GOSPODARSTVO LETO XIX. ŠTEV. 563 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 26. NOVEMBRA 1965 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-93$ Srdita tekma za evropski petrolejski trg Ameriško-sovjelski spopad v Švici - Sovjetske konkurenčne cene Na malokaterem gospodarskem področju se bije boj med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami za evropski trg s takšno srditostjo kakor prav za obvladanje evropskega petrolejskega trga. O tem nas ne prepriča samo zunanji videz ter zlasti graditev raznih natofvo-dov na Vzhodu in Zahodu, temveč tudi sama cena, ki jo dovoljuje konkurenca. Zadnje dni nam je dogodek v Švici zopet odkril novo poglavje v tej tekmi. Ameriška družba Esso Standard je namreč kupila petrolejske čistilnice ob Ronu v Col-lombeyu. Po prvotnih načrtih bi te čistile petrolej, ki prihaja po naftovodu iz Genove v Švico. Namen, ki ga je imela ameriška družba z nakupom teh čistilnic, . je očiten. Gre za to, da bi te ne čistile več sovjetskega petroleja, ki ga uvaža Švica, temveč petrolej, ki bi ga dobavljala sama družba Esso Standard. Zaradi nizke cene sovjetskega petroleja so rafinerije lansko zimo sklenile s Sovjetsko zvezo pogodbo za dobavo sovjetskega petroleja, in sicer za dobo sedmih let. V tem času naj bi Sovjetska zveza dobavila rafinerijam 12 milijonov ton surovega petroleja. Ameriška družba je že napovedala, da bo odpovedala nogodbo, ki so jo rafinerije sklenile z družbo «Nafta Mon-dial Company», ki predstavlja vzhodne države na švicarskem petrolejskem trgu. Toda ta družba je že objavila sporočilo, ki pravi, da takšne odpovedi ne bi priznala, ker bi pomenila kršitev pogodbe s čistilnicami, ki ne vsebuje nikakšne klavzule glede odpovedi. NIZKE CENE SOVJETSKEGA PETROLEJ JA Sovjetska izvozna podjetja ne prodajajo petroleja po enotnih cenah v tujino, pač pa so te cene prilagojene krajevnim zahtevam. Na podlagi podatkov, ki jih je nedavno objavil sovjetski urad za zunanjetrgovinsko statistiko po količini in vrednosti prodanega petroleja, so izračunali, po kakšnih cenah prodajajo sovjetska podjetja petrolej posameznim državam na Zahodu in drugje. Ako upoštevamo uradni tečaj rublja nasproti dolarju (1,11 dolarja za rubelj), pridemo do zaključka, da je Sovjetska zveza lani prodajala surovi petrolej povprečno po 14,40 dolarja na tono, to je nekoliko dražje kakor leta 1963 (14,29). V Zahodne države prodajajo sovjetska podjetja petrolej' cenejše pač zaradi konkurence zahodnih petrolejskih družb; povprečna cena za zahodne države je bila lani 10,19 dolarja za tono sovjetskega petroleja. Komunistične države kupujejo sovjetski petrolej po 18,77 dolarja za tono. Po naj nižji ceni dobavlja ZSSR petrolej Japonski, in sicer po 8,6. Sovjetska podjetja so pristala na tako nizko ceno zaradi velike oddaljenosti pristanišč na Črnem mlorju v primeri s petrolejskimi pristanišči ob Perzijskem zalivu. Tudi Italiji in Švici dobavljajo sovjetska podjetja surovi petrolej, in sicer prvi po 8,93 dolarja za tono in Švici po 5,07. Najvišja cena, ki so jo zahodne države plačale lani, je bila 13,61, in sicer je bila to Finska, medtem ko so Grki plačevali sovjetski petrojel po 13,39 dolarja za tono. Med komunističnimi državami je nabavljala petrolej po najnižji ceni Kuba (11,38 dolarja za tono fob), najnižjo ceno pa je plačala Mongolija (25,50). LANI POČASNEJŠI NAPREDEK V PRODAJI SOVJETSKEGA PETROLEJA Lani je prodaja sovjetskega petroleja v zahodnoevropske države napredovala za 4,8 odsto v primeri z letom 1963. Celotno je izvoz sovjetskega petroleja med letom 1963 in 1964 napredoval za 21 odsto ter dosegel 36,690.700 ton. Po vrednosti je napredoval za 22 odsto, njegova vrednost je znašala 475.636.000 rubljev. Izvoz končnih izdelkov je v istem času u-padel za 6 odsto in znašal 19.310.000 ton v vrednosti 373 mil. 176.000 rubljev (za 13 odsto manjši kakor leta 1963). vjetske zveze 7,017.000 ton (4,3 odsto več kakor leta 1963). Zahodna Nemčija je nabavila lani 2,958.700 ton sovjetskega petroleja (za 33,6 odsto več kot prejšnje leto), JAPONSKA za 2,482.600 (22,5 odsto več kot leta 1963). Lani sta prvič začeli uvažati sovjetski petrolej ŠVICA in BURMA. Izvoz sovjetskega petroleja v evropske nekomunistične države se je lani dvignil za 15,1 odsto in dosegel 13,329.400 ton v vrednosti 122,895.000 rubljev (16,6 odsto več). Že same države Evropske gospodarske skupnosti so lani nabavile v Sovjetski zvezi 10,199.200 ton petroleja (12,9 odsto več) v vrednosti 85,567.000 rubljev (14,5 odsto več). Izvoz končnih izdelkov v evropske nekomunistične države je lani znašal 9,557.100 ton (6,9 odsto manj), v vrednosti 123 mil. 040.000 rubljev (12,9 odsto manj). Države Evropske gospodarske skupnosti so uvozile lani za 2,622.200 ton sovjetskih končnih izdelkov (23,7 odsto manj) v vrednosti 33,436.000 rubljev (32,2 odsto manj kakor leto poprej). Napredoval je izvoz surovega petroleja v komunistične države, in sicer za 20,6 odsto ter dosegel 17,857.500 ton v vrednosti 301,960.000 rubljev (21,6 odsto manj). Izvoz sovjetskih končnih Petrolejskih izdelkov v kumunistične države je lani zna-ITALIJA kupuje velike količi- j šal 7,437.300 ton (9,1 odsto ne sovjetskega petroleja, in si- manj), po vrednosti se je tudi cer je v letu 1964 uvozila iz So-1 zmanjšal, in sicer za 16,7 odsto. Johnson dobil aluminijsko bitko Ameriški koncerni so morali zopet znižali ceno Za upiranje Bavarske 23 milijard lir! Draga speljava naftovoda ob Bodenskem jezeru - Lin dan zopet toži ENI Predsednik Johnson je v bitki z ameriškimi aluminijskimi koncerni izvojeval važno zmago. Ta je podobna zmagi predsednika Kennedyja nad ameriškimi železarskimi in jeklarskimi koncerni. Ti svoj čas pod pritiskom delavskih sindikatov — ti so zahtevali zvišanje plač — zagrozili s povišanjem cen jeklu in drugim železarskim proizvodom. Prav tisti koncerni, kakor Alcoa in Reynolds Metals Co., ki so prvi zvišali cene, so se tudi prvi umaknili ter na poziv vlade, ki se je sklicevala tudi na patriotičnost, zopet znižali ceno aluminiju na staro ceno. Tem tvrdkam so se kmalu nato pridružile še druge, kakor Kaiser Aluminium and Chemical Corp. in Glin Mathieson Chemical Corp. Zadevna pogajanja med predstavniki vlade in koncernov so se zavlekla in trajala pozno v noč, dokler ni prišlo do kompromisa. Minister za narodno obrambo McNamara je še v nočnih urah sklical tiskovno Povojni razvoj poljskega pomorstva V zvezi s člankom o povojnem razvoju poljskih luk, ki smo ga priobčili v zadnji številki, naj danes navedemo še nekoliko podatkov iz poljskega pomorstva sploh. Glavno poljsko plovno podjetje «Polish Steamship Company» (Poljska p-lovna družba) ima sedež v ščecinu, glavnem poljskem pristanišču, katerega promet je lani dosegel 11 milijonov ton. Podjetje je bilo usta-novi j eno 1. 1950 in ima danes čez 100 ladij s tonažo 400.000 bruto registrskih ton. To so v glavnem linijske ladje, ki vzdržujejo 14 redr-ih prog med Sceci-nom m pristanišči Baltskega morja, zahodne Evrope, Srednje Amerike in zahodnoaf riške obale; njene ladje opravljajo tudi svobodno plovbo na Baltskem morju in oceanih. Po načrtu za obnovo poljske trgovinske bilance naj bi ladjevje tega podjetja leta 1970 doseglo 650.00 brt. V Ščecinu so Poljaki po vojni zgradili novo ladjedelnico, ki je doslej zgradila že 108 trgovinskih in drugih ladij s skupno tonažo 562.400 brt. V ščecinu sta bili pred vojno dve ladjedelnici — «Oder - Werft» in «Vulcam>. Danes sta v ščecinu še dve ladjedelnici, ki se bavita s popravili ladij. Poljaki so se po vojni posve-tili tudi ribolovu na morju ter v Swinoujšciju zgradili hladilne naprave. Lani so poljske ribiške ladje nalovile 73.000 ton rib, in sicer predvsem na oceanu. Po načrtu bi moral poljski ribolov leta 1970 vreči okoli 160 tisoč ton rib. V ščecinu je državna pomorska šola, ki vzgaja pomorske oficirje; vzporedno posluje tudi specializirana šola za ribolov, ki jo obiskujejo bodoči oficirji za ribiško ladjevje. Na visoki tehnični šoli v Ščecinu bodo v kratkem odprli tudi oddelek za ladjedelstvo, kakršen obstoji že pri visoki tehnični šoli v Gdansku. Pred drugo svetovno vojno se je 70 odsto noljske zunanje trgovine razvijalo med Poljsko in čezmorskimi deželami, po vojni je delež čezmorske zunanje trgovine znašal samo 30 odsto. Da ni povojna poljska zunanja trgovina s čezmorskimi deželami dosegla tako visokega odstotka kakor pred drugo svetovno vojno, je treba pripisati preusmeritvi poljske zunanje trgovine na Vzhod, to je v Sovjetsko zvezo in druge socialistične države, čeprav je prišlo do te preusmeritve, ni promet v poljskih lukah upadel; nasprotno, promet se je dvignil od 16 milijonov ton v letu 1938 (v obeh pristaniščih — Gdiniji tn Gdansku) na okoli 27 milijonov ton v letu 1964. Delež ščetina in Svvinoujšoija na celotnem poljskem pristaniškem prometu se je od 39,6 odsto v letu 1945 dvignil na 42 odsto v letu 1964. I^ri celotnem prevozu blaga poljske trgovinske mornarice se je delež Poljske plovne družbe (Polish Steamship Company) dvignil od 55 v letu 1956 na 70 odsto v letu 1964. konferenco, da bi javnost obvestil o srečnem zaključku razgovorov. Pripomnil je sicer, da ni vlada zagrozila s prodajo svojih zalog aluminija v «dum-pingu«, to je po nižjih cenah; to ni bilo. niti potrebno, ker so se koncerni zavedli, da bi bilo sicer njihovo delovanje ne-patriotično. Vsaj minister je tako dejal. V resnici je vlada po zvišanju cen, za katero so se odločili aluminijski koncerni, sporočila, da bo prihodnje leto dala v prodajo namesto 200.000 ton aluminija iz svojih zalog 300.000; od tega bo takoj vrgla na trg 100.000 ton. Koncerni so se te napovedi prestrašili, ker so se zbali, da bo cena aluminija spričo takšne ponudbe zelo padla. Hkrati je minister McNamara izračunal, da bodo potrebe po aluminiju zaradi vietnamskega spora prihodnje leto narasle za 150.000 do 200 tisoč ton. Leta 1964 je Amerika uvozila 400.000 ton aluminija, in to iz Kanade, Francije, Norveške in Japonske; letos bo uvoz dosegel 500.000 ton, prihodnje leto pa utegne znašati 600.000 ton. Aluminijski koncerni so zopet znižali cene na staro raven, in sicer od 25 na 24,5 stotinke dolarja za funt. Nevarnost za plinovod Koper-Dunaj? Londonski «The Economist« je nakazal v tej kratki vesti obrise konkurenčnega boja med Libijo in Alžirijo ne samo na področju nafte, ampak tudi glede dobavljanja plina. Zdaj se sprašujejo, ali preti kakšna podobna nevarnost nameravanemu plinovodu Koper-Dunaj. Saj smo že lansko leto doživeli, da so velike zahodne mednarodne petrolejske družbe iztisnile Koper kot začetno postajo preko-alpskega naftovoda. Danes objavljamo še nekaj podrobnosti o težavah, na katere je državna ustanova ENI naletela pri gradnji naftovoda iz Genove na Bavarsko (do Ingol-stadta, kjer se bo končal tudi tržaški naftovod). Tudi te podrobnosti so zanimive, ker kažejo, kako velike težave nastajajo pri izvedbi tako velikih načrtov, kakor je speljava naftovoda. Tičinski kanton v Švici je sploh odbil dovoljenje za naftovod čez svoje ozemlje in ENI se mora odločiti za dražjo traso. Mesto Lindau ob Bodenskem jezeru se je upiralo več let in se pravzaprav še danes upira. Ustanovo ENI je stalo velikansko izgubo časa, a za nove varnostne naprave pri speljavi ob Bodenskem jezeru bo morala potrošiti nič manj kakor 23 milijard lir! Proti temu znesku so zahteve naših posestnikov, ki jih hočejo razlastiti in ne zahtevajo nič drugega kakor resnično izvajanje zadevnih zakonskih določil no duhu in črki. pač malenkostne (Pripomba uredništva). Dežela Bavarska je sedaj dokončno dovolila gradnjo zadnjega dela naftovoda med Genovo in Ingolstadtom. Deželni, minister za delo Hans Schtitz je izročil predtavniku italijanske petrolejske ustanove ENI vodo-pravno dovoljenje za mesto ir,-okraj Lindau ter okraj Neu-Ulm. Fred kratkim ie tudi zvezna dežela Baden - Wurttenberg podelila vodopravno gradbeno dovoljenje za ostali del cevovoda. Gradnja cevovoda se ie zavlekla zaradi ueovora obrežnih posestnikov, ki so se pod vodstvom uprave mesta Lindau und-rali, da bi cevovod med Bre-genzom in mestom Lindau tekel neposredno ob obali Bodenskega jezera. Pri tem ni šlo v takšni meri za potek na nemških tleh kot bolj za traso ob Bodenskem jezeru, ki jo je Pred-arlška dežela že odobrila, in za potek cevovoda v gornji Renski dolini. Razpoka cevi bi lahko stvarno imela nepregledne posledice za Bodensko jezero, ki je važno zlasti kot rezervoar pitne vode. Prebivalce ob obali jezera so preplašila zlasti poročila o raznih pritožbah švicarskih oblasti glede na prve cevi, ki so .iih delavci omenjene družbe položili na švicarskih tleh. Te graje so končno dovedle do tega. da so tičinske kantonalne oblasti odklonile dovoljenje za napeljavo cevovoda preko področja tega kantona. Zato so morali preložiti naftovod preko Splugen-skega prelaza; izvedba po tej trasi je sicer pomenila sijajen tehničen uspeh, toda družba ENI ga je morala drago plačati. Ker je bila naknadna sprememba trase, ki je bila v Avstriji in drugih švicarskih kantonih že odobrena, iz raznih razlogov neizvedljiva, je ENI poskušala ublažiti ugovore obalnih lastnikov z dodatnimi, večidel pri gradnji cevovoda neobičajnimi varnostnimi ukrepi. V dolini Rena, kjer cevovod večkrat prečka reko pod vodo ali nad njo, so švicarske oblasti postavile zahteve, ki jih prej nikdar niso postavljali pri podobnih gradnjah. Z dragimi postajami za znižanje pritiska bo sedaj pritisk nafte znižan, ter bo na primer na trasi ob Bodenskem jezeru znašal le 5 «atujev». Elektronske naprave nadzirajo trajno cevovod, pri čemer ti natančni to upiranje \ instrumenti zaznamujejo že izgubo ene same skodelice nafte. Pri motnjah se pretok nafte avtomatično ustavi, za kar skrbi 22 hitrih zapahov, S posebnimi «posredovalnimi gumbi«, ki so nameščeni tako na nemškem kot na avstrijskem in švicarskem področju, lahko uradniki teh dežel tudi brez sodelovanja ustanove ENI v hipu odklopijo vso napeljavo. Lindau se še vedno upira Proti sedaj izdanemu gradbenemu dovoljenju namerava sicer mesto Lindau vložiti tožbo pri nemškem upravnem sodišču, češ, da je cnoben cevovod še vedno boljši kot vse varnostne naprave«. Niti zagotovilo vseh pri cevovodu udeleženih družb, da jamčijo za vso škodo tudii za primer višje sile ali sabotaže, ni moglo pregovoriti lindauskih mestnih očetov. Malo verjetno je, da bi taka tožba lahko še nadalje zavlekla dela. ENI ima v rokah mnenje izvedencev, da gre za tehnično najbolj popoln naftovod na svetu. Naftovod, ki ima letno zmogljivost od 8 mil. ton nafte, je 650 km dole in bo stal 105 milijard lir. Samo za zavarovanje ob Bodenskem jezeru bo ENI potrošila 23 milijard lir. (n) Revolucija v sovjetskih obratih Moskovska «Pravda» je sedaj objavila podrobnosti novega pravilnika za sovjetsko gospodarsko vodstvo in organizacijo obratov, ki ga je sprejel v septembru vrhovni sovjet. Sedaj imajo obrati pravico, da prekoračijo obvezni načrt proizvodnje, morajo pa v tem primeru dokazati, da bodo lahko svojo zalogo tudi prodali. Vodje obrata so neposredno odgovorni za posad, delo, prejemke in izboljšanje stanovanjskih razmer nameščencev. Obrati so dalje pooblaščeni, da sprejemajo neposredno naročila drugih podjetij in iz teh naročil pridobljeni dobiček naložijo v investicije. Vodstvo obrata sloni na načelu, da ukrepa o vsem samo vodstvo, ki pa mora pred važnejšimi odločitvami izposlovati soglasje zaposlene skupnosti. (n) GRŠKA SEKCIJA PRI PRAŠKI TRGOV. ZBORNICI Pri češkoslovaški trgovinski zbornici v Pragi so ustanovili grško sekcijo. Ža njenega predsednika je bil izvoljen Zmenek Tomašek (podravnatelj ustanove Centrotex za zunanjo trgovino s tekstilnim blagom). Otvoritveni svečanosti je prisostvovala posebna grška delegacija, ki jo je vodil oodpredsednik Zbornice za trgovino in industrijo v Atenah C. Oonstantinou. Alžirski ali libijski plin za Evropo? Konkurenčni boj za dobavo utekočinjenega plina - ESSO-ENI - Za Italijo še Španija? že nekaj časa so v mednarodnih petrolejskih krogih pričakovali, da bo ameriška petrolejska družba «Esso» sklenila pogodbo, na podlagi katere bo dobavljala SNAM iz italijanskega petrolejskega koncerna «ENI» naravni plin iz Libije. (O tem smo poročali že v zadnji številki.) Po obsegu teh dobav in po obljubi, ki jo je «ES-SO« napovedala, da bo namreč sklenila podobno dobavno pogodbo za plin Španiji, vidimo, kako daleč in široko se je že razvila trgovina z zemeljskimi plini. Ko je modema tehnologija že rešila vse probleme, kako ravnati z metanom in kako ga prevažati, je bilo pričakovati, da se bo razvila mednarodna trgovina s plini prav tako kakor s katerikolim drugim naf-tinim proizvodom. Petrolejska družba «ESSO» dobavlja Italiji 235 milijonov kubičnih čevljev (po angleški prostominski meri) libijskega plina dnevno, za dobo 20 let, in sicer, kakor določa pogodba, v ladjah z ohla-jevanimi in izoliranimi tanki do namembne končne postaje v severni Italiji. «ESSO» zdaj pričakuje, da bo kmalu prišlo do podpisa podobne pogodbe s «Catalana de gas» v Španiji za nadaljnjih 110 mi- Sintetična vlakna tudi za Evropo Zaradi divjanja druge svetovne vojne in tudi določene ne-navaijenosti na oblačila, Stkana iz sintetičnih vlaken, je Zahodna Evropa zelo zaostala za ZDA v tehnologiji in proizvodnji sintetičnih mas. šele v zadnjih letih je v Evropi začela naglo rasti gradnja tovarn za sintetična vlakna in predstavlja zdaj proizvodnja teh novih vlaken posel v vrednosti 2.6 milijard dolarjev nasproti 2,4 milijarde v ZDA. Trenutno gradijo v Zahodni Evropi 2 ducata novih kemičnih tovarn za vlakna nasproti 4 tovarnam v ZDA. Počasi se vendarle Evropejci navajajo na sintetična blaga, a dajejo pri tem prednost akrilom (kot npr. Orionu), ki imajo določene lastnosti, ki spominjajo na volnene izdelke. Precej jih privlačijo tudi razni poliesteri (Dacron), ki so odporni proti vlagi. Cela Anglija, ki je slovela po svoji stoletni predanosti volni, dopušča, da Današnja Francija z druge strani Kako sodi ameriški list o francoskem gospodarstvu V eni izmed zadnjih številk »Gospodarstva« smo navedli dokaj ostro kritiko rezultatov politike republiškega predsednika de Gaulla, ki jo je objavil francoski opozicijski list «Express». Naravno je, da opozicijski tisk kritizira delo vlade, v kateri njegovi politični zamišl jetiki ne so. delujejo. Prav zato je toliko bolj zanimiva sodba o današnjem položaju francoskega gospodarstva, ki smo jo našli v ameriškem listu «New York Times«. Dvom v objektivnost razsojanja ameriškega lista je toliko manj upravičen, ker sta Amerika in Francija v hudem sporu zaradi de Gaullovih političnih in gospodarskih načrtov. «New York Times« je kratko podal rezultate političnih in gospodarskih pobud predsednika de Gaulla v zvezi z njegovo napovedjo, da bo 5. decembra kandidiral za ponovno izvolitev za poglavarja francoske republike. Ko se je de Gaulle leta 1958 (po 12 letih) vrnil na oblast, je bila Francija v krizi. Njen denar je bil bolan, njen politični sistem na robu prepada. V vojski se je pričelo pojavljati razsulo; saj je Francija doživela poraz v Indokini, a na drugi strani bi bil problem Alžirije sko- raj vrgel državo v civilno vojno. Danes je Francija, tako nadaljuje list, obnovljena država. Frank je trden, vlada stalna. Gospodarstvo raste v zdravem razmerju 7 odsto na leto. Francija je četrta <='"ln • osvobodi- la se je kolonialne navlake ter zdaj živi v miru prvič po 25 letih. Predsednik de Gaulle je nedav no slavil 75. letnico svojega rojstnega dne ter je po televiziji izjavil, da je nenadomestljiv in da bo zopet kandidiral na predsedniških volitvah 5, decembra. Dodal je, da bo v Franciji nastopila zmešnjava, ako bi on ne bil izvoljen. «New York Times« nato opisuje odpor dela francoske javnosti proti ponovni de Gaullovi kandidaturi; nekateri politični listi očitajo de Gaullu tudi napuh in objestnost. Toda kritiki so v manjšini, pripominja ameriški list. De Gaulle je za večino francoskih državljanov še vedno narodni junak, predstavnik francoske večine, stalnosti, prospeha in miru. On je nekakšen oče, ki skrbi za vsakogar, za vsakega povprečnega Francoza, ki se je naveličal politike ter je zadovoljen, da politiko prepušča de Gaullu. se dodaja volni še nekaj sintetičnih vlaken, ki napravijo iz-likano črto trpežnejšo, a samo obleko na pogled manj zmečkano. Pred petimi leti ni nemška oblačilna industrija poznala še nikakršnih sintetičnih mas, zdaj tke in plete v vse akrile in poliestere: v nogavičke in svi-ter.je, v navadne in slovesne o-obleke, v pasove in modrčke. Švedi pa praktično živijo v dolgih zimah oblečeni v sintetične pelerine tipa parke in pa v sintetične raztegljive hlače. Najbolj se je od vseh sintetičnih mas razširil nylon (najlon.) Imamo ga za kordno mrežo pri avtomobilskih gumah, za teniske mreže, zaščitne pasove, perilo in druge vsakdanje predmete. Italijanska Snia Viscosa je investirala 72 milijonov dolarjev v širjenje proizvodnje rylonskih proizvodov. V Angliji sta industrijska velikana kemični Koncern ICI in Courtalds vložila 150 milijonov dolarjev v nove tovarne, a tudi pri Nemcih je IGE Bayer podvojila svojo proizvodnjo nylona. Proizvajalci umetnih vlaken gradijo nove tovarne povsod po svetu; Courtalds končuje tovarno na švedskem, ICI na Portugalskem, nizozemska ,Kunst-zijde Unie’ v Španiji, Farben-fabriken v Belgiji, Firestone v Franciji, ameriški kemični orjak Du Pont postavlja svoje tovarne Dacrona in nylona v Nemčiji. Ali bo mogla Evropa absorbirati toliko sintetičnega blaga? Optimizem črpajo proizvajalci iz evropskih potrošnikov, ki imajo manj oblačil od Američanov. Povprečna Francozinja ima samo dve obleki, povprečna Nemka še zmerom za polovico manj pasov in modrčkov od navadne Američanke. («Time» — Chicago) Te dni obhaja FAO, Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, 20-letnico svojega obstoja. Kakor znano, ima organizacija sedež v Rimu. Za časa svojega dvajsetletnega delovanja si je ta organizacija združenih narodov pridobila velike zasluge za razvoj kmetijstva in prehrano človeštva, zlasti v tistih predelih, ki še niso dovolj razviti in kjer obstaja nevarnost umiranja za lakoto. Ni dvoma, da si je organizacija s tem dobrodelnim delom pridobila tudi simpatije zaostalih narodov, ki bi se sicer iz čisto politična ""ov ne udeleževali dela Organizacije združenih narodov in bi stali ob strani. Ob tej nriložnosti se tisk spominja tudi bivSo-r«. ameriškega podpredsednika H. Agarda Wal-lacea, ki je prav te dni umrl v Danburyju (v državi Connecticut). Prav on, ki je sam gojil velike nasade in se ukvarjal prav znanstveno s kmetijstvom, je zamislil ameriško akcijo «Hrana za mir« (Food for Peace), katere namen je pomagati narodom, ki jim grozi lakota. Organizaciji za prehrano in kmetijstvo je čestital med drugimi državniki tudi predsednik republike Josip Broz Tito. V Kako prehraniti šest milijard ljudi Dvajsetletnica FAO - V morju so neizmerne količine hrane čestitiki je naglasi^ zasluge te organizacije na torišču pospeševanja kmetijske proizvodnje in za enakomeren napredek svetovnega gospodarstva sploh. Njeno prizadevanje pozdravljajo zlasti nove neodvisne dežele, ki si prizadevajo, da bi svoje gospodarstvo tako razvile, da bi ne bilo več tako velikih razlik med njihovo gospodarsko ravnijo in gospodarskim razvojem industrijskih držav. Jugoslavija, ki je ena izmed ustanoviteljic FAO se je zmerom zavzemala za poglobitev dejavnosti te organizacije Prav v zvezi s proslavo 20-let-nice obstoja FAO so zanimiva razmotrivanja o vprašanju prehrane človeštva glede na njegovo naglo množitev in na usihanje dosedanjih možnosti za prehrano na podlagi podatkov Mednarodne zveze za nroučevanje gibanja prebivalstva. V MORJU DOVOLJ HRANE ZA VSE ČLOVEŠTVO Po oodatkih Mednarodne zve- ze za proučevanje gibanja prebivalstva se vsako leto rodi na svetu 60 milijonov ljudi. V zadnjih desetih letih se je število prebivalstva povišalo za 480 milijonov duš ali skoraj za prav toliko, kolikor znaša prebivalstvo Zahodne Evrope. Danes živi na naši zemlji okrog 3 milijarde 250 milijonov ljudi. Ako se bodo ljudje še naprej tako naglo množili, nas bo čez 40 let še enkrat toliko, se pravi blizu 6,5 milijarde duš. Prebivalstvo Zahodne Evrope se je v razdobju 1960-63 pomnožilo vsako leto za 0,9 odstotka, to pomeni, da je naraščalo počasneje kot v drugih delih sveta. V istem času se je n. pr. prebivalstvo na Formozi množilo za 3,6 odstotka, v Izraelu za 3,5, v Braziliji za 3,4 in v Venezueli za 3,4 odstotka letno. Po obljudenosti je Evropa prva med vsemi celinami z 89 prebivalci na vsakem kvadratnem kilometru; sledi Azija s 64 prebivalci, Afrika in Severna A-merika z 10 ter Oceanija s komaj 2 človekoma na kv. km. Približno četrtina prebivalstva živi v mestih z več kot 20.000 dušami. Gornji podatki kažejo, da se svetovno prebivalstvo zelo naglo množi. Pri tej ugotovitvi se vsiljuje vprašanje prehrane: Bo čez 40 let, ko bi moralo biti na zemlji več kot 6 milijard, dovolj hrane za vse ljudi? To vprašanje silno tare sociologe in učenjake vsega sveta, tembolj ker so že danes na zemlji širna področja, kjer razsaja huda lakota, tako n. pr. Indija. IZSLEDKI ANGLEŠKEGA ZNANSTVENIKA Današnji sistem prehrane v marsičem šepa. V najkrajšem času bo treba začeti črpati hrano tam, kjer se je to zdelo do danes nemogoče: v morju. Znani angleški znanstvenik Sir Ali-ster Hardy, član Royal Society, zatrjuje, da bomo v bodočnosti črpali hrano iz antarktičnih voda. Hardy je zoolog, ki se odlikuje zlasti po svojem odličnem poznanju vodnih živali. Pravi, da živijo v polarnih vodah velike množine ribic, s katerimi se hranijo kiti. Te izredno majhne ribe se imenujejo «krili« in so menda silno tečne, imajo pa še posebno visoko hranilno vrednot. V prihodnjih letih bi se lahko človeštvo hranilo kar z njimi, na drugi strani pa bi lahko z njimi hranili tudi našo živino. «Krill» so planktonske ribice iz družine «Euphausiacea». Angleški znanstvenik je ugotovil, da vsebujejo izredno množino beljakovin in da so spričo tega pravzaprav najbolj hranilna snov med vsemi, kar jih poznamo. Za primer navaja naglo rast kita, ki doseže v enajstem mesecu starosti dolžino blizu sedem metrov. Sir Alister Hardy je prepričan, da bodo njegova izvajanja našla v prihodnjih letih pri njegovih kolegih po vsem svetu u-godna tla za nadaljnja raziskovanja. Po njegovem mišljenju le v uporabi planktonskih ribic «kiill», edina za rešitev človeštva pred grozečo lakoto. 9t Spor okoli cen pomaranč Nove predloge komisije EGS za pomaranč glede cen v novi sezoni, ki se je začela 1. novem bra, je izvršni odbor šestih de žel EGS za sadni in zelenjavni tržni red zavrnil s 13 proti italijanskim glasovom. Ker spričo sedanje krize ni pričakovati hitrega postopka v ministrskem svetu, bo komisija sestavila nove predloge šele za čas od decembra dalje. Ker je potekel čas veljave odloka o minimalnih uvoznih cenah za pomaranče v višini 50 nemških mark za 100 kilogramov, pomeni to, da lahko prihajajo na skupni evropski trg pomaranče sedaj brez vsake omejitve cen. V Bruslju so si na jasnem, da se sedanje stanje ne sklada s sklepi ministrskega sveta šestih dežel, vendar spričo stališča petih dežel ne vidijo izhoda. Francija in Belgija smatrata, da je predlog komisije v višini 58 nemških mark za 100 kilogra mov rdečih pomaranč pretiran V Bruslju pričakujejo sedaj ostre italijanske proteste. Glede na mandarine in klementine je upravni odbor sicer dosegel so glas j e, dokončno bo komisija določila cene v nekaj dneh. (n) Genova Še vedno napreduje V prvih devetih mesecih je promet čez pristanišče v Genovi narasel za 5,4 odsto. Po podat kih Pristaniškega konzorcija je promet v omenjenem času dosegel 25 milijonov 142.450 ton (lani v devetih mesecih 23 milijonov 851.756). Povečal se je zlasti promet s surovinami za železarne. lijonov kubičnih čevljev do končne namembne postaje Barcelona. To predstavlja pogonsko ali pa kemično vrednost 80.000 sodov (en sod = 147 litrov). Potrebno je vložiti ogromno tehnološkega napora, da takšen projekt začne delovati: na petrolejskem polju je treba stiskati, komprimirati plin, zgraditi naftovode, vtekočiniti plin, zgraditi plinske obrate in še pripraviti ladje-tankerje. Vse to gre na račun «ESSO». Zadnja postaja je pa naloga ENI. Ta načrt prevažanja plina med Libijo in Italijo tekmuje s prav takšnim načrtom v Arzevm v Alžiriji, ki že deluje in ki že dobavlja plin angleški ustanovi Plinski svet. Cena je nižja od tiste, ki jo je sklenil angleški svet z Alžirijo. V tej konkurenci okoli nabavljanja plinov za pogonsko sredstvo industriji ima seveda Libija prednosti pred Alžirijo. Libija ima precej takega primešanega plina, ki ga je doslej kratkomalo prižigala in je pustila, da je izgoreval v puščavski zrak. Javili so, da naj bi bil ta libijski plin glavni vir surovine za veliko evropsko tovarno amoniaka. Predvidevajo, da ga bodo izvažali po zelo nizki ceni kot gorivo in pa kot surovino. Vrednost libijskega zemeljskega plina je sicer majhna v primerjavi z nafto pri dobivanju tujih trdih valut, toda še vendar boljša in večja od navadnega zažiganja v pustinji. Ne glede na prednost, da prejema Italija z Libijskim plinom poceni gorivo, je treba u-poštevati tudi to, da gredo zaloge zemeljskega plina v Padski ravnini h kraju in da je treba že sedaj poiskati nadomestilo. Libija leži prav primerno za Italijo in bi Italija libijski plin vključila kar direktno v že zgrajeno metanovodsko mrežo Padske ravnine. ncise 111 nenjo Dvojna zima Nekaj stopinj mraza več ali manj, to ni nič posebnega, poreče kdo; štirinajst dni poprej jesensko perilo dol in volneno gor, pa je zadeva rešena. Tudi kuriti lahko začnemo malo poprej, z drvmi, premogom ali koksom — še po starem torej — z nafto, ako smo se organizirali in modernizirali. Tako nekako mislijo mladi ljudje, ki še ne nosijo odgovornosti niti sami zase, niti za druge, pač pa skrbi zanje oče ali mati. Mati, ki oblači štiri otroke in jim kuha, misli in računa drugače. Tudi hišni u-pravitelj — ako je seveda skrben — misli drugače, ko pritisne mraz in ne pokajo samo drevesa, kakor so v romantičnih časih govorili in pisali ampak tudi cevi po hišah in začnejo ob prvem hujšem mrazu brneti telefoni ter se v njih oglašati hreščeči glasovi napol histeričnih žensk. Zima, ki komplicira in otežuje življenje že na prvi stopnji v naravi, stopnjuje svoje delo, čim više se dviga piramida današnjega življenja po mestih ter se oslanja na umsko organizacijo in tehniko. Da se zaradi zime še bolj zaplete življenje, recimo, tudi za upravnika bolnišnice, na katero navali še več pravih in namišljenih bolnikov, še posebno starejših in revnih, ki ne vedo, kam bi se sicer zatekli pred burjo, tudi ni nič posebnega; saj uprava bolnišnice gotovo že s tem računa, kakor mestni očetje v severnih krajih, ko postavijo v mestni proračun posebno postavko za čiščenje snega. Da se brezposelni mladi ropar utegne zateči pozimi v ječo in se namenoma da zasačiti pri topljenju bančne blagajne, to se vam bo zdelo tudi mogoče. Ce pa nimate še dovolj življenjske izkušnje ali ste med redkimi, ki so vselej popolnoma sporazumno živeli s svojo življenjsko tovarišico, potem boste prepričani, da je naša zgodba izmišljena. In vendar ni: Brali smo jo v velikem milanskem dnevniku: V Bresciji se je zglasil pri kvestorju (policijskem ravnatelju) mladenič s čudno zahtevo: «G. kvestor, aretirajte me!)) «Kaj ste vendar zagrešili?)) «Ničesar!» «Kako naj vas torej aretiram?» «V redu!» In mladenič je v hipu prismo-lil kvestorju zaušnico. Ta ga je seveda dal takoj aretirati. Pač hud prestopek proti javnemu funkcionarju! Seveda je policija uvedla podrobno preiskavo o mladeničevi preteklosti in čudno, ta je bila popolnoma neomadeževana. Podjetna policija je nazadnje le izvohala, da se je mladenič trenutek, preden se je zglasil pri kvestorju s prošnjo, da bi ga dal zapreti, sprl s svojo prav tako mlado ženo. Tedaj je vzkliknil: «Rajši v ječo, kakor še živeti s teboj!» —Ib— Stran 2 ☆ ☆ • FANFANI, MORO IN VSTOP KITAJSKE V OZN. Tudi italijanska delegacija, ki jo vodi senator Bosco, je glasovala proti pristopu Kitajske v Organizacijo združenih narodov očitno namenom, da ustreže ameriški zunanji politiki. V italijanskem parlamentu, je zaradi tega nastal velik hrup na pobudo pristašev komunistične stranke. Zdaj se je oglasil sam zunanji minister Fanfani, ki je hkrati predsednik glavne skupščine OZN, in to z razgovorom, ki ga je dovolil predstavniku tednika «Espresso». Fanfani je poudaril, da kot predsednik glavne skupščine ni mogel dajati navodil senatorju Boscu, kako naj glasuje v zadevi vstopa Kitajske, čeprav je še vedno italijanski zunanji minister. Bosco va delegacija je torej glasovala po neposrednih navodilih rimske vlade. V svoji izjavi je dodal, da je prebral parlamentarno poročilo, ki omenja kritiko komunista sen. Valenzija in socialista Vittorellija. Vsekakor je mnenja — in do tega prepričanja je prišel za časa svojega bivanja v Organizaciji združenih na rodov — da je treba pospešiti napore, da bi se Kitajska udeležila neposredno dialoga med Vzhodom in Zahodom in da ne bi s položaja odsotne države motila tega razgovora. Nekateri italijanski listi domnevajo, da je Fanfani, ki ga je predsednik Moro sotovo poprej obvestil navodilih, ki jih je vlada dala sen. Boscu glede glasovanja proti pristopu Kitajske, pričel intrigirati proti Morovi vladi. • OBČINSKI ODBOR LEVEGA CENTRA V AOSTI? Občinski svetovalci, pristaši socialistične, socialno demokratske in krščansko demokratske stranke, so predložili občinskemu tajniku mesta Aoste izjavo o nezaupnici sedanjemu občinskemu odboru, ki sestoji iz pristašev komunistične stranke in Union Valdotaine. Stranke levega centra so o tem svojem koraku izdale uradno sporočilo, ki pravi da so se zdaj odločile za nezaupnico sedanjemu občinskemu odboru v smislu zaključkov, soreietih na deželnem kongresu socialistične stranke. Sporočilo pravi nadalje, da pristaši omenjenih treh strank računajo, da bodo v kratkem prevzeli občinsko upravo, češ da so to željo jasno izrazili volivci. ☆ ☆ ☆ ☆ e ALI BODO IMENOVANI NOVI KARDINALI? Agence France Presse poroča iz Rima, da bo papež Pavel VI po zaključku vesoljskega cerkvenega zbora — ta naj bi se končal 8. decembra — po vsej verjetnosti imenoval nekaj novih kardinalov. Sedanji državni tajnik Vatikana kardinal Amleto Giovan-ni Cicognani, ki ima že 83 let, bo prej ali slej zaradi svoje visoke starosti zamenjan. Svoje mesto ie nastopil za časa Janeza XXIII in je nasledil kardinala Domenica Tardinija; sicer je k’iub vsej svoi visoki starosti še vedno svež in delaven. Londonski «Observer» je zopet sprožil vest o nameravanem obisku papeža Pavla VI Poljski. Kardinalu Wyszynskemu naj bi bil papež izrazil željo, da bi ga poljska vlada povabila na obisk ob obletnici proslave 1000-letni-ce pokristjanjenja Poljakov. Papež je dovolil zasebno avdienco kardinalu Wyszynskemu tik pred sprejemom poljskih škofov, ki se udeležujejo koncila. Med svoi im obiskom (3. maja) bo papež obiskal tudi romarsko cerkev Marije Čestohovske. • PAVEL VI IN NJEGOVA PREDHODNIKA. Na javni seji vesoljskega cerkvenega zbora je papež Pavel VI sporočil, da je odredil, da se izda odlok o apostolatu laikov; nato se je nadaljevalo glasovanje o verski svobodi. Še poprej je papež sporočil, da bo uveden postopek za proglasitev prejšnjih dveh papeževi Pij a XII in Janeza XXIII za svetnika. «Osservatore Romano« je poročal, da je na rimsko kongregacijo obredov prispelo okoli milijon prošenj, naj se proglasi za svetnika Janez XXIII, medtem ko je število prošenj za Pij a XII preseglo 100.000. Vloge prihajajo iz vsega sveta. Postopek za beatizaci jo bo trajal, tako domnevajo splošno, tudi 20 do 25 let. Papeževo sporočilo je javnost pravzaprav presenetilo, ker doslej ni bila navada, da bi sam papež dal pobudo za beatifikacijo dveh papežev, svojih predhodnikov. • ROMUNSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O AVSTRIJSKI AMBICIJJI. Gheorghe Maurer, predsednik romunske vlade, je v Schrunsu na Predarlskem, kjer je zaključil svoj obisk Avstriji, izjavil, da je očitna ambicija Avstrije, da posreduje med Zahodom in Vzhodom; v tem pogledu ji želi vso srečo, tudi Romunija bi rada prispevala k sporazumevanju med narodi. Avstrijci so iz drugih izjav romunskega ministrskega predsednika dobili vtis, da je zelo zaskrbljen zaradi položaja v Vietnamu. Zaradi vojne v Vietnamu lahko pride do zapletlja jev, ki utegnejo prizadeti tudi Romunijo. Pri tem bi trpela romunska gospodarska obnova. • POLJAKI V SOVJETSKI ZVEZI. Poljski list «Polityka» je navedel podatke o številu Poljakov, ki živijo v Sovjetski zvezi, in sicer po sovjetskih virih. Okoli 900.000, Poljakov živi v Belorusiji in Ukrajini, v sovjetskih republikah torej, ki mejijo na Poljsko; 118.000 Poljakov živi v Sibiriji okoli Omska in reke Ir-tiša, pa tudi še bolj proti vzho- du v Krasnojarsku; čez 50.000 jih živi v republiki Kazakstanu. • JEDRSKE KONICE NA RAKETAH ZAHODNE NEMČIJE. Navadno dobroobveščeni ameriški list «New York Times« je s svojo najnovejšo informacijo razburkal mednarodne vode. Trdi namreč, da ima Zahodna Nemčija rakete z jedrskimi (a-tomskimi) konicami in seveda tudi ustrezna letala. Jedrske konice naj bi bile nameščene tudi na raketah drugih držav članic Atlantske zveze (Nato). Sovjetski listi so na podlagi tega poročila ostro obsodili ameriško volaško politiko. Predstavniki zahodnonemške vlade so to vest zanikali, zanikal jo je tudi vojni minister za narodno obrambo Andreotti, kolikor zadeva Italijo. V Londonu pa so bolj previdni glede tega zanikanja, in naglašajo, da so rakete z jedrskimi konicami v Zahodni Nemčiji pod nadzorstvom Američanov. V Londonu se v soboto sestanejo ministri za narodno obrambo držav Atlantske zveze, ki bodo predvsem razpravljali o zahtevi Zahodne Nemčije, da postane popolnoma enakopravna članica Atlantske zveze in da se torej tudi njej dovoli oboroževanje z atomskimi bombami in jedrskim orožjem sploh. Zadeva postaja zahodnim državam, zlasti Američanom precej neprijetna, ker je jedrska oborožitev Zahodne Nemčije vselej izzivala hud odpor Sovjetske zveze, njenih zavezniških držav pa tudi drugih dežel, ki so trpele zaradi napadalne politike Tretjega raj ha. MEDNARODNA TRGOVINA Italijanske dobave Jugoslaviji Delniška družba NECCHI iz Pavie je prodala zadrskemu podjetju «Bagat» šivalne stroje za industrijsko rabo v vrednosti okrog 36 milijonov lir. Družba BCS — Costrvzioni Motofalciatrici iz Abiategrassa je dobavila ljubljanski «Agrotehniki« motorne kosilnice in rezervne dele v vrednosti nad 124 mil. lir. Družba Meccanica Nobili iz Molinelle pri Bologni je podpisala s podjetjem «Agrosnabdi-tel« iz Skopja pogodbo, po kateri bo podjetju dobavila stroje za okopavanje zemlje v vrednosti nad 100 mil. .ir. Družba SASS iz Turina je sklenila s «Crveno Zastavo» iz Kragujevca pogodbo, po kateri bo izvozila v Kragujevac mehanske stiskalnice v vrednosti nad 161 mil. lir. SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ČRNO GORO Vodstvo železarne v Nikšiču Vilni tehniki, ki so s svojim strokovnim znanjem bistveno prispevali k uresničitvi »sončne avtoceste« in mnogih drugih važnih cest. Bili so navzoči tudi strokovnjaki podjetij, ki so te ceste gradila, kakor inž. Va-noni, Soro in Omati ««Italstra-de»), inž. Dardanelli in Tasche-ri ter dr. Pastore (»Divisione Costruzioni FIAT«, inž. Serafi-ni, Zaretti in Cavallazzi (Socie-ta Alpina«), inž. Martinengo Villagana («Loro-Parisini») itd. Ti so češkoslovaškim kolegom prikazali zadnje uspehe italijanske gradnje cest. PODRAŽITEV BAKRA V AMERIKI Za družbo Copper Range Co. je še drugo veliko podjetjje In-spiration Consolidated Copper Co., ki proizvede na leto okoli 60.000 ton bakra, povišala ceno bakru za 2 stotinki dolarja na 38 stotink za funt. Pri vsem tem povišku je ameriška cena bakra za stotinke dolarja pri funtu nižja kakor na svetovnem trgu. Ceni ameriškega bakra 38 stotink dolarja za funt je treba dodati še prevozne stroške po morju in carine, da pridemo do cene na drugih kontinentih. je povabilo strokovnjake zavoda Družba Calumet and Hecla je SR Slovenije za produktivnost,! napovedala zvišanje cene bakre-naj bi proučili organizacijo že- nih vodovodnih cevi za 5 odsto lezarae in dali nasvete za nje- • V BRAZILIJI SAMO TRI STRANKE? Brazilski predsednik maršal Castelo Branco je s posebnim odlokom odredil, naj se v prihodnje politične stranke v Braziliji ustanovijo na podlagi položaja političnih strank parlamentu, in sicer se smejo formirati samo tiste stranke, ki so v parlamentu zastopane z določenim številom mandatov. Pravzaprav odlok ne govori o strankah, temveč o političnih skupinah ter prepoveduje bodočim skupinam uporabljati nazive prejšnjih strank. Nove politične skupine, ki se bodo lahko organizirale šele po novih volitvah leta 1966, ne bodo smele imeti manj kakor 120 mandatov v poslanski zbornici in 20 senatu. Ker šteje brazilski kongres (parlament) 475 članov, bodo lahko obstajale kvečjemu tri politične skupine. Brancova vlada gre za tem, da bi pravzaprav ostali samo dve politični skupini, in sicer prva močnejša, ki bi v parlamentu podpirala vlado, in druga, mnogo šibkejša, ki bi bila v opoziciji. Minister pravosodja Juracy Ma-galhaes je za šest mesecev prepovedal skrajno desničarsko gibanje LIDER (radikalno demokratsko ligo). PREPIR ZARADI VOHUNOV. Med Vzhodom in Zahodom se je v zadnjem času razvnela nrecej ostra polemika zaradi vojaških vohunov. V založbi londonski »Collins« so te dni izšli »Spomini Penkovskega«, sovjetskega polkovnika, ki je bil pred dvema letoma obsojen na smrt zaradi vohunstva v prid Angležev in Američanov. Pen-kovski je sodeloval z angleškim vohunom Wynnom; ta je v svojstvu poslovnega človeka vohunil po Moskvi ter je bil tudi zaradi tega obsojen, a pozneje zamenjan s sovjetskim vohunom, ki so ga zasačili Angleži. Sovjetska obveščevalna agenci-«Tass» je odločno zanikala verodostojnost »Spominov Penkovskega«, češ da so te spomi-skrpucali na Zapadu z očitnim namenom, da bi oblatili starešine Penkovskega v sovjetski vojski. Zahodni listi objavljajo v izvlečkih te spomine ter pripominjajo, da je bil Penkov-ski sin belogardističnega generala. — Ameriški senat za notranjo varnost zaslišuje Petra S. Deriabina, ki pravi sam o sebi, da je bil svoj čas v sovjetski vo-; aški vohunski službi, a je pozneje pribežal na Zapad. Deria-bin trdi, da obstaja v sovjetski vohunski službi oddelek, ki sku-pri vsakokratnih volitvah v Ameriki po svojih agentih vplivati na izid volitev. Po svojih zvezah skuša zastrašiti ameriške kandidate, ki so nasprotni zbližanju s Sovjetsko zvezo. no izpopolnitev. Slovenski strokovnjaki so svoje delo začeli že leta 1962 ter izvedli reorganizacijo železarne. Doslej je bila ta pasivna, po izvedbi reorganizacije in izvajanju načel o sodobni proizvodnosti se bo proizvodnja dvignila. Leta 1961 je znašala 262.000 ton, naslednje leto 272.000 ton, leta 1963 339 tisoč 400 ton in leta 1964 400 tisoč ton. SODELOVANJE JUGOSLAVIJA — POLJSKA V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI Med poljskim združenjem industrije motorjev za avtomobilsko tovarno «Crvena zastava« v Kragujevcu ie bil podpisan sporazum o sodelovanju pri proizvodnji avtomobilov tipa «Za- EGS za industrializacijo južne Italije Oblasti EGS so predložile italijanski vladi načrt, ki naj bi Južni Italiji končno omogočil gospodarsko priklopitev k ostali Evropi. Načrt predvideva istočasno naselitev raznih izpopolnjujočih se podjetij, s čimer bi Južna Italija napravila takoj velik korak naprej. Načrt ima v glavnem v mislih naselitev devetih ključnih obratov, ki izdelujejo stroje, kemične izdelke, elektronske opreme, tkanine in pletenine ter razno precizijsko orodje. Okoli teh devetih osrednjih podjetij naj bi se naselilo 30 pomožnih obratov, ki bodo dobavitelji in kupci ključnih industrij. Celotni strošek načrta je preračunan na sto milijard lir, ki bi prišle v dobro južnoitalijanskima pokrajinama Bari in Taranto. Vse nove tovarne naj bi zgradili v štirih letih. Upajo, da bi to vplivalo kot začetna pobuda, kateri bi kmalu sledila druga podjetja po svobodni lastni pobudi. Od redkih petrolejskih čistilnic in jeklarn, ki obratujejo sedaj v Južni Italiji, je do sedaj prišlo le malo podnetov za nadaljnjo industrializacijo, (n) Les in celuloza v evropski trgovini Avstrijske žage zahtevajo izvozne nagrade Avstrijski trgovinski minister proučuje sedaj predlog avstrijske žagarske industrije, da se vključi tudi izvoz rezanega lesa med izvozne nagrade, ki jih prejemajo že druge veje avstrijske industrije. Izvozniku bi v nagrado povrnili prometni davek v iznosu od 2,6 do 2,7 odsto in 2,55 odsto. Ker znaša trenutna vrednost izvoza rezanega lesa nekaj nad 2,7 mil. kubičnih metrov, bi avstrijski fiskus s tem izgubil na dohodkih okoli 72 mil. šilingov. Kot razlog za uresničenje teh želja opozarja žagarska industrija predvsem na močno nazadovanje izvoza rezanega lesa od leta 1960 dalje. Medtem ko se je skupni uvoz držav odjemalk povečal in so Švedska, Sovjetska zveza, češkoslovaška in Poljska lahko povečale izvoz svojega lesa je avstrijski izvoz od leta 1960 v višini 3,35 mil. kubičnih metrov nazadoval na FRANCOZI NA POZNANJSKEM SEJMU Med svojim bivanjem v Parizu je glavni ravnatelj mednarodnega velesejma v Poznanju Stefan Askanos izjavil svoje zadovoljstvo, da se bo v smislu najnovejšega sporazuma, ki ga je podpisal francoski finančni minister Giscard d’Estaing v Varšavi, tudi Francija udeležila poznanjskega velesejma 1. 1966 (od 12. do 26. junija). Tega I »Morska Importovvo - Exporto-sejma se udeležuje 60 tujih dr-! wa Centromor» iz Varšave. Gre Poljska kupila dve ladji v Trstu V Trstu je bila podpisana pogodba o nakupu dveh tovornih ladij «Bulk-carrier» za prevoz razsutega tovora z nosilnostjo 24.000 ton, za poljsko trgovinsko mornarico. Pogodbo z Združenimi jadranskimi ladjedelnicami — GRDA so podpisali predstavniki poljskega podjetja žav. ki zavzemajo 50 odsto sejmišča. IZVOZ KONSERVIRANEGA MESA Lani je Jugoslavija izvozila za ladji »Ziemia Szczecinska« in »Ziemia Subuska«. Prva je bila že splavljena, druga pa postavljena na gredelj junija 1965. Skupno gre za 4 ladje istega tipa, ki jih gradijo CRDA za prodajo. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je od- stava 1300» in »Zastava 1500» j 30.000 ton konserviranega mesa za dobo pet let. V tem času bo ter je tako stopila na tretje _____________ .. __ »Crvena zastava« dobavila Polj- 1 mesto med evropskimi izvozni- plula 23. novembra iz Abidjana i.i -i * - - i mi državami konserviranega ~ " ~ • — mesa; pred njo sta Nizozemska in Danska. Letos izvoz napreduje ter je v prvem polletju dosegel 20.520 ton v vrednosti 6 milijard dinarjev. V letu 1965 se je izvoz konserviranega mesa v Sovjetsko zvezo dvignil: znašal je 6.000 ton. V prvem polletju je Vel. Britanija prevzela 5.900 ton jugoslovanskega kon-budo tamkajšnjega italijanske- serviranega mesa, ZDA 2.789, ski za 26 milijonov dolarjev vozil in nadomestnih delov, poljske tovarne pa bodo dobavile za 4 milijone dolanev sestavnih delov za ta vozila. SESTANEK O ITALIJANSKIH CESTAH V PRAGI Te dni je bilo v Pragi na po- ga poslaništva zanimivo »sre Čanje« o graditvi avtocest V Italiji. Udeležili so se ga šte- Združena arabska republika tisoč 859. Češkoslovaška 1.067 ir.-Vzh. Nemčija 616 ton. proti Benetkam, Kopru in Reki. »Bočna« se je 24 novembra zasidrala na Reki, od koder je nadaljevala plovbo proti Plo-čam in zahodnoafriškim lukam. »Bohinj« je zasidrana v Lagosu-Apapi. »Bovec« je zapustila 20. nov Neapelj, namenjena proti Valencii in zahodnoafriškim pristaniščem. »Dubrovnik« pluje proti Pločam, kamor dospe 28 novembra. »Pohorje« pluj-e proti Catanii, kjer se po zasidrala 2. decembra, nato pa do odplula proti Jadranu. »Ljubljana« zapusti danes Salvador, namenjena proti Recifeu. AMERIŠKI NAČRT ZA POTENCIRANJE TRGOV. MORNARICE. Največje ameriške plovne družbe so sklenile zgraditi v prihodnjih 5 letih 139 trgovinskih ladij. Stroški bodo znašali 1,6 milijarde dolarjev. Zadevni načrt so družbe že predložile v odobritev pristojnim oblastveni. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Matko Lagi- nja« 30. novembra; Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Novi Vino-dolski« 21. decembra; Proga Jadransko morje — Juž na Amerika: »Ljutomer« 20 — 30. decembra; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Labin« 10. decembra; Proga Jadransko morje — Per zijski zaliv: »Nikola Tesla« 1.— 2. decembra, »Uljanik« 15.— 20. decembra; Proga Jadransko morje — Ben galski zaliv: »Avala« 6. decembra; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: . V primeri z ustreznim razdobjem preteklega lete* se je italijanski uvoz znižal za približno 105 tisoč kub. m, :n sicer prvenstveno zaradi krize v gradbeni stroki. Sicer pa je jel konec septembra spet polagoma rasti: septembra je zriašai 133 tisoč 604 kub. m, oktobra pa se je povzpel na 149 000 kub. m (po začasnih podatkih). Avstrijci so mišljenja, da bo italijanski uvoz njinovega mehkega rezanega lesa lepo napredoval pozimi in spomladi (1956). Predstavnik češkoslovaškega lesnega podjetja »Ligna« iz Prage je glede lesne izmenjave z Italijo naglasil, da bo Italija v prihodnjem letu prav gotovo povečala uvoz rezanega lesa iz češkoslovaške, češkoslovaški predstavnik se nahaja na Dunaju v zvezi z napovedano razstavo češkoslovaškega pohištva v avstrijski prestolnici Z R I A E RAZPRODAJA MO Rabljeno pohištvo V ODLIČNEM STANJU, KI Z NOVIM POHIŠTVOM SMO GA PREJELI ZA ZAMENJAVO POPOLNE kuhinfe po 10.000 lir KUPCEM S O š E N A RAZPOLAGO SPALNICE, JEDILNICE, DNEVNE SOBE, SPREJEMNICE, RAZNE SOBICE POSTELJNE KOVINSKE MREŽE — ŽIMNICE IN DRUGO IZKORISTITE TO IZREDNO PRILOŽNOST - VIA SETTEFONTANE, 62 URNIK: ob delavnikih od 8. do 16. ure ob nedeljah od 9.30 do 13, ure skega zbora, organist, hranilnič- skos. Tudi Jezerce, ki je nastalo, BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A - D D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA L I R 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon st. 38-101, 38-045 brzojavni naslovu BANKRED Ali bodo zaposlili tudi naše ljudi? mo- Petrolejska družba SIOT bi rala dati prednost razlaščencem V «Gospodarstvu» z dne 5. novembra smo navedli mnenje sodelavca londonskega »Financial Timesa« g. Petra Tumiatija o pomenu graditve naftovoda TAL (iz Trsta na Bavarsko), ki ga je napisal v tedniku «Euro-peo». Tumiati je v bistvu do-trdil to. kar smo v našem listu zapisali že ob prvih vesteh o nameravani graditvi naftovoda. Tumiati je povsem realistično prikazal vso zadevo in njegov članek je izzvenel v svarilo Tržačanom, naj se ne vdajajo u-tvaram glede pomena naftovoda za tržaško gospodarstvo. Naši pomisleki so bili toliko tehtnejši, ker 'je bilo jasno, da bo naftovod pobral lep kos naše zemlje za razmeroma majhno odškodnino in da se bo precejšnje število trdnih kmetov moralo potem pridružiti množicam tržaškega proletariata. Prejeta odškodnina za zemljo oač naglo poide, ne da bi lastniku ostalo kaj trajnega. Danes bi se radi malo pomudili pri Tumiatiievi ugotovitvi, da bo namreč naftovod na vsem italijanskem ozemlju (do avstrijske meie) zaposlil nič več kakor 125 ljudi. (Glede zaslužka, ki si ga tržaške ladjedelnice obetajo od popravil petrolejskih ladij, je namreč pisec zelo skeptičen in opozarja na konkurenco drueih ladjedelnic). V zvezi s to ugotovitvijo, da bo namreč okoli naftovoda zaposlenih nekako 125 ljudi, si dovoljujmo postaviti upravnemu svetu druž. be SIOT vnrašanie.koZzko naših Ividi — izobražencev, strokovnih in nestrokovnih delavcev — namerava namestiti? To naše vprašanje je toliko bolj u-mesbno prav glede na to, da bo razlastitev rodovitne zemlje za grad' te v petrolejskih rezervoarjev v Dolini spravila ob kruh mnogo naših ljudi. Povsem naravno bi torej bilo. da bi prav ti, ljudje imeli prednost pri namestitvi delovne sile pri družbi SIOT. Dela ne bodo iskali samo ti ljudi'e. Mi imamo mnogo izobražencev, ki nimajo stalne zaposlitve ali pa morajo iskati za-s’užek izven Trsta daleč po svetu. Imamo dovolj izobražencev za upravno delo. pa tudi ke-nrke. Priporočamo konzorciju za razlaščence — prav tako seveda tudi odboru — naj bi ob pogajanjih za ustanovitev družbe SIOT načeli tudi to vprašanje. Nemški listi o gradnji tržaškega naftovoda Za.hodr.onemški listi navajajo nekaj podrobnosti v zvezi z gradnjo naftovoda TAL (iz Trsta v Ingolstadt). Družbe za speliavo čezalpskega naftovoda (TAL) v Nemčiji in Avstriji računajo, da bodo tudi v teh deželah v najkrajšem času podelili dovoljenja za gradnjo, da bi bilo s tem omogočena položitev cevovoda Trst-Ineolstadt v pred. videnem času. Dvanajst petrolejskih družb, ki so udeležene pri načrtu bo vložilo za izvedbo načrta skupno 100 milijard in 750 milijonov lir. Kot znano so pristojna italijanska ministrstva že izdala gradbeno in obratno dovoljenje za italijanski del TALa (družbi SIOT). Zadevna koncesija obsege gradnio petrolejskega pristanišča v Trstu, napravo tankovskih skladišč v Trstu kot tudi položitev 145 km dolgega cevovoda do avstrijske meie pri Timauu. V Miljskem zalivu so kot oripravliajna dela izvršili obširna izkopavanja, da bo v bodoče omogočeno pristajanje tankerjev od več kot 100.000 ton. Razen tega že tudi gradijo na it ali j ansko-a vstrij ski meji, 7 kilometrov dolg predor skozi Plockensko gorsko gmoto. (n) Nova čistilnica na Bavarskem Družba BP (British Petroleum) bi pri Vohburgu na Gornjem Bavarskem zgradila novo petrolejsko čistilnico z letno zmogljivostjo od 4,4 mil. ton nafte. Nafto bo čistilnica dobivala po naftovodu, ki vodi v Ingolstadt. Gradbeni stroški so pred videni na 300 mil. nemških mark, čistilnica bo začela obratovati poleti 1967. uspeh v tujini, ki ie dosegel višek na razstavi pohištva v Parizu, katero smatrajo za najvažnejšo razstavo v Evropi. Spočetka je bila razstava furlanskih stolov v Parizu nekam slabotna, kot da bi se Furlani počutili manjvredne pred ostalimi evropskimi proizvajalci. S časom pa so furlanski stolarji postali samozavestni in danes so nii-hovi proizvodi na evropskem trgu predmet velikega zanimanja. Furlanske tovarne prejemajo danes zelo mnogo naročil iz tujine in kaže, da se bo število 20.000 stolov na dan v prihodnosti še povečalo. Stara ženica, ki še kljubujoče opleta stole pa bo morala kmalu vdano priznati zmago stroja nad ročnim delom. Opleteni stoli bodo le še predmet zanimanja ljubiteljev starinam. (Prosto po iJulia Gens») g* AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tli in inozemstvo - Po strežba hitra — Cene ugodne KERZE TRST Trg. S. Giovanni, 1 Tel. 35-019 peci na kerozen. plin, tekoei plin in elektriko pralni stroji hišne in kuhinjske pritikline F. & M. Pahor Moška in ženska oblatila ter konfekcija TRST - Via Imbriani. 9 - Viale Miramare. 183 Telefon 41-6(11 TEKSTIL KONFEKCIJA - PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA - MARIBOR 10 odst. popusta pri plačilu v tuji valuti NOBILI NADALONNO TRST . TR1ESTE, utica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, telef. 35-740 Madone Pohišh/,a dnevne soba oprema za urade • vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7 SLOVENIJA VINO OBIŠČITE NAŠO STALNO RAZSTAVO VIN V LJUBLJANI NA CANKARJEVI UL. 6 ICoteksTohm Import-Export LJUBLJANA, Miklošičeva 5 Jugoslavija Telex; 31298 Brzojav; KOTO, Ljubljana Poštni predal; 415 BEUURAD, SREMSKA 6 — Pošt. tah 234 Delegacija u TRSTU: Via (Jicerone 8 Telefon 29-306 Jugoslovanska izvozna i kreditna banka A. D. centrala Vrši sva plačanja u okviru Trščan-skog regionalnog sporazuma preko svoga računa «CONTO AUTONOMOs kod Banca dTtalia u Trstu — Odr-žava korespondentske i kontokorent-ske odnose sa svim vodečim italijanskim bankama — Obavlja sve vrste bankarskih i menjačkih poslova. COMMERCE Zastopstvo inozemskih tvrdk LJUBLJANA TITOVA, 3 - TEL. 312-802 Zastopano renomirane firme, ki oskrbujejo našo čestita ob priliki 20-letnice obstoja svojega podjetja vsem poslovnim prijateljem k dnevu republike «29 november» kemično, tekstilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter naše kmetijstvo z zaščitnimi sredstvi za rastlinstvo in umetnimi gnojili. KOLEKTIV mn Arni JESENICE Čestita ob prazniku republike vsem delovnim ljudem v Jugoslaviji in izven meja ur;:. • 4>»’ - rr* >0*1 T C -•» '• fjfT Turistični avtobus «AS 3500», karoserija «Avtomontaža» Ljubljana; 38-42 sedežev, zračno hlajen Diesel motor 125 KS, samonoseča karoserija PROIZVODNJA DIESEL VOZIL IN MOTORJEV: Kamioni «TAM 4500», 4,5 t. Avtobusi «A 3000 S in T», standardni in turistični, 32 sedežev. Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni «TAM 2000», 2 t. 4 cilindrski, 6 cUindrski zračno hlajeni Diesel motorji T ovarna Avtomobilov Maribor in motorjev REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. Novo vozilo TAM: vlačilec «TAM 6500 BVL», nosilnost 12 ton; zračno hlajen Diesel motor 125 KS. Izdelava kabine Kočevje. £3 N LJUBLJANA Titova cesta 1 Pospeševanje zunanje - trgovinske izmen jave Posredovanje pri izvoznih in uvoznih poslih Posredovanje in organizacija izvoza industrijske opreme, investicijskih del ter industrijske kooperacije Mednarodna trgovina in financiranje izvozno - uvoznih poslov Brokeri za nakup in prodajo plovnih objektov Zastopstvo inozemskih tvrdk v Jugoslaviji in jugoslovanskih podjetij v inozemstvu Na političnem v obzorju POHOD ZA MIR V VIETNAMU. Tudi v Trstu se je organiziral pripravljalni odbor «poho-da za mir v Vietnamu*. V njem so predstavniki mladinskih, kuL turnih in političnih organizacij, kakor Društva slovenskih dijakov P. Tomažič, Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti PSIUP, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze, Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI, Mladinske socialistične federacije itd. Na pobudo 33 univerzitetnih odborov v raznih ameriških mestih bo 27. novembra «pohod na Washing-ton za mir v Vietnamu«. Prav isti dan bo «pohod za mir v Vietnamu* tudi v Trstu: razvil se bo z Garibaldijevega trga po mestnih ulicah do trga Sv. Antona, kjer bodo ob 18. uri nastopili govorniki. KONGRES TRŽ. FEDERACI JE KOMUNISTIČNE STRANKE Poseben komite pripravlja kon greš tržaške avtonomne federa cije PCI, ki bo v Trstu od 16 do 19. decembra. Za sestavo poročila o dejavnosti federacije je bila imenovana posebna komisija treh članov. GLEDIŠČE TRŽAŠKIH KOMUNISTOV O DELU POKRAJINSKEGA ODBORA. Načelnik komunistične skupine v tržaškem pokrajinskem svetu Mario Golli je kritiziral delovanje pokrajinskega odbora, ki sloni na programu" levega centra, češ, da je dejansko brez pravega stvarnega programa in da je zgolj antikomunistično. Namesto tega bi se odbor moral bolj zanimati za dejanske gospodarske potrebe pokrajine, zlasti Trsta in njegovega pristanišča. V nevarnosti je ladjedelnica Sv. Marka, zaposlenost upada, Trst je glede napredka osebnih dohodkov vedno med zadnjimi mesti. Trstu se zaradi izvajanja vladnega programa, ki je veren politiki Nato in Evropske gospodarske skupnosti ter podrejen koristim velikih monopolnih skupin, ne obeta nič dobrega. Svetovalec Golli je smatral za potrebno naglasiti vse to še toliko bolj, ker tržaškemu pokrajinskemu svetu pripravlja imenovanja komisarja. OSNUTEK DEŽELNEGA PRORAČUNA ZA LETO 1966. Deželni odbor je predložil deželnemu svetu v odobritev zakonski osnutek o deželnem proračunu Furlanije - Julijske krajine za leto 1966. Osnutek je sestavil odbornik za finance Tripani, nakar so ga proučili na sejah deželnega odbora. Proračun so predložili predsedništvu vlade. Deželni svet mora proračun sprejeti najkasneje do 31. decembra, sicer bi se morala dežela zadovoljiti z začasnim proračunom. Osnutek predvideva v celoti 29 milijard 425 milijonov lir; dohodki so se povišali za 1,840 milijarde lir v primerjavi s tekočim letom, ko so znašali 27,585 milijonov. Poleg tega je deželni svet letos nakazal 1,2 milijardi za dograditev odcepa avtomobilske ceste Villesse-Gorica. Dohodki so se zvišali zaradi povišanja davka na poslovni promet (IGE), in sicer za 600 milijonov, državnega davka na plin in elektriko za HO milijonov in davka na tobak za 100 milijonov lir. O proračunu bomo poročali podrobneje v eni izmed prihodnjih številk. KOMISAR PRI POKRAJINSKI UPRAVI? Že meseca julija je moral tržaški pokrajinski svet odložiti razpravo o proračunu za leto 1965, ker ni bila zbrana zadostna večina za odobritev proračuna; število glasov za proračun je bilo enako številu glasov proti njemu. Glasovi so bili razdeljeni takole: za proračun 12 svetovalcev, in sicer pristašev Krščanske demokracije, socialne demokracije, socialistov in Slovenske skupnosti, proti njem uprav tako 12 glasov, pristašev komunistične stranke, liberalcev in r.eofaši-® pv-. Vladni komisar je nato določil rok 25. novembra za dokončno odobritev proračuna. Odbor bi bil moral predložiti med tem tudi proračun za leto 1966. Zaradi roka bo v četrtek, 25. novembra zadnja razprava o proračunu; vendar se med tem ni menjalo razmerje med pristaši politike levega centra in pristaši opozicije. Zato je malo upanja, da bi proračun prodrl a toliko večja verjetnost, da se bo imenoval komisar. V USTAVNEM SODIŠČU NAJ BODO ZASTOPANE TUDI DEŽELE. V smislu dogovora med predstavniki vseh avtonomnih dežel v Italiji je tudi deželni odbor za Furlanijo-Julij-sko krajino izdelal osnutek za državni zakon, ki naj omogoči imenovanje predstavnikov samoupravnih dežel v ustavno so dišče, ki je najvišji sodni organ v državi. V deželnem svetu se je okoli tega vprašanja razvila živahna razprava, toliko bolj,' ker sta bili predloženi dve resolucij, ena v imenu krščanske demokracije za izglasovanje predloga brez rezerve, medtem ko je komunistična stranka s svojo resolucijo zahtevala, na j se z državnim zakonom izvede sistem samoupravnih dežel z običajnim statutom po vsej državi. Resolucijo komunistov je razložil in podprl svetovalec dr. šiškovič. Drugi slovenski svetovalec, pristaš Slovenske skupnosti, dr. škerk je zagovarjal zakonski osnutek. Slovenska manjšina ima sicer slabe izkušnje z ustavnim sodiščem, ker ni pokazalo nikakšnega razumeva- SEDEZ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808 SPOCARSKF.GA ZDRU2ENJA1 Nove dravinjske doklade Na podlagi zbranih podatkov lin preračunavanja je Osrednji zavod za statistiko objavil, da so se življenjski stroški dvignili za eno točko v trimesečju av-gust-oktober 1965; to se bo odražalo v draginjski dokladi na področju trgovine, industrije m kmetijstva za obdobje november 1965 — januar 1966. TRGOVINA URADNIKI (mesečno) tegorija Starost Lir A 37.388 B nad 21. 28.184 20—21 24.440 C 1 nad 21. 20.969 C 2 20—21 20.150 19—20 19.357 18—19 17.771 17—18 15.301 16—17 14.183 pod 16. 11.700 nad 21. 17.771 C 3 20—21 16.978 C 4 19—20 16.484 18—19 15.431 17—18 13.039 16—17 12.285 pod 16. 9.776 VAJENCI (mesečno) nad 21. 16.003 20—21 15.275 19—20 14.833 18—19 13.897 17—18 11.739 16—17 11.050 pod 18. 8.901 (DELAVCI (tedensko) D 1 nad 20. 4.521 E 1 18—20 4.395 16—18 3.891 D 2 nad 20. 4.059 E 2 18—20 3.939 16—18 3.462 pod 16. 2.862 nad 20. 3.843 D 3 18—20 3.588 E 3 16—18 2.832 pod 16. 2.229 nad 20. 3.606 D 4 18—20 3.369 16—18 2.661 pod 16. 1.851 VAJENCI (tedensko) nad 20. 3.459 18—20 3.228 16—18 2.547 pod 16. 2.007 PREOSNOVA POKOJNIN IN NOVI PRISPEVKI Uradni list št. 190 od 31.7.1965 je objavil zakon od 21.7.1965 št. 903, ki predvideva povišanje pokojnin. Da bi se zagotovila zadostna finančna sredstva, predvideva novi zakon reorganizacijo osnovnih prispevkov (con-tributi base). Od prejšnjih 23 razredov smo prišli na 30. a hkrati na maksimum 600.000 lir mesečno in 138.500 lir tedensko. Nove tabele za prispevke so bile uveljavljene 1. nov. tega leta. Zaradi tega se priporoča pažnja pri izpolnjevanju obrazcev za INPS, ker bo verjetno zaradi novih tabel prišlo do nekaterih sprememb prispevkov, četudi bo plača ostala ista. Zadevne tabele razpošilja Zavod za socialno zavarovanje; delodajalci, ki jih še nimajo, naj se obrnejo na pristojni urad. Rok za izkoriščanje licenc «Alpe-Adria» Od italij ansko - jugoslovanske trgovinske zbornice smo prejeli: Po sporočilu ravnateljstva za zunanjo trgovino vladnega komisariata dežele Furlanije-Julij-ske krajine zapade 30. novembra tega leta rok vseh odgoditev za dovoljenja, ki so bila izdana v okviru obmejnega sejma «Alpe-Adrda* 1963. Posebni primeri kot so blago na poti, blago na carini in podobno naj se javijo prej navedenemu ravnateljstvu do 15. decembra tega leta. ZIMSKI URNIK ZA MESNICE V smislu odloka tržaške prefekture bo začel veljati decembra zimski urnik za mesnice, ki bodo odprte: ob delavnikih od ponedeljka do petka od 6. do 13. ure, ob sobotah, v dneh pred prazniki pa od 7. do 13. in od 17. do 19. ure. Ob nedeljah bodo mesnice zaprte. Videmčani v goriškem kmetijskem konzorciju Po dolgem času je Agrarni vsa zadeva Goričanom povsem konzorcij (Consorzio agrario) , jasna. zopet odprl svojo trgovino v Boccacijevi ulici v Gorici. Trgovina je bila namreč zaprta dobrega pol leta, ker je bil go-riški pokrajinski konzorcij postavljen pod prisilno likvidacijo. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je za likvidacijo imenovalo posebnega komisarja, svojega višjega funkcionarja, ki je od časa do časa prihajal iz Rima v Gorico. Trgovino v Gorici vodijo zdaj ljudie iz Vidma, pravzaprav ije vse prevzel agrarni konzorij iz Vidma, tako da Gorica nima več lastnega pokrajinskega konzorcija. Vsa zadeva je nekam čudna in Goričani se ne morejo otresti vtisa, da je Videm moral imeti določene koristi, da je bila domačemu konzorciju v Gorici vsiljena likvidacija. Vsekako ni Dan republike v Jugoslaviji Tudi letos sta jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba in njegova soproga, povabila vidnejše predstavnike političnega, gospodarskega in kulturnega življenja samoupravne dežele Furlanije — Julijske krajine na sprejem ob priliki državnega praznika FSR Jugoslavije, in sicer 27. novembra. Državni praznik, ali kakor kratko pravijo «dan republike« je sicer 29. novembra. To je obletnica zasedanja AVNOJ v Jajcu in proglasitve osnovnih načel, na katerih je bila izdelana ustava Zvezne republike Jugoslavije, in sicer še v času, ko je sovražna vojska držala v svojih rokah velike predele države. Niti po zmagi nad nacifašizmom se ta dan ne proslavlja kot obletnica zmage, temveč kot dan izgrajevanja države v političnem, kulturnem ih gospodarskem pogledu. Zato se ob tej priložnosti izročajo svojemu namenu vsa nova dela, nove javne stavbe, velike gospodarske naprave in prometne pridobitve. Pravzaprav je to, poleg 1. maja, dan pregledovanja izvršenega dela in novih načrtov za gospodar ski in kulturni napredek države in njenih državljanov. Z PRITISNIL JE MRAZ. Včeraj smo imeli sicer sončno in ne prav mrzlo vreme, vendar se nam je zima to leto zgodaj predstavila z mrazom, burjo, snegom in poledico. V preteklih dneh je namreč temperatura padla v mestu na nekaj stopinj nad ničlo — v nočnih urah se je sukala okoli ničle, saj je bilo ponekod na tleh zmrznjeno. V okolici je bilo seveda hujše. Do-čim je v mestu padlo le nekaj snežink, je bila okolica lepo zasnežena in temperatura je tamkaj padla do kakih 4 stopinj pod ničlo in še niže. Sunki burje so dosegli že nad 100 km na uro. Gre torej za povsem nepričakovan mraz in sploh neobičajno vreme za ta letni čas. Na Goriškem in v ostalih delih dežele je prav tako snežilo, temperatura se je sukala pod ničlo in pihala je močna burja. Mrzli val je zajel vso Italijo, od severa do juga, celo najbolj južne kraje, kjer so se še pred dnevi kopali v morju. V višinah je zapadel sneg. Ponekod so zabeležili že 8 stopinj pod ničlo, v mestu seveda, kajti v hribovitih in goratih predelih je bilo oolj mrzlo in je zapadlo prav mnogo snega. Neprimerno hujše pa je v Avstriji in drugih nja ne za manjšino ne za deželno avtonomijo. Predstavniki dežel bi v ustavno sodišče lahko vnesli novega duha, tako da bi sodišče pokazalo več razumevanja za deželno avtonomijo. Odbit je bil predlog komunistov, da bi se obe resoluciji združili. Deželni svet je osnutek sprejel z glasovi krščanske demokracije, socialnih demokratov, socialistov, Slovenske skupnosti (dr. škerka) in republikancev; proti so glasovali liberalci in neofašisti, vzdržali pa so se pristaši komunistične stranke in socialisti proletarske enotnosti PSIUP. evropskih deželah, kjer v mestih toplomer kazal 12 dol3, a v gorah kar 20 stopinj pod ničlo. Kaže, da so imeli vremenoslovci prav, ko so napovedali, da bo letos v vsej Evropi zima hujša kot v prejšnjih letih. Z V TRST DOSPE MINISTER PIERACCINI. V ponedeljek bo dopotoval v naše mesto proračunski minister Pieraccini. V svetovalski dvorani tržaške občine bo prisostvoval umestitvi stalnega odbora za posvetovanje za deželno načrtovanje Tržaški gospodarstveniki pričakujejo, da bo minister obrazložil stališče vlade do položaja ladjedelnice Sv. Marka. Z ŠIRJENJE MREŽE DELAVSKIH ZADRUG. Delavske zadruge v Trstu so v drevoredu Raff. Sanzio 19/2 pri Sv. Ivanu odprlo novo veliko samopostrežno trgovino. Do konca tega leta bodo odprle še dve taki trgovini, in sicer eno pri Sv.Soboti in eno v Ul. sv. Frančiška. Z PODPORA ZA OTROŠKE VRTCE. Zakladni minister Co-lombo je zajamčil ustanovi ONARIC, ki upravlja veliko število otroških vrtcev, nadaljnjo državno podporo v višini 400 milijonov lir. Ponovna podražitev teletine, a pocenitev govedine Tržaški pokrajinski odbor za cene je te dni določil nove cene telečjega in govejega mesa, katere navajamo (v oklepaju je označena razlika od prejšnjih cen). Teletina je zdaj dražja, govedina pa cenejša. TELETINA. Meso za ragu 1.800 lir kg (40 lir več), prsi in hrbet 960 lir (40), kotleti 1.680 (60), pleče brez kosti 1.780 (60), stegna brez kosti 2.220 (80) in zrezki iz stegna 2.500 (80). GOVEDINA. Prvovrstno meso: ekonomično za juho 560 lir kg (20 lir manj), prednji del s 25 Odsto kosti 980 lir (60), brez kosti 1.320 (60). zadnji del s 25 odsto kosti 1.220 (60), brez kosti 1.600 (80). zadnji del — zrezki 1.880 (100) in pljučna pečenka 2.440 (100). Podražitev telečjega mesa sodi v okvir akcije, da se prebivalstvo spodbuja k večji potrošnji govejega mesa, kakor tudi perutnine in da na drugi strani omeji potrošnjo teletine, ki je zdaj razmeroma velika in povzroča pretiran in neodgovoren zakol telet (o tem posebej poročamo na zadnji strani našega lista). NAŠE SOŽALJE UMRLI SO: V Trstu 50-letni Aldo Primožič, 88-letna Marija Pregare por. Komar, 1 leto star Emil Hrovatin, 77-letna Antonija Klun vd. Dežjot, 78-letna Marija Kofol, 42-letna Antonija Vi-žintin por. Križmančič, 83-letna Josipina Briščik vd. Črne, 70-letni Viktor Fabjan, 64-letna Marija Bogateč vd. Pertot, 68-letna Antonija Benčič por. Ger-manis in 74-letni Ivan Mahnič: v Gorici 84-letna Marija Toma-žinčič por. žužič in 84-letna Kristina Figar 'vd. Persoglia. Ne gre samo za trgovino kmetijskih potrebščin v Gorici, ampak goriški pokrajinski konzorcij je imel vrsto svojih podružnic na deželi, tako v Krminu (z veliko kletjo), Romansu, Pie-risu, Gradiški, Ločniku in Štan-drežu. Sodobno opremljeno klet v Krminu je prevzel zasebnik Ferluga iz Brazzana. Ni še nov-sem jasno, kako se bo razvila vsa zadeva v prihodnje. Goričani si ne morejo ralagati, zakaj ne bi goriška pokrajina ne KULTURA IN ŽIVLJENJE DRUGA PREMIERA SG V TRSTU «Janko in Metka» Jožko Lukeš je kot izvrsten igralec tudi odličen poznavalec odrskih zahtev in obenem mladinskega občutja, zato se je v zadnjih letih uveljavil tudi kot prepričljiv in uspešen režiser mladinskih iger. Skoda, da jih Slovensko gledališče v Trstu tako malo uprizarja! Ena za vsako sezono je odločno premalo za nas odrasle, še bolj pa za naše naj mlajše, katerim so te predstave prvenstveno namenjene. Sploh bi bilo treba misliti na to, da se že v doglednem času ustanovi posebna igralna skupina, ki bi se ukvarjala izključno z mladinskimi igrami, ki naj bi se uprizarjale izven abonmaja. Prepričan sem, da bi v takšnem primeru lahko želi vsestranski uspeh. Gre za predlog, ki je vreden upoštevanja. Saša Škufca je Grimmovo zasnovo v Janki in Metki oprijemljivo pripravil za slovensko otroško čustvovanje. Lukeš je je igro odrsko silno tenkočutno izpeljal. Demetrij Gej je lahko ponosen na svojega prvenca. Viktor Fabiani pa je iz škuf-čeve zasnove pripravil prikupno mladinsko spevoigro. Njihovo sodelovanje je bilo popolno, zato je predstava zelo skladno izzvenela, kar je težko doseči. Vsekakor je treba prav za to skladnost izreči največje priznanje vprav režiserju. Igralsko je odrska izvedba prepričala. Začetek bi morda bil živahnejši, vendar nisem o tem še popolnoma prepričan, kajti tudi izvedeni tempo se da zagovarjati. Igra se je nato razvijala z neprisiljenostjo, ki je izredno številne mlade gledalce popolnoma prevzela. Vsi igralci so nastopali z veliko ljubeznijo do likov, ki so jih poosebljali, in do izredne publike, pred katero so nastopali. Franko Žer- imela lastnega pokrajinskega kmetijskega' konzorcija in za- i?l se je kot Janko res fantov- kaj bi moralo biti vodstvo konzorcija v Vidmu. Kmetijski konzorciji so organizirali v Zvezi kmetijskih konzorcijev v Rimu (Federazione Consorzi agrari), ki se je razvila v močno organizacijo, saj zaposluje okoli 2000 uradnikov. Zveza ima «medcor.ske urade*, tako npr. v Padovi (za Trst, Gorico, Videm, Verono in Bočen), v Bologni, Neaplju itd. Zveza sama ima tudi velika pod! jetja, kakor npr. lastno tovarno krmil. Z SPOMENIK PADLIM V SO-VODNJAH. V nedeljo bo sovo-denjska občinska uprava odkrila spomenik vaščanom, padlim za svobodo. Na sporedu je govor župana in nastop domačega pevskega zbora (vodil ga bo prof. S. Križmančič, zapel pa bo Medvedovo pesem Naša zvezda), združenih pevskih zborov iz Ronk, Doberdoba, Dola-Poljan štandreža in števerjana. sko uveljavljal poleg izkušenejše Metke Mirande Caharijeve. čestitamo mu k prodornemu uspehu. Pevsko je predstava naravnost presenetila. Poznavalci glasbe so morali takoj ugotoviti, da je bila Caharijeva docela kas izrednim težavam v obliki zahtevnih disonanc v bemolih na začetku predstave Prav tako so vsi ostali več kot zadovoljili. Pravo odkritje pa sta bila A-driian Rustja kot palček Nagajivček in Stane Raztresen kot Strašilo oziroma boter Slama Tudi vse ostale brez izjeme smo občudovali. Danila Turka kot strica Jernača. Edvarda Martinuzzija kot zajčjega učitelja, Leli Nakrstovo kot čarovnico itd. S svojim malim orkestrom je kot dirigent nastopil Oskar Kjuder. Slovenskemu gledališču v Trstu smo v imenu vseh naših malčkov pa tudi rednih obiskovalcev hvaležni za izreden uži- tek, ki nam ga je nudilo s to drugo premiero v letošnji sezoni. Upamo, da bomo še v tej sezoni morda deležni še kakšne prav tako uspele mladinske predstave. J. J. To zmore društvo «Slavko Škamperle» Tudi svetoivansko prosvetno društvo je preteklo soboto praznovalo dvajsetletnico svojega delovanja, in to z akademijo, ki Pred 720 milijoni let Prof. Andreu) H. McNair z univerze v Dartmouthu v Kanadi je na kongresu a-meriškega društva za geologijo sporočil, da je na otoku Victoria v arktičnih predelih Kanade odkril okamenine «brahiopodov», ki so po njegovem mnenju stare 720 milijonov let. To naj bi bili sledovi, da so tod že v tem času živele živali. Okamenine so morda še starejše, ker je bilo število let izračunano z vso previdnosti o. Po dosedanjih odkritjih niso «brahiopodi» živeli pred 600 milijoni let. Dinozavri naj bi bili nastopili pred 200 milijoni let, sesalci pa pred 600 milijoni let. Človek naj se bi pojavil šele pred enim milijonom let. Okraske prehistoričnih ljudi, ki so živeli nekako pred 30.000 leti, so odkrili sovjetski arheologi v mestu Samarkanda v Srednji Aziji. Tako poroča agencija «Tass». Ti okraski so bili iz živalskih kosti in so bili nanizani v ogrlico. Proti povišanju tarif v pristanišču Nastop občinskega odbora, trgovinske zbornice in zdru-ženja trgovcev - Reakcija vseh avstrijskih operaterjev Sklep vlade, da v okviru «pla- potemtakem prisiljeni usmeriti vega načrta« nakaže Trstu samo 2,5 milijarde lir za zboljšanje pristaniških naprav je povzročil v tukajšnjih gospodarskih krogih silno negodovanje in razočaranje, ker se je to pot vnovič pokazalo, da imajo osrednje oblasti v Rimu kaj malo razumevanja za potrebe našega mesta. Zaskrbljenost pa ni razširjena le v gospodarskih krogih, ampak tudi v enaki meri med vsem prebivalstvom. Tržaške oblasti in gospodarski predstavniki s trgovinsko zbornico na čelu se odločno borijo za to, da bi vlada čimprej res kaj ukrenila za naše mesto. Tržaški občinski odbor je sestavil poseben dokument, v katerem so jedrnato nakazane gospodarske težave mesta in katerega bi morali odobriti voditelji vseh strank. Namen dokumenta je tudi to pot, kakor ob svoječasni velikopotezni akciji za ohranitev ladjedelnice Sv. Marka, doseči soglasno odobritev predlogov za izvedbo najnujnejših ukrepov v korist pristanišča. Dokument prikazuje torej v prvi vrsti nujnost okrepitve naše ladjedelske industrije in luških naprav. Zahteva čimprejšnjo izgradnjo ceste od Vidma in Trbiža, korenito zboljšanje pristaniških naprav, pospešitev že začetih del (zlasti izgradnje VII. pomola in krožnega predora), prednost pa daje vsekakor rešitvi krize v Javnih skladiščih, ki so zašla v hud primanjkljaj. Nadalje zahteva dokument sestanek z ministrskim predsednikom Morom in vsemi pristojnimi ministri, kateremu bi prisostvovali predstavniki občinskih, pokrajinskih in deželnih oblasti. Glede vprašanja Javnih skladišč je značilno, da ne gre tu več za notranje vprašanje, ampak da je to že prešlo državne meje. Iz Avstrije sta namreč dospeli vodstvu trgovinske zbornica dve brzojavki, v katerih avstrijska zvezna gospodarska zbornica in združenje industrij-cev pozivata tukajšnjo zbornico, nai na vsak način skuša rešiti z naglim postopkom krizo Javnih skladišč, ker je nevarnost. da bodo ta morala povišati tarife za pristaniške usluge. Avstrijski operaterji ne bi mogli prenesti poviška in bi bili zunanjetrgovinske pošiljke čez konkurenčna pristanišča Evropske gospodarske skupnosti in Jugoslavije. Tržaška trgovinska zbornica je v preteklih dneh ooslala vlad-nim oblastem brzojav podpisan od predsednika dr Caidassija v katerem izraža zaskrbljenost tržaških gospodarskih krogov spričo možnosti zvišanja pristaniških tarif. Povišanje tarif bi bilo na eni strani škodljivo tudi samemu poskusu ((ozdravitve* primanjkljaja Javnih skladišč, razen tega pa sploh ne bi bilo v skladu z zahtevami današnjega luškega prometa ki se Jim zoperstavljajo nezadovolji ve in zastarele luške naprave tržaškega pristanišča . vidno korist konkurenčnih luk. Kakor znano, zahtevajo Javna skladi sca od vlade nujno podporo v višini 1,4 milijarde lir za kritje primanjkljaja, na drugi strani Pa zahtevajo tukajšnji gospo varstveniki dodatno nakazilo za zboljšanje pristaniške opreme Tržaško združenje trgovcev s svoje strani poziva trgovinsko zbornico, naj se poteguje za čimprejšnjo uresničitev Pristaniške ustanove in še posebej za to, da ne bi njeno poslovanje slonelo morda na površni empi-rični osnovi, ker ne bi v takem Primeru mogla služiti svojemu pravemu namenu. 5 20 LET ZDRUŽENJA OBRTNIKOV. Tržaško združenje obrtnikov (Associazione degli arti-giani di Trieste) bo slavilo v nedeljo, 20. obletnico svoje u-stanovitve. Na svečanosti, ki bo v mali dvorani Verdijevega gledališča in kateri bodo prisostvovali tudi predstavniki pokrajinskih in deželnih oblasti, bodo podelili visoka priznanja ustanovitvenim članom in starejšim načelnikom .V združenju je včla. njenih nad 5.000 malih obrtnih podjetij. Z PREDAVANJE SLOVITEGA ZNANSTVENIKA. Danes ob 18.45 bo v Centru IRI ustanove CI-FAP pod pokroviteljstvom rota-rija-nskega kluba imel zanimivo predavanje predsednik za vesoljske raziskave prof. Luigi Braglio. Kot znano, je prof. Braglio omislil satelit «San Mar-co», katerega bo poslal v vesolje. um« «Kako je prav» 1LEANA ■ IN CENE HOČEVAR: «KAKO JE PRAV«. Slovarček napak v slovenskem jeziku. Založila Državna založba Slovenije. Ljubljana 1965. Natisnila tiskarne Toneta Tomšiča. Str. 180. Avtorja pričenjata uvod z u-gotovitvijo: «S kulturo našega jezika ne moremo biti zadovoljni«. In še dalje:: ((Uredništva listov in založb vedo povedati, kako redki so mladi izobraženci, ki resnično obvladajo jezik, poznajo njegovo zgradbo in se znajo izražati logično, v duhu slovenskega jezika in brez večjih napak«. Prof. Rebula, eden izmed recenzentov slovenskih novel, s katerimi so se naši pisci v Italiji potegovali za nagrade Italijanske radio-televizije je v razgovoru z urednikom našega lista de.ial: «Po jeziku se novelam to — da so bile pisane v zamejstvu — vsekakor pozna. S tem niti ne mislim na tisti jezikovni primitivizem, ki izpričuje dvom v obstoj pravopisa; nekaj takšnega gradiva sc naplavi na vsak natečaj. Mislim na jezik, ki sicer skuša izkazovati slovnici dolžno spoštovanje, a ki je samo priučen, s priokusom papirja, zakrnel v nekakšni šolski abstraktnosti. Skratka: jezik brez kulture.« Tako je torej več ali manj pri nas. Zaradi napredujoče kolonizacije z gin j a čedalje bolj naša resnična slovenska sredina; malo imamo še vasi, kjer ne bi živeli pomešano z drugim narodom, in še manj takšnih, od koder ne bi iz domače hiše hodili na delo v tovarno, delavnice in urade, kjer je občevalni jezik italijanski. Kaj čuda, potem ako v naš govor in pismo vdira vpliv drugega jezika; v tem izhaja tudi kup ilustriranih tednikov v luksuznih izdajah, stripov in druge senzacionalne literature, s katero se čedalje bolj hrani naša mladina. Kako težko mora biti delo slovenskega profesorja, ki ima še iz svojega rojstnega kraja sluh za čisti jezik in si ga je še izpilil šoli, ko mora obdelovati takšen «material» — dijake, ki rastejo v takšni sredini. Avtorja slovarčka mu hočeta pomagati: «Naša knjižica je namenjena predvsem praktični rabi, in sicer našemu srednjemu izobražencu in dijaku«, pravita v u-vodu. Pisca sta posameznim besedam in izrazom v pravilni obliki, zbranim po abecednem redu, pripisala napačne oblike, «da bi se bralci napak zavedali«. Prav je, da sta pri pravilnih besedah označila tudi poudarek; to bo še posebno dobrodošlo dijakom v zamejstvu. V slovarček sta potegnila tudi precej krstnih in krajevnih imen, pa tudi imen naših pisateljev in pesnikov. Naj še ugotovimo — ne da bi se spuščali v čisto jezikovno kritiko — da sta tisk in papir snažna ter oblika slovarčka prikupna. Pobudo avtorjev in Državne založbe Slovenije, ki je te dni z literarnim večerom v Križankah proslavila 20-letnico svojega plodnega založniškega dela, je treba res pohvaliti. V dvajsetih letih svojega obstoja je Državna založba Slovenije založila 3000 izdaj — med temi tudi več slovarjev — v 16 milijonih izvodov. L. B. jo je priredilo v dvorani na stadionu I. maj. Človeka skoro jezi, ko vidi, kaj vse lahko z lastnimi močmi pripravi društvo — se pa to dogaja le ob redkih, izrednih prilikah. Bomo za naslednji enak večer morali res čakati na petindvajsetletnico? Skeptikom na kljub se je prvi predstavil obnovljeni mešani zbor, ki je zapel Venturinijeve Zdravico, Mornarja in Znamenje. Prvič se nam je kot pevovodja predstavil mladi Ivan Sancin. Vodil je zbor zanesljivo in muzikalno neoporečno, če se bo okoliščine, ki ovirajo reševanje naših problemov. Nekdo izmed poslušalcev je pozneje med razpravo pripomnil, da je bilo škoda, da je ta veliki del predavanja govornik žrtvoval preteklosti ter mu je tako ostalo premalo časa, da bi širše razčlenil našo sedanjost, še posebno glede na to, da se je te lotil z vso odločnostjo in pogumom. Zanimiva je bila njegova podoba miselnosti pa tudi politič ne in kulturne dezorientacije naše mladine, ki jo je začrtal res z močnimi potezami. Da vi-posrečilo pritegniti še nekaj, (p jasno v našo politično stvar-mladine, bomo pri Sv. Ivanu do-1 nost. je predavatelj pokazal s l,,,i tatorocr* „ da je naglasil nujno po- bili zbor, na katerega bomo vsi ponosni. Priložnostni govor je imel predsednik Niko Škamperle, ki je opisal vse težave, ki jih je moralo društvo premagati v teh dvajsetih letih. Predstavniki raznih ustanov in organizacij pa so prinesli pozdrave in čestitke. V sporedu, ki se je potem razvil, so Svetoivančani poleg interpretativnih sposobnosti pokazali tudi ustvarjalnost svojih članov. Tako je Marko Kravos pre-čital svojo priložnostno pesnitev; Sonja Zupančič in Loreda-na Gec sta recitirali štiri pesmi dialektalne pesnice Marije Mijot; Alenka Kravos, Franko Drašič in Marij Šušteršič so podali šaljivi nrizor iste pesnice; Bogomila Kravos pa je podala pismo, ki ga je za časa fašizma v ječi napisa! Josip Kravos. Predstavil se nam je tudi otroški tercet Antek Seražin, Sonja Zupančič in Loredana Gec, ki so s čistimi glasovi in samozavestno zapeli tri narodne pesmi. Slišali smo tudi prijeten sopran Marte Vuga-Horvat, ki je ob primerni klavirski spremljavi Fedore Ferluga zapela Pavči-čevo Pastirico in arijo iz Donizettijeve opere Don Pasquale. škoda, da je nekoliko zakajena dvorana in prah preprečil, da se ta zvonki glas ni mogel polno razviti. Obnovljena folklorna skupina je v treh nastopih zelo lepo zaplesala nekatere jugoslovanske plese. Prireditev je pokazala, da ima Sv. Ivan dovolj sposobnih in de-lavoljnih prosvetnih delavcev, ki pa radi tu pa tam malo zadremljejo. Zadovoljstvo, s katerim je občinstvo spremljalo posamezne točke, naj jih spodbudi, da bi bolj pogosto pripravili kaj podobnega. O naših problemih «D naših problemih« (ob robu zamejske problematike) je prof Gojko Budal naslovil svoje predavanje v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani. Sami vemo, koliko nerešenih problemov se zajeda v življenje slovenske narodnostne skupine v Itsliji. Da. nerešenih problemov, ki sta nam jih nametala naša preteklost — še posebno nod fašistično vladavino — in življenje ločeno od narodove matice, a jih še u-stvarja naša sedanjost. Niti novih problemom ne bo manjkalo, dokler bo količkaj migalo naš3 življenje. Zato je predavatelj sam naglasil, da je hotel te probleme samo nakazati in na-značiti pot, no kateri na’ se jih lotimo. Imel je za potrebno, da je znaten del svoiega predavanja posveti! politični preteklosti slovenskega naroda, da bi nam olajšal vpogled v naš sedanji položaj in osvetli! trebo po odprtem dialogu med političnimi skupinami, v katerih so organizirani Slovenci v Italiji. Naglašanje te potrebe po dialogu med vsemi politič nimi skupinami je bilo nekoli ko v protislovju s postavitvijo uvodnega razmotrivanja o delovanju političnih strank v Sloveniji v preteklosti; saj je presojanje njihovega delovanja bilo povsem subjektivno in bi u-tegnilo prizadeti nekatere poli tične skupine, ki bi se morale udeležiti dialoga. Pogumno je prof. G. Budal nakazal tudi demografski problem našega ljudstva, ki postaja spričo pomanjkanja življenjskega poguma res življenjski in temu dosledno spričo nezadostnega prirastka otrok; gospodarsko-socialni razlogi — gmotne razmere posameznih družin — nazadovanja rojstev ne opravičujejo. Pri predavanju smo pogrešali še posebno mladino, toliko bolj, ker je bilo govora prav o njej. — Ib — Nova varšavska opera idojjg a največjimi pom Preteklo soboto so v Varšavi odprli novo stavbo poljske Opere, ki sodi med največje v Evropi. Predstavi zgodovinske opera skladatelja Stanislava Me niuszka »Grad strahov« so prisostvovali tudi gostje iz drugih evropskih držav. Ob tej priložnosti je prišla v Varšavo tudi delegacija newyorške ((Metropolitan«. Prejšnjo opero so leta 1939 bombardirala nemška letala ter jo popolnoma uničila. Nova stavba stane okoli 70 milijard lir. V njej bodo prostori same opere, plesne šole, gledališkega muzeja in raznih drugih kulturnih ustanov. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici Goriški pevski zbor »Seghiz-zi» priredi 11. in 12. decembra v veliki dvorani Ginnastica Go-riziana« 4. mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Tekmovanja se udeleži 38 zborov s 1314 pevci. Nastopili bodo štirje zbori iz Slovenije (»Slava Klavora« iz Maribora, «Tone Tomšič« iz Ljubljane, »Komorni moški zbor« iz Celja in »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane), dahe tržaška slovenska zbora »Gallus« in »Prosek-Kontovel«, dva avstrijska zbora iz Bočna in dva iz Avstrije (slovenski »Jacopus Gallus-Petelin« iz Celovca in avstrijski zbor iz Bleiburga). Predsednik razsodišča je prof. Ro-dolfo Lipizer, člani pa Rado Simoniti iz Ljubljane, Norbert Artner iz Celovca, Bruno Coltro iz Padove in Giulio Vioziz iz Trsta. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRST — Trg OUerdan 1 — Tel 24-157 $5-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava Hotel «SL0N» Ljubljana Titova. 10 v strogem centru mesta ^ * Sesiri-.- Internacionalna restavracija — narodne specialitete v kletni restavraciji ŽffigLž.-fTJa&fi .. Nočni bar z mednarodnim artističnim programom 0 Lastna kavarna z glasbo, klubski prostori in slaščičarna S Uslužbenci hotela govor e vse svetovne jezike 9 p-" "• Grami Molel “ Toplice-SSJed Prvovrsten hotel odprt razen ua 15 10 do 15 12 skozi vse leto. Moderno opremljene sooe s kopalnicami in balkoni Termalno kopališče s stalno tempera turo 23 stop C Izleti s koči-jami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave m razvedrila Pr-vovrstna domača m mednarodna kuhinja, odlična v-.ria OBIŠČITE r "v » i • * «Park- Hotel»- Gorica v Novi Uorlcl Tel. 21-462, 21-442 Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč - Velika restavracija s kvalitetno ku- j“ hinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo — — — urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba. Priporočamo gostilni «Prl hrastu* In »Zvezda TRZNI PREGLED Italijanski trg Ponudba mehke pšenice je na italijanskih trgih velika, toda ostaja brez povpraševanja. Tudi koruza gre slabo od rok. Precej povpraševanja vlada za živinsko krmo in cene so zelo čvrste. Vino letošnjega pridelka se dobro prodaja in tudi cene težijo navzgor. Kupčije z oljčnim oljem so slabe, zato ker prekupčevalci čakajo na končne izide letošnjega pridelka. Na živinskem trgu se kupčije z govejo živino razvijajo mirno; povpraševanje po teletih se je okrepilo. Slabo se prodajajo prašiči. Cene jajcem so visoke in se še dvigajo, medtem ko za perutnino ni zanimanja. Trg z maslom je slab, toda sir se dobro prodaja. Na zelenjavnem trgu so cene sadju poskočile, posebno grozdju. Na splošno se zelenjava dobro prodaja. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 100—200, erbete 63—125, karčofi 60—90 (lir za kos), korenje 36—84, cvetača 36—60, kapus 60—70, zelje 36—60, čebula 36—60, dišeča zelišča 130—300, svež fižol v stročju 180—264, cikorja 38—88, rdeč radič 188—287, endivija 63—125, melancane 48 do 108, krompir Bintje 60—65, zelena paprika 60 do 96, rumena paprika 96—180, paradižniki 60—240, peteršilj 63 do 150, repa 36—60; banane 264 do 352, navaden kostanj 30—110, mar oni 180—320, kaki 108—156, jabolka 108—168, renette 108 do 168, hruške 36—108, vrste Kaiser 188—216, belo grozdje 144 do 240, pomaranče 180—200, limone 126—168, mandarine 240 do 360 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 330 do 410, zaklane kokoši 500—600, zaklane pegatke 1000—1200. uvo- žene pegatke 800—900, zaklani golobi 1400—1600, zaklane domače pure 600—1100, uvožene pure 450—500, zaklani domači purani 550—1100, uvoženi 450 do 700, žive domače gosi 500—550, zaklane domače gosi 550—1000 uvožene gosi 400—450, zaklane domače race 550—650, zaklani domači zajci s kožo 620—720, brez kože 650—820 lir za kg. Sveža domača jajca 36—38, uvožena jajca 30—32 lir za jajce. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Klavna živina: krave I. 310—340 lir za kg žive teže, II. 190 do 220, junci I. 400 do 440, II. 330—350, biki I. 390 do 430, II. 320—340, teleta 50-70 kg težka 650—750, 70-90 kg 600 do 620, čez 90 kg težka 660 do 690; živina ra rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 800 do 900, 70-100 kg težka 700—750, krave mlekarice 220—280.000 lir za glavo, navadne krave 180 do 220.000 lir za glavo; prašiči: ne-odstavljeni prašiči 18-25 kg težki 540, 25-40 kg 490, 40-60 kg 470, 60-80 kg 450, debeli nrašiči 125 do 145 kg 420, 145-160 kg 420, 160-180 kg 417, čez 180 kg 417 lir za kg. KRMA ’ LODI. Seno majskega reza 3300—3400, II. reza 3200—3300, III. reza 3000—3100, slama v balah 1500—1600, koruzne krmne pogače 5150—5200, lanene pogače 7400—7500, koruzna krmna moka 4800—4900, moka iz zemeljskih lešnikov 7000 do 7050, moka iz prepečene soje 7050 do 7150 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Uvoženo maslo 900 do 920, emilijsko maslo 885—895 sir grana proizv. 1964 1400—1500, proizv. 1965 1230—1280, sir grana iz Padske nižine proizv. 1964 1350—1380, proizv. 1964-65 1270 MEDNARODNA TRŽIŠČA » t CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . , Cin (stot. dol. za funt) . . * Svinec (stot. dol. za funt) . * Cink (stot. dol za funt) . . . Aluminij (stot. dol. za funt) . Nikelj (stot. dol. za funt) . , Antimon (stot. dol. za funt) . Lito železo (stot. dol. za funt) . . . živo srebro (dol. za steki. 76 funtov Bombaž (stot. dol. za funt) . . . . Volna (stot. dol. za funt) . . . Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt) . Kakao (stot. dol. za funt)......... Sladkor (stot. dol. za funt) . . . , LONDON Baker čiščen (funt šter. za d. tono) Cin (funt šter za d. tono) . , . Cink (funt šter. za d. tono) . . . Svinec (funt šter za d tono) . i •. Kavčuk (penijev za funt) . . > ( > SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 9.11.6516.11.65 23.11.65 163 y2 163 % 164,— 115 5/s 116 3/s 115 Vt 15.11.65 22.11.65 63,— 63,50 61,— 178,— 179,50 176,— 16,- 16,— 16,— 15,75 15,75 15,75 25,— 24,50 24,50 77,75 77,75 77,75 44,— 44,— 44,— 63,50 63,50 63,50 580-590 540-550 540-550 31,65 31,65 31,60 173,— 171,— 172,50 —,— 43,37 43,37 17 ‘/a 17 Va 18,05 1,75 1,72 1,85 16.11.65 23.11.65 440,— 455,— 425,— 1365,— 1397 y2 1375,— 109,— 108 Vi 107 Vz 111 y2 107 3A 104 Vi 20 5/s 20 Vz 20 Vi 5900,- 5850,— 5800,— Pretekli teden so na mednarodnih borzah zabeležili splošno pocenitev barvastih kovin in dvig cene kakavu. Tečaj se je nekoliko povzpel činu, aluminiju, volni, juti in kavi. do-čim je nazadoval pri bakru, svincu, cinku, živemu srebru, kavčuku, pšenici in koruzi. Cena litega železa, bombaža in sladkorja se ni bistveno premaknila. KOVINE Sklep ameriške vlade, da se postavi na trg 200.000 ton bakra iz strateških zalog (te znašajo trenutno 800.000 ton, od tega jih predstavlja le 17.000 presežek) je na londonskem trgu povzročil znaten padec tečaja rdeče kovine. Omenjena prodaja ameriškega bakra bo nadoknadila pomanjkanje te kovine na trgih, ki ima svoj razlog predvsem v dalj časa trajajočih stavkah v čilskih rudnikih. Potrošnja bakra se je v ZDA povečala lansko leto na 5 odsto, v prvi polovici letošnje ga leta pa za 10 odsto. V prvem polletju 1965 je znašala povprečna mesečna potrošnja v ZDA 172.000 ton proti 155.000 v istem razdobju preteklega leta, a 146 tisoč v istem času leta 1963. Večanje ameriške potrošnje bakra pripisujejo na eni strani VALUTE V MILANU Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Avstral. f.(Rim) Egipt, funt —„— Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar drobni 4143 9.11.6516.11.6 5 623 ,—23.11.65 572,— 623,— 155,75 572,— 127.25 155,80 144.25 127,25 24,10 144,30 1385,— 24,10 750,— 1385,50 1746,50 739,— 6250,— 1746,50 6250,— 6250,— 716,- 6250,— 0,36 716,— debeli 41-43 BANKOVCI V CURIHU 23. novembra 1965 ZDA (1 dolar) 4,313A Anglija (lfunt št.) 12,113A Francija (100 n. fr.) 88,16 Italija (100 lir) 0,6920 Avstrija (100 šil.) 16,73 Nemčija (100 DM) 108,06 Belgija (100 b. fr.) 8,61 švedska (100 kr.) 83,55 Nizozemska (100 gold.) 119,95 Španija (100 pezet) 7,24 Argentina (100 pezov) 2,20 Egipt (1 eg. funt) 5,30 Jugoslavija (100 din) 0,34 gospodarskemu razvoju nasploh, na drugi pa potrebam ameriške vojske v Vietnamu Ameriška vlada potrebuje zdaj 250.000 ton bakra, prihodnje leto pa se bo ta količina podvojila Tečaj cinka je na londonskem kovinskem trgu nazadoval. Ameriška proizvodnja te kovine se je v prvih 10 mesecih letos dvignila na 893.694 ton proti 858.629 v istem času lanskega leta. Ker se ameriška poraba cinka veča se domače zaloge vidno manjšajo, tako so konec oktobra znašale samo 30.254 ton, kar pomeni 3670 ton manj kot v istem času lani. Mednarodna študijska skupina za svinec in cink napoveduje, da se bo v prihodnjem letu svetovna proizvodnja cinka zvišala za 250.000 ton, do-čim se bo potrošnja dvignila za 200.000 ton. Svinec se je v Londonu rahlo pocenil kljub občutnemu zmanjšanju zalog, ki so se znižale na 3155 ton. Omenjena študijska skupina predvideva, da se bo svetovna potrošnja te kovine prihodnje leto povečala za 150.000 ton (5 odsto), dočim se bo proizvodnja dvignila za 25.000 ton. VLAKNA Cena bombaža je ostala na newyorškem tržišču z vlakni trdna. Američani računajo, da bo znašal prebitek konec avgusta 1986. leta 16,2 milijona bal, kar pomeni rekordno višino; konec letošnjega avgusta je dosegel 14,3 mil. bal, v istem času preteklega leta pa 14,5 milijona bal. ŽIVILA Kakao se je v New Yorku nekoliko podražil. Strokovnjaki menijo, da bo v sezoni 1965-68 na vsem svetu pridelanih 1,3 milijona ton surovega kakava ali 13 odsto manj kakor v sezoni 1964-65. Vsekakor bo prihodnji pridelek višji kot v letih 1963-64, ko je znašal 1,202.000 ton. Razen tega bodo prihodnje leto po začasnih cenitvah pripravili 1,401.000 ton užitnega kakava ali 6 odsto več kot letos (1,332.000 ton). Tečaj sladkorja je ostal v bistvu nespremenjen. NA KUBI LETOS REKORDEN PRIDELEK SLADKORJA? Kubanska vlada računa, da bo letos dosegel domač pridelek sladkorja rekordno višino okoli 6,500.000 ton, to pomeni približno pol milijona več kakor v lanski sezoni. Vendar zahodni strokovnjaki menijo, da kuban ski sladkorni pridelek ne bo tako visok. do 1300, proizv. 1965 1200—1220, sir grana svež 1000—1020, pro-volone svež 860—880, uležan 900 do 950, italico svež 900—950, uležan 690—700, crescenza svež 520 do 550, uležan 590—610, gorgonzola svež 590—610, uležan 700 do 780, taleggio svež 550—570, uležan 650—710 lir za kg. ŽITARICE LODI. Fina domača mehka pšenica 6900—7200, dobra mer-kantile 6750—6950, merkantile 6550—6700, fina domača koruza 6100—6200, navadna koruza 4250 do 4300, uvožena koruza 4600 do 4650, Plata 5075—5100; ne-oluščen riž Arborio 8500—9700, Vialone 9300—10.000, Maratelli 8800—10.300; oluščen riž Arborio 18.400—18.800, Vialone 19 tisoč 700 do 20.300, Maratelli 15.900—16.300 domač ječmen 4825—4900, domač oves 4700 do 5400, uvožen 4750—4850, domača rž 6000—6100; pšenična moka tipa «00» 10.300—11.800, tipa «0» 9800—9900, tipa «1» 9300—9400, presejana koruzna moka 6300 do 6500 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 720—820, Oltrepo pavese 10-11 stop. 720—820, man-tovansko rdeče 9-10 stop. 680 do 720, Valpolicella Bardolino 10-11 stop. 820—870, Soave belo 9-11 stop. 720—870, Raboso 10 stop. 720—740, Merlot 10 stop. 780 do 880, Reggiano 10 stop. 730—750, modensko vino 10-11 stop. 730 do 800, belo vino iz Romagne 10 stop. 700—720, rdeče 10 stop. 700 do 720, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 400—500 (za steklenico), navadna toskanska vina 10-11 stop. 710—760, Areti-no belo 10 stop. 700—710, belo vino iz Mark 10-11 stop. 690 do 720, rdeče 10-11 stop. 700—730, belo vino iz Sardinije 12 stop. 620—640, rdeče 13-15 stop. 690 720 lir za stop/stot. OLJE FIRENCE. Fino oljčno olje z največ 3 odsto kisline 650—700 lir za kg, oljčno olje z največ 4 odsto kisline 630—650, ratificirano oljčno olje 540—550, semensko jedilno olje I 350—355, olje iz zemeljskih lešnikov 410 do 415 lir za kg. GRADIVO MANTOVA. Polna opeka tipa UNI 25x12x5,5 cm 10,5—11,5 lir za kos, 25x12x22 cm 18—20, vot-laki 30x25x8 20—22, strešniki marsejskega tipa 32—34 lir za kos.. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave: Pernambuco 18/19 1340, Santos Fancy 1440, IBC 1220, Ekvador extra supe-rior 1360, Haiti naravna XXX 1430, Kostarika 1520, Moka Ho-deidah 1470. AP/1 special 1250, Sumatra EK/1 1220, EK special 1240, EK/3 1170, Slonokoščena obala 1200 lir za kg. &tMi KMEČKE ZVEZE Kdaj in kako gnojiš Umetna gnojila imajo namen dati drevju potrebno hrano tedaj, ko jo drevo najbolj potrebuje. To je v dobi prve polovice letne rasti. V tem času se odpira cvetje in popje, v tem času se vrši oplojevanje cvetja, se razvija listje, mladje in plod. Za pravilen razvoj tega je važno, da ima drevo dovolj nitratov v zemlji. Zato je pravilna prehrana sadnega drevja z dušičnimi gnojili v tem času odločilnega pomena. Dušik je najbolje dodajati v lahko topljivi obliki — v obliki čilskega solitra in to v večkratnih obrokih. Prvi obrok se daje 15 do 20 dni pred cvetenjem, zaradi pospeševanja oplodnje. Drugi obrok dajemo po oplod-nji, da se pospeši razvoj listja. Tretji obrok dajemo meseca junija, da se lepše razvijajo nastavljeni plodovi in da pospešimo izgradnjo cvetnega brstja za bodoče leto. Dušična gnojila tresemo po površini zemlje in jih pobranamo ali z okcpalnikom plitko zasujemo. Fosforna in kalijeva gnojila imajo velik delež pri povečanju rodovitnosti, rasti m odpornosti drevja. Ta gnojila moramo stresati čim bliže korenin. Zato se morajo ta gnojila podorati ali pa najboljše stresati na dno odprte brazde. Priporoča se celo vbrizgavanje teh gnojil v obliki raztopine v zemljo, če jih potresamo po površini, ne učinkujejo, ker se vpijejo v gornjih plasteh zemlje, kjer jih korenine ne morejo popolnoma izkoristiti. Ta gnojila dajemo v jeseni, a na propustnih zemljah zgodaj spomladi. Norme gnojenja so odvisne od sistema kultiviranja sadnih nasadov, od klimatsko-zemlji-ških razmer, od starosti nasada, od rasti in rodovitnosti posameznih sadnih plemen. Natančnih podatkov ni mogoče podati. V prvem letu dajemo na drevo 25 do 30 kg zrelega hlevskega gnoja v jeseni, ko okopavamo drevesni kolobar. Drugo leto je priporočljivo, da povečamo drevesni kolobar in tedaj v jeseni podkopljemo po 150 do 200 gr superfosfata in 50 do 75 gr kalijeve soli na drevo. V naslednji letih se norma poveča vzporedno s povečanjem koreninskega sistema. Moremo priporočati vsakoletno dodajanje na vsak četverni meter površine 30 do 50 gr ga sulfata ali čilskega solitra, 30 do 40 gr kalijeve soli in 3 do kg hlevskega gnoja. V bolj sušnih krajih veljajo nižje, a v bolj vlažnih višje norme navedenih količin. Delovanje u-metnih gnojil se pojača, če istočasno gnojimo s hlevskim gnojem. V nasadih z visokimi in sred- Dinamika tekstilne industrije Svetovni razvoj - Prodor umetnih vlaken Mednarodna zveza bombažnih [ be. Predvsem je opaziti jasno in tekstilnih industrij (IFCATI) koncentracijo med odjemalci, ki je na svojem letnem zborovanju je povezana z vedno večjim uva-- San Franciscu podala javno- j janjem trgovinskih znamk. To nje visokimi debli, kjer pod drevjem raste trava, je najbolje, da v določenem času npr. vsako četrto leto pognojimo zemljo s hlevskim gnojem ali kompostom in gnoj ter rušo podorjemo. Na pognojeni in na preorani zemlji pridelujemo prvo leto okopavine in naslednje leto zemljo zasejemo s travnimi mešanicami. V ta namen si razdelimo sadovnjak na 4 enake dele. Vsako leto del sadovnjaka pognojimo in preorje-mo. Na ta način bomo vsako četrto leto sadovnjak izdatno pognojili z živinskim gnojem ali s kompostom. Med časom, ko bo pod drevjem rasla trava, uporabljamo umetna gnojila ali tekoča domača gnojila kot sta gnojnica ali straniščnik, kateri-mo dodamo superfosfat. Če ni mogoče v travniških nasadih zemljo orati, tedaj potresemo gnoj ali kompost po celi površini sadovnjaka in na spomlad ostanke pograbimo. Tudi pri takem načinu gnojenja je dobro, da s hlevskim gnojem ali kompostom kolobarimo. Gnoj potresemo vsako leto na četrtino površine sadovnjaka. Naslednja tri leta gnojimo zemljišče z umetnimi gnojili. Hlevski gnoj mora biti star in preležan. Gnojnico in straniščnik polivamo po površini sadovnjaka najbolje pozimi, v pozni jeseni ali zgodnji spomladi. Tam, kjer je zemlja težka in zbita, napravimo z železnim drogom 50 do 60 cm globoke luknje, da zemlja laže požira tekoče gnojilo. Tudi umetna gnojila lahko natresemo v te požiralnike in tako dajemo drevesu dovolj rezervne hrane za daljšo dobo. Namesto takih začasnih požiralnikov napravimo tudi stalne požiralnike. V ta namen izkopljemo okrog 60 cm globoke in ravno tako široke jame pod kapom drevesnega vrha. Na sredo izkopane jame položimo dre-nažno cev. Cev in jamo zasujemo" z gramozom. V cev, ki stoji v požiralniku, vlivamo tekoča gnojila. Požiralnike lahko napravimo tudi brez cevi. Zadostuje, da imamo le eno cev za napravo požiralnikov. To cev postavimo v sredo izkopane jame. Pod cev denemo plast gramoza. Okoli cevi natlačimo dračja ali še bolje goveji gnoj, meter po-! pomešan z zemljo. V cev nasu-amomjeve- jemo gramoz in cev previdno izderemo. Taki požiralniki so jako dobri, ker se po njih tekoča gnojila razlivajo v globočino. Tudi zrak in voda lažje prodira v zemljo in pospešujeta razkroj hranilnih snovi in s tem rast sadnega drevja. Zemljišča tukaj ne preoravamo. Davek na perutnino znižan, na teletino pa zvišan Ministrski svet je odobril zakonski odlok o znižanju potroš-nega davka na perutnino in zvišanju potrošnega davka na teletino, katerega mu je na | predlog kmetijskega ministra Ferrari-Aggradi j a predložil finančni minister Tremelloni. Odlok ima namen spodbujati ljudstvo k izdatnejši potrošnji perutnine, sicer pa doseči preudaren razvoj mesne potrošnje v Italiji. Potrošni davek na perutnino se bo znižal od 7 do 4 odsto, razen tega ne bodo smeli odslej temu davku dodajati dodatnih in drugih dajatev. Odlok predvideva tudi spremembo načina izračunavanja povprečne cene perutnine, na osnovi katere se določa potrošni davek. Odslej povprečne cene ne bodo več izračunavali na podlagi vrednosti dvoriščne perutnine kot dosedaj, ampak na osnovi nižje vrednosti, ki jo ima perutnina pri intenzivni kokošereji (ki je danes najbol; razširjena). Znižanje potrošnega davka bi moralo po mnenju kmetijskega ministra dovesti do ugodnejših potrošnih cen in do lažjega plasiranja perutnine na trgih. Ker se bodo z znižanjem potrošnega davka na perutnino razumljivo znižali tudi proračunski dohodki,^ bodo to nadoknadili s povišanjem potrošnega davka na telečje meso. že dalj časa se vlada in parlament potegujeta za to, da bi se zakol mladih telet omejil; kajti prevelik zakol povzroča dve resni hibi v živinoreji: mlada teleta, ki bi jih lahko koristno uporabili za pleme in ki so vrh vsega še dragocena živinorejci z nepreudarnim zakolom uničujejo; potrošniki pa kupujejo meso, ki po svoji kakovosti ne ustreza njihovemu okusu. Parlament je svoj čas celo pooblastil kmetijsko ministrstvo, naj prepove zakol telet, vendar tega še niso izvedli, ker bi ta ukrep gotovo pospešil skriven zakol. Kaže, da bo prav povišanje potrošnega davka na telečje meso zavrlo zakol. sti namenjeno izjavo, v kateri zavzema svoje stališče do raznih strukturnopolitičnih vprašanj in zadevno priporoča razne ukrepe. Glede na razne surovine, ki jih ima tekstilna industrija danes na voljo, priznava IFCATI velik napredek v bombažni proizvodnji, zlasti v Združenih državah, kjer se je znižala potreba delovnih ur za proizvodnjo ene bale od leta 1950 od 130 na 40 ur. Hkrati se je pridelek bombažnih vlaken po hektaru podvojil. Mnogo so tudi napravili za preprečenje c-kvar bombažnih vlaken, ki jih pogosto povzročajo moderni stroji pri pobiranju in razkošči-čenju. Nove bombažne vrste in čudoviti izumi v oplemenitenju tkanin so odprli bombažu nova tržišča. Te napredke na tehničnem področju bodo v letu 1966 podprli s proučevanjem tržišča v zahodni Evropi in na Japonskem. Najvažnejše dežele za pridelovanje bombaža so v ta namen obljubile prispevati najmanj 6 do 7 milijonov dolarjev. Poleg tega je velik razvoj kemičnih vlaken odprl tekst5Ini industriji nove možnosti. Kemična vlakna so danes skupno z naravnimi vlakni temeljna surovina vseh vej tekstilne industrije. V letu 1965 bo znašala svetovna poraba kemičnih vlaken okoli 5,3 mil. ton, poraba naravnih vlaken pa okoli 11,9 mil. ton. Napovedujejo, da bo v desetih letih poraba kemičnih vlaken dosegla porabo naravnih vlaken. širjenje surovinskega temelja meče novo luč na vprašanje su-rovinskopolitičnih ukrepov za naravna vlakna. Kar zadeva bombaž, meni IFCATI, da ta surovina ni primerna za mednarodni dogovor o ustalitvi cene, ker je preveč raznovrstna in ker bi izvedba surovinskopolitič-ne kontrole naletela na prevelike tehnične težave; razen tega bi se pa prav gotovo dogovora ne držale vse proizvodne države.' Preveč toga stabilizacija cen surovega bombaža bi nujno pogodila nadomeščanje te surovine s kemičnimi vlakni. IFCATI zato odklanja predlog mednarodnega dogovora za bombaž, ker tehnično ni izvedljiv, gospodarsko pa ne zaželen. Trgovina s tekstilnimi izdelki je doživela velike spremem- je prisililo tekstilno industrijo, da se bolj približa tržišču in da v načrtovanju svoje proizvodnje ne izhaja več od prve stopnje izdelovanja, to se pravi od predilnice, ampak od potrošnika gotovega izdelka. IFCATI priporoča zato čim ožje sodelovanje med posameznimi odseki prodajnega gospodarstva, prav doli do veleblagovnic in specialnih trgovin. Razvoj se tudi ni ustavil pred ustrojem posameznih tekstilnih podjetij. Tekstilna industrija sodi danes sploh k industrijskim vejam z najbolj intenzivnim kapitalom. Pogoj tega je, da so obstoječe zmogljivosti maksimalno izkoriščene do naj večje stopnje možnosti. IFCATI ugotavlja, da navpičen ustroj z več stopnjami z istočasno koncentracijo proti velepodjetju, kot se zdi, bolj ustreza sodobnim zahtevam; pri tem pa obstajajo za manjša, tudi enostopna podjetja še nadalje dobri obeti, pod pogojem seveda, da se specializirajo. Po vsem svetu velja danes tekstilna industrija kot eden temeljnih in življenjsko važnih sestavnih delov narodnih gospodarstev posameznih dežel, to je pa dejstvo, ki ga je treba upoštevati tudi v gospodarskopoli-tičnih pogledih. (n) »GOSPODARITVO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek. rač »Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) ■ Trst, Ul. Montecchi 6 URARNA IN ZLATARNA Mikolj Karel TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih o-kraskov za vse prilike «Jabolčna vojna» Med Avstralijo in Novo Zelandijo na eni strani ter Evropskim skupnim tržiščem na drugi je prišlo do »jabolčne vojne». Avstralci in Novozelandci so važni izvozniki jabolk v dežele članice EST. Zdaj se pritožujejo, da so višji organi EST določili za prihodnje poletje previsoke cene za uvoz njihovih jabolk. Minimalna cena za uvoz jabolk iz Avstralije Nove Zelandije v razdobju a-pril - junij 1966 je za 43 odsto višja od cene v zadnjih treh letih, znaša pa 26,6 ameriškega dolarja za stot (prejšnja: 18,6 dolarja). Avstralija naglasa v spomenici, katero je poslala oblastem EST, da bi v povračilo lahko storila primerne korake, ki bi močno prizadeli izvoz iz dežel EST v Avstralijo. adriaimpex S. p. A. TRST Via della Geppa, 9 Telef, 38-770, 29-135 IM FORT - EX FORT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo R IJ E K A . Jugoslavija Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju -m/l »DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji »V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst. IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010 Telegram: Impexport-Trieste Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu TRIESTE, VIA CICERONE 8/11 Telefon: 68812, 30214 • Telegram: TRAD — TRIESTE • SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARTONA2NO INDUSTRIJO, • EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI • POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI TRANS-TRtESTE Soc. a r. L TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d'Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo w SP10SNA PLOVBA PIRAN s VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO -POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JUŽNA AMERIKA JADRAN — ZAHODNA AFRIKA REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Zupančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni: 23-470 .do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. InbMuhOfra Kx>pz\, MEDNARODNA špedicija in transport koper TELEF 21-830 TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. t f j t t m cjucolinija Gestisce i servlzi mercl e passeggeri sulle linee: ADRIATIC!) - NOKD L UKOPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU - NORD AMERICA (Norih ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICU - IRAN - IRAt) partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTRKMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giorni con 57 modeme e rapide navl, 666 cuccette e 372.229 B.R.T. La »JUGOLINIJA« accetta il crasporto di merci anche In porti fuori delle linee regolar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —* «JUGOLINIJA j> - RIJEKA _