktobru je še prestala težko operacijo na očeh, kar ji je izpilo moči. Umrla je v bol- nišnici v Arras 27. nov. Dne 30. nov. smo jo položili poleg pokojnega moža in sina na pokopališču v Vendin-Le-Vieil. — Dne 11. oktobra je bila na istem pokopališču poleg svojega moža položena Antonija Krašovec. Umrla je v Fouquieres-sous-Lens 0. okt. Rojena v Celju je dočakala lepo sta-losl 78 let. Naj se obe dobri in zavedni slovenski materi počijeta v Bogu! Rojak IVAN VRTOVSEK, ki jc umrl 12. 6. 1960 v Pas-de-Calais v Franciji Pariz Sveta maša /a Slovence je vsako nedeljo ob pe-tih popoldne v kapeli MONTCHEUIL, 35 me ma pri Lazarju). V Hettange-grande je umrla 3. decembra gospa Dovjak. Bila je tri tedne prej v bolnici, kjer ji niso mogli nuditi nobene pomoči več. Pokopali so jo v torek na on-dotno farno pokopališče. Naše iskreno sožalje možu, otrokom in vsem sorodnikom! Precej se nas je zbralo v netleljo 11. dec. v gostilni pri Nade (Aumetz), kjer je sv. Miklavž obdaroval male otroke pa tudi velike in obljubil, da pride drugo leto zopet. Vsi Slovenci ob Luksemburgu iti pod njim in v njem želimo vsem Slovencem po svetu božjega blagoslova polno leto 1961. TUCQUEGNIEUX—MARINE: Nismo več tako glasni kakor prej, zato ker smo dali besedo našemu pridnemu g. Dejaku, vendar se moramo od časa do časa še kaj javiti, da boste videli, da nas še ni voda odnesla, čeprav so vsepovsod velike poplave. Najprej moramo povedati, da smo imeli misijon, francoski sicer, h kateremu smo pa tudi mi radi hodili. Misijonarji so prišli na zelo posrečeno idejo, da so za sklep povabili g. škofa iz Nancy-ja in uprizorili — v neskončno majhni obliki sicer, toda vendar — binkoštni praznik. To je bilo 23. novembra zvečer. Slišali smo najprej francosko pridigo, francoske molitve in francosko petje, potem so prišli na vrsto Italijani in Poljaki, končno pa Slovenci, ki smo najmanj številni, mala četa, ali hrabra. Ne zamerite, če se pohvalimo, saj veste, da pravi pregovor: »Dobra roba se sama hvali.« in da je rokel naš pesnik: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« V takih primerih ni, da bi se »človek držal nazaj«, posebno danes ne. Lahko rečemo, da smo bili odstotno najbolj za- Žena: »Zakaj pa stojiš zmerom pri oknu, kadar jaz pojem?« Mož: »Zato, da ne bi ljudje mislili, da te tepem.« Zadnja beseda. — »Pravkar sva se z ženo strašno sporekla.« — »Kdo je imel zadnjo besedo?« — »Seveda jaz!« — »Izvrstno, in kaj si ji rekel?« — »Rekel sem: Če že-mora biti, pa si kupi!« Stopani. Č. g. Dejak je v jedrnatih besedah orisal pomen misijona in ko smo zmolili nekaj molitev, je zadonela naša pesem »-Kraljevo znam’nje križ stoji«, da so vsi prisluhnili. Dne 11. decembra je pa naša folklorna skupina vabljena v Saulnes pri Longwy, da tam zaigramo naše slovenske valčke in polke ter zaplešemo naše narodne plese. Kako bo, bomo pa drugič povedali. — J. Ob nemški meji Iz naše pisarne: Mrliški zvonček je zapel... V Creutz-waldu se je poslovil po dolgotrajni bolezni od nas Peter Veronik, 57 let star, umrl na domu 15. 11. previden s svetimi zakramenti, pokopan v Creutzwaldu 17. 11. — V Freymingu je umrl 30. 11. Anton Zlikovec iz Valične vasi, star 58 let, cerkveno pokopan 3. dec. v Freymingu. Ker je bil sam v Franciji, so njegovi prijatelji lepo skrbeli za njega in mu ustregli vsako željo. Cerkvenega pogreba se je udeležilo društvo »Slavček« z zastavo, pa tudi drugi rojaki so kljub mrzlemu vetru spremljali umrlega v cerkev in na pokopališče. — Obema želimo večni pokoj, rojake pa ob tej priliki prosim, da naj v času, ko k bolniku pokličejo zdravnika, pokličejo tudi duhovnika. Poroke so v adventnem času prenehale — pač pa sta tik pred adventom praznovala 45-letnico poroke naša pridna obiskovalca slovenske službe božje v Habster-dicku Krebelj Jože in žena Barbara. S sv. spovedjo, sv. obhajilom in lepim blagoslovom po maši pri oltarju Matere božje z Brezij, sta tako lepo pokazala, da se izročata v svoji visoki starosti Materi Božji in njenemu Detetu Jezusu, pri katerih najdeta tolažbo in moč v letih, ko človeka zapuščajo vse moči. Naj jima naša dobra nebeška Mati izprosi še mnogo zdravja. Naj ju s svojim Sinom blagoslovi ter jima poplača vse, kar sta že dobrega storila za cerkev in doma z veliko gostoljubnostjo slovenskim duhovnikom, kadarkoli pridejo k njima! Še mnogo sreče torej tudi v bodočnosti! Velik veseli praznik je bil za družino Co- lija Marjana in ženo Marijo, ko sta 4. dec. dala krstiti v Merlebachu sinka Rolanda. Naj jima božja modrost pomaga lepo ga vzgajati, vse pa naj čuva nebeška Mati pred vsemi nesrečami! * Kapela sv. Elizabete, kjer imamo nedeljsko službo boljo v Merlebachu, je še vedno v popravilu. Naše pridne žene jo pridejo vsako soboto lepo očistit, da moremo imeti našo službo božjo v nedeljah nemoteno naprej. Naši podjetni mizarji so 5. 12. z rekordnim delom odstranili star oder ter napravili novega. Ne morem se dovolj zahvaliti za vse Vaše delo. Ljudje drugih narodnosti med nami občudujejo Vašo navdušenost in Vaše mojstrsko delo, zlasti pa Vašo pripravljenost, da brezplačno vedno priskočite na pomoč, kadar je treba storiti kaj za hišo božjo, kjer se tako radi zbirajo naši verni rojaki. Kako je bilo lansko leto med nami, poročam pozneje. Vsem, ki so v tem letu kaj dobrega storili cerkvi, slovenskim duhovnikom ali svojim bratom in sestram: tiso-černi Bog plačaj! Vsem želim prav srečno novo leto! — Grims Stanko, slov. izseljenski duhovnik iz Merlebacha. Iz Essena poročajo Dne 6. decembra je bil v cerkvi sv. Tomaža v Bergeborbeoku krščen mali Artur Mahnič, staršev Arturja in Viljemine. Ker starša nimata znancev, bi otrok kmalu o-stal brez botra, da ni v pravem trenutku požrtvovalno priskočila na pomoč ga. Do-beršek iz NSrdsternstrasse in kot botrica držala malega Arturja pri krstu in ga nato Obdarovala. Lep primer ljubezni do bliž-njega! Poroki smo imeli v zadnjem času dve. Ivan Cizelj je 19. XI. popeljal pred oltar Molan Martino. Ženin je iz sromeljske župnije, nevesta pa iz Brežic. Poroka je bila v farni cerkvi v Höselu. — 26. nov. sta preti Bogom potrdila svojo zvestobo Go minšek Alojz in Fužir Marija, on iz Celja, Herzogstrasse, zvezna cesta med Ster-Krade in Osterfeldom, je postala pravo slovensko naselje. Skupina mladih slovenskih rudarjev stanuje v tem moderno urejenem domu v Bottropu. °na iz Šoštanja. Poroka je bila v larni cerkvi Sv. Liborija v Wen-gertni. — Obema paroma veliko sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti! Sv. Miklavž je tudi letos obiskal tlružine v Essenu. To pot je bil precej moderen. S svojim nebeškim spremstvom, dvema angelčkoma, se je peljal od družine do družine v avtomobilu! Kaj hočemo, star je že, saj je imel dolgo sivo brado, star človek pa se hitro utrudi. Obiskoval je naše malčke, malo izprašal, nato pa obdaro val. Prihodnje leto pa jih bo obiskal tako, da bodo otroci morali k njemu na v naprej določen kraj, da ne bo treba njemu vsakega posebej obiskati. L V Essenu smo imele žene in matere 12. ! dec. adventni večer s čajanko. Po uvodnih b besedah našega duhovnika o božiču in pripravi nanj v družinah smo zapele advent-ne pesmi in poslušale ploščo s cerkvenimi pesmimi. Nato pa smo kramljale ob pecivu in lipovem čaju — brez ruma! (Pri-hodnjič bo!) Bilo nas je 18, prihodnjič nas bo še več! Mašo v Recklinghausenu je 11. XII. obiskalo precej naših rojakov, iz mesta kot iz bližnje in daljnje okolice. Nepozaben bo ostal večer po maši, ko smo v bližnjem lokalu sedeli skupaj in se po domače pogo- vorili. S pesmijo smo se razveseljevali in le težko ločili. Okoli Oberhausena Krsti. — V Mahrlu/Hrasscrt je Obrezova družina praznovala 21. novembra krst sinčka Petra. Poroke. — V Kölnu/Süh sta se 3. novembra poročila v cerkvi sv. Moromeja Stjepan Jug, doma v Novakovcu, župnija Dekanovec, in Frančiška Nagode iz Lučin na Gorenjskem. — V Oberhausenu/Sterk-rade je Jože Petek, doma v Grižah, župnija Sv. Pankracij na Štajerskem, sklenil življenjsko zvezo z mlado nevesto Rito Schäfer iz Osteratha pri Diisseklorfu. Poroka je bila v St. Josefhospitalu v Sterkrade. Petek [ože je našel nov dom pri nevesti v Osterathu. — Obema paroma veljajo naše iskrene čestitke. Božji blagoslov naj jih spremlja na življenjski poti! Ali ga poznate! Sinek zakoncev Novak iz Wengerna Vsi sveti. — Nn praznik Vseh svetnikov 1. nov. je bila v cerkvi in na pokopališču sv. Barbare v Sterkrade/Königshardt žalna .slovesnost za vse slovenske izseljence v Porurju, ki so umrli v zadnjih treh letih (18 po številu). V cerkvi pa je gorela »svera 10.000« v spomin vseh tistih slovenskih fantov in mož, za katerih grob slovenska mati in žena ni smela in ne sme vprašati. »Naša luč«. — Slovenci po Porurju in ob Renu prav radi čiatjo svoj izseljenski list »Našo luč«. Je razumljivo. List raste med nami in zasleduje naše napore, naše veselje, naše križe. Pišejo ga ljudje, ki živijo med izseljenci in za izseljence, ljudje, ki poznajo probleme in težnje naših delovnih ljudi v tujini. Zato se ne čudimo, da dobiva naš urad toliko lepih pisem od naših rojakov. Le poglejmo nekaj izvlečkov: »Prejeli smo Vaš list s prilogo, za kar se Vam iz srca zahvaljujemo. Zelo nas veseli, da lahko prečitamo kako slovensko besedo. Zato bi želeli, da nam pošiljate tudi v bodoče in tudi, da nam obrazložite glede plačila ... Po dolgem času smo zopet prišli do poštenega glasila, ki nas seznanja z rojaki ...«. Tako se glasi pismo iz SOLIN-GENA. Iz WESELA nam piše drugi: »Pred kratkim smo čitali Vašo izdajo »Naše luči«. Tudi mi bi želeli postati naročnik. Že v naprej se Vam zahvaljujemo. ..« Starejša gospa piše takole iz O PL ADEN A: »Oprostite, da Vam tako dolgo nisem poslala naročnine. Sem bila bolna in sem ležala pet tednov v bolnici . .. Rada bi tudi Marijino sliko in Mohorjeve knjige ...« Gospe sem moral sporočiti, da bom nekaj od poslane naročnine celo mogoče beležiti za prihodnje leto 1961. Gotovo veselje za mene in za gospo! Iz drugega mesta nam piše mlajši zakonski mož. »Ta mesec sem prvikrat prejel časopis »Naša luč«, za katerega se Vam prav lepo zahvaljujem... in u-pam, da bom redno dobival ta časopis. Prosim, da bi mi sporočili ceno in na kateri naslov je treba denar poslati . . . Nadalje Vas prosim, če bi lahko poslali časopis tudi moji sestri v NEUSS . ..« Da, »Naša luč« je časopis izseljencev! S'l ovc n s k a šola. — Slovenci smo posebno nadarjeni za učenje tujih jezikov. (Ni nujno, da smo zaradi tega tudi najbolj jezikavi!). Naše matere v Nemčiji skrbijo tudi za to, da ne bi otroci pozabili svojega materinskega jezika, ker se vedno gibljejo v družbi nemških otrok. Te nevarnosti ni v družinah, kjer vlada zdrava narodna zavest in kjer so otroci nadarjeni. Pri teh otrocih opažamo, da brez težav govorijo slovenski in nemški jezik. Slabo nadarjeni otroci seveda težko govorijo dva jezika hkrati. Vprašanje slovenske šole se je že večkrat porodilo. Uspeh bi bil odvisen seveda od staršev, če bi otroke res redno pošiljali v slovensko šolo. Na vsak način bi bila taka šola nam staršem v ponos, otrokom pa v najvičjo korist. Okoli Stuttgarta Pri nas poteka življenje enakomerno dalje. Premalo časa še obstaja naša misija, da bi mogli vsakikrat kaj zanimivega poročati. »Naša luč« se je pri nas že dobro udomačila, le žal, da 12. štev. ni prišla še do nas. Tudi »Družinska Pratika« nas je zelo razveselila. Prvih 20 izvodov je takoj pošlo in treba jo je bilo znova naročiti. Kaže, da si bo tudi gor iški tednik »Katoliški Glas« polagoma utrl pot. Bog daj! V nedeljo 20. nov. se' je tudi pri nas darovala sv. maša za pred letom umrlega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Sicer večina izmed nas ni iz njegove škofije, marveč iz mariborske. Ker pa je v inozemstvu postal duhovni oče vseh slovenskih izseljencev, čutimo tudi mi dolžnost, da se poklonimo njegovemu spominu, in skušali bomo življenje in delo tega velikega moža in dobrotnika slovenskega naroda še bolj temeljito spoznati. V soboto 10. dec. zrvečer nas je v dvorani Paulusheim-a obiskal sv. Miklavl. Lepo je bilo videti zlasti žareče obraze naših otrok, ki so na njegov poziv stopali pre-^onj, mu strme gledali v oči, zvesto odgovarjali na njegova vprašanja in prejemali iz njegovih rok darila. Tudi sv,- Miklavž Je bil nas vesel; posebno pa nas je pohvalil za adventno pesem »Je angel Gospodov«, ki smo jo po razdelitvi darov skupno pred njint zapeli. 1 a večer je tudi privabil v našo družbo h) novih rojakov iz stuttgartske okolice, za katere do sedaj še nismo vedeli. Bog daj, tla bi vzporedno z našim številom rastla naš pogum in naša podjetnost za skupno stvar. V Heerlerheide, Hoensbroeku, Linden-heuvelu in Eigelshovenu nas je obiskal sv. Miklavž. Obdaril je vse naše otroke. Rojaki v Lindenheuvelu so na pobudo društva sv. Barbare 3. 12. imeli svoj družinski večer. Kljub izredno slabemu vremenu so prišli skoro vsi rojaki in večer preživljali v topli domačnosti. Smeha in dobre volje je bilo na pretek. Društvo sv. Barbare v Hoensbroeku je tudi imelo svoj družinski večer 3. 12.. Tu sta dež in vihar marsikoga zadržala doma. Vendar so se vsi navzoči lepo zabavali ob kranjskih klobasah, čaši vina, prijateljskem razgovoru in domači muziki. G. Videmšek iz Hekscnberga je šel na obisk k svojemu sinu v daljno Avstralijo. Srečno pot! G. Poglajen Martin, bivši predsednik društva sv. Barbare v Heerlerheide, ki se je zelo težko ponesrečil z motornim kolesom, je še vedno v zdravniški negi v bolnici. — G. Banič Ivan, ki se zdravi v Sanatorium Horne, že nestrpno šteje dneve, ko se bo smel vrniti na svoj dom v Hoensbroek. — G. Frelih iz Brunssuma, naš pesnik, ki ga je zadela kap, je v domači oskrbi. — Ga. Repec iz Brunssuma, ki je bolehala nekaj časa, se spet bolje počuti. Se tudi ti voziš brez dovoljenja ? Napis v nekem taborišču, kjer žive naši fantje Vsem omenjenim, ki so odlični člani skupnosti, za novo leto pošiljamo posebna voščila in želimo, da bi že skoraj popolnoma ozdravili. Isto želimo tudi bolnikom, za katere morda še ne vemo. Pri karmeličankah v Sittardu je že dolga leta slovenska sestra Benigna Turk i/ .Sodražice in vse rojake v Limburgu prav toplo pozdravlja. Po dveletnem trpljenju je vdano v Gospodu zaspal naš rojak Avgust Čebin iz. Eigelshovena. Dokler so mu sile dopuščale, je požrtvovalno delal za slovensko stvar v tujini. Vsi njegovi otroci lepo govore slovensko. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Rojaki so mu ob odprtem grobu ubrano zapeli žalostinko. Vdovi ge. Čebin, sinu, hčeram in bratu v Nemčiji izrekamo krščansko sožalje. Pokojnika pa se spominjajmo v molitvi! Na prehodu iz starega 'v novo leto se želimo zahvaliti vsem našim sodelavcem