Glasilo Občine Mengeš marec 2022, letnik XXIX, številka 3 Vladni obisk osrednjeslovenske regije, občin severno od Ljubljane Milica Tomšič: Razpeta med športom, slikarstvom in glasbo Branko Lipar: Najlepše sanje se sanjajo v maternem jeziku Naložite si aplikacijo CŠOD misija: Z Janezom Trdino po Mengšu in Mengeš – kulturne znamenitosti Pustovanje v Topolah OGLASI KAJ SE DOGAJA AIA – Mladinski center Mengeš od 15. marca 2022 dalje Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: f b drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com T: 070-732-070 VIRTUALNA PREDAVANJA IN DELAVNICE preko aplikacije ZOOM • Zoom predavanje NAJDI NOTRANJO STABILNOST S POMOČJO ČUJEČNOSTI, v sredo, 16. 3., ob 18.00, Lucija L. Skok • Zoom predavanje TAJSKA V ČASU KORONE, v petek, 18. 3., ob 18.00, Zoran Furman • MOBI USTVARJALNA delavnica IZDELAVE NAKITA, v ponedeljek, 21. 3., v Mladincu, Aleksandra Matan in Zavod 404 • Zoom predavanje NARAVNI VODJA TRETJEGA TISOČLETJA, v sredo, 23. 3., ob 18.00, Bogdan Rahten in Alenka Jovanovski • Zoom predavanje OMEJUJOČI MISELNI OKVIRJI, v petek, 25. 3., ob 18.00, Andraž Purger • Delavnica HUMANITARNA JOGA, v ponedeljek, 28. 3., ob 19.00, v Mladincu, Maja Maselj • Zoom predavanje NATUROPATSKA OBRAVNAVA BOLEČIN V HRBTENICI, v sredo, 30. 3., ob 18.00, Mateja Kržin • Zoom predavanje SEMESTER ŠTUDIJA V BUENOS AIRESU, v petek, 1. 4., ob 18.00, Tina Škorjanc • Zoom predavanje 10 NAJBOLJ KONTROVERZNIH TEM, v petek, 8. 4., ob 18.00, Andrej Pešec DRUGI DOGODKI IN ANIMACIJE • DAJ NAPREJ IN PODARI SONCE – HUMANITARNA AKCIJA ZA DRUŽINE V STISKI, v marcu zbiramo hrano in ostale osnovne življenjske potrebščine. Donacije prinesi v preddverje MC, plesno dvoranico ali Knjižnico Mengeš. • Ustvarjalni natečaj ZIMSKA PRAVLJICA, v marcu pošljite prispevke (fotografije, slike, risbe, kolaže, poezijo ...) na e-mail mc.razstave.aia@gmail.com, Aleksandra Matan. • ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in nedeljo, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, Sanja Tomšič. PLES IN VADBA Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com • svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat • prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) • Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Akcija - ob naročilu več kot 7 vrat, vam vsako 4. kljuko podarimo! • HIP HOP: mini ob ponedeljkih, od 18.00 do 19.00, in četrtkih, od 17.00 do 18.00; malčki ob sredah, od 16.00 do 17.00 in 17.00 do 18.00; mlajši pionirji v torek, od 17.00 do 18.00, v sredo, od 18.00 do 19.00; starejši pionirji v torek in četrtek, od 18.00 do 19.00; mladinci v torek in četrtek, od 19.00 do 20.00; članska skupina četrtek, od 20.00 do 21.00; hip hop mamice v ponedeljek, od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšič • NIRVANA: ob sredah, od 20.00 do 21.00, Maja Sršen • PILATES: ob sredah, od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšič • JOGA: ob petkih, od 20.00 do 21.00, Maja Maselj (od 11. 3. dalje v MC) UČENJE IN SVETOVANJE • BREZPLAČNA UČNA POMOČ: po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente, Maša Povše ... KAZALO UVODNIK Uvodnik ........................................... 3 Občina ............................................ 4 Intervju .......................................... 12 Kako govorimo – kako pišemo ........ 16 Mengeški utrip .............................. 18 Zanimivo....................................... 26 Šport............................................... 30 Kultura........................................... 32 Nekrolog........................................ 34 Politika.......................................... 36 Zahvale .......................................... 37 Nagradna križanka ....................... 39 SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Treba jih je oddati v formatih .doc brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v formatu .jpg, in velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevek, oddan po tem roku, ne bo objavljen v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. marca 2022. MENGŠAN JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si. Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si. Uredniški odbor: Branko Lipar, Frančiška Hunjet, Milica Tomšič. Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slokan, Tomaž Štebe. Lektoriranje: Karin Geršak, Oranžna nit, Jaka Geltar s.p. Oblikovanje in prelom: Igor Ribič, Imprimo d.o.o. Tisk: Schwarz d.o.o. Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, telefon: 01 7247 106, e-pošta: irena.kosec@menges.si. Naklada 3.300 izvodov. Revija izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš. Vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja Mengšana ISSN 2536-3999. • Fotografija na naslovnici, zadnji strani: Urška Vahtar Naslednja številka Mengšana izide 17. aprila 2022. Materinstvo S strahom in žalostjo pogledujem proti ukrajinski vojni. Istočasno se v meni poraja hvaležnost, da so se moji otroci rodili v miru, šolski, zdravstveni in socialni sistem pa jim omogočajo vstop v samostojno življenje. Moje materinstvo je neločljivo povezano z očetovstvom mojega moža. Najina različnost je ustvarila starševstvo, posredovanje življenja naslednji generaciji. Starša sva dobrih 30 let, rodilo se nama je 10 otrok. Vsak otrok je prinesel novo zgodbo. Prvorojenka je rojena tik pred sklenitvijo miru v mladi Sloveniji 1991. Nekaj dni kratke vojne je v meni zasejalo spoznanje, da ne morem odločati o življenju. Kasneje so drugi dogodki to spoznanje samo potrjevali in poglabljali. Ob sedmi nosečnosti sem preplašeno pogledovala po premajhnem stanovanju. A še preden je to dete dopolnilo leto dni, smo se preselili v Mengeš v hišo z malim dvoriščem. V zgodbo mojega materinstva so vtkani mnogi ljudje, ki bi jim morala posvetiti (vsaj) pesem hvaležnosti. Babici, dedka, sorodniki, varuške, žene, ki nimajo svojih otrok, pa so svoj čas podarile našim otrokom. Tu so še sosedje, posebej pokojna Polona Leskovec, ki nam je odpirala vrata in srca. Vzporedno s telesnim starševstvom z možem živiva tudi duhovno starševstvo. Oba že od otroštva pripadava Katoliški cerkvi. V študentskih letih sva vstopila v malo krščansko skupnost, ki naju še dandanes usmerja k spoznavanju Boga. Izkušnjo Boga, ki ljubi človeka takšnega, kot je, sva želela prenesti tudi drugim. Tako sva postala sodelavca pri posredovanju duhovnega življenja, vere, da je mogoče vedno začeti znova in da Bog nad človekom nikoli ne obupa. To je tudi izvor mojega materinstva. Rada sem mama. Tatjana Medved OBČINA VLADNI OBISK OSREDNJESLOVENSKE REGIJE, OB^IN SEVERNO OD LJUBLJANE Ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca sprejel Franc Jerič, župan Občine Mengeš V petek, 4. marca 2022, je v sklopu vladnega obiska regije, občin severno od Ljubljane, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec obiskal občino Mengeš. Sprejel ga je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, ki je ob obisku povedal: »Veseli smo, da si bo minister vzel čas za obisk vseh občin, saj se le tako lahko dotaknemo tudi urejanja državnih cest v posamezni občini oziroma ureditve navezav državnih in lokalnih cest.« Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, pa je povedal: »Na ministrstvu si prizadevamo, da bomo vzpostavili pogoje za boljšo pretočnost prometa v občinah severno od Ljubljane. Prvi koraki so povezani z gradnjo ceste Želodnik–Vodice, drugi z gradnjo tretjega odcepa avtoceste v Študi, nadaljevanje postopkov za izgradnjo tretjega pasu avtoceste od Domžal do Vrhnike.« Na obisku, ki je potekal v sejni sobi Občine, je bila z ministrstva prisotna še Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo, z Občine pa Urban Kolar, direktor Občinske uprave, in Uroš Drobež, vodja investicij v občini Mengeš. V uvodnem nagovoru je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, pozdravil vse prisotne in se zahvalil ministru za podpis pogodbe za rekonstrukcijo Slovenske ceste: »Gradnja ceste bo pomembno vplivala na ureditev prometa v naselju Mengeš in bo z ureditvijo dodatnega prostora za pešce in kolesarje pripomogla k oblikovanju novih navad, uporabi prevoznih sredstev, ki imajo manj škodljiv vpliv na okolje.« Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, pa se je v uvodnem nagovoru dotaknil gradnje obvoznice Želodnik–Vodice: »V drugi polovici marca bomo začeli z gradnjo odseka obvoznice v občini Vodice, odsek v občini Komenda pa bomo vključili v Načrt razvojni programov. Odkupljena so tudi zemljišča za gradnjo trase iz smeri Želodnik.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je opozoril, da tranzitni tovorni promet še naprej zapušča avtocesto v Domžalah in za obvoz do občine Vodice uporablja državne in lokalne ceste v občinah Domžale, Mengeš, Komenda: »To bi lahko preprečili s prepovedjo tovornega prometa na ključnih, povezovalnih odsekih cest. Prepoved bi zaznala tudi navigacija in tovorni promet preusmerila z državnih in lokalnih cest.« Jernej Vrtovec je pojasnil, da si na Ministrstvu za infrastrukturo prizadevajo za oblikovanje hitrih rešitev, tako za gradnjo odseka povezovalne ceste v Vodicah, zagotovitev vse potrebne dokumentacije v Komendi in za območje Želodnika: »Za tovorni promet bo, kolikor bo v naši moči, Na obisku v občini Mengeš sta bila z Ministrstva za infrastrukturo prisotna minister Jernej Vrtovec in Ljiljana Herga, direktorica direkcije RS za infrastrukturo (na fotografiji desno). Z Občine Mengeš pa so ju sprejeli Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Urban Kolar, direktor Občinske uprave, in Uroš Drobež, vodja investicij v občini Mengeš. pripravljena dokumentacija za gradnjo povezovalne ceste do Poslovne cone Žeje pri Komendi.« Pojasnil je tudi, da je za vsakodnevne tranzicije na delovno mesto v Ljubljano načrtovana gradnja dodatnega priključka na avtocesto v Študi, kar bo vsem iz Radomelj, Preserij, Jarš in tudi dela Trzina omogočilo hitrejši prihod v Ljubljano. Gradnja priključka je pomembna tudi, ker je zemljišče Farm Ihan kupilo podjetje, ki načrtuje gradnjo logističnega centra. Na srečanju so se dotaknili tudi prometnih nesreč na lokalni cesti Rodica–Mengeš in letnega vzdrževanja cest. Župan je glede nesreč pojasnil, da je cesta od Rodice do Mengša lokalna cesta, ki jo obe občini redno vzdržujeta. Sicer pa cesta povezuje dve državni cesti, največji razlog za nesreče pa je neprilagojena hitrost. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je tudi pojasnil, da s koncesionarjem, ki je zadolžen za vzdrževanje državnih cest na območju občine Mengeš, dobro sodelujejo in da v tem letu pripravljajo tudi obnovo najbolj kritičnega dela Slovenske ceste. Med sestankom sta se župan in minister dotaknila tudi gradnje regionalne kolesarske povezave Kamnik-Mengeš-TrzinLjubljana, ki ob vstopu v naselje Mengeš prečka obvoznico. Župan je izpostavil, da je za varnost kolesarjev in drugih udeležencev treba čim prej zagotoviti sredstva za gradnjo nadvoza ali podvoza, saj gre za najbolj nevaren odsek nove težko pričakovane kolesarske povezave. Udeleženci: Na obisku v občini Mengeš sta bila z Ministrstva za infrastrukturo prisotna minister Jernej Vrtovec in Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo (na fotografiji levo). Z Občine Mengeš pa so ju sprejeli Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Urban Kolar, direktor Občinske uprave, in Uroš Drobež, vodja investicij v občini Mengeš. Udeleženci občina: Predstavniki občine so na sestanku izrazili zahvalo za vso podporo pri rekonstrukciji Slovenske ceste, dobro sodelovanje s koncesionarjem, ki je zadolžen za vzdrževanje državnih cest na območju občine Mengeš, ureditev tranzitnega tovornega prometa oziroma povezovalne ceste Vodice–Želodnik ter nadvoz oziroma podvoz pod regionalno kolesarsko povezavo Kamnik-Mengeš-TrzinLjubljana na obvoznici pri krožišču ob bencinskem servisu. OGLED TRASE KOLESARSKE POVEZAVE KAMNIK-MENGEŠ-TRZIN-LJUBLJANA V sklopu vladnega obiska regije, občin severno od Ljubljane, je v ponedeljek, 7. marca 2022, potekal tudi ogled trase kolesarske povezave Kamnik-Mengeš-Trzin-Ljubljana. Traso so si skupaj z nosilci projekta in izvajalci ogledali Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Peter Ložar, župan Občine Trzin, in Matej Slapar, župan Občine Kamnik. Ugotovili so, da bo za varnost kolesarjev in drugih uporabnikov kolesarske povezave treba urediti še podvoze oziroma nadvoze na lokacijah srečanj z najbolj prometnimi cestami. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je opozoril, da trasa kolesarske povezave prečka obvoznico pri krožišču ob bencinskem servisu: »V tem delu je treba zaradi varnosti kolesarjev in drugih udeležencev, ki bodo uporabljali traso, zagotoviti sredstva za gradnjo nadvoza ali podvoza.« Omenjeno krožišče je eno bolj obremenjenih v občini, zato prečkanje ceste kljub oznakam in ukrepom za umirjanje prometa ne bo zagotavljalo potrebne varnosti za kolesarje. Župan je še opozoril, da je med motornimi vozili tudi tranzitni tovorni promet, saj se še vedno dogaja, da tovorni promet zapušča avtocesto v Domžalah in potuje skozi Domžale in Mengeš v Komendo oziroma Vodice do avtoceste. Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, je na ogledu povedal: »Regionalna kolesarska povezava med občinami Kamnik, Mengeš, Trzin in Ljubljana je zgled dobrega sodelovanja med občinami in državo. Povezava je primer dobre prakse trajnostne mobilnosti in bo zgrajena iz evropskih sredstev, v letošnjem letu pa bo potekala tudi otvoritev. Z gradnjo kolesarske povezave odpiramo vrata ne samo za trajnostno mobilnost pri odhodu na delovno mesto, ampak tudi za obiske, turizem in ne nazadnje rekreacijo.« Franc Jerič je ministra opozoril, da je za zagotavljanje varnosti na trasi kolesarske povezave Kamnik-Mengeš-TrzinLjubljana treba rezervirati sredstva za gradnjo nadvoza oziroma podvoza tudi v občini Mengeš. Franc Jerič je ministra opozoril, da je treba za zagotavljanje varnosti na trasi povezave Kamnik–Mengeš–Trzin– Ljubljana rezervirati sredstva za gradnjo nadvoza oziroma podvoza tudi v občini Mengeš. MINISTER ZA KMETIJSTVO JE OBISKAL INFRASTRUKTURNI CENTER JABLE Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je v sklopu vladnega obiska občin severno od Ljubljane obiskal Infrastrukturni center Jable, kjer so ga sprejeli prof. dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Peter Dolničar, predstojnik Oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, in Peter Ložar, župan Občine Trzin. Pogovor je potekal o nadaljnjem kadrovskem in prostorskem razvoju Kmetijskega inštituta Slovenije, o pridružitvi Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj Kmetijskemu inštitutu Slovenije in načrtih inštituta na območju gradu Jable. Prof. dr. Andrej Simončič je pojasnil: »Kmetijski inštitut Slovenije se vsako leto povečuje, sedaj nas je na inštitutu zaposlenih 245. To pa zahteva tudi prostorske širitve, ena od možnosti, ki se ponuja, je tudi prevzem gradu Jable. Za nas je najbolj pomembno, da lahko v tem okolju vzpostavimo raziskovalno infrastrukturo, kot jo imamo na lokaciji v Ljubljani.« Dr. Jože Podgoršek pa se je po predstavitvi predloga za širitev inštituta na območju gradu Jable osredotočil na pridružitev Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj Kmetijskemu inštitutu Slovenije: »Potrebni dokumenti za pridružitev bodo pripravljeni do konca meseca in jih bo obravnavala vlada na eni od sej v aprilu. Pričakujemo, da bodo postopki stekli in da bo pridružitev realizirana, kot je bilo dogovorjeno.« Srečanje se je zaključilo z obljubo, da se bodo predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije kmalu srečali z obema županoma in se pogovorili o pogledu obeh lokalnih skupnosti na nadaljnji razvoj Infrastrukturnega centra Jable oziroma Kmetijskega inštituta Slovenije na območju obeh občin. OBISK MINISTRA IN DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZA JAVNO UPRAVO V sklopu vladnega obiska občin severno od Ljubljane je v torek, 8. marca 2022, tudi občino Mengeš obiskal Boštjan Koritnik, minister za javno upravo. Poleg ministra se je sestanka udeležil tudi državni sekretar Boštjan Jambrovič, s strani Občine pa Anja Kuret, vodja finančne službe. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je pozdravil sprejem Zakona o finančni razbremenitvi občin: »Zakon, ki je bil sprejet leta 2020, prinaša pomembne finančne prednosti, saj ostaja v občinskih proračunih več sredstev. Zakon pa za občine hkrati prinaša tudi zmanjšanje administrativnih bremen.« Minister je ob tem pojasnil, da je v pripravi nov zakon, ki bo še dodatno razbremenil občine, oziroma zakon, ki bo finančno breme razporedil skladno s pristojnostmi urejanja določenih področij. Minister Koritnik: Na srečanju je tekla beseda o Zakonu o finančni razbremenitvi občin, ki za občine prinaša tako finančne kot administrativne razbremenitve. Obisk Vlade RS v občinah severno od Ljubljane se je zaključil s srečanjem predstavnikov vlade v Kulturnem domu Kamnik, ki se ga je udeležil tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš. Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo Na srečanju je tekla beseda o Zakonu o finančni razbremenitvi občin, ki za občine prinaša tako finančne kot administrativne razbremenitve. OBČINA Med pomembnimi investicijami s slavnostnim podpisom pogodbe tudi investicija na Slovenski cesti Ministrstvo za infrastrukturo je za pomembnejše investicije, investicije, ki bodo pomembno vplivale na oblikovanje prometa in izgled krajev, organiziralo slavnostni podpis pogodb. Med povabljenimi k podpisu pogodbe je bil tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš. Slavnostni podpis pogodbe za investicijo na Slovenski cesti je potekal na Ministrstvu za infrastrukturo v petek, 18. februarja 2022. Aleš Mihelič, državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo, je ob podpisu pogodbe povedal: »Na ministrstvu smo se odločili, da bomo investicije, ki bodo pozitivno vplivale na izgled kraja in bodo sledile ciljem ministrstva, posebej izpostavili.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, pa je povedal: »O preureditvi Slovenske ceste in urejanju mestnega središča smo razmišljali že dalj časa, vendar je bil pogoj za realizacijo projekta mogoč šele po izgradnji obvoznice. Po preureditvi Slovenske ceste, ki bo dala prednost pešcem in kolesarjem, pa bo z umiritvijo motornega prometa izpolnjen pogoj za urejanje mestnega središča občine Mengeš.« V petek, 18. februarja 2022, je na Ministrstvu za infrastrukturo potekal slavnostni podpis pogodbe o sofinanciranju rekonstrukcije Slovenske ceste. Slavnostnega podpisa pogodbe sta se udeležila Franc Jerič, župan Občine Mengeš, in Aleš Mihelič, državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo. Državni sekretar je pojasnil: »Na ministrstvu smo se odločili za slavnostni podpis pogodb investicij v pristojnosti ministrstva, ki pomembno vplivajo na izgled krajev, na ureditev prometa oziroma organizacijo površin za kolesarje in pešce, kot je v primeru Slovenske ceste v občini Mengeš.« Ministrstvo za infrastrukturo si namreč prizadeva uresničiti napoved, da bi v naslednjih letih bistveno zmanjšali emisije, ki so posledica motornega prometa. Glavni poudarek pri tem je gradnja površin oziroma varno umeščanje pešcev in kolesarjev v že obstoječe površine za promet. V občini Mengeš se skladno z omenjeno usmeritvijo poleg Slovenske ceste ureja tudi regionalna kolesarska povezava Kamnik-Mengeš-Trzin-Ljubljana. Na slavnostnem dogodku sta pogodbo za rekonstrukcijo Slovenske ceste podpisala Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, in Franc Jerič, župan Občine Mengeš (od desne proti levi). Slovenska cesta bo po rekonstrukciji, ki bo potekala od križišča Prešernove in Kamniške ceste pa do križišča Grobeljske ceste in ceste Trdinov trg, urejena v 7 metrov široko enonivojsko površino. Enotna tlakovana površina bo tako namenjena pešcem, pločnik bo od cestišča ločen s tonalnim robnikom; kolesarjem, kolesarski pas v širini 1,25 metra bo del regionalne kolesarske povezave Kamnik–Ljubljana in motornim vozilom, ki pa bodo imela omejitev hitrosti 30 km/h. Franc Jerič, županObčine Mengeš, je poudaril: »Vzporedno s prenovo Slovenske ceste je predvidena tudi prenova avtobusnih postajališč, ki ne bodo več v nišah, ampak na voznem pasu in s talnimi oznakami za slepe in slabovidne.« Po podpisu pogodbe je potekal kratek pogovor o nadaljnjih aktivnostih in predvidenem začetku investicije, ki bo po ugodno zaključenem postopku izbire izvajalca lahko že v pomladnih mesecih gradbene sezone 2022. Zaključek investicije je tako predviden še v letu 2022. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo OBČINA Bogate najdbe tudi v obdobju pozne bronaste dobe, v obdobju kulture žarnih grobišč Na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš pred izgradnjo nove kuhinje z jedilnico in kabineti v prvem nadstropju potekajo arheološka izkopavanja, kot jih je v kulturnovarstvenih pogojih predpisal Zavod za varstvo kulturne dediščine Območne enote Kranj. Arheologi so našli pomembne artefakte in zgradbe, najprej iz obdobja Rimljanov, nato še iz obdobij mlajše in starejše železne dobe. Draško Josipovič, vodja arheoloških izkopavanj, je ob tem povedal: »Zanimive najdbe so vsekakor nad našimi pričakovanji. Ne samo zaradi števila najdb v posameznih kulturnih obdobjih, ampak predvsem zaradi kontinuitete zgradb in dejavnosti na območju ob Pšati, ob reki, ki je poplavljala vse od svojega izvira do izliva.« Najdbe iz obdobja pozne bronaste dobe, t. i. obdobja žarnih grobišč, ki segajo v obdobje med 1.100 in 800 let p. n. š., pa je predstavil Tine Kumerdej, študent 2. stopnje Arheologije na Filozofski fakulteti: »Pod halštatskimi hišami smo našli še starejše stavbne ostanke iz časa pozne bronaste dobe.« Obdobje pozne bronaste dobe se imenuje tudi obdobje žarnih grobišč, ker so v obdobju med 1.100 in 800 let p. n. š. umrle zažgali na grmadi, nato pa so pepel in oglje dali v lončene posode, ki jih imenujemo žare, ter jih nato zakopali v zemljo. Tine Kumerdej, študent 2. stopnje Arheologije na Filozofski fakulteti, je pojasnil: »Obdobje se imenuje obdobje žarnih grobišč predvsem zaradi načina pokopa. V žarne posode so navadno dali tudi osebne predmete pokojnega oziroma predatke, npr. če je IMEL pokojni vojak sekiro ali suličasto os.« Na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš so v kulturni plasti obdobja žarnih grobišč našli tudi ostanke stavb. Tine Kumerdej je predstavil predvidevanja arheologov, ki raziskujejo na območju stare šolske telovadnice: »Predvidevamo, da so bile stavbe gospodarska poslopja, da se je v njih odvijalo obdelovanje kovin oziroma metalurgija. To nakazujejo tako posode brez dna kot najdeni ulitki.« Posebej pa je izpostavil: »Zanimivo je, da so prebivalci območja v obdobju pozne bronaste dobe shranjevali žerjavico v posodah brez dna, torej na isti način kot prebivalci v obdobju pozne železne dobe, 300 let kasneje. Niso se poznali, pa so vendar delovali na enak način.« Med predmeti, ki so jih našli v pozni bronasti dobi, so tudi obdelane kosti. V obdobju pozne bronaste dobe so se ohranilI večji kosi keramike, nekatere posode tudi v celoti. Keramika z rebri in vrezi iz tega obdobja je bolj kvalitetna, bolj gladka kot keramika iz starejše in mlajše železne dobe. Okrogla in piramidna utež za statve. bil iz t. i. montmorilonitne gline. To je sicer mineral, ki spremeni barvo gline zaradi propadanja organskih snovi, npr. zaradi kož, kosti in drugih organskih snovi, ki jih je v poslopjih uporabljal človek. Glina tako navadno postane močnorumene ali turkizne barve. Tlak je zelo trd, kar dokazuje, da so po njem hodili. Vidijo pa se tudi znaki popravljanja, kar pomeni, da so poškodovana tla popravljali.« Zelo verjetno je, da so glino za tlak pridobivali v neposredni bližini, kar za tisto obdobje pomeni 15 do 20 minut hoje. Tine Kumerdej pa je glede pridobivanja gline povedal še: »Sicer pa smo na območju našli tudi pol metra globoko jamo, kar bi lahko pomenilo, da so prav tu pridobivali glino za izdelovanje tal.« Velikosti stavb še niso določili, ker je zunanji rob stavb na notranjem robu nekdanje telovadnice Osnovne šole Mengeš, predvidevajo pa, da so bile velike okoli 3 x 3 metre. Med osebnimi predmeti je veliko dobro ohranjene keramike V času pozne bronaste dobe so med arheološkim izkopavanjem našli ostanke streh stavb, za katere predvidevajo, da so gospodarska poslopja. Stavbe iz pozne bronaste dobe V kulturnih plasteh pozne bronaste dobe so zaenkrat našli 3 stavbe. Pri prvi stavbi so se ohranili kamniti temelji, na zunanji strani temeljev pa so našli zoglenjen leseni tram, kar nakazuje, da so bile hiše zgrajene iz lesa. Našli so tudi prodnike, ki na prvi pogled delujejo kot ostanki zidov. Pri drugi hiši so našli ostanke zoglenelega lesenega poda, in ker se je ohranilo samo to, predvidevajo, da je hiša zgorela. Tine Kumerdej je v zvezi z najdenimi ostanki stavb pojasnil: »Pri drugih dveh stavbah smo odkrili tudi tlak stavb, ki je Na fotografiji bronasta litina iz obdobja bronaste dobe, v kateri so bronaste predmete dajali v grobove ali pa jih ob selitvah shranjevali v posebnih depojih. V kulturnih plasteh pozne bronaste dobe so našli veliko keramike, veliko več kot v prejšnjih obdobjih. Tine Kumerdej je pojasnil: »Keramika, ki smo jo našli v obdobju pozne bronaste dobe, se je ohranila v večjih kosih, nekatere posode tudi v celoti. Ugotavljamo, da je keramika iz tega obdobja bolj kvalitetna, bolj gladka kot keramika iz starejše in mlajše železne dobe. Ne samo, da je keramika iz tega obdobja v primerjavi s keramiko iz mlajših obdobij iz boljšega materiala, saj je v njej manj peska, ampak je tudi boljše izdelave, bolj je črna in okrašena s plastičnimi rebri, kanelurami in vrezi.« Našli so različne kose hišne keramike, različne svitke za kuhanje, da posoda ni bila v neposrednem stiku z žerjavico, vijčke za statve in uteži, ki so držale volno, da so jo lažje predli. Iz obdobja pozne bronaste dobe pa je najdenih manj kovinskih predmetov. Predvidevajo, da so bili kovinski predmeti dragoceni in so zanje posebej skrbeli, ob pokopu pa so jih odložili v žarne grobove. Draško Josipovič je o najdbah bronastih predmetov povedal: »Obdobje bronaste dobe je obdobje selitve narodov in v tem obdobju so vrednejše predmete, bronaste predmete dali v grobove ali pa jih ob selitvah shranjevali v posebnih depojih. Ne bi bil presenečen, če bi našli še kakšnega na območju Gobavice. Arheološka izkopavanja v notranjosti stare telovadnice Osnovne šole Mengeš so se zaključila. Nadaljevala se bodo v naslednjih mesecih, ko bodo porušene stene stare telovadnice. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV ZA LETO 2022 Rok za oddajo vloge: vlogo za sofinanciranje prireditve je mogoče vložiti do 30. 11. 2022 oziroma do porabe proračunskih sredstev. OPOZORILO: Javni poziv se izvaja na podlagi Pravilnika za sofinanciranje prireditev (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 2/15 in 3/17). Do dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku ni upravičeno tisto društvo oziroma pravna oseba, ki so ji bila v tekočem letu za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna občine ali drugega javnega razpisa (drugi odstavek 4. člena pravilnika), razen v primeru, da ima prireditev izrazit promocijski namen oziroma značaj. Besedilo javnega poziva in vloga – obrazec se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l. r. • Župan Občine Mengeš Datum objave: 17. 3. 2022 • Številka: 629-1/2022 Župan Občine Mengeš na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13) in 28. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/15) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST Občina Mengeš ponuja organizatorjem volilne kampanje za redne volitve poslancev v državni zbor (v nadaljevanju: organizatorji), ki bodo dne 24. 4. 2022, brezplačno plakatiranje na naslednjih plakatnih mestih: Mengeš - ob Slovenski cesti (avtobusni postajališči Kulturni dom) - ob Glavnem trgu (avtobusno postajališče Veliki Mengeš na desni strani iz smeri Kamnika; Loka - avtobusni postajališči Loka - parkirišče pri mostu ob cesti Na gmajno; Topole - pred gasilskim domom; Dobeno - na Dobenu pri studencu. Organizatorji lahko plakate namestijo na samostoječih panojih z največjo dovoljeno oglasno površino 2 m2. Vsak organizator lahko na posameznem mestu namesti le en pano. Organizator volilne kampanje organizira in plača stroške izdelave, namestitve in odstranitve panojev. Plakatiranje z volilno propagando v času volilne kampanje na drugih plakatnih mestih ni dovoljeno. Franc JERIČ • župan, l. r. Številka: 041-1/2022-1 • Datum: 23. 2. 2022 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV IN KULTURNIH PROJEKTOV DRUŠTVENE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2022 Rok za oddajo vlog je 20. april 2022. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l. r. • Župan Občine Mengeš Datum objave: 17. 3. 2022 • Številka: 629-2/2022-1 Tudi v občini Mengeš smo zbirali humanitarno pomoč za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah Občina Mengeš se je pridružila akciji zbiranja humanitarne pomoči za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah. Zbiranje humanitarne pomoči je potekalo od ponedeljka, 7. marca 2022, do četrtka, 10. marca 2022, in sicer v ponedeljek, sredo in četrtek v stavbi Naš Slamnik. Zbiranje je potekalo po vnaprej objavljenem urniku, pomagali pa so prostovoljci Župnijske Karitas Mengeš, Krajevnega odbora Rdečega križa Mengeš in učenke Osnovne šole Komenda. Občina Mengeš in štab Civilne zaščite občine Mengeš sta nato za zbrano humanitarno pomoč organizirala prevoz do Državnega logističnega centra v Rojah, od koder bo Uprava za zaščito in reševanje skupaj z Evropsko komisijo organizirala konvoje pomoči na zbirne lokacije, ki jih je s sosednjimi državami Ukrajine že uskladila Evropska komisija. V občini Mengeš so se zbirale tri skupine humanitarne pomoči, in sicer higienski pripomočki, kompleti prve pomoči in material za prvo pomoč ter prehrana. Vse drugo so prostovoljci, odgovorni za zbiranje humanitarne pomoči, zavrnili. Zbrano humanitarno pomoč so prostovoljci skladno z navodili Uprave za zaščito in reševanje združevali in jo pakirali v primerno embalažo oziroma pakete. Za vso zbirano humanitarno pomoč za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah se vam zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so poskrbeli za sprejem in pripravo humanitarne pomoči za odpremo. Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13) in 28. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/15) je župan sprejel naslednji Telovadnica Partizan Menge{ Zamenjana so bila dotrajana tla, vgrajena pa bo tudi nova zaščitna stenska obloga V letu 2021 je Občina Mengeš pristopila k zamenjavi dotrajanega športnega poda v telovadnici Partizan Mengeš. Franc Jerič je o vzdrževalnih delih v telovadnici Partizan Mengeš povedal: »V občini Mengeš smo zgradili novo športno dvorano za potrebe Osnovne šole Mengeš in športnih društev v občini. Že med samo gradnjo dvorane pa smo se dogovorili za obnovo dotrajanih tal in zamenjavo zaščitne pene na stenah v telovadnici Partizan Mengeš.« Tla v telovadnici Partizan Mengeš so bila dotrajana, zato so na Občini Mengeš konec leta 2021 začeli z zamenjavo tal. V dvorani so sedaj vgrajena kombinirana športna elastična tla, ki zagotavljajo optimalen oprijem in primerno drsnost tudi za najbolj zahtevne športne discipline. Tla zaradi refleksije omogočajo tudi 15 odstotkov manjšo porabo energije za osvetlitev in enostavno čiščenje, pa tudi možnost enostavne obnove v primeru poškodbe in minimalno vzdrževanje. Naštete lastnosti so še posebej pomembne za uporabnike namiznoteniške sekcije društva, ki v telovadnici redno trenira in v njej organizira tudi ligaška tekmovanja. Telovadnico pa si sekcija deli tudi z drugimi sekcijami, skupinami, žensko in moško rekreacijo. Vadbe skupine ženske košarke in odbojke pa sedaj potekajo v Športni dvorani Mengeš. Hkrati z obnovo tal poteka tudi zamenjava zaščitne stenske obloge oziroma pene, ki bo dokončno nameščena v drugi polovici marca. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo SKLEP O DOLOČITVI PRAVIL ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA REDNE VOLITVE POSLANK IN POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 2022 • V času volilne kampanje mora glasilo del prostora nameniti za predstavitev kandidatov, in sicer tako, da zagotavlja enakopravnost vseh kandidatov. • Objava bo omogočena v aprilski številki glasila Mengšan, ki bo izšla 14. aprila 2022. • Organizatorjem volilne kampanje se za predstavitve kandidatov za redne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije 2022 v času volilne kampanje zagotovi po največ eno stran. Cena objave: Cela stran (210 x 297 mm) ............... 200,86 EUR + 22 % DDV Pol strani (182 x 126 mm) ................. 100,43 EUR + 22 % DDV Tretjina strani (182 x 82 mm) .................. 65,28 EUR + 22 % DDV Četrtina oziroma 1/4 strani (89 x 126 mm) ............... 50,21 EUR + 22 % DDV Šestina oziroma 1/6 strani (89 x 82 mm) ................... 35,15 EUR + 22 % DDV Osmina oziroma 1/8 strani (89 x 61 mm) .................. 25,11 EUR + 22 % DDV • Oglas bo objavljen pod pogojem predložitve dokazila o predhodnem plačilu objave na račun Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, številka računa SI56 011000100001698, sklic SI 00 3000. Potrdilo o plačilu je treba predložiti skupaj z vlogo in oblikovanim oglasom. • Vlogo in oblikovani oglas za objavo v formatu pdf za tisk ali jpg v visoki resoluciji za tisk (v oglasu mora biti naveden naročnik oglasa) lahko oddajo pooblaščeni organizatorji volilne kampanje do četrtka, 31. marca 2022, do 10. ure, na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš (s pripisom »Državnozborske volitve 2022«) ali na elektronski naslov: obcina.menges@menges.si. • Oglasna sporočila z volilno propagando bodo objavljena po vrstnem redu prispelih popolnih vlog. • V glasilu Mengšan – april 2022 se ne objavijo drugi prispevki s politično vsebino, vezano na redne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije 2022. Franc JERIČ • župan, l. r. Številka: 041-1/2022-2 • Datum: 28. 2. 2022 Milica Tom{i~ Razpeta med športom, slikarstvom in glasbo Vedno dobrovoljno in spodbudno naravnano Milico Tomšič pozna veliko Mengšanov, saj si je večji del pokojnine zaslužila na tukajšnji šoli kot pedagoška delavka. Takole je na kratko obudila spomin na tiste čase: »V Mengeš sem se priselila leta 1981 in prevzela delo učiteljice športne vzgoje. Na šoli so me zelo lepo sprejeli. Skoraj istočasno je prišel tudi kolega Janez Zajc, s katerim sva postala dobra sodelavca in prijatelja. Žal ga je veliko prezgodaj premagala bolezen, že skoraj 15 let je tega. Bila sva mlada navdušenca, zagreta za spremembe, otroci so bili z najinim načinom poučevanja zelo zadovoljni. Ni nama bilo žal časa, ki sva ga preživela z njimi ob popoldnevih in med vikendi.« »Milica, kakšne spomine imate na otroštvo?« »Zelo lepe, čeprav je bilo življenje težko. Živeli smo v Fali, majhnem kraju ob Dravi. Brezskrbno življenje se je končalo, ko se je oče, ki je bil zaposlen v elektrarni, smrtno ponesrečil. Takrat sem bila stara pet let, brata pa devet in deset. Mama je bila brez službe, do Maribora, kjer bi jo lahko dobila, je bilo predaleč. Preživeli smo ob pomoči sorodstva in dobrih sosedov. Otroci smo nabirali gobe, maline, borovnice, celo hren in regrat ter to prodajali v zadrugi ali bližnji gostilni. V šolo smo vseh osem let hodili v 4,5 kilometra oddaljeno Selnico. Ko je mama dobila službo, sem se morala kot tretješolka naučiti kaj skuhati, pa obdelovati vrt. Brez njega bi šlo še težje. Zaradi službe si je mama morala pridobiti izobrazbo in tako smo se jaz osnovnošolka, brata srednješolca in mama učili skupaj. Drug drugemu smo pomagali in se tako še bolj povezali. To je bil zelo lep občutek.« Po končani osnovni šoli je morala Milica rešiti prvo večjo dilemo: V katero srednjo šolo naj se vpiše? »Srce je želelo, da grem na medicinsko šolo, a kaj, ko ni bilo denarja za plačilo internata. Padla je torej odločitev, da grem na vzgojiteljsko šolo. Tu posebnih stroškov ni bilo, saj smo se v tem času iz Fale preselili v Maribor. Tu nisem imela prijateljske družbe, zato sem se vključila v trening atletike. Pozneje sem postala vaditeljica skupine cicibanov in skupine starejših članic. Ves prosti čas sem preživela v telovadnici, med počitnicami pa sem opravljala športne in druge aktivnosti. Takrat sem se še posebej navdušila za šport,« je povedala. Srednjo vzgojiteljsko šolo je Milica končala z odliko in spet je bila postavljena pred dilemo: Kje nadaljevati šolanje? »Profesorica likovne vzgoje je odkrila, da imam smisel za risanje. Najbrž sem to podedovala po očetu, ki je tudi lepo risal. Pričela me je usmerjati v študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nič nisem imela proti, a je spet prevladal finančni vidik. Študij v Ljubljani je bil povezan s stroški, ki jih ne bi mogla pokrivati. Tudi mama ne bi mogla dosti pomagati, saj je takrat študiral še brat. Odločila sem se torej za študij v kraju bivanja, torej na Pedagoški akademiji Maribor, smer športna vzgoja. Ni mi bilo žal, saj sem vedela, da bo za slikarstvo v življenju še čas.« »Na čas študija športne vzgoje imam najlepše spomine. Razni športni objekti so bili blizu, uporaba brezplačna, pogoji so bili torej zelo dobri. Vendar pa je bil študij vseeno dokaj drag, nekatere programe je bilo namreč treba plačati ter imeti svojo športno opremo in oblačila. Opravljala sem razna dela, da sem zaslužila denar za plačilo stroškov. Marsikaj sem spoznala in se marsičesa naučila, saj so bila dela raznolika in zanimiva. Nobenega se nisem ustrašila, vajena sem bila delati.« Milica z bratcema, mamo in očetom. Med poukom športne vzgoje. Skupaj z mamo Spomin na Istro: Extempore v Grožnjanu. Spodaj: kraj Živinice v BiH: uspešna dobrodelna akcija za učence tamkajšnje šole. Milica rada smuča in teče na smučeh. Po končanem študiju na Pedagoški akademiji bi bila Milica rada pridobila še visokošolsko izobrazbo za športnega pedagoga. Vendar se je zaposlila, saj je bilo pomanjkanje usposobljenih učiteljev takrat veliko, pa tudi zaslužek je bil potreben. Mislila je, da se bo dalo študirati ob delu, a se račun ni izšel. Učna obveznost je bila prevelika, vodstvo šole pa za študij ni imelo posluha. Prej obratno, oviralo ga je. »Čeprav sem na Visoki šoli za telesno kulturo že plačala šolnino in kljub težavam opravila nekaj izpitov, sem spoznala, da želje ne bom mogla uresničiti. Škoda. Takrat še nisem vedela, da je tudi pozneje ne bom mogla. Najbrž je bilo krivo, ker sem delovne zadolžitve vedno jemala zelo resno in odgovorno, pa še osebne okoliščine v poznejših letih niso vedno naklonjene študiju ob delu. No, potem se je zgodilo, da sem spoznala sedanjega partnerja in se zato želela preseliti bližje Ljubljani. Tako sem po nekaj letih službe v Mariboru in Selnici ‹prijadrala› v Mengeš, na tukajšnji šoli poučevala do upokojitve in tu, kot vidite, živim še danes. Že dobra štiri desetletja.« Ob upokojitvi je nastopil čas, da se Milica posveti sebi in svojim hobijem. Športu ostaja zvesta, le da je strokovno udejstvovanje zamenjala za sprostitveno, ki ji pomaga pri zdravstvenih težavah. »Hrbtenica mi dela največ preglavic. Gotovo je to posledica intenzivnega dela športnega pedagoga. Če hočeš dobro delati, se je treba fizično angažirati, delati z učenci na vsakem koraku, zato pa trpijo sklepi in hrbtenica. Ne moreš samo učencem reči, to pa to delajte, nato pa njihovo aktivnost lagodno spremljati s klopi. Jaz nisem hotela biti taka. Vsak dan začnem z vadbo v Šoli zdravja, potem pogosto sedem na kolo ali hodim. Pozimi smučam ali tečem na smučeh, če je slabo vreme, vadim doma. Ob lepem vremenu sva s partnerjem pohodnika ali gornika, ljubitelja gibanja v naravi. Od vsega pa najraje plavam. Vse to mi zelo koristi.« Razgovor napeljem na drugi hobi, v katerem, kot sem sam često videl, Milica zelo uživa. Namreč na glasbo. Pravi, da je bila od malih nog njena spremljevalka in stalna ljubezen. Mama je bila odlična pevka in jo je naučila že zgodaj peti. Ogromno sta skupaj peli in tudi nastopali, saj je že kot otrok znala peti dvoglasno. Obiskovanje glasbene šole in igranje klavirja se iz več razlogov ni obneslo (šolnina, oddaljenost), se je pa s klavirjem ukvarjala v vzgojiteljski šoli. Kitara je prišla na vrsto v poznejših letih. Zanimivo, osnovnih prijemov jo je naučila mama, ki si je pred tem za 70-letnico zaželela zasebne ure učenja kitare. Potem sta večkrat skupaj igrali in peli, da je bilo veselje. Mame ni več, pa zato sedaj brenka zase ali za družbo, ki rada zapoje. Pred leti je pela v šolskem pevskem zboru Stoji učilna, pa je razpadel, sedaj pa uživa v pevskem zboru Turnše-Češenik. Tudi partner je zraven. Milica je že 26 let članica Likovnega društva Mengeš. Tudi to je njena pomembna prostočasna dejavnost, iskrica zanjo pa je tlela že od srednje šole dalje. »Pri mojem likovnem dozorevanju v društvu so mi pomagali različni mentorji. Kar nekaj časa so bile moje likovne muze ženski obrazi. Vsakemu sem poskusila vdahniti čustva, zato so odražali žalost, zamišljenost, vedrino, kakor sem bila pač razpoložena. Likovne motive najdem tudi v naravi, če se le ponudi priložnost. Številne slike krasijo domove prijateljev, sorodnikov, znancev in drugih, na kar sem zelo ponosna. Veliko sem jih tudi podarila za dobrodelne namene, tudi za izgradnjo dvigala za gibalno ovirane učence na naši šoli. Zdaj mi je likovni izziv kiparstvo in tudi grafika. Za svoja dela sem od Zveze likovnih društev večkrat dobila priznanja in nagrade, kar mi je pomenilo dodatno motivacijo in dokaz, da likovno napredujem. Tudi Občina Mengeš je opazila mojo likovno aktivnost, zanjo sem prejela srebrno priznanje.« Predstavitev Milice Tomšič ne bi bila popolna, če ne bi nekaj besed namenili še njeni humanitarni dejavnosti. O tem bi bilo kaj napisati! Skromno pove, da je tako vzgojena in da enostavno gre za njen Zlata paleta za sodobno sliko Kmečka vrata. Levo: s srebrno paleto nagrajeni relief. notranji klic k pomoči človeku, ki jo potrebuje, sploh pa ne za prikazovanje v javnosti. Ob vsaki akciji, ki ji uspe, ji največ pomenijo iskren nasmeh, ganjenost in beseda HVALA osebe, ki ji je bila pomoč namenjena. Kar nekaj akcij je že izpeljala, vesela je, da je pri tem doživela veliko pomoči. Začelo se je v času vojnih grozot na Balkanu, predvsem v BiH. Pomagala je nekaj posameznikom in celo osnovni šoli v kraju Živinice, ki ni imela učnih pripomočkov niti drugega materiala za izvajanje pouka. No, tu je bila akcija kolektivna, saj je njen klic k pomoči našel odziv tudi na OŠ Mengeš. »Povedati moram, da v nobeni akciji ni šlo za velike podarjene vrednosti, pomembno je zavedanje na obeh straneh, da človek nikoli ne ve, kdaj se mu zgodi kaj hudega in da izkazana humanost pomeni moč in upanje za rešitev težav. Vedno se da kaj narediti, nikoli ne smemo obrniti pogleda stran, kadar vidimo koga v stiski.« Milica ljudem rada polepša dan, jih osrečuje. Kaj pa njej pomeni sreča? «Vem, da se je tudi za srečo treba truditi, kajti dobre stvari ne nastanejo same od sebe. Tone Pavček, pesnik sonca, prijaznosti in dobrote, je znal to čudovito izraziti v svojih verzih. Lepše jaz ne znam povedati. Lahko pa povem, da sem srečna, ko se name obrne oseba, ki po- trebuje pomoč in mu jo lahko nudim, še posebno pa, če je to meni ljuba oseba; srečna sem, če lahko koga obdarim, srečna sem v okolju, ki me sprejema in spoštuje. Sreča je srečevati dobre ljudi. Tudi delo, ki ga lahko opravljam s srcem in zavzetostjo, me osrečuje. Pa če sem s prijatelji in da imam ob sebi pozornega in ljubečega partnerja. Prijateljstvo je zame sreča in posebna vrednota. Prijatelj je preprosto vsak, ki bi mi sredi noči prišel nudit pomoč, če bi jo potrebovala, in če me sprejema z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Tudi jaz ga moram sprejemati takega, kot je. Z vsakim se soočim v pogovoru, da si poveva v obraz in razčistiva, če je kaj narobe. Prijatelj joče ali se veseli s teboj in je ob tebi tudi, ko je kje daleč stran. Vsakega, ki ga ni več, zelo pogrešam.« Katere vrednote vas usmerjajo v življenju? »Skromnost, poštenje, sočutnost, iskrenost ter brezpogojna zvestoba in ljubezen.« Česa je v današnjem času preveč in česa premalo? »Čedalje več je egoizma, pehanja za svojo dobrobit in brezbrižnosti za stiske drugih. Ograje in ograde med ljudmi ne pripomorejo k sožitju. Ljudem manjka empatije in prave ljubezni do sočloveka. Nasmeh in pozdrav nič ne staneta, a lahko zelo polepšata dan.« Besedilo: Branko Lipar • Foto: osebni arhiv Milice Tomšič KAKO GOVORIMO – KAKO PIŠEMO Mater je zatajil V mesecu s praznikoma, posvečenima ženskam in materam, jemljemo za slovnično izhodišče Cankarjevo črtico Mater je zatajil, katere naslov in vsebino še imamo v spominu: mati je sinu iz štiri ure oddaljene vasi prinesla srajce, nove škornje in desetico. Čakala ga je pred šolo, a ko je sin ugledal mater, se je je sramoval zaradi njene kmečke obleke in se ji ognil. Mati je bila v skrbeh zanj in ga je šla iskat. Bila je potolažena, ko ga je našla v njegovi sobi ob knjigi. On pa je vedel, da je mater zatajil, in ta greh mu je ostal na duši do konca življenja. V odebeljenem tisku je zapisan knjižno edino pravilni 4. sklon ednine samostalnika mati (tožilnik, KOGA/KAJ je ugledal/zatajil), torej mater. In zakaj na to posebej opozarjamo? Ker je v govorjeni besedi (in žal tudi v pisni) velikokrat uporabljena napačna oblika *mati kakor za 1. sklon. Bržkone zaradi pogosto uporabljene besede za to najmočnejšo sorodstveno vez se je iz starih slovanskih oblik pregibanja, prvič zapisanih v verskih besedilih sv. Cirila in Metoda v 9. stoletju, ohranilo podaljšanje osnove z -er v vseh sklonih in številih: mati, matere, materi, mater, pri materi, z materjo; materi, mater, materama, materi, pri materah, z materama; matere, mater, materam, matere, pri materah, z materami. Oblika mater je, kakor vidite, tudi v 2. sklonu (rodilnik, KOGA/ČESA) dvojine in množine. In tako kakor z materjo je tudi s samostalnikom hči: v vseh drugih sklonih in številih dobi podaljšanje osnove z -er, torej je oblika za 4. sklon ednine ter 2. sklon dvojine in množine hčer. Napačno: dobil/poklical sem *hči in obiskal/pokopal sem *mati, pravilno: dobil/poklical sem hčer in obiskal/pokopal sem mater. Za isti sorodstveni odnos sta sicer na voljo tudi besedi mama in hčerka, večinoma v rabi v družinskem okolju in čustveno obarvani. Ker imata v 1. sklonu značilno žensko obrazilo -a, ju sklanjamo brez težav: dobil/poklical sem hčerko in obiskal/pokopal sem mamo. Toda v uradnih besedilih (tudi literarnih, če niso narečna!) ne moremo mimo samostalnikov mati in hči in treba je obvladati tudi obliki mater in hčer, da ne omenjamo 6. sklona ednine z materjo in s hčerjo (za -r se obvezno vrine še -j-). Pred leti sem v Mengšanu že opozarjala na 6. sklon ednine samostalnika otroci pod naslovom Med otroki si igrala, draga, lani? – izraz med *otroci ali celo med *otrocmi pač ni ustrezen. Takim govorjenim oblikam je morda prijetno prisluhniti, a v zborni izreki in zapisanih besedilih se moramo truditi za knjižni jezik. Učitelji in vzgojitelji, med katerimi prevladujejo ženske in matere, se torej ukvarjajo z otroki! Besedilo: Helena Škrlep Najlep{e sanje se sanjajo v maternem jeziku Pred približno mesecem dni, točneje 21. februarja, je ozaveščeni del človeštva obeleževal mednarodni dan maternega jezika (materinščine). Leta 1999 ga je UNESCO razglasil z namenom, da bi pri ljudeh spodbudil spoštovanje lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu. Gre tudi za ohranjanje večjezičnosti ter s tem jezikovne in kulturne raznolikosti. Obeležujemo ga od leta 2000, izbran pa je bil v spomin na pobite študente univerze v Daki v Bangladešu, ki so na protestih zahtevali uradno rabo bengalščine, njihovega maternega jezika. Po podatkih Unesca okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govori in razume, to je v materinščini, čeprav to spada med osnovne človekove pravice. Materni (ne materin) jezik je prvi jezik, ki se ga človek nauči v svojem življenju. Otrok se namreč nauči jezika, ki ga govorijo starši. Lahko da bo vse življenje uporabljal samo ta jezik, ker pač ne bo imel možnosti ali pa nikoli ne bo začutil potrebe, da bi uporabljal še kak drug jezik. Torej ne more biti dileme o manj- ali večvrednosti jezikov, če bi to vrednost tehtali glede na to, ali neki jezik govori malo ali veliko ljudi ali celo pol sveta. Ali govorci slovenskega maternega jezika razumemo to dilemo? Pogosto se mi zdi, da ne dovolj. Smo bolj svetovljanski, če brez potrebe uporabljamo kakega od »velikih« jezikov? Smo videti bolj kultivirani? Delujemo bolj pametno? Je naše gospodarstvo zato bolj močno? Seveda je prav, da smo poligloti, s kultiviranostjo in razgledanostjo se lahko samozavestno soočimo s pripadnikom velikega naroda, ki pozna le svoj »veliki« jezik. Vendar moramo imeti neomajno prepričanje: Še tako velika tovarna lahko propade, še tako močno gospodarstvo se lahko sesuje, naš materni, slovenski jezik pa bo ostal in dajal ljudstvu moč in upanje, da bo ponovno zgradil materialne dobrine. Na domačih tleh mora uživati ugled, tujci mu morajo izkazovati vse spoštovanje. Lingvisti napovedujejo, da bo v naslednjih sto letih izumrla najmanj polovica od 6000 evidentiranih jezikov na svetu in okoli 4000 velikih dialektov. Ta izguba bo najbolj prizadela pripadnike narodov in plemen z majhnim številom govorcev. Obstaja nevarnost za slovenski jezik? Ne, če bomo zanj skrbeli, ga imeli radi, ga pravilno uporabljali, ga šteli za največje bogastvo. Poet Tone Pavček je o tem bogastvu zapel v svojem slogu: »Pravijo: majhen narod, majhen jezik. Resnica je drugačna. Jezik ni ne velik ne majhen, je sam v sebi popoln, ko izraža in ubeseduje človeka in življenje. Je popoln bodisi kot molitev ali kletev, ko izpoveduje ljubezen ali preti s sovraštvom, je svoj posebni glas, prepoznaven in enkraten, kakor je samosvoj in enkraten vsak človek. Je glas med številnimi glasovi narodov sveta, svojski, edinstven, kot je vsak človek, vsak posameznik v milijardni množici ljudi.« Naj dokončam misel iz naslova, ki pripada pesniku Milanu Petku Levokovu: »Najlepše sanje se sanjajo v maternem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.« Besedilo: Branko Lipar Zbor članov PD Mengeš 2022 Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš vabi na zbor članov društva, ki bo v petek, 18. 3. 2022, ob 18. uri, na Mengeški koči. Na dnevnem redu bomo imeli čas rezerviran za predstavitev poročil, razpravo in predstavitev društvenega programa za leto 2022. K točki »razno« lahko ob koncu srečanja prispevate tudi člani s svojimi predlogi in komentarji. Se vidimo na Mengeški in na skupnih poteh, ki so že objavljene na naši spletni strani pd-menges.si. Besedilo: Tamara Mravinec VABILO Društvo upokojencev vabi vse svoje člane na družabno srečanje, ki bo v soboto, 26. 3. 2022, ob 18. uri, v Harmonji Mengeš. Druženje bo namenjeno ženam in materam ob njihovem praznovanju. Za ples bo poskrbel glasbenik g. Kren. Vabi DU Mengeš VABILO Turistično društvo Mengeš vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 18. marca 2022, ob 18. uri, v prostorih Godbenega doma Mengeš, Zavrti 2. Vabimo vse člane in simpatizerje društva, da se nam pridružijo. Možna bosta tudi plačilo članarine in vpis v društvo. Veselimo se srečanja z vami, vaših pobud in sodelovanja. Prosimo za upoštevanje veljavnih predpisov v povezavi z epidemičnimi ukrepi! Turistično društvo Mengeš MENGEŠKI UTRIP Naložite si aplikacijo CŠOD misija Sprehodite se po poti Z Janezom Trdino po Mengšu ali pa po poti Mengeš – kulturne znamenitosti. Avtorice obeh so učiteljice z OŠ Mengeš. Aplikacija CŠOD misija je nova interaktivna aplikacija, ki ponuja več kot 200 misij, na katerih se boste srečali z 2.500 znamenitostmi in 5.000 izzivi, za kar boste potrebovali več kot 300 ur in prehodili vsaj 500 kilometrov po celi Sloveniji. Dve misiji predstavljata poti po občini Mengeš, Z Janezom Trdino po Mengšu in Mengeš – kulturne znamenitosti. Aplikacijo si lahko naložite prek Trgovine Play (za sistem Android) ali App Store (za sistem iOS), poiščete »CŠOD misija« in jo naložite na svoj mobilni telefon. Za območje občine Mengeš lahko izberete dve poti: Z Janezom Trdino po Mengšu ali Mengeš – kulturne znamenitosti. Namen aplikacije CŠOD misija je samostojno učenje na prostem, v skritih kotičkih slovenske narave. Na vsaki poti so vključeni tudi zanimivi izzivi. Za najbolj zveste uporabnike pa aplikacija prinaša tudi točke in posebne nagrade. Misija Mengeš – kulturne znamenitosti Pot je pripravljena za samostojno učenje na prostem in namenjena mlajšim učenkam in učencem osnovne šole (prva triada). Iskali bodo zanimivosti, povezane s kulturo, kulturnimi znamenitostmi in znanimi Mengšani. V uvodu misije je zapisano, naj se otroci na sprehod po Mengšu odpravijo v spremstvu odrasle osebe. Pot je sestavljena iz 10 postankov, ki so razporejeni na 2 km dolgi poti. Vsem radovednim in željnim izziva pa ponuja osvojitev 200 točk. Ocenili so, da za pot potrebujemo 1 uro in 30 min. Avtorica poti je Urška Mihajloska. Misija Z Janezom Trdino po Mengšu Misija je nadgradnja literarno-etnološke poti Janeza Trdine, ki so jo na Osnovni šoli Mengeš v sodelovanju s Turističnim društvom Mengeš in pod mentorstvom učiteljic Dragice Železnikar in Ljubice Rožman izdelali in izvajali pred nekaj leti. Udeleženci pohoda lahko po namestitvi aplikacije na svoj mobilni telefon sledijo točkam, na katerih veliko izvejo o Janezu Trdini in življenju v Mengšu pred dvesto leti ter rešijo naloge. Pot se začne pri Melodiji, kjer je nekoč stala Trdinova rojstna hiša, nadaljuje se prek Gobavice in se konča pri Osnovni šoli Mengeš. Aplikacijo sta naredili učiteljici Teja Šporn in Mateja Osredkar. Pot je sestavljena iz 16 znamenitosti, ki so razporejene na 3 km dolgi poti. Besedilo in foto: Tina Drolc Misija Mengeš – kulturne znamenitosti: Pot je sestavljena iz 10 postankov, ki so razporejeni na 2 km dolgi poti. Vsem radovednim in željnim izziva pa ponuja osvojitev 200 točk. Ocenili so, da za pot potrebujemo 1 uro in 30 min. Misija Z Janezom Trdino po Mengšu: Pot je sestavljena iz 16 znamenitosti, ki so razporejene na 3 km dolgi poti. Začne se pri Melodiji, kjer je nekoč stala Trdinova rojstna hiša, nadaljuje se prek Gobavice in se konča pri Osnovni šoli Mengeš. DRUŠTVO AKTIVNEGA PREŽIVLJANJA PO^ITNIC NA KMETIJI JUR^EK Sva Katarina Anderson in Ana David, ustanoviteljici Društva aktivnega preživljanja počitnic na kmetiji Jurček v Loki pri Mengšu. Katarina je socialna delavka in prihaja iz Loke pri Mengšu, Ana pa zaključuje magistrski študij psihologije in prihaja iz Izole. Že od malih nog živiva v povezavi z naravo. Velikokrat pozabimo, da je mati narava najboljši terapevt našega življenja. Preživljanje prostega časa v naravi nas sprosti, pozitivno vpliva na naše zdravje in znižuje duševne stiske. Združuje naju želja po delu z otroki in sledil je razvoj najine poti na tem področju. Zato sva se odločili zasnovati počitniški kamp Jurček, kjer se otroci učijo na prostem in uživajo v raznolikosti delavnic. V Sloveniji primanjkuje počitniških vsebin, kjer je poudarek na inkluziji. Pri nas je inkluzija primarnega pomena, saj združimo otroke s posebnimi potrebami in otroke brez posebnih potreb (nevrotipične otroke). Tako otroci s posebnimi potrebami dobijo priložnost učenja veščin nevrotipičnih otrok iz prve roke in obratno. Prav tako nevrotipični otroci dobijo priložnost spoznati, razumeti in sprejeti posebne potrebe. Naše društvo nudi vsem prostovoljcem obvezno 16-urno usposabljanje za delo z otroki avtističnega spektra v sodelovanju z Zavodom Modri december pod vodstvom ge. Patricije Lovišček. Za konec bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki nas podpirate in omogočate naše delovanje. Največja zahvala pa gre najinim družinam; HVALA, ker verjamete v naju in nama pomagate uresničevati boljši jutri za otroke – našo prihodnost. Besedilo in foto: Katarina Anderson in Ana David za Društvo Jurček ZAKAJ S STERILIZACIJO IN KASTRACIJO PRISPEVATE V SKUPNO DOBRO V OBČINI MENGEŠ? Kastracija in sterilizacija sta posega, katerih pomen veliko ljudi še vedno ne razume v polnem obsegu. Kaj je mišljeno s tem? Sterilizacijo in kastracijo večina ljudi dojema zgolj kot storitvi, ki ju veterinarji ponujajo svojim strankam. V resnici gre za veliko več; gre za dve možnosti od štirih, ki jih ima lastnik, da v skladu z 11. členom Zakona o zaščiti živali poskrbi za preprečitev rojstva nezaželenih živali. Drugi dve možnosti sta osamitev in kontracepcija. Omenjena posega sta rutinska in ju mačke v glavnem dobro prenašajo. Poleg zmanjšanja števila nezaželenih živali ohranjata tudi zdravje naših štirinožnih prijateljev. Preprečujeta in zmanjšujeta namreč pojav raka na reproduktivnih organih in žlezah ter vnetja. Poleg tega se mačke manj potepajo in pretepajo, s čimer se zmanjšuje število avtomobilskih nesreč, prenosov nalezljivih bolezni (npr. mačja levkemija) in izgubljenih živali. Z vidika vedênja pa so nam posledično prihranjeni markiranje z urinom (kar smrdi) ter klicanje, mijavkanje in tuljenje. Ne smemo pozabiti, da ima mačka letno več gonitvenih ciklusov in ima teoretično lahko leglo v vseh letnih časih. Spolno zrelost pa mačka običajno doseže že okoli šestega meseca starosti. Dejstvo je, da za vse živali ni dovolj domov! Bodimo torej odgovorni lastniki in sočutni tudi do brezdomnih mačk, ki imajo, predvsem v zimskem času, velike težave najti primerno zavetje, hrano in tekočo vodo. Mnogim žal tudi ne uspe. V te namene lahko ponekod koristite možnosti subvencioniranja sterilizacije in kastracije s strani mnogih občin, ki so najpogosteje na razpolago v spomladanskem in jesenskem času, v nekaterih občinah, kjer se še bolj zavedajo pereče problematike prostoživečih mačk, pa tekom celega leta. Če ste se odločili za odgovorno lastništvo in etično ravnanje, se lahko v svoji okolici obrnete na veterinarski ambulanti Rex in Noe (Domžale), Veterinarski dom Domžale ter ambulanti Vet4Pet in Klinkon (Radomlje) kot tudi na veterinarske postaje, društva ali zavetišča na območju osrednje Slovenije, kjer vam bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja in razbijali mite, ki so glede kastracije in sterilizacije še vedno prisotni. Besedilo in foto: Društvo Reks in Mila iz Medvod MENGEŠKI UTRIP MENGEŠKI GASILCI V JANUARJU IN FEBRUARJU V četrtek, 6. 1. 2022, ob 23.38, smo bili na pozivnike preko ReCO 112 obveščeni, da reševalci NMP Domžale na Ropretovi cesti v Mengšu potrebujejo pomoč pri prenosu obolele osebe. Izvozili smo z GVC 16/25 in šestimi gasilci. Reševalcem smo pomagali pri oskrbi osebe in jo z zajemalnimi nosili prenesli do reševalnega vozila, s katerim je bila prepeljana v UKC LJ. V sredo, 19. 1. 2022, ob 11.29, smo bili preko ReCO 112 na pozivnike obveščeni, da je na Slamnikarski ulici v Mengšu v stanovanju neodzivna oseba. Izvozili smo z GVC 16/25 in šestimi gasilci. S tehničnim posegom smo pričeli odpirati vrata, ker pa je bil z notranje strani v ključavnici ključ in se oseba na naše klice ni odzivala, smo po posvetovanju z reševalci in policijo izvedli nasilni vstop v stanovanje. Preiskali smo prostore in na tleh našli nekaj dni ležečo onemoglo osebo. Reševalcem NMP Domžale smo pomagali pri oskrbi osebe in jo z zajemalnimi nosili prenesli do reševalnega vozila, s katerim je bila prepeljana v UKC LJ. Na kraju je bila prisotna tudi patrulja PP Domžale. Na četrtkovo jutro, 13. 1. 2022, ob 2.26, so nas prebudili pozivniki, da na Levčevi ulici 15 iz zaklenjenega stanovanja izteka voda. Izvozili smo z GVC 16/25 in šestimi gasilci. Na kraju smo ugotovili, da v stanovanju ni nikogar, zato smo s tehničnim posegom v prisotnosti policije vlomili v stanovanje, zaprli ventil in preprečili nadaljnje iztekanje vode. Posesali smo razlito vodo, zamenjali ključavnico in nove ključe predali policiji PP Domžale. V nedeljo, 6. 2. 2022, ob 16.14, smo bili preko ReCO 112 na pozivnike obveščeni, da je na cesti Mengeš–Šinkov Turn prišlo do prometne nesreče, kjer naj bi vozilo zapeljalo s ceste. Izvozili smo z GVC 16/25 in šestimi člani posadke. Na kraju smo ugotovili, da je osebno vozilo na ovinku zaneslo s cestišča, pri tem silovito udarilo ob cestni nasip ter ga odbilo nazaj na cestišče. Z ekipo bolničarjev smo oskrbeli poškodovano osebo do prihoda reševalcev NMP Domžale in jo predali v nadaljnjo oskrbo. Oseba je bila z reševalnim vozilom prepeljana v UKC LJ, dogodek pa je obravnavala policijska patrulja PP Domžale. V petek, 18. 2. 2022, ob 18.54, smo bili preko ReCO 112 na pozivnike obveščeni, da je na cesti Mengeš– Rodica prišlo do čelnega trčenja. Izvozili smo z GVC 16/25 in šestimi člani posadke. Na kraju smo ugotovili, da sta trčili dve osebni vozili, tri osebeso huje poškodovane. Na kraj so prispeli še gasilci PGD Kamnik in CZR Domžale. Prometno in požarno smo zavarovali kraj nezgode in oskrbeli poškodovance do prihoda reševalcev. Dve osebi je bilo treba s tehničnim posegom izrezati iz avta. Razsvetljevali smo kraj dogodka, reševalcem pomagali pri oskrbi oseb in avtovleki pri nalaganju vozil ter počistili cestišče. Vse hudo poškodovane osebe so bile z reševalnimi vozili NMP Domžale, NMP Kamnik in NMP Ljubljana prepeljane v UKC LJ. Dogodek sta obravnavali patrulja policije Domžale in prometne policije LJ Brdo. Končno na snegu! V Vrtcu Mengeš se imamo vedno lepo. V vseh letnih časih. Vsak mesec. Vsak teden. Vsak dan. Torej ves čas. Ker se veliko gibamo na prostem, smo zdravi in močni. Kako vem, da smo močni? Ker smo tako močno stiskali pesti in si tako močno želeli. A kaj? Ja, da gremo na zimovanje na Pokljuko! Predsednik PGD Mengeš Sandi Jaklič: »V Sloveniji se je leta 2021 zgodilo več kot 16.600 prometnih nesreč, na slovenskih cestah je umrlo 115 oseb. Najpogostejši vzroki za nesreče so neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola ter uporaba mobilnih telefonov med vožnjo. Bodimo pozorni do najbolj izpostavljenih udeležencev, odpovejmo se uporabi mobilnega telefona in vožnji pod vplivom alkohola, pripnimo se na vseh poteh, poskrbimo za pripetost vseh potnikov, spoštujmo vozne razmere in predpise, predvsem pa prilagodimo hitrost, umirimo tempo in bodimo pozorni! Vsaka smrt je preveč in odveč!« Besedilo in foto: Sandi Zajc za PGD Mengeš In tako smo se v ponedeljek, 31. 1. 2022, zbrali na parkirišču pred Harmonijo, se na hitro poslovili od staršev (da jim ni bilo prehudo) in se z avtobusom odpeljali proti Pokljuki. Ob prihodu pred Hotel Jelka sta nas pričakala obilica snega in prijetno vreme. Najprej smo raziskali hotel in njegove prostore, po kosilu pa smo se odpravili do smučišča. Tam so učitelji smučanja otroke najprej ogreli, nato pa so otroci pokazali svoje znanje smučanja. Že prvi dan se jih je večina odpravila na ˝bejbilift˝, v četrtek pa so se že vsi s pomočjo ta velikih vlečnic povzpeli na ta velik hrib in smučali kot ta veliki smučarji. V petek, 4. 2. 2022, je bila tekma, na kateri so zmagali vsi. Zakaj? Ker so bili najboljši na Pokljuki! Ker so napredovali od popolnih začetnikov, ki si niti smučarskih čevljev niso znali pravilno obuti, do smučarjev, ki znajo zavijati in se ustaviti na vsakem še tako strmem klancu. In tudi zato, ker so postali bolj samostojni pri skrbi zase, bolj samozavestni in predvsem polni lepih spominov, ki so se jim nabrali v petih dneh. Nekaj od tega so zaupali staršem, nekaj pa bo ostalo samo v njihovih glavicah in tako je tudi prav. Bravo vsem zmagovalcem! Besedilo in foto: Ksenija Grm Srečanje mentorjev gasilske mladine v Loki pri Mengšu Gasilska društva se preko (občinskih) gasilskih zvez povezujejo v Gasilsko zvezo Slovenije. Mladinski svet Gasilske zveze Slovenije je najvišja oblika povezovanja mladinskih komisij, ki delujejo po nižjih nivojih. Med glavne aktivnosti, ki jih Mladinski svet opravlja, lahko štejemo organiziranje vsakoletnega posveta mentorjev mladine. Tako je mladinska komisije regije Ljubljana 3 v februarju 2022 pripravila 9. srečanje mentorjev te regije. V regijo Ljubljana 3 so vključene GZ: Kamnik, Komenda, Mengeš, Domžale, Moravče, Lukovica, Litija in Šmartno pri Litiji. Vabljeni so bili predsedniki MK posameznih PGD, predsedniki MK po GZ in mentorji. Srečanje je potekalo v organizaciji GZ Mengeš in PGD Loka pri Mengšu, v soboto, 5. 2. 2022, v gasilskem domu v Loki. Osnovni namen srečanja je izobraževanje, izmenjava izkušenj, druženje, sprostitev, krepitev vezi in motiviranje mentorjev mladine v gasilskih društvih regije. Srečanje mentorjev je vodila Barbara Pavli Hribar, ki je v regiji LJ 3 predsednica mladinske komisije, ob pomoči članice Mladinskega sveta pri GZS Nine Kotar in predsednika mladinske komisije GZ Mengeš Roberta Ručigaja.Uvodni nagovor je imel podžupan Občine Mengeš Bogo Ropotar, ki je vsem sodelujočim izrekel dobrodošlico in jim zaželel plodno delo. Vodja srečanja Barbara Pavli Hribar je predstavila program srečanja: uvodni pozdrav, predstavitev dela na srečanju, pregled ciljev temeljnega programa usposabljanja mladih, delavnice: praktično iskanje različnih metod podajanja gasilskih znanj mladim – poudarek na tečaju Pionir I., II. (po skupinah), predstavitev in izmenjava izkušenj. Udeleženci so z izmenjavo mnenj in izkušenj pri svojem delu tvorno sodelovali in v skupinah razreševali morebitne probleme, ki ob tem nastajajo. Svoje delo so uspešno zaključili in se po okrepčilu zadovoljni podali nazaj v svoja domicilna društva, kjer bodo spoznanja s srečanja uporabili pri izobraževanju mladih gasilcev. Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu PUSTOVANJE V TOPOLAH Na pustno nedeljo je bilo v Topolah ponovno veselo in razigrano. Zgodaj popoldan sta po vasi odmevala smeh pustnih šem in zvok harmonike. Vse maškare, od mlade do malo manj mlade, smo se zbrale pred gasilskim domom Topole. Od tam smo ob poskočnih zvokih harmonike, na katero je igral Luka Dacar, krenili v postavi pustne povorke skozi vas. Ob hišah so nas čakali prešerno nasmejani vaščani, nas razveselili z bonboni in žlahtno kapljico. Pustno rajanje smo nadaljevali v gasilskem domu Topole. Tam so maškare in vse prisotne čakali pustni krofi, ki so s svojim vonjem premamili vse, še tako zakrite maske, da so pokazale svoj obraz in se posladkale z njimi. Po pustni pogostitvi je sledila predstavitev pisane druščine mask vse od vojakov in hudička do angelčka in princesk. Pričakovano je ob tako številčnih maskah komisijo čakala zahtevna naloga, izbrati tri najlepše med čudovitimi pustnimi šemami. Za tako zahtevno nalogo so potrebovali nekaj časa, zato smo si med pričakovanjem razglasitve »Naj topolske maske 2022« privoščili tudi nekaj glasbenega odmora ob zvokih saksofona, na katerega je zaigral Jošt Batis. Po težki odločitvi komisije sta prvo mesto zasedla trenutno nepogrešljiva vojaka, drugo mesto sta zasedli princeski in tretje dežni oblaček, ki se je kljub svoji majhnosti opogumil in prišel po sladko nagrado. Ker so bile vse maškare resnično čudovite in razigrane, je komisija odločila, da so si prav vse zaslužile čokolado. Rajanje in pustno sladkanje sta se zavlekla še pozno v popoldanske ure in neverjetnim pustnim šemam kar ni in ni zmanjkalo idej za pustne norčije. Končno smo se lahko sproščeno zabavali in upam, da se bomo drugo leto lahko ponovno zbrali in skupaj preganjali zimo, če se bo sploh še prikazala. Besedilo: Špela Batis Foto: Mateja Hribar Sicherl in Miha Batis Predstava Ob~ine Menge{ in TD Dobeno: VSE NJEGOVE MUZE SPREMENJENA MARKIRANA POT Z DOBENA PROTI MENGŠU Precej je markiranih planinskih poti, ki pohodnike vodijo proti Rašici; iz Mengša, Trzina, Črnuč, Gameljn, Sela ... ali obratno, ena od poti vodi tudi na Šmarno goro, a pri Povodju preko avtoceste na drugo stran zmanjka nekaj markacij. Tega pa za "naše" stezice ne moremo reči, saj so zgledno označene s smernimi tablami in Knafelčevimi markacijami, ki ravno letos praznujejo visok jubilej – stoletnico. Ena od poti se začne ali nadaljuje tudi na Zg. Dobenu, na križišču pri Anžinovi domačiji. Vodila je preko dvorišča "ta gorn'ga Anžina" in skozi vrata pašne ograje na sosednji travnik. Ker pa so nekateri pohodniki pozabili zapreti vrata za seboj, so to izkoristile tam pasoče krave in nepovabljene vstopile na sosedovo dvorišče ter na svoj način "markirale" svojo prisotnost, zato je lastnik želel, da se trasa spremeni. V Planinskem društvu Janez Trdina v Mengšu so prisluhnili njegovi prošnji in na pustno soboto ob 8. uri zjutraj je skupina 9 članov markacijskega odseka, ki ga vodi načelnik Gregor Jeras, odšla na Dobeno v akcijo. Prestavili so začetek poti nekaj više proti "vili", požagali in izsekali so grmovje, utrdili so novo pot, ki so jo morali na nekaj mestih tudi vkopati, in dodali markacije na novem odseku (cca 200 m); na začetku so pot posuli s peskom in namestili kamne z markacijami, sem so prestavili in vkopali tudi smerne table, da se začetek poti takoj opazi. Novi del poti je lepo trasiran in poteka nekaj metrov više ter se na koncu travnika oziroma začetku gozda vrne na obstoječo planinsko pot. Novi del tudi dvakrat preči električnega pastirja, " ... zato bomo v kratkem na teh mestih namestili prehod, stopnice ali vrata, da pohodniki ne bodo imeli težav pri prečkanju, krave pa se ga ne bodo mogle posluževati," je povedal Miro Šušteršič, član ekipe, ki je izvedla akcijo, ki so jo zaključili ob 14. uri. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Že lani so koronski ukrepi, ki jih je določala vlada, preprečili nemalo kulturnih dogodkov v naši domovini; tudi v Mengšu ni bilo drugače, tako da nismo mogli izvesti načrtovane proslave v počastitev Prešernovega praznika v občinskem kulturnem hramu niti že pripravljenega kulturnega dogodka za ta dan na Dobenu v organizaciji TD. Tako smo se TD Dobeno in Občina Mengeš dogovorili, da Dobenci pripravimo virtualno počastitev kulturnega praznika. Kulturna animatorka našega turističnega društva Meta Selan je pripravila 40- minutno predstavo, ki je na spletu zabeležila preko 30.000 ogledov ter požela mnogo priznanj in pohval. Tudi letos smo morali, zaradi enakih razlogov, pripravljeno proslavo občine Mengeš prestaviti z odra kulturnega društva v virtualni svet. Odločitev je padla v zadnjem trenutku, saj je do konca obstajalo upanje, da prava proslava na odru Kulturnega doma Mengeš, ki smo se je vsi veselili, bo. No, ko je bilo jasno, da vsi nastopajoči ne bodo mogli pokazati svojih nastopov v živo, se nas je nekaj "kulturnikov" Turističnega društva Dobeno odločilo, da tudi letos naredimo spletno predstavo za naš slovenski kulturni praznik. Idejo je podprl tudi župan gospod Jerič, in ker je bilo časa zelo malo, je naša kulturnica Meta na papir hitro začela zapisovati koncept predstave. V letošnji oddaji bo rdeča nit ljubezen različnih vrst in Prešernovo nenehno hrepenenje. K sodelovanju je poleg profesionalnega snemalca in pevke ter profesorice solo petja Irene Vidic pritegnila tudi dobensko mladež in nastalo je nekaj lepo interpretiranih Prešernovih pesmi. Vsebino si je možno ogledati od prazničnega dne 8. februarja dalje, pod naslovom: VSE NJEGOVE MUZE, na spletni strani domžalec.si in mojaobčina.si. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Prešeren bi rekel: "Vsem svojim muzam sem se predal, jih čutil, za njimi žal'val, sem pesnil rime kratke in dolge koval, na koncu z rimami vedno sam sem ostal. A če imate vi, Slovenci moji, zato mirno noč, bistro glavo, ko vidite, kaj lahko ljubezen nar'di, gore premika, voda buči, potem za nobenim stihom žal meni ni!" Meta Selan PUSTNA POVORKA NA DOBENU Dve leti nam je korona krojila družbeno in družabno dogajanje po celem svetu, v različnih deželah so se z njo različno spopadali. Nekje bolj, drugje manj uspešno, težko objektivno ocenimo, kje so bili bolj in kje manj uspešni v boju s to boleznijo in kako uspešna pri tem je bila naša vlada. Vsekakor smo bili državljani zasuti z novicami o obolelih, številu bolnikov na intenzivni negi in umrlih, novicami, ki so negativno pritiskale na naše počutje in razpoloženje. Vse druge novice so šle nekako mimo nas, kulturni dogodki so kar izpuhteli, le športni dogodki oziroma uspehi naših športnikov so nas še razveseljevali in prinašali svetlobo v mrakobne pogovore o covidu in politiki. No, pa smo le dočakali februar, ko so se omejitve omilile in smo državljani bolj sproščeno zadihali. Turistično društvo Dobeno je v programu za letošnje leto na koncu dodalo: »... program pa se bo sproti prilagajal oziroma usklajeval z ukrepi ...«. Takoj po sprostitvi ukrepov smo šli v akcijo in informirali svoje krajane in člane turističnega društva, da bo v soboto, 26. februarja, na Dobenu organizirana pustna povorka in naj se prijavijo v čim večjem številu. Prišlo je kar precej prijav z Dobena in nekaj celo iz Mengša. Do 11. ure, ko je bil napovedan zbor pustnih šem na parkirišču "pr' Blaž", se je zbralo lepo število maškar, seveda je bilo največ mladih. Ko pa je povorka, ki jo je z veselimi vižami spremljal harmonikar Stane (šele pred kratkim se je priselil v naš kraj iz Bele krajine in se takoj aktivno vključil v krajevno dogajanje, kar je zelo pohvalno), krenila po ulicah naselja, so se ji pridruževale še nove maškare, da jih je bilo na koncu blizu štirideset. Sprevod različnih, slikovitih in izvirnih pustnih šem, ki ga je spremljala vesela glasba, je napolnil dobenske ulice in marsikje so nas ustavili, nam ponudili pijačo in sladkarije ter zaplesali z nami. Žal zaradi raztegnjenosti in konfiguracije našega kraja peš nismo mogli obiskati vseh predelov naselja. Povorka je obiskala le tri ulice, a je sprevod kljub temu trajal skoraj dve uri. Na koncu pohoda se je povorka ustavila na parkirišču "pr' Blaž", kjer je bila postavljena miza, na njej pa so udeležence pričakali slastni pustni krofi in topel čaj. Zabavno, prijetno in veselo je bilo pustno dogajanje, tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Čeprav je dan prej na Zg. Dobenu snežilo in je zapadlo par centimetrov snega, ga je toplo jutranje sonce hitro odneslo in v lepem, sončnem, čeprav malo vetrovnem vremenu je vesela povorka razširila dobro razpoloženje na vso vas. Odziv in razpoloženje vseh navzočih, tudi odraslih ni bilo malo, sta pokazala, kako nam je v času korone manjkalo družabnih dogodkov, druženja in veselih trenutkov, da se ljudje lahko sprostijo in otroci doživijo tisto »pravo« otroštvo, stran od računalniških igric. Sproščeno, razigrano druženje in veseli obrazi, čeprav so bili nekateri zakriti z maskami, so povedali veliko. Besedilo in foto: Tone Vidrgar ZANIMIVO Tokovi prihodnosti – s pogledom v preteklost Slovenske reke imajo danes povsem drugo podobo, kot so jo imele v preteklosti. Na njihov današnji izgled vplivata naše življenje ob rekah kot tudi dejavnost reke same. Za veliko sprememb smo krivi ljudje z različnimi posegi in idejo, da reke ukrotimo. Generacije pred nami pa so z rekami znale živeti, zato je bilo življenje ob rekah zelo drugačno od današnjega. Sobotno pranje perila naše babice Cvetke na reki Savi pri Sevnici. Sin Janez jo je vedno spremljal in se kratkočasil z metanjem kamenčkov v reko.« (Foto: P. Gorenc) Fotografija Franca Novaka. Na fotografiranem čolnu je spoznal Ano Novak, ki je poleti 1936 večkrat spremljala mlajšega brata pri lovljenju rib, saj ga starši niso pustili samega z vaškimi fanti na lov. Tako sta se spoznala in se čez nekaj let poročila. Ljudje smo vse bolj ozaveščeni o pomenu rek in tudi v Zavodu REVIVO si želimo obuditi miselnost, da so reke dragocen vir življenja. Nekateri se boste spomnili dogodka EkoReka v Mengšu, naravoslovnih delavnic, predstavitve vodomernih naprav FreeStation, filma Pšata – tok življenja itd. Letos načrtujemo nove aktivnosti s projektom »Tokovi prihodnosti«, kjer bomo moči združili Zavod REVIVO in AIA – Mladinski center Mengeš. V tem projektu želimo poleg drugih aktivnosti, o katerih vas bomo obveščali, predstaviti lokalne reke skozi zgodovino. Preslikati želimo čas izpred 200 let, dogodke v tistem času, kako so naši predniki živeli z rekami in kako danes z njimi živimo mi. V Galeriji Domžale bomo v maju na Svetovni dan rib selivk (World Fish Migration Day) odprli prvo od osmih razstav s tematiko naših okoliških rek. Vabimo vas, da se vključite v pripravo razstave. Iščemo pomoč pri slikovnem materialu, torej da nam posredujete fotografije, ki so bile posnete ob lokalnih rekah in potokih. Dobrodošel je vsakršen slikovni prikaz, ki odslikava življenje, biotsko raznovrstnost, delo in dogodke ob rekah v preteklosti. Iščemo tudi spomine in družinske zgodbe ali prigode, povezane s temi rekami. Pa naj bo to brskanje po tolmunih za ribami, lovljenje rakov po strugah, padec s kolesa v reko ali prvi poljub. Material bomo hvaležno in smiselno vključili v razstavo, zato prosimo, da pripišete kdaj (vsaj letnica ali obdobje) in na kateri lokalni reki ali potoku je dogodek/zgodba/ fotografija nastala. Pripišite tudi avtorja ali lastnika slikovnega gradiva, da ga bomo na razstavi lahko navedli. Vsako dodatno pojasnilo po vaši presoji je dobrodošlo. Razstavo z vašimi fotografijami si boste lahko ogledali v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda in Vodice. O natančnih datumih in lokacijah pa vas še obvestimo preko spletne in Facebookove strani projekta. Material in informacije zbiramo do petka, 15. aprila. V popoldanskem času lahko pustite gradivo v AIA – Mladinskem centru Mengeš na Slovenski cesti 28 ali v Knjižnici Mengeš, Slovenska cesta 30, oziroma nam ga (v elektronski ali fizični obliki) posredujete na eva. horvat@ozivimo.si ali z navadno pošto na naslov Zavod REVIVO, Staretova ulica 1, 1230 Dob. Ne pozabite pustiti tudi svojih kontaktnih podatkov, da vam bomo vaše originale, ob skrbnem ravnanju, po reprodukciji lahko vrnili. Sodelujte pri skupnem spoznavanju naših rek. Dodatne informacije dobite na številki 041 419 408 (Eva Horvat). Več o projektu si lahko preberete na www.evreka.si Naložbo sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA – Mladinski center Mengeš. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Besedilo: Eva Horvat, Polona Pengal • Foto: P. Gorenc, arhiv Knjižnjice Domžale ZANIMIVO KAKO IN ZAKAJ POSTATI POLICIST/POLICISTKA 7. februarja smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš gostili Agato Lucijo Jevnikar s Policijske postaje Domžale, ki je mladim predstavila poklic policista, njihovo poslanstvo ter pogoje in možnosti zaposlitve. Poslanstvo policista je pomagati ljudem v nesreči, skrb za spoštovanje zakonov in zagotavljanje varnosti v družbi. Zato mora biti policist odprt, komunikativen in odločen človek z občutkom za pravičnost. Pripravljen mora biti na izzive, nove in zanimive naloge, na dodatno izpopolnjevanje znanja in veščin ter na dinamičen, zanimiv in nikoli dolgočasen delovnik. Postaneš lahko policist postaje prometne policije. Svoje naloge lahko opravljaš tudi na motorju. Če te veseli delo z živalmi, se lahko usposobiš za vodnika službenega psa ali policista konjenika. Svojo kariero lahko gradiš kot kriminalist pri pregonu storilcev najhujših kaznivih dejanj. V okviru kriminalistične policije se lahko specializiraš za preiskavo splošne ali organizirane kriminalitete, obravnavo kriminalitete s področja gospodarstva ali računalništva, lahko pa postaneš tudi kriminalistični tehnik, forenzik ali bombni tehnik. Če imaš odlične psihofizične sposobnosti, lahko postaneš član specialne enote policije, ki je namenjena za izvajanje najzahtevnejših nalog. Lahko se usposobiš tudi za varovanje najvišjih političnih predstavnikov, tako doma kot v tujini. Delo policista je predvsem delo z ljudmi, zato velikokrat izvajamo predavanja v šolah o raznoraznih aktualnih temah, sodelujemo na sejmih in preventivnih aktivnostih, obiskujemo vrtce in osnovne šole. Če si želiš postati policist, se lahko po zaključeni srednji šoli vpišeš na Višjo policijsko šolo v Tacnu. Po vpisu in izpolnjenih sprejemnih pogojih dobiš v podpis pogodbo o zaposlitvi. Po podpisu ti prične teči delovna doba in že v času študija prejemaš plačo kot vsak uslužbenec, študij pa je brezplačen. Ko opraviš vse študijske obveznosti, se s teboj sklene delovno razmerje za nedoločen čas in pričneš z delom na eni od policijskih postaj. Več na: policija.si. Za podrobnejšo in neposredno seznanitev z delom policistov ti nudimo tudi možnost obiska naše policijske postaje. Za termin nas lahko kontaktiraš na 01 724-65-80. Vprašanja lahko nasloviš tudi na elektronski naslov pp_domzale.pulj@policija.si ali zaposlitev.pulj@policija.si. Besedilo: Agata Lucija Jevnikar v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš • Foto: Brane Tomšič KAJ V RESNICI POMENI LJUBITI Konec februarja sta v Mladinskem centru Mengeš gostovala glasnika zavedanja Bogdan Rahten in Alenka Jovanovski s predavanjem Kaj zares pomeni ljubiti. Naša predstava o ljubezni je posledica naše vzgoje in prepričanja, da je nekaj ljubezen. Večinoma gre za prilaščanje živih bitij, kot da so predmeti ali podaljšek našega ega. Gre tudi za sodelovanje v igri moči, ki poteka kot tekma za oblast, zato enkrat podrejamo druge, drugič pa se podrejamo sami. Temu se zmotno pravi »potrpeti« v odnosu. Kadar v odnosu trpimo, zanesljivo vemo, da sodelujemo v igri moči, kjer je zmagovalec en sam: ego, nezavedanje. Prepričani smo, da je ljubezen treba iskati in najti v drugem, torej izven sebe, da nam jo bo nekdo dal ali jo bomo izsilili od njega. Takšna (kulturno privzgojena) naravnanost je značilna za »ljubezen« iz ega, nikakor pa za ljubezen iz srca in zavedanja. Brezpogojna ljubezen se odpre v stanju visokega zavedanja. Odpreta jo zmožnost živeti v srcu namesto v glavi in ne igrati prej omenjenih vlog. Zato se je treba osvoboditi lastninjenja, izstopiti iz igre moči, zvišati zavedanje, vase zavestno sejati ljubezen in biti ljubezen. Predavatelja sta praktično, z vajami, predstavila osnovna orodja zavedanja, ki omogočajo pot do ljubezni kot stanja našega bitja: počivati v srcu; uporabiti stavke osvoboditve od vseh strupov, ki ovirajo ljubezen in zavedanje; sodelovati z glasniki zavedanja. Osnovno orodje za rast v zavedanju so Učbeniki za tretje tisočletje. Ponotranjiti in živeti je vredno že samo naslednji stavek, v katerem se skriva navodilo, kako sebe odpreti za ljubezen kot stanje bitja: »Ljubezen je kot filter, ki čisti nesnago strahu, pogube, krivice, krivde, jeze, sovraštva do sebe in drugih. Ljubezen je najmočnejše seme, ki ga moramo zasejati v vsako celico človeštva.« Besedilo: Alenka Jovanovski v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš • Foto: Brane Tomšič ZANIMIVO MONGOLIJA dežela neskon~nih prostranstev 18. februarja smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš ponovno gostili Zorana Furmana, ki nas enkrat mesečno razveseljuje s svojimi popotniškimi dogodivščinami s celega sveta. Tokrat nas je s svojimi slikovitimi opisi in čudovitimi fotografijami odpeljal v Mongolijo. Že ime dežele zveni avanturistično. Neskončne stepe, konji in prijazni ljudje. Po petih dneh vožnje z vlakom prispem v Ulan Bator, glavno mesto te ogromne države, in to ravno v času Naadama, najbolj znanega mongolskega festivala, ki ga nekateri imenujejo tudi nomadske olimpijske igre. Lokostrelstvo, konjske dirke in rokoborba so trije najpomembnejši mongolski športi. Ker so ceste in javni prevozi zelo slabi, se odpravim na 27 dni dolgo turo z zanesljivim ruskim džipom in najetim voznikom. Pot nas vodi proti severozahodu do jezera Khovsgol, drugega največjega jezera v Mongoliji. Od tam pa na dolgo vožnjo proti zahodu. Na poti srečujemo prijazne domačine, ki nas vabijo v »gere« – njihove domove, obdane z velikimi čredami živali, predvsem koz, ovc in konjev. Povsem na zahodu se odpravim na petdnevni treking v narodni park Altai Tavan Bogd. To je bil drugi najlepši del poti. Prvi je bil vsekakor popoln sončni mrk, ki sem ga opazoval na zahodnem delu Mongolije, tik ob meji z Rusijo in Kitajsko. Z zahoda pa ponovno nazaj proti glavnemu mestu Ulan Bator, kjer se potovanje tudi konča. 18. marca pa se nam pridružite na virtualnem popotovanju po Tajski v času korone. Besedilo in foto: Zoran Furman v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš KAKO MISLITI ^USTVA IN OB^UTENJA 9. februarja smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš prvič gostili predavatelja Gregorja Težaka, ki je predstavil drugačen pogled na čustva in občutenja. Vsem nam se dogajajo ali so se nam dogajala čustva. Kaj potemtakem početi s svojimi čustvi? So čustva nekaj dobrega? Ali ravno obratno, so čustva nekaj slabega? Če se naučimo obvladovati čustva, jih logično razložiti, le-ta trajno preminejo, umrejo, izginejo. Spremenijo se v nekaj, kar je bolj trajno, kar je bolj mirne narave – Občutenje. Sledi preobrazba iz gosenice v metulja, iz Čustva v Občutenje. Hm, kaj je sedaj Čustvo? In kaj je Občutenje? Vsa čustva so večinoma kratkotrajne narave, in nekoč, slej ko prej, preminejo! Obstaja sicer tudi možnost, da čustva nikoli ne minejo. Ne minejo samo tista čustva, ki jih z logiko nismo uspeli umiriti in si jih razložiti. Kdo jih umirja in razloži? Prav Mi. Čustva obstajajo zgolj zato, da bi obstajal zapis nečesa, kar se je v preteklosti dogajalo, kar je bilo napačno formulirano, izraženo, nerazumljeno, prizadeto. Čustva nam tako kažejo pot, dajejo možnost, da jih lahko umirimo in dokončno razrešimo. Ko čustva razrešimo, puf, jih že ni več. Čustva so v bistvu "Pavlov efekt", zvonček, cedenje slin ob obroku, ki ga nismo dobili. Čustva obstajajo zgolj in samo zato, da bi jih lahko naslovili in nekoč končno umirili. Ko govorimo o čustvih – vi ste čustvo (čutenje). Ko govorimo o občutenjih – vi ste ob čutenju. Niste čutenje. Slovenščina lepo razloži, da obstaja nekaj, kar je ob čutenju – občutenje. Čustva se dogajajo vsem nam, večinoma od 0 do 5. leta starosti. Zakaj? Ker takrat še ni bilo razvitih človeških možganov. Razvili so se šele pri okrog 5. letu starosti. Čustva potekajo na opičjih možganih (The Triune Brain in Evolution1). Občutenja pa na višjem nivoju možganov, na človeških možganih. Naša čustva so naši lastni problemi. Smiselno bi jih bilo v odnosu do partnerja, prijatelja, terapevta, z dodajanjem svoje logike, trajno razreševati. Pot vsakega človeka je namreč pot k samemu sebi. Besedilo: Gregor Težak v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš • Foto: Brane Tomšič KAJ JE JAPONSKI COSMO LIFTING 11. februarja se je oder AIA – Mladinskega centra Mengeš spremenil v terapevtsko-masažni prostor. Klavdia Kočar nam je na praktični delavnici predstavila Japonski Cosmo Lifting in njegove terapevtske učinke. Japonski Cosmo Lifting je tretma, ki sprošča mišice telesa in obraza. Z njim dosežemo ravnovesje, sprostitev in dobro počutje celega telesa, od znotraj navzven. Japonski Cosmo Lifting ima dvojni učinek. Stimulacija obraznega tkiva prinaša vidne rezultate na obrazu. Stimulacija akupresurnih in nevroloških točk pa blagodejno vpliva na povečanje energije, izboljšanje zdravja in čustvenega ravnovesja. Poleg tega je tudi ena od najboljših naravnih, predvsem pa neinvazivnih metod za pomladitev obraza. Gre za kombinacijo različnih metod obrazne refleksoterapije, ki na obraz in telo deluje celostno. S stimulacijo refleksnih točk in con na obrazu stimuliramo notranje organe, delujemo na celotni limfni sistem in uravnovešamo mišični tonus. Z metodo dosežemo učinek čiščenja organizma in izločanje toksinov iz telesa, vključujoč s kožo obraza. Namenjen je ženskam in moškim vseh starosti. Učinki: učvrstitev obraznih mišic in lifting obraza, zmanjšanje globokih gub in preprečevanje nastanka drobnih gubic, regeneracija obraznega tkiva, povečanje proizvodnje kolagena, odpravljanje starostnih peg in aken, izboljšanje stanja obraznih mišic po obrazni paralizi ali kapi, razstrupitev telesa, mišična stimulacija, sprostitev, dobro počutje … Japonski Cosmo Lifting SorensensistemTM je lepota, ki prihaja od znotraj, kot rezultat uravnoteženega delovanja vseh notranjih organov, hormonalnega ravnovesja ter pretočnosti meridijanov, živčevja, krvožilja in limfe. Besedilo: Klavdia Kočar, terapevtka Japonskega Cosmo Liftinga, v sodelovanju z AIA - Mladinskim centrom Mengeš • Foto: Brane Tomšič ŠPORT BADMINTON TURNIR V NOVI ŠPORTNI DVORANI MENGEŠ Po nekajmesečnem premoru smo v soboto, 12. 2. 2022, člani Badminton kluba Mengeš ponovno organizirali turnir lige Li-Ning – tokrat premierno v novi Športni dvorani Mengeš. Zabeležili smo rekordno udeležbo: 135 tekmovalcev iz 20 različnih klubov iz Slovenije in Hrvaške. V novi športni dvorani je na voljo 9 badmintonskih igrišč, kar nam je prišlo zelo prav pri izvedbi turnirja, saj so se tako tekme hitreje zvrstile, a kljub temu z nekaj zamude. Turnir je trajal kar 12 ur, vse skupaj je bilo odigranih 253 tekem. Kot je v navadi, se v vseh kategorijah igra po sistemu »round robin« po skupinah na dva dobljena niza do 15 točk. Iz skupine se v osmino finala uvrstita dva najboljša posameznika oziroma para, kjer se tekmovanje nadaljuje z izločilnimi boji vse do finala. Turnirja se je udeležilo 51 članov BK Mengeš, mnogi med njimi prvič, in so tako lahko že takoj okusili razsežnosti tako velikega turnirja. Člani BK Mengeš smo osvojili kar 15 medalj, osem pa smo jih zgrešili za las. Dolgo pričakovani turnir v Mengšu je požel veliko pohval, tako za celotno organizacijo kot tudi za dobro pripravljena igrišča v novi dvorani. Se že veselimo priložnosti, ko bomo lahko ponovno izpeljali še kakšen turnir. DOSEŽKI NAŠIH ČLANOV: 1. Katja Turinek (MSB) • 1. Maša Jeraj in Alenka Leskovar (WDB) • 1. Maja Brate in Minka Ivančič (WDC) • 2. Ives Kuplen (WSC) • 2. Primož Modrijan in Mateja Vrhovnik (XDC) • 2. Mateja Vrhovnik in Mateja Vrhovnik (WDB) • 2. Nina Ifko in Masa Vrhovnik (WDC) • 3. Liza Volčini (WSB) • 3. Nika Kogovšek (WSC) • 3. Jure Roblek in Snežana Zupin (XDA) • 3. David Vrhovnik in Mateja Vrhovnik (XDB) • 3. Andrej Bensa in Suzana Ogrinc (XDC) • 3. Irena Burgar (BK Bit) in Helena Šinkovec (WDA) • 3. Andreja Faletic in Liza Volčini (WDB) Besedilo: Helena Šinkovec • Foto: člani BK Mengeš BADMINTON KLUB MENGEŠ: SARA, MILA IN JULIJA NAJVIŠJE NA DRŽAVNI LESTVICI V soboto, 12. 2., je bil v Ljubljani turnir Badminton zveze Slovenije v kategoriji U11. Badminton klub Mengeš so odlično zastopali Julija Božnik, Mila Vrhovnik, Sara Bregar in Martin Oražem. 1. mesto je osvojila Sara Bregar, Mila Vrhovnik je zasedla 2. mesto, Julija Božnik 4. mesto, Martin Oražem pa 5.–8. mesto – v kategoriji posamezno. Tudi v kategoriji dvojic so se dekleta odlično odrezala: Sara Bregar in Mila Vrhovnik sta si priborili 1. mesto, 3. mesto pa Julija Božnik. Dekleta so s tem še povečala svojo prednost na državni badmintonski lestvici do 11 let, kjer zasedajo prva tri mesta. 1. mesto: Sara Bregar – posamezno • 1. mesto: Sara Bregar in Mila Vrhovnik – dvojice • 2. mesto: Mila Vrhovnik – posamezno • 3. mesto: Julija Božnik – dvojice Besedilo: Uroš Bregar • Foto: Tinka Škraba ŠPORT 3. OT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KADETE IN KADETINJE V NAMIZNEM TENISU Luka Jokič osvojil 1. mesto 14. februarja je NTS ŠD Partizan Mengeš v novi Športni dvorani v Mengšu organizirala 3. odprti turnir Republike Slovenije za kadete in kadetinje. Na turnirju je nastopilo 96 kadetov iz 19 slovenskih klubov in 34 kadetinj iz 12 klubov. Mengeš je zastopalo dvajset tekmovalcev in tekmovalk. Za nekatere Mengšane je bilo to prvo večje tekmovanje, doseženi rezultati pa so spodbuda za nadaljnje resno treniranje. Tekmovanje je potekalo po strogih pogojih PCT. Ob prihodu v dvorano so pri vseh udeležencih tekmovanja preverjali pogoje PCT, med tekmovanjem so vsi udeleženci uporabljali maske, sneli so jo, ko so pričeli z igranjem. Po igranju v predtekmovalnih skupinah so se v finalni del tekmovanja uvrstili Luka Jokič, Aljaž Škufca, Martin Gerkšič, Amel Beganovič, Lovro Križnič in Urh Trtnik. Martin Gerkšič in Urh Trtnik sta se uvrstila v 2. krog med 32 najboljših, Aljaž Škufca pa v 3. krog med 16 najboljših. Luka Jokič je bil najboljši, osvojil je 1. mesto. V osmini finala je premagal Nejca Zavašnika – NTK Savinja. V polfinalu se je srečal z Borom Brodnjakom – NTK Kajuh Slovan. Po zaostanku 0 : 2 se je zbral in na koncu zmagal z rezultatom 3 : 2. V finalu se je pomeril z Markom Dimnikom iz Vesne in ga gladko premagal z rezultatom 3 : 0. Pri kadetinjah so nastopile Mihaela Stoilkovska, Maruša Vrhovnik in Tina Križnič. Mihaela in Maruša sta v predtekmovalni skupini osvojili 3. mesto. Prijetno presenečenje je pripravila Tina Križnič, ki je premagala 2. nosilko in osvojila 1. mesto v skupini. V finalnem delu tekmovanja je v 1. krogu premagala Nejo Gazvoda – ŠD SO Novo mesto, v četrtfinalu pa ji je žreb namenil obrambno igralko Vito Kocjančič, ki jo je premagala z rezultatom 3 : 0. Tina se je uvrstila na 5.–8. mesto. Tekmovanje so namiznoteniški delavci NTS Mengeš odlično pripravili pod vodstvom delegata Jožeta Mlakarja, za računalniško obdelavo podatkov je skrbel Žiga Zupan, vrhovni sodnik je bil mednarodni sodnik Janez Stibrič, vodja sodnikov je bil Femi Šalja, za ročno vodenje rezultatov je skrbel Janez Erjavec. NTS Mengeš je tekmovanje v novi športni dvorani Mengeš organiziral že drugič. Tokrat nam je ponagajalo sonce, saj senčenje ni najbolj primerno, tako nismo mogli igrati na vseh mizah zaradi direktne svetlobe na mizah. Treba bo poskrbeti za ustrezno senčenje. Besedilo: Mlaj • Foto: Janez Stibrič SSK MENGEŠ OD KOLAJN NA DRŽAVNIH PRVENSTVIH DO OLIMPIJSKIH IGER Na nedavnih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu je imel z Anžetom Laniškom svojega predstavnika tudi Smučarsko skakalni klub Mengeš. Domžalski as je na srednji skakalnici v Zhangjiakouju zasedel 13. mesto, s katerim je za 16 mest izboljšal uvrstitev Roka Benkoviča iz Torina oziroma Pragelata 2006. Na preostalih preizkušnjah Anže na žalost ni dobil priložnosti, po vrnitvi iz Kitajske pa je zbolel, tako da je bil konec februarja prisiljen izpustiti tekme v Lahtiju. Toda »Žaba«, kakor se glasi njegov vzdevek, kljub temu še naprej ostaja najboljši slovenski smučarski skakalec v svetovnem pokalu. In to že drugo sezono zapovrstjo! Mengeški klub je v začetku prejšnjega meseca igral zelo vidno vlogo tudi na mladinskem državnem prvenstvu v Kranju (do 18 let), na katerem se je 17-letni Taj Ekart ovenčal z zlato lovoriko, dve leti mlajši Benjamin Bedrač pa je bil sedmi. Skupaj s 14-letnima Nikom Bergantom Smerajcem in Timotom Šimnovcem sta SSK Mengeš na ekipni preizkušnji popeljala na četrto mesto, pri čemer se jim je bronasta kolajna izmuznila za pičle 3,9 točke. Ekart in Bedrač sta se februarja dokazovala tudi v mednarodni konkurenci. Na prireditvi za alpski pokal v Kranju je Taj osvojil točke za 16., 23. in 14. mesto, Benjamin, ki je bil pred tem na tovrstni preizkušnji v Predazzu 19., pa je na 110-metrski napravi pod Šmarjetno goro nanizal 38., 43. in 42. mesto. Ekart se je udeležil tudi tekem za pokal FIS v Beljaku, kjer je pristal na 18. in 30. mestu. Na državnem prvenstvu za mladince, stare do 16 let, v Planici si je Benjamin Bedrač priskakal bronasto kolajno, Nik Bergant Smerajc je bil sedmi, Timo Šimnovec in Alen Pestotnik pa sta zasedla 22. oziroma 24. mesto. Ekipno preizkušnjo je omenjena četverica končala na četrtem mestu z vsega točko zaostanka za bronastim odličjem. Na tekmovanju za slovenski pokal v dolini pod Poncami je bil med starejšimi kadeti (do 15 let) na 80-metrski skakalnici Šimnovec peti, Bergant Smerajc pa osmi, Živa Andrić (do 14 let) je skočila na drugo stopnico zmagovalnega odra, Alen Pestotnik (do 14 let) pa se je uvrstil na 13. mesto. Na državnem prvenstvu mlajših kadetov (do 13 let) v Žireh se je Erik Tomažič okitil s srebrno kolajno, Jaka Perne je bil četrti, na preizkušnji gorenjske regije v Planici je Erik pristal na petem, Jaka pa na sedmem mestu. V Vizorah pa so izpeljali državno prvenstvo za dečke (do 11 let), na katerem je bil Maks Thaler Oben sedmi, Tit Farič, Lovro Drnovšek in Samo Tišler pa so zasedli 16., 17. in 22. mesto. Na ekipni preizkušnji se je omenjena četverica veselila naslova državnih prvakov. Besedilo: Š. M. • Foto: G. A KULTURA 2. RAZSTAVA V GALERIJI LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ Z EMANUELO RODICA V prenovljenem društvenem prostoru v galeriji Likovnega društva Mengeš se naša podpredsednica društva Emanuela Rodica predstavlja z likovnimi deli v pastelni in akrilni tehniki. Barve so ji pri srcu, ustvarjanje z njimi izziv in navdih, uživa tudi v izdelavi umetniških grafik. Mehkoba njenih barv v pastelu se realistično odraža v portretu, lepota skombiniranih barv pa dodatno osvetli njena dela in postanejo kot resnična. Sama je zapisala, da se je v Likovno društvo Mengeš vpisala z željo, da se nauči različnih tehnik slikanja, ki jih je tudi spoznala, in ugotovila, da jo vseskozi "vleče" k realizmu; ker je radovedna – vedoželjna oseba, misli, da se ne bo nikoli nehala učiti. Pravi, da je skupna pot vseh članov prav "pot k znanju", ki se skozi vsa leta obstoja društva nadgrajuje in tako pridobljeno znanje prenaša med člani. Ob njeni razstavi ji iskreno čestitamo. Besedilo: Helena Testen • Foto: Emanuela Rodica UTRINKI IN UMETNIŠKI VTISI Z VODENO MINI EKSKURZIJO PO GALERIJAH V KRANJU Mengeški likovniki smo se z veseljem odzvali vabilu našega mentorja, slikarja in fotografa Lojzeta Kalinška, ki nas je včeraj popeljal skozi ogled nekaterih galerij v Kranju. Obiskali smo Malo galerijo Likovnega društva Kranj, kjer smo si ogledali novoletno društveno razstavo »Mali format 21«, prijazno sta nas pozdravila tudi predsednik društva Cveto Zlate in umetnostna zgodovinarka Ana Debeljak. V sosednji galeriji Mestne hiše smo si ogledali fotografsko razstavo z naslovom »Petdeset let kabineta slovenske fotografije« iz arhiva Gorenjskega muzeja. Zaključili smo v galeriji Zavarovalnice Triglav, kjer smo si ogledali še razstavo svojega mentorja Lojzeta Kalinška z naslovom »Od krajine k mitologiji do človeka«. Predstavnica Zavarovalnice Triglav gospa Zinka Zavrl nam je v nekaj besedah predstavila delovanje njihove galerije, kjer redno potekajo razstave priznanih umetnikov, in hkrati zelo pohvalila tokratno razstavo. Kako so nastajala njegova dela, pa nam je v zanimivih opisih zgodovinskih mitov in upodobljenih tematik predstavil sam avtor razstave. Iskrene čestitke ob razstavi in hvala mentorju za lepo umetniško popoldne. Besedilo in foto: Helena Testen Nespečnost je motnja spanja, pri kateri bolniki tožijo za dolgim uspavanjem, pogostim prebujanjem ponoči, premalo globokim spanjem kljub ustrezni dolžini in/ ali zgodnjim jutranjim prebujanjem. Nespečnost prizadene vse starostne skupine in je zaradi sodobnega načina življenja vse pogostejša. Kratkoročne posledice motenj spanja so pomanjkanje energije, zmanjšana pozornost, oslabljen spomin ter slabša delovna učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu. Dolgotrajno pomanjkanje spanja pa je povezano celo z debelostjo, sladkorno boleznijo, zmanjšano imunsko odpornostjo in nekaterimi vrstami raka. ^LANICA LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ ANI KARO V DOMU STAREJŠIH OB^ANOV KAMNIK Dolgoletna članica Likovnega društva Mengeš Ani Karo se s svojimi 33 deli predstavlja v Domu starejših občanov Kamnik v času od 11. 1. do 11. 3. 2022. Svoja platna, grafike in pastele je postavila v preddverje, kavarnico, jedilnico in hodnike ter z njimi toplo nagovarja varovance doma in njihove obiskovalce, naj se jim oko ustavi in misel zastane ter polepša spomin na našo čudovito pokrajino, drevesa, slovenske narodne motive in čutne portrete. Ani se je pri svojem študiju slikanja zgledovala po delih Gasparija in Kobilice, ki jih bodo varovanci dóma lahko prepoznali in obujali spomine na slovenske priznane umetnike. Njen najljubši motiv pa so drevesa, ki s svojo lepoto in neukrotljivo naravo najbolj približajo Aničino videnje življenja. Besedilo: Diana Korelc • Foto: Ani Karo Pri zdravljenju nespečnosti lahko veliko naredimo že sami in je zelo pomembno naslednje: • spite samo toliko časa, kolikor ga potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti; • vedno hodite spat ob isti uri, vseh 7 dni v tednu; • bodite redno športno aktivni, vendar ne pozno zvečer; • spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom; • imejte redne obroke hrane in ne pojdite spat lačni; • zvečer zmanjšajte vnos tekočine, saj s tem zmanjšate nočno potrebo po uriniranju; • budilko postavite tako, da ne boste videli, koliko kaže; • podnevi ne spite, ne dremajte in ne ležite v postelji. V prosti prodaji je kar nekaj pripravkov, po katerih lahko posežemo. Pomirjevalo rastlinskega izvora, katerega učinkovitost je dokazana tudi s kliničnimi študijami, je baldrijan. Poleg baldrijana lahko uporabljamo tudi hmelj, meliso, pasijonko, sivko in žafran. Vsem je skupno, da učinek nastopi postopoma in je dosežen šele po štirih tednih. Zadnje čase se za uspavanje veliko uporablja tudi melatonin, naraven hormon, ki ga proizvaja češerika in je po strukturi soroden serotoninu. Fiziološko se izločanje melatonina pojavi takoj, ko se začne temniti, in doseže vrhunec med drugo in četrto uro zjutraj, v drugi polovici noči pa se količina manjša. Za pomoč in nasvete glede ohranjanja svojega zdravja se vedno lahko obrnete na farmacevte v vseh enotah JZ Mestne lekarne. OGLAS ZDRAVLJENJE NESPEČNOSTI KULTURA NEKROLOG Častnemu članu Petru Krušniku v spomin Tretji teden v februarju se je začel z dnem, ko je godoval sv. Valentin, po ljudskem izročilu prvi znanilec pomladi. Prav na ta dan, 14. 2. 2022, pa nas je v poznih večernih urah zapustil naš častni član Peter Krušnik – Ukov Peter. Bil je tudi najstarejši član, saj je dva tedna pred tem, na svečnico, praznoval 92. rojstni dan. Kljub visoki starosti in vse težjemu zdravstvenemu stanju se je živo zanimal za aktualne dogodke v domačem kraju in rojstni vasi Loki pri Mengšu. Bolezen je bila vse močnejša, življenjske moči so pešale, naposled pa se je srce plemenitega in spoštovanega občana, vaščana in člana ob zatonu dneva ustavilo. Pokojni Peter se je rodil 2. 2. 1930 v družini očeta Petra in matere Marije v Loki pri Mengšu. Imel je dve sestri. Po osnovnem izobraževanju se je podal v uk za mizarja k mojstru Antonu Bendi v Mengeš in ga uspešno zaključil. Kasneje je v Domžalah najel prostor in začel samostojno mizarsko obrt. Svojo delovno dobo je zaključil z zaposlitvijo v podjetju Tamiz Mengeš. Tam je vse do upokojitve v letu 1991 opravljal zahtevno delo obratovodje. Svoje strokovno in splošno znanje je z veseljem prenašal na mlajše rodove, jih spodbujal in usposabljal za samostojno delo. Leta 1959 se je poročil in z ženo Hildo sta zasnovala družino, v kateri sta se jima rodili hčeri Majda in Anka. Družina je nekaj let še bivala v Loki, konec leta 1965 pa se je preselila v lastno hišo v Mengšu. Širša družina danes šteje 7 vnukov in 11 pravnukov in pokojni Peter je bil nadvse rad v njihovi družbi. Po vzoru očeta, bil je ustanovni član Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Mengšu, se je tudi on zelo zgodaj vključil v društvo. V letu 1949 je opravil strojniško-poveljniški tečaj in nato v društvu prevzel ustrezne naloge. Skupaj z več člani podobne starosti so bili gonilna sila pri dolgoletni želji in hotenju, da si društvo zagotovi lasten dom. Ob podpori in prizadevanju ustanovnih članov so si to skupno željo uresničili, pravzaprav prigarali, in ob 25-letnici društva v letu 1958 dom na parceli sredi vasi predali svojemu namenu. Peter se je kot izučen mizar in vešč drugih gospodarskih opravil zelo prizadevno vključeval v različne dejavnosti v društvu. Praktično ni bilo prireditve oziroma slovesnosti, kjer ne bi prevzel odgovornosti za pripravo, scenarij in izvedbo. Vse to je opravljal s svojim mirnim in preudarnim značajem ter tako k sodelovanju povlekel še druge člane. Več let je tudi deloval v organih društva, to je v upravnem in nadzornem odboru. Svoje poslanstvo v društvu je vestno in nesebično izpolnjeval navkljub temu, da se je po poroki preselil v Mengeš. V duši in srcu je bil še vedno Ločan. Posebej je skrbel, da se je zgodovina društva dokaj sproti beležila ter tako prispeval večji delež podatkov in zapisov, ki so bili podlaga za pripravo kronike društva ob 80-letnici. Zelo skrbno in občutljivo je popisal obdobje priprav in ustanovitve društva v letu 1933 Peter ob podelitvi listine častnega člana v 2013 ter delovanje do začetka vojnih dni v letu 1941 in od 1945 do 1983, ko je društvo slavilo 50 let delovanja. Vesel je bil stalnega napredka v društvu in se tako aktivno vključeval v delo pri gradnji novega gasilskega doma med letoma 2006 in 2008. Za svoje nesebično in resnično predano delo v gasilskem društvu je v letu 2003 prejel priznanje gasilske zveze I. stopnje in v letu 2019 značko za dolgoletno delo v društvu – 70 let. V letu 2013 mu je bila podeljena plaketa gasilskega veterana in kot resnično vzornemu članu tudi »Listina o imenovanju za častnega člana društva«. V zahvalo za njegovo delo v širši skupnosti – občini, ko je bil nepogrešljiv pri pripravi scen raznih prireditev ostalih društev, mu je Občina Mengeš v letu 2014 podelila naziv »častni občan«. Vzornega, delavnega in družabnega člana Petra bomo v društvu močno pogrešali. Iz vsega srca se mu zahvaljujemo za vse dobro in mu želimo miren pokoj. Ženi Hildi in hčerama Majdi in Anki s širšima družinama ter ostalemu sorodstvu pa izrekamo iskreno sožalje. V njegov spomin je bila v organizaciji Občine Mengeš v četrtek, 17. 2. 2022, ob 17.30, žalna seja v Kulturnem domu v Mengšu. Na seji so g. župan in predstavniki KD Mengeška godba, TD Mengeš, LD Mengeš in PGD Loka pri Mengšu orisali neprecenljivo delo pokojnega Petra, kako je bil vedno pripravljen sodelovati in pomagati. Pokojnega člana smo v soboto, 19. 2. 2022, ob 15. uri, pospremili k večnemu počitku na mengeškem pokopališču. Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu Gasilci ob pogrebu Petra Krušnika ŽALNA SEJA V SPOMIN IN SLOVO ^ASTNEGA OB^ANA PETRA KRUŠNIKA V četrtek, 17. februarja 2022, je v spomin na Petra Krušnika v Kulturnem domu Mengeš potekala žalna seja. Seja se je začela z glasbo kvarteta Per in po minuti molka je prisotne nagovoril Franc Jerič, župan Občine Mengeš: »Kar težko je sprejeti novico, da nas je v 92. letu starosti zapustil naš prijatelj, kolega, človek s polno volje, energije in dela gospod Peter Krušnik. Še pred kratkim, ko sem ga obiskal s čestitkami za novo leto in za njegov praznik, 2. februarja, ko je dopolnil 92. let, je bil poln optimizma in dobre volje. Želim, da takšnega ohranimo v svojem spominu.« V nadaljevanju so svoje občutke, zahvalo in sožalje izrekli predsedniki društev občine Mengeš, v katerih je pustil največji pečat. Robert Ručigaj, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Mengšu, se je od njega poslovil z besedami: »Vzornega, delovnega in družabnega člana Petra bomo v društvu zelo pogrešali. Iz vsega srca se mu zahvaljujemo za vse dobro in mu želimo miren pokoj. Ženi Pepci, hčerama Majdi in Anki z družinama pa izrekamo iskreno sožalje.« Gregor Žun, predsednik Kulturnega društva Mengeška godba, se je Petra Krušnika spomnil z besedami: »V teh dneh se na našo veliko žalost poslavljamo od častnega člana našega društva, Petra Krušnika. Peter je bil velik ljubitelj Mengeške godbe in redkokateri nastop je minil brez njegove prisotnosti. Bil je med prvimi, ki nas je vedno pričakal ob cesti in nam voščil za novo leto.« Zorka Požar, predsednica Turističnega društva Mengeš, se je častnemu članu društva poklonila z besedami: »V spominu na pokojnega Petra Krušnika nas preveva nešteto misli in besed, radi bi povedali številne spomine in vtise, kako je zaznamoval življenja vsem nam, ki smo imeli priložnost biti z njim. Ostajamo pa brez besed zaviti v žalost.« Jože Vahtar se je od Petra Krušnika poslovil z besedami: »Vsi ga bomo pogrešali, v spominu pa nam bo vedno ostal tak, kot je bil, prijazen, dobrotljiv, vsakemu pripravljen pomagati. Danes smo na žalni seji, in ko se spominjamo njegove življenjske poti, ne moremo mimo njegovega dela za kulturo. Koliko ur je bilo vtkanih v delo scen in delo društev, vemo vsi, ki smo delali z njim. Njegov življenjski spomenik pa so Plečnikove miniature iz lesa.« Na koncu je Franc Jerič vse povabil, da se še zadnjič poslovijo od Petra Krušnika z vpisom v žalno knjigo ali na njegovem pogrebu. Besedilo: Tina Drolc • Foto: Vido Repanšek GOVOR ŽUPANA OBČINE MENGEŠ FRANCA JERIČA NA POGREBU ČASTNEGA OBČANA PETRA KRUŠNIKA (19. februar 2022): Peter Krušnik, častni občan Občine Mengeš, je bil rojen 2. februarja 1930 v Loki pri Mengšu in je že v rani mladosti stopil na odrske deske ter bil aktiven v gledališki skupini. Tudi naše življenje je neke vrste predstava, seveda pa je odvisno od nas oziroma posameznika, kako odigramo svojo življenjsko vlogo. V svojem plodnem in ustvarjalnem življenju je gospod Peter doprinesel res veliko plemenitega. To svojo predanost in pripadnost domačemu kraju je začutil že kot mladinec in se vpisal v Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu. V odraščanju pa je svoj poklic mizarja nadgrajeval v smislu umetnosti oblikovanja lesa. Lahko se spomnimo njegovih stvaritev in mojstrovin, vrhunsko restavriran tabernakelj v loški cerkvi sv. Primoža in Felicijana, obnovil pa je tudi nekaj kipov v farni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. S svojim delom in ustvarjalnostjo je pripomogel tudi k razvoju, večji in boljši prepoznavnosti Turističnega društva Mengeš, Kulturnega društva Mengeška godba in Kulturnega društva Mihaelov sejem. Tudi ostala društva so bila deležna njegove pomoči. Njegove scensko-odrske stvaritve so nas navduševale in bogatile vse prireditve. Predvsem pa je treba poudariti njegovo spoštljivost, preudarnost in umirjenost do vseh, ki so imeli z njim možnost sodelovati. Težko je strniti, kaj vse je gospod Peter počel v svojih letih ustvarjanja, pa vendar, njegovo delo je bilo opaženo in tudi nagrajeno. Leta 2000 je bil odlikovan z bronastim, leta 2010 pa s srebrnim priznanjem Občine Mengeš. Vse to je kot skromnemu človeku z izredno voljo in energijo po ustvarjanju in doprinosu k boljšemu in lepšemu življenju dalo še več energije in zadovoljstva za njegovo nadaljnje delo na vseh področjih. Še naprej je ustvarjal in svoje znanje delil z drugimi, ki so imeli priložnost biti z njim in z njim deliti vse lepe trenutke, ki so bili nagrada vsega postorjenega. Naziv častni občan je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Občina Mengeš in so ga deležni le redki. Gospod Peter ga je zasluženo prejel leta 2014 in tako postal častni občan Občine Mengeš. Danes se z žalostjo, ki jo čutimo v svojih srcih, poslavljamo od vas, dragi Peter. V imenu vseh zbranih se vam želim zahvaliti za vse dobro, ki smo ga bili deležni od vas v vseh letih vašega delovanja in ustvarjanja. Vaši družini pa izrekam globoko sožalje. POLITIKA MAREC … Pred nami je mesec marec. Mesec, v katerem na poseben način praznujejo ženske in mame – 8. in 25. marec. Drage slavljenke, vsaka od vas je edinstvena in enkratna, ne samo ob posebnih priložnostih, ampak vse dni v letu. Želimo vam, da se tega zavedate in ste ponosne na svoje poslanstvo in svoj nepogrešljivi doprinos družini in družbi. V mesecu aprilu nas čakajo državnozborske volitve. Ko so nas vprašali, kdo naj nas zastopa v državnem zboru, smo bili enotni, da mora biti to strokovno podkovana oseba, ki razume življenje, delo in potrebe ljudi ter lokalne skupnosti. Veseli smo, da imamo v svoji volilni enoti, v obeh okrajih, odlična kandidata, ki imata vse zgoraj naštete lastnosti. Oba dobro razumeta in poznata potrebe ljudi in lokalnega okolja, v katero sta že sedaj tesno vpeta. Z njim živita in dihata ter si prizadevata za skupno dobro. In to je tisto, kar nas prepriča – sposobnost slišati in razumeti, si prizadevati in delati dobro. Oba kandidata se nam bosta predstavila konec meseca marca v Mengšu. Vabljeni, da ju spoznate! Naš odbor že dalj časa opozarja na dotrajanost Zdravstvene postaje Mengeš. Želimo si njene temeljite notranje in zunanje prenove. Mislimo, da bi morali pri prenovi poleg strokovnjakov sodelovati tudi njeni zaposleni (s svojimi pripombami in priporočili). Tudi mi kot uporabniki smo zabeležili nekaj takih pripomb, in sicer: zdravstvena postaja nima laboratorija – kar je v današnjih razmerah skorajda nujno, gibalno oviranim osebam in mamicam z otroškimi vozički je treba zagotoviti lažji dostop do vhoda v zdravstveno postajo in do fizioterapije (vključno s preureditvijo klančin), treba je zagotoviti boljšo pokritost vhodov – skupaj s stopnicami in klančinami (v času vremenskih neprilik se pokaže, kako spolzko je), treba je preurediti zunanji čakalni prostor (obstoječa šotora sta žal neprimerna). Vse pohvale pa gredo zdravniškemu in ostalemu osebju v zdravstveni postaji – kljub spremenjenim pogojem delovanja in dotrajanosti postaje so ostali profesionalni, dostopni, predvsem pa, kar je najbolj pomembno – človeški. Besedilo: Urška Tavčar za OO SDS Mengeš VPLIVAJTE NA SVOJO SEDANJOST IN BODOČNOST! Stranka SD je v zadnjem času polno zaživela, predvsem je okrepila svoje strokovno delovanje in sodelovanje z gospodarstveniki, kulturniki, civilno družbo, mladimi in starejšimi. To dokazuje tudi Načrt sprememb za razvojno desetletje do leta 2030. Pri njegovi izdelavi je sodelovalo več sto ljudi. Ključni poudarki so zdravstvo in šolstvo, njuna dostopnost in organiziranost, graditev najemnih stanovanj in študentskih sob, pokojnina, ki ni pod pragom revščine, zeleni in digitalni prehod, raziskave in razvoj, omejitev prekarnosti, 32-urni delavnik, človekove pravice, povrnitev zaupanja v pravosodje in policijo, neodvisnost medijev in še. Načrt z naslovom Drugače najdete na spletni strani https://socialnidemokrati.si/stranka/. Načrt ima takoj na začetku 16 kazalnikov, ki kažejo primerjavo Slovenije z drugimi državami. Po teh kazalnikih bomo delo stranke ocenjevali državljani in še posebej njeni člani. »Jaz bom zadovoljen,« pravim tistim na sedežu stranke, »če bomo dosegli 40-urni delavnik. Mnogo ljudi dela cele dneve – preveč.« Verjamem v ta načrt, vodstvo stranke in strokovnost njenih članov. Verjamem tudi, da je v Mengšu kar nekaj občanov, ki delijo mnenje z mano. Pa niso člani stranke SD. Ker jih do sedaj še nihče ni povabil. Zato zdaj vabim vse, ki želijo prispevati h krepitvi demokratične, pravne, svobodne in socialne države, take, kot je zapisano v ustavi; vabim vse, ki želijo vplivati na svojo sedanjost in bodočnost svojih otrok, da se nam pridružijo. Bomo skupaj navznoter pritiskali na vodje, da uresničijo načrt, bomo navzven iskali somišljenike za njegovo uresničitev. Lahko me poiščete osebno ali pišete na mirjan.trampuz@gmail.com. Besedilo: Mirjan Trampuž Zato pristopite k skupni zahtevi in pritožbi za ustavno pravico – kot pobudnik, pritožnik skupne zahteve na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Zaradi varstva človekovih pravic ob popolni kršitvi sprejetih sklepov Sveta Občine Mengeš (23. seja, dne 19. 2. 2009). Človekove pravice so bile kršene tudi z zavrnitvijo referenduma za našo alpsko vodo. Sprejeti so bili nadomestni sklepi, ki pa se nezakonito, neodgovorno in drastično kršijo. Nepooblaščeno in kazensko pregonljivo je bila ustavljena oskrba z alpsko vodo leta 2015 in odvzete vodne pravice leta 2018, vmes porušena povezava. Sramota! Kljub razočaranjem zaupamo v pravo in pravičnost, ne nazadnje v Evropi. Posledice so ali bodo na zdravju, varnosti, zanesljivosti in gospodarnosti oskrbe s pitno vodo. Pristopite! Ali kot pobudnik za referendum, za katerega so bili izpolnjeni vsi pogoji za razpis, ki je bil 'nadomeščen' s sklepi, ali kot občan ali državljan, uporabnik pitne vode ali iz drugih razlogov varstva človekovih pravic in zdravega bivanja imam ustavnopravno, pravno in pošteno podlago za pristop k skupni zahtevi 'Alpska pitna voda za Mengeš'. Moje človekove pravice so kršene na podlagi Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, prava – pogodbe, temeljnih pravic, Evropske unijeceloti.Dokumenti, tudi za podpise (lahko digitalno), so dostopni preko povezave https://glasljudiaktivneskupnosti.blogspot. com/2021/11/alpska-pitna-voda-za-menges-usts.html. Dobite jih pri podpisniku na papirju ali po mailu (tomaz.stebe@gmail.com). Prosim za podporo in sodelovanje. Spremljajte nas na www.facebook.com/ZeleniMenges in www.facebook.com/ZeleniSlovenije. Besedilo: Tomaž Štebe, Zeleni Slovenije Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi DARKO PURNAT iz Loke pri Mengšu. Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, Gospod ... ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 93. letu sklenil in nas zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, tast in stric PETER KRUŠNIK iz Mengša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem z Gimnazije Kamnik, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, darove za svete maše in druge darove. Hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem skupine Krt in trobentaču za zaigrano tišino. Hvala tudi gospodu župniku Marku Koširju za opravljen cerkveni obred in hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Ob boleči izgubi dragega ata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za sv. maše in cerkvene namene. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in nagovor pri sv. maši, gospodu Babiču za vsakomesečne obiske, hvala gospodu županu Francu Jeriču za besede slovesa in vsem govornikom za sočutne besede na žalni seji. Hvala pevcem Mengeškega zvona, Mešanega pevskega zbora sv. Mihaela, Mengeški godbi, trobentaču ter gasilcem za spremstvo in sodelovanje pri pogrebnem obredu. Hvala njegovi zdravnici dr. Gabrijeli Kovač Mohar za požrtvovalno skrb v njegovi bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, vsem, ki se ga boste spominjali. Vsi njegovi. ZAHVALE ZA, TUDI, NAŠO ALPSKO VODO IZPOD KRVAVCA IN ZA VSE – S POVEZOVANJEM! ZAHVALE Prebujalo se je jutro, ko tiho si odšla. Pustila si le sledi svojih pridnih rok, na naših licih neizmeren jok. Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala. Res težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenila naša draga ˇ FRANCIŠKA (FANI) NAHTIGAL Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 68. letu starosti zapustil naš ljubi mož in oče ANTON ŠTEFAN KOS iz Mengša. Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 73. letu starosti sklenil naš dragi FRANCI VODLAN iz Loke pri Mengšu. roj. Vrtar iz Loke pri Mengšu. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Nikić Gačeša in medicinski sestri Andreji ter dr. Hajdinjak iz NMP Kamnik za zdravljenje in pomoč. Hvala tudi g. župniku za lep cerkveni obred, PGD Loka, Društvu upokojencev Mengeš, pevcem, trobentaču, pogrebni službi in vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče in denarno pomoč. Zahvala gospodu župniku in pogrebnemu zavodu Vrbančič ter vsem tistim, ki so našega moža in očeta pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Vsi njegovi. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala župniku Marku Koširju za opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrbančič, pevcem skupine Krt in trobentaču. Iskrena hvala dr. Mojci Zajc Kraševec in zdravstvenemu osebju Bolnice Golnik. Najlepša hvala tudi gasilcem PGD Loka pri Mengšu in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsi njegovi. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenka, ki je pravilno rešila križanko v glasilu Mengšan in bila izžrebana (februar 2022, št. 2), je: Jožica Veršnik iz Mengša in prejme nagrado – knjigo Slamniki pod Gobavico (Matjaž Brojan). Čestitamo! Dobitnica nagrado prevzame na Občini Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, s predhodno telefonsko najavo: 01 / 724 71 06. Rešitev križanke je bila: KULTURNI PRAZNIK. Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan (marec 2022, št. 3) je: pripomoček za telovadbo. Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 31. marca 2022, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitnik/dobitnica nagrade bo objavljen/a v aprilski številki glasila. VABILO NA SPOMLADANSKO ^ISTILNO AKCIJO 2022 Vabilo na spomladansko ČISTILNO AKCIJO, ki bo v soboto, 2. aprila 2022. Zbor za udeležence je ob 9. uri na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. Na zbornem mestu boste dobili vreče in rokavice. Zaključek akcije načrtujemo okoli 11.30. Po zaključku čistilne akcije se bomo okrepčali z malico in pijačo. Vodji skupne čistilne akcije sta g. Jože Vahtar in g. Bogo Ropotar (podžupan Občine Mengeš) v sodelovanju s Turističnim društvom Mengeš in Občino Mengeš. Udeleženci se čistilne akcije udeležijo na lastno odgovornost. Dovolite torej, da vas povabimo, da se v kar največjem številu udeležite skupne čistilne akcije, saj naj bo to tudi odraz naše skupne zavesti za lepo in čisto okolje. Občina Mengeš in TD Mengeš "Ob reki Pšati ..."