Štev. 52. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, torek 25. decembra 1928. - Leto VII. Leto VI. Izhaja Tlak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Nan.ot: Mali list, Trieste, ca-oella centro B7. — Urad: via Valdirivo 19-111. Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE. POSAMEZNA ŠTET. 80 STOTINK. NAKOCNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., ftetrt leta B L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. MALI LIST TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Mali koledar. Sobota, 22.: Demetrij in Honorat, muč.; — Nedelja, 4. adv. 23.: Viktorija, dev.; — Pondeljek, (strog post), 24.: Adam in Eva; — Torek, 25.: Rojstvo Gospodovo; — Sreda, 26.: Štefan, prvi muč. (nezapovedan praznik); — Četrtek, 27.: Janez Evangelist; — Petek, 28.: Nedolžni otročiči. Majhne novice. Prihodnja številka. «Malega lista« bo izšla tako, da jo bodo bravcd imeli že za Novo leto v rokah. Važne spremembe. Vladar je sprejel odstop 'kolonialnega ministra Fcderzonija in podtajnika Bol-zona. Ministrstvo za kolonije je prevzel sam Mussolini. De Bono je pa podmini-ster. Odstopila sta tudi guvernerja Tri-politanije in Girenajke, ki se združita v eno pokrajino pod maršalom Badoglijein. Dalje so odstopili predsednik najvišjega računskega dvora, predsednik državnega sveta Schanzer, ki postane državni minister (brez portfelja) in načelnik štaba milice Bazan. To mesto prevzame. Teruzzi dosedanji guverner Girenajke. Glavni tajnik bo hodil stalno na seje ministrov. Tudi med prefekti so nekaj spremenili. Nekdanje goriški podprefekt Pio-marta pojde za prefekta v Trident. Smrt pod razvalinami. 23 lotni Bašin Emfl iz Solkana je bil brez roke in slep na eno oko. Preživljat se je s pobiranjem starega železa. * V soboto zjutraj je šel v podrt Lenas-sijev inlin. Tam opazi železen drog, ki je molel iz zidu. Bašin začne drog premikati, da bi ga potegnil ven, tedaj se pa vsuje na nesrečneža strop in ga zasuje. V nedeljo zjutraj so ga našli mrtvega pod razvalinami. Predsednikovo pismo. N. E, predsednik vlade je poslal znanemu Gaydu uredniku «Giomale d’Ita-lia» 40.000 lir v podporo številnim rimskim družinam. — V spremnem pismu pravi, da brez teh družin s številnimi otroci bi bila narodova prihod-njost ogrožena. Resničnost je včasih kruta. Toda dosti je nevarnih reči: bengalski levi, komarji od mrzlilce, najbolj pa bodasti optimizem. Takšne so besede gospoda Vodjec. Božič na Turškem. Turški pisatelj Ahmet Ilaširn bej je v listu «Ikdam» prišel na dan s predlogom, naj se tudi na Turškem vpelje praznovanje božiča. Pravi, da se v Ev-ropi JL>h praznikov sleherni veseli, zakaj bi se jih tudi Turek ne. Študentovski obisk. Pretekli teden so se kazali po Trstu v svojih slikovitih rilčastih klobukih študentje iz Padove. Bilj so lepo sprejeti in so smeli brez listka v kino. Prevratniki. Preteklo sredo je posebni tribunali v Rimu obsodil na dve do deset let ječe šest tržaških komunistov imi dve šivilji. Obdolženi se komunistične agitacije in da so hoteli napasti vladarja, ko se je lani v maju mudil v Trstu. Ganljiva igodbiot. V pondeljek 14 dni je prišla z jutranjim vlakom v Belgrad 7 letna deklica. Obupno se je ozirala po peronu. Prezebal je ubogi otrok in stiskal pod Paz" duho svojo polomljeno punčko, ▼ delnici pa je nosil majhno torbico ^ malo sira in kruha. CENA OGLASOV IN OBJAV Za I cm višine v I stolpcu 5 L. Pri stalnih objavah se daje primeren popust po dogovoru. MALI OGLASI: 30 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda : z VELIKIMI ČRKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Srečne božične praznike vsem bravcem in prijateljem želita Uredništvo in uprava. Deklico so poklicali v postajni urad. Vsem se je smilila. Tu so šele opazili, da ima okrog vratu verižico s pločevino. Na eni plati je bilo vrezano: ((Sonja Grabowska, Moskva«, na drugi pa: «Diinitrij in Olga Grabowska, Beograd«. Dekletce je med ihtenjem povedalo, da je pripotovalo iz Moskve in da išče svoje starše, ki so morali pobegniti pred boljševiiki. Majhna Sonja je živela nekaj časa pri stari materi na Krimu. Od ondi sta se preselili v Moskvo. Tu sta zvedeli, da stai Sonjina mamica in ate k v Belgradu. Uboga Sonjica je res 4. decembra šla iz Moskve. — vsi so jo pustili skozi1, ko je zatrjevala, da išče mamico in ateka — ter je našla svoje starše. Božje detece jim daj srečen božič! ll11lllll1llllllllll«IUHIIIIIIIII|!l||l|U priseli kmalu in vam prinese kolače in hlače. Sedaj v adventu pa nosi sv. Miklavž ikionjičke in — narjene Maričke. Zatorej, fantje, razločujte advent od pusta. Glejte, kakšna pamet, če gre kdo k vojakom: ples, če gre kdo v Ameriko: ples, če se kdo vrne: ples. Bi ne bilo bolje tega manj, pa več lepega branja? MIREN. 9. t. m. smo imeli celodnevno češče-nje. Čez 400 moških je pristopilo k mizi Gospodovi. Lepo! — Nekaj dela je zopet prišlo v vas. Zadruga je dobila precej naročil od vojaštva. Ljudstvu je s tem dosti pomagano. Šivajo tudi doma. Toda en opomin: ne zapravite pri-siluženega denarja kar sedaj, treba je misliti tudi ko dela ne bo! Naši izseljenci so pisali domov. Moramo povedati, da se prav nič ne pohvalijo. Iz ŠEMPASKE FARE. Dosti se bere o raznih krizah, a o nravni krizi le malokdo kaitero zine. če se tu ne lotimo dela, zaman so upi v boljše čase. Pri nas smo imeli tridnev-nico, ki jo je vodil č. g. dr. Brumat iz Gorice. Toda je že talko, da se še vedno dobe fantje, ki zjutraj radi poležijo, punčke pa spijo. BATUJE. Nekaj časa že ni pri nas šolskega pouka.. Pojavile so se namreč ošpice med otroci; pa ni nič hudega. Ni prav lepo, da neki fantalini ponoči z gramofonom okrog rogovilijo. Počakajte na pust! RICMANJE. V Ricmanjih imamo prav čudne mesarje. Obnašajo se tako kot da bi oni nam plačevali., če pridemo po meso, ne pa mi k njim. Trgovec ali obrtnik mora drugače ravnati z odjemalcem in se zavedati, da je on zastran njih, ne pa kupci zastran trgovca. raodiv/ore dobrega vojaka Svejba 7 In vrnivši se v svojo celo, je Švejk poročal vsem arcrtirancem, da je takole zasliševanje jako zabavno. ((Nekoliko kriče na vasi in naposled vas zapode.« «Včasih,» jes nadaljeval Švejk, »včasih je bilo še huje. Čital sem knjigo, da so obtoženci morali hoditi po razbeljenem železu in piiti raztopljen svinec, da bi se poznalo, aili so nedolžni. Ali pa so mu deli noge v španske škornje in ga obesili in natezali na lestvi, ako ni hotel priznati, ali so mu žgali boke z bakljo, kakor so to storili svetemu Janezu Nepomuku. Včasih so potem človeka še razčetverili ali ga nateknili na kol nekje ob muzeju. In akio so ga vrgli le v stolp za stradanje, se je počutil tak človek kaikor prerojen. Danes je to špas, biti zaprt!« je pripovedoval Švejk z zadovoljstvom dailje. «Nič četverjenja, nobenih španskih škornjev! Postelje imamo, mizo imamo, klopi imamo, juhe dobivamo, kruha nam dajejo, vrč vode naim prinašajo in stranišče imamo prav pred nosom. V vsem je videti napredek. Res, da, je na zasliševanje neikoliko daleč, preko treh stopnic v nadstropje višje, a zato je po hodnikih čisto in živo. Tu vedejo enega sem, drugega tja, mlade, stare, moške in ženske. Veseli vas, da vsaj niste sami tukaj. Vsak gre zadovoljen svojo pot in se mu ni treba bati, da mu porečejo v kancliji: «Tak smo se posvetovali in sklenili, da boste jutri razčetverjeni ali sežgani, kakor si želite.« To bi bilo gotovo težko razmišljanje, in mislim, gospodje, da bi bil marsikdo izmed nas v takem momentu ves prepaL Ja, danes so se razmere že izboljšale na našo korist.« Pravkar je švejk zaključil svoj zagovor modernega jetništva, ko je paznik odprl dveri in zaklical: «švejk, oblecite se, da greste na zaslišanje!« «Saj se oblečem,« je odgovoril Švejk, »proti temu nimam ničesar, ali bojim se, da je to zmota, ker so me že enkrat zapodili od zaslišanja. In potem se bojim, da bi se tile gospodje, ki so tu- kajle z mano, ne jezilli name, da grem oni niso bili tam niti enkrat. Gospodje bi lahko postali ljubosumni...® «Ven in ne čenčajte!« je bil odgovor na gentlemanski švejkov izraz. švejk1 je zopet stal pred gospodom zločinskega tipa, ki ga je brez vsakega uvoda vprašal trdo in neomajno: «Ali priznavate vse?« švejk je uprl svoje dobre, modre oči na neizprosnega človeka in rokel mehko: «Ako želite, blagorodje, da priz- nam, pa priznam; meni to ne more škoditi. Če pa rečete: Švejk, ne priznajte ničesar, bom tajil magari do svoje smrti.« Strogi gospod je nekfaj pisal po aktih, nato je podal Švejiku pero in ga pozval, naj se podpiše. In švejk je podpisal Bretschneider-jevo ovadbo in tole pripombo: Vse zgoraj navedene obtožbe proti meni temelje na istini. Jože Svejk. Ko je podpisal, se je obrnil k strogemu gospodu: «Ailii naj podpišem še kaj? Ali pa naj pridem šele jutri?« «Jutri zjutraj vas odvedejo h kazenskemu sodišču«, je bil odgovor. «Obkorej, blagorodje? Prekleto se bojim, da bi ne zaspal!« «Ven!» je zarjulo danes že drugič na švejka z druge strani mize, pred katero je stal... Vračajoč se v svoje zamreženo novo stanovanje, je reikel Švejk spremljajočemu stražniku: «Tu gre vse kakor namazano.« Takoj, ko so se za njim zopet zaprle dveri, so ga sojetniki obsuli z raznimi vprašanji, na katera je Švejk odgovoril jasno: ((Pravkar—sem priznal, da sem ubil nadvojvodo1 Ferdinanda.« šest mož se je prestrašeno skrčilo pod ušivimi odejama, edini Bosanec je rekel: ((Dobrodošli!« Ko je lezel Švejk na postelj, je rekel: »Neumno je, da nimamo tu budilke!« — Zarana pa so ga zbudili tudi brez budilke in točno ob šestih so odpelisli švejka v zelenem Antonu« (Voz za jetnike) na deželno kazensko sodišče. ((Jutranja ura zlata ura!« je dejal švejk sopotnikom, ko je «ze(Ieni Anton* zavil iz vrat policijskega ravnateljstva. Kaj se vam zdi, lamrmrn nrnn mm ram o pastirčki vi... ? /n //, Betlehem Efrala, si sicer majhen med tisočinki Judovimi pa iz tebe mi izide, ki bo gospodovalec v Izraelu. Rojstvo. Betlehem je bil natlačen s tujci. Tudi prostor, ki ga je imel vsak večji kraj za prenočevališče tujih potnikov, je bil napolnjen. Marija in Jožef nista našla strehe pri ljudeh v rodnem mestu svojega -kraljevega pradeda. Kako do pičice so se izpolnjevale besede sv. Janeza o Jezusu: V svojo last je prišel, in njegovi ga niso sprejeli, že pri rojstvu so ga nevede pahnili Judje od sebe; tako se mu je godilo celo življenje, najbolj pa ob njegovi smrti. Sveta dvojica si poišče zunaj Betlehema varnega prostora. V duplini, v katero so pastirji ob času kake nevihte spravili živino, sita prenočila. Tu v bornem hlevu, v hladni zimski noči — po splošnem krščanskem izročilu od 24. na 25. dan grudna — se dopolnijo dnevi, da je p reči st a Devica rodila- božjega Sinu. Brez bolečin, v neoskrunjenem de-vištvu, se. čudežno rodi sveto dete. Marija ga sama povije v plenice in položi v jasli. Revnejše, skromnejše ne more biti rojstvo nobenega človeka. Illev in jasli so nam živi dokaz milosti našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je za nas poslal reven, ko je bil bogat, da bi mi obogateli po njegovi revščini. Kakor ob smrti tako tudi pri rojstvu Sin človekov ni imel, kamor bi položil svojo glavo. Krščansko izročilo nam pripoveduje, da sta bila v hlevu vol in osel; to se brez dvojbe ozira na besede preroka Izaija: Vol pozna svojega lastnika i‘> osel jasli svojega gospodarja; Izrael pa me ne pozna, in moje ljudstvo me ne ume. Lepo izraža ta pobožna misel, četudi morda ni zgodovinsko utemeljena, da so se brezumne živali klanjale svojemu Stvarniku, ki ga ljudje niso spoznali. V Bletlehemu vlada nočni mir; njegovi prebivalci spe in ne sJutijo, kaj se godi v duplini poleg mesta. Božja moč ne potrebuje človeškega sijaja. Dete, ki se rodi v hlevu, pričenja neskončno ve-ličastnejše kraljestvo, nego je bilo Davidovo. Nova doba se pričenja ž njegovim rojstvom, — doba sprave z Bogom, doba zveličanja, doba ljubezni, doba večnega blaženstva. Srečen božic 2 Spet je prišel praznik svetosti, miru, družine in pokoja. Vse dobro in blagoslova božjega si voščijo prijatelji in znanci. Kako naj si pa mi sežemo v desnico? Omlevanje starih praznic je pusto. Pohitimo kraj jaselc in si vpričo Beleta obljubimo od srca do srca: Hočemo, da postanemo drugi ljudje. Hočemo, da nas zvestoba veže. na polje in domove — v zgodovini se bere-, ka-pilali in človeški izumi so se sesuli, gruda in dobrota človekova so ostali -Ilpčemo, da se uvrstimo med križarje božje! Da bi iz tega plemenitega hotenja vzklila roža mogota, ki se do vekov ne osuje, to si voščimo za te svete božične dni! Zveri svetega večera. Vsi napišejo k svetemu večeru kaj blagega, vzvišenega. Vsaka beseda vonja po kadilu, vsako kretnjo ožarjajo sveto-nočne baklje, očesa žare v blesku sveč ob jaslicah, ganotja se trese glas in pisatelju pero v rolka. To sveto zbranost prekinem z disonanco. Pero se upira, glas bi drhtel od srda, oko bi nevolje bliskalo., še pest bi udarila.... Vsa zbrana družba se spogleda: kaj mu je na ta sveti večer, ko se nebo sklanja do zemlje, ko se pravičnost in mir poljubljata v višavah — da se srdi in moti pokoj božičnih spevov? * Da sem moral to doživeti I Ko sem bil otrok, zagotovo bi se bil razjokal do bridke žalosti, če bi se mi razodelo, kar mi je prikrito ostalo do zrelejših let — Bogu hvala za to. Tako lep je bil božič, tako skrivnostno svet in ljub, da še potica ni prevladala nad občutjem praznika. Mah smo nabirali dneve poprej. Ko bi v tihotnem gozdu zagledali naenkrat razvaline gradu in skrivne stopnice, M se vsakih sto let pokažejo, in bi vodile do zlatili skrinj: mi bi ob razvalinah trgali mah za jaslice. Pri štacunarju smo kupili rozin za potico, a srce je bilo pri tistih polah z ovčkami in pastirci, ki so imele čuden napis «jesJičky». Tiste podobe hlevca nismo pa nič cenili. Hlevček je moral biti zares narejen. Ob kraju svečke, zgoraj sveto mesto Betlehem, na nebu- zvezda. O jaslice! Nikdar se ni taklo lepo večerilo, pa naj je sijalo zlato zimsko solnce, ali naletaval' sneg v gostih kosmičih. Kako težko snvo čakali tega večera! Na mizi poprtnjak: v belem prtu zavit kolač potice, hleb belega in hleb črnega kruha. Luč zgodaj prižgana. Križ in blagoslovljena voda pripravljena. Pri fari zazvoni z vsemi. Družina se razvrsti v procesijo krog ogla. Lepše procesije nimajo v Rimu! Polnočnica! Moj Bog, saj so vam jo že nešteti pisatelji opevali. Ali naj po- navljam za> njimi? Saj so tudi vaša čuvstva odpevala, tudi vaša srca se topila. toliko svetih večerov v bližini božji. . Kasneje se mi je razodelo in je padlo v sladka čuvstva kakor strupena kaplja: na sveti večer posedajo pijanci po go-sitilnah, ‘govore kvante, pojo Ikilafarske pesmi.... In sem doživel tudi to, da pijanci gredo k polnočnici in v cerkvi zasmehujejo sveto noč.... še to sem učakal, da ne smemo imeti polnočnice, ker smo obdani vsenaokrog od pijancev in svetonočna skrivnost ni varna pred njimi. Psi svetega večera! Nobena bridkost mi ni tako bridka v sku|šnjah življenja* k alk or spomiin na človeški lajež božične noči. Srčno kri bi dal, če bi ga utolažil. In vem, da prihaja ta lajež iz prečudnega brezdna, kjer še skušenemu človeku ne seže oiko do dna: iz brezdna zmote in greha in bede človeške... * O Jezuščck! Ati čuješ ta lajež sveto-'nočnih zveri? Ne prihaja li iz skrivnostne dalje hrup tistih, ki Te bodo križali? Ki si na križu odpuščal in spreobračal, še iz jaslic odpusti in spreobrni! En pogled iz Tvojih oči, en objem Tvoje lju-bavi: pa bodo očiščeni padli na kolena ob jaslicah in grla, ki so obsedena lajala, bodo odrešena pevala: Sveta noč, blažena noč! Ljudstvo, poslušaj glas pisma: "Patadc bodo zapuščene, mesta, polna ljudi, bodo puščoba; toda trma, da jo boš ošlatal. bo nad brlogi mest, veselje divjim oslom in paša čredam. Nad vas bo razlit duh z višave. Stanovala bo pravica Gospodova po polju in pravičnost bo sedela na gorah«. (iz pisma prerokov.) Dve leti Je tega... Pred dvema letoma okoli božiča je berlinski «Acht-Uhr Abendblatt« vrgel v svet misel, naj bi se en dan v letu proglasil za «dan miru«. Na ta dan, naj bi se človeštvo spomnilo, da je treba miru, miru, ki ga ni, ker se ljudstva še slepo in strastno sovražijo. List sc je obrnil za mnenje o tem načrtu na vse tedanje vodilne može. In prihajali so navdušeni odgovori od francoskega zunanjega ministra Brian-da, od lorda. Cecila, ministra Churchilla, rektorja prve ameriške univerze Buttlerja, od tajnika Zveze narodov Drummonda, od švedskega zunanjega Smeh je mati zdravja (France Bevk.) «Smeh je mati zdravja«, mi je pravil Mateč. «Ce te kaj boli, se posmeješ, pa je dobro. Skrbi te tarejo, usta narazen, pol skrbi si požrl. Ljudje te tepejo' in mislijo, da te boli, ti pa v krohot. Ej, smeh je mati..." Mateča — njegov oče se je prav tako imenoval — sem rad poslušal. Ne radi njegovih besed, ki so bile s ceneno, a zdravo modrostjo pretkane, ampak radi smeha- Vedno se je tolkel s palico po rumenih gamašah, neprestano je iztegoval dolg vrat iz širokega ovratnika, venomer je odpiral usta v suhem, neobritem obrazu^ Imel sem občutek, da so tega človeka sama usta in sam smeh, vse ostalo na njegovem telesu je nepotrebna pritiklina. «Pa kje ste se naučili tako smejati, Mateč?« «Od rajnega očeta«. «Kaj se je on prav tako rad smejal?» «0h?» je Mateč poskočil in pozabil udariti s palico po nogi. «On me je prekosil. Jaz sem nič proti njemu. On se je smejal, če si mu pokazal pest, on se je smejal, če je solnce sijalo, in se je smejal, če je deževalo. Smejal se je še na smrtno uro...» Mateč mi je pričel pripovedovati božično zgodbo iz življenja svojega očeta, ki je bila med vsemi zgodbami tudi njegova najzadnja. Prav smešna ni, jaz sem se smejal kljub temu, ker me je smejoči pripovedovalec razdražil v smeh. »Takrat sem bil Se majhen, kakih dvanajst let star, ali še manj, tega se ne spominjam natančno. V šolo nisem hodil, ker v naši vasi šole takrat ni bilo. V šolo me je vzel moj oče, ki je bil ves krevljast in slaboten. Večino zadnjih let je preživel na planini. Včasih je pasel. Drugič je žgal oglje. Največkrat je ostal visoko v gozdovih in grapah tudi po zimi. Tam gori so imeli kmetje svoje gozdove. Ker je bil oče skromen in cenena delavna moč, so ga naprosili, da jim je delal drva. Pomagal sem mu jaz. Po cele dneve sva žagala, cepila in skladala. Pod večer sva se vračala v kolibo, k!i je bila stesana in brun, zadelana z mahom. V velikem mrazu ni dajala bogve 'kakega zavetja, a sc je ob ognju dalo izborno' izhajati. Zadnje leto je nenadoma prav pred božičem padlo mnogo snega. Za praznike sva navadno prihajala domov, že radi tega, da sva šla v cerkev. Tistega leta je bilo to nemogoče. Svojcev nisva imela, radi tega naju to ni posebno žalostilo, moliti pa je mogoče tudi v kolibi. Kadar se moj oče ni smejal, je vselej molil. Manjkalo je nama le nekaj potrebščin. Dvakrat se mi je oče do solz nasmejal, da je zakašljal in je nato pljunil kni na sneg, ko sem se odpravil in hotel iti v dolino. Bilo bi blazno. Nov sneg je naletaval, veter je pihali, nevarnost plazov je bila velikai. Vdala sva se v svojo smehljajočo usodo. Najbolj nerodno je bilo, ker so nama zmanjkale vžigalice. Tiste dni pred božičem sva vsako noč pazila, da nama o^enj ni ugasnil. Zdaj zdaj se je prebudil eden ali drugi in del novo poleno na žerjavico. Nekega jutra sva precej dolgo pred-poldan zadremala». Prebudila sva se hkra-tu, se spogledala, oba sva bila istih misli: ogenj je ugasnil. Zasmejala sva se. Oče se je .dvignil, pogrebel pepel, da bi odkril vsaj majčkeno žarečo iskrico. Ni bilo nobene. Znova se je zasmejal, da ga je zagnal kašelj. Zdaj morava pa res poiskati vžigalico, sicer bo prej noč». «Le pomislite)), se je smejal pripovedovalec)). Ta smeh ni bil kar taiklo. Da bi kateri izmed naju odšel v vas, je bilo izključeno. Da bi dobila kremen izpod snega in ukresala ogenj, na to še mislila nisva. Zgodilo bi se lahko, da bi ostala za božične praznike brez ognja, brez toplega obeda in bi še zmrznila povrhu. Oče je sedel, dal mrzlo pipo v usta in se znova zasmejal. «Ali ni prav nobene vžigalice več?» ministra Undena. Predsednik berlinskega parlamenta Pavel Loebe je odpisal, da Se ni prižel čas, da bi vsako leto obhajali praznik miru- Predsednik mednarodnega delavnega urada Albert Thomas pravd, naj bi prvi maj, delavski praznik, bil obenem vesoljni praznik miru. Nemški general De h mli n g je predlagal 17. oktober (na ta dan je bila podpisana pogodba v Locarnin) kot mirovni dan. Načelnik zveze nemških veletovarnarjev Dudsberg se strinja z generalom, a pripomni, da bo Nemčija šele potem praznovala mirovni dan, ko bodo tujčeve čete zapustile nemška tla v Porenju. Belgijski minister Vaindervelde, švicarski zvezni predsednik Haeberlin in Umljdvo je, da nisem bil z denarjem preobložen, ko so me ujeli kozaki na bi-nkoštno soboto 1.1916. Par borih 'kronic je izginilo od fronte do ujctniškega tabora v Damici, onstran Dnjepra v neposredni bližini ukrajinskega glavnega mesta Kijev. Suh sem bil v Damici, praznih žepov sem prišel tudi iz Damice, na preizkuše-vališče v Todoreštdh, v Besarabiji. Manjakalo mi je vsega: Nisem imel žepnih rut, ne obrisa-če, ne nogavic, ne krtačke za zobe, ne brivnega noža, ne stotine drugih drobtin. Koldlko bom imel plače in kdaj jo bom dobil, pa tudi nisem vedel. Ko je izgledalo, da ostanem več časa v Todoreštih, sem pisal domov mami, naj mi pošlje kaj denarja, da se preskrbim z najpotrebnejšimi rečmi. V petih tednih sem že dobil od doma odgovor, da mi je mama poslala 100 kron. Pričakoval sem dan na dan, da onih 100 kron tudi v resnici dobim. Prešel je teden za tednom, mesec za mesecem, a denar le še ni prispel. Med tem časom sem že dobil toliko ujetniškega denarja, da sem si nabavil najpotrebnejše. In ruska zima, četudi na jugu. Rusije, je nekoliko hujšai od naše. Tri dni pred božičem dobim iz pošte v Mirenih sporočilo, da leži tam na moje ime 18 rubljev. Kaj od doma: poslanih 100 ikron se je spremenilo v 18 rubljev? In jaz sem pričakoval vsaj 40 rubljev ne pa borih 18. Dobri bodo kljub teinu, vsaj za1 božič si bom lahko kaj kupil. Sklenil sem, da greni takoj drugi dan na pošto. Zunaj je naletaval sneg. Bilo ga je črez kolena, segal je do pasu, ko se sem drugi dan opoldne odpravljal od doma v dve uri oddaljene Mir eni. Oblekel sem se močno, vse sem del nase, kar sem imel. Ker je bilo umljivo, da ne morem iti peš, sem si pri ravnatelju preizkuiševa-lišča izprosil konjai, da bom jahaL Zajahal sem torej Galko, lepo in krotko kobilico, Živalica je vedela, da jo jaha človek, kd ni služil ne pri avstrijskih cela vrsta drugih evropskih mož je pa odgovorila: «čemu iščemo mirovni praznik. Nimamo li božiča, ko se razlega: Mir 'ljudem na zemlji?)) Res je! Dvajset stoletij že posluša svet ta angelski spev! Toda, ker je svet gluh od slepega sovraštve, je ta spev preslišal in išče novih praznikov. Berlinski list je hotel človeštvu kazati pot; revček, kako majhen tje, kako pozabljiv in kako evropsko človeški! Dve leti je 'komaj tega, ko je skušal vpeljati praznik miru, danes po dveh letih pa še niti delavnika zbližanja med narodi ni! Vi p«,, 'k'ar vas je ponižnih, hitite v duhu na božič, stari praznik miru; tja v Betlehem, kjer je studenec miru in pokoja in varnosti na vekomaj. huzarjih in ne pri ruskih kozalkih. Vendar je živalica lepo stopala in ni -mi delala sitnosti. Prve kilometre poti je šlo čisto dobro. Polagoma pa me je začelo zebsti v noge, posebno ko smo prišli v globo-kejši sneg, kjer še ni bilo gazu. Sneg je segal kobilici črez vamp in moje noge so se vlekle po snegu. Vedno bolj me je zeblo, noge so začele dreveneti. Mraz sc je razširil od nog prodi gornjemu telesu, zeblo me je tudi že v ledja. Kobilica je mirno naprej hodila, a mučila se je tudi ona, ko je iztegovala svoje noge iz globokega snega in jih zopet zarila vanj. Pri mend se je mraz femalu začel spreminjati v prijetno toploto. Po celem telesu mi je bilo toplo, nog nisem več občutil. Začel je naletavati novi sneg, vedno bolj temno je postajalo. Bal sem se, da zgubim smer. Skušal sem jasno misliti, a ni šlo. Prijemal se me je spanec. $či-pal sem se, praskal se in vse mogoče, a le ni šlo. Vedno bolj je lezel spanec na oči. Ne vem, kako je šlo naprej, a dozdeva se mi, da se je kobilica kmalu potem ustavila pred nelko hišo, jaz pa sem padel v sneg i,n v nezavest... Slišal sem samo neke glasove, ki so bili podobni rezgetanju konja Zbudil sem se v topli postelji. Na glavi sem imel ruto. Ob postelji na stolici sem videl toplomer, sa-inovar s čajem. Kje sem, kaj delam, kako sem prišel sem? Vse mi je bilo nejasno. Kmalu pride v sobo neka gospodična s smehom na obrazu. «Ald Vam je dobro?« «Kje sem«, vprašam. «V Mirenih na pošti«. Svitati se mi je začelo v glavi. Spomnil sem se na pot po 18 rubljev. Vse mi je bilo jasno, samo kako sem prišel v to sobo? Gospodična mi je povedala, ka)ko je slišal poštar prejšnji dan rezgetanje konja, šel ven in me dobil v snegu napol zmrznjenega. Ribal me je potem s snegom, končno so me spravili v njeno sobo na posteljo. Hotel sem se dvigniti, da grem domov, a me ni pustila. Pravila je, da sem šibek in da imam 40 stopinj mrzlice. Debelo sem jo pogledali, ona pa se je smejala. Pomerila mi je toploto in vsa vesela je ugotovila, da je mrzlica padla kar za celo stopinjo. Ko je še videla s kakim veseljam sem popil dva kozarca čaja in pojedel par biškotov, je postala kar cvetoča. Zvečer je bil sv. večei. Torej celi dan sem že tu. In jaz bi bil taiko rad doma v Todorešitih med prijatelji -na ita sv. večer. Povedal sem to gospodični, ki je vsa vesela rekla, da bom moral praznovati sv. večer v Mirenih na pošti z njo, saj praznuje tudi ona sv. večer, ker je katoličanka. V Todorešte pa da je sporočila, naj pridejo pome, komaj črez par dni, ker sem preslab, a naj pridejo s sanmi. Zaspal sem za par uric. Ko sem se zbudil je bilo sredi sobe na mizi jelovo drevesce vse v lučkah, pod drevescem so bile jaseloe. Ležal sem na postelji in gledal. Gospodična je sedela ob mizi pri drevescu, igrala na kitaro in milo pela. Pela je poljske božične in ruske. Lepo je bilo tisti' večer. Pripovedovali smo si dolgo v noč. Za dva dni je prišel ravnatelj iz pre-izkuševališča s sanmi in toplimi kožuhi. Dobil sem 18 rubljev, gospodični poljubil roko s solzami v očeh, k dvem ob saneh so vpregli še kobilico Galko in trojka je izginila v sneg. Dobra srca se dobe povsod, a tako dobrih kot tam, pa nikjer. MA Rl JAVITI. čuden, a iz splošne duševne razrva-nevsti na&eh dni razumljiv pojav je, Če se vedno bere o kakih novih krivih verah. Te dni so na Poljskem končali sodno obravnavo proti krivovercem «mairija-vitom». Šivilja Kozlovska. I* 1884. je živelo v Plocku na Poljskem mlado dekle z imenom Srečka Kozlowska;. Šivala je in si kruh služila. Nekega lepega dne začne praviti sosedom, da se ji prikazuje Bog in Marija. Ta dva sta ji naročila, naj osnuje poseben red, ki bo živel po mističnih naukih sv. Frančiška. Obenem je močno širila češčenje in branje Marijinega življenja. latinsko se pravi Marijino življenja, Mariae vita; odtod ime »(marijaviti«. Kozlowski se je brž pridružilo dosti ljudi in par razvpitih duhovnikov. Ti so celo začeli učiti, da je Marija navzoča v oltarnem zakramentu. Sv. Oficij v Rimu je 1. 1906. proglasil Kozlovvsko za sleparico in je vse ma-rijavite izobčil iz Cerkve. Krivoverci pa niso nehali. Ko jo «mati KozIowska» umrla, je prevzel vodstvo duhovnik Kowalski. Ta je v Utrechtu sprejel iz rok! nekega star o katol iškega škofa škofovsko posvečenje. Ko je nova vera imela svojega «papeža* je še bolj pognala zle poganjke. Wowalski je svoje kozle jel učiti, da je tudi »unati Kostowska» pričujoča v altarnem zakramentu. Carski podrepniki in njih orgije. Carska vlada v Petrogradu je brž po-gruntala, da bi se dalo Poljake s pomočjo marijavitov najprej versko, potem pa še politično razcepiti. Carizem je delal na vse pretege, da bi poljskemu ljudstvu vzel vero in ga potem porušil. Zato so ruski pravoslavni agenti podpirali na vso moč marijavitsko sekto. Njeni duhovniki so prejemali po 4000 rubljev letne plače; katoliški župniki in kaplani so pa prav tedaj morali v največji bedi v pregnanstvo, ker so branili ljudstvu njegovo vero^ Marijaviti, carski plačani podrepniki, so menili, da bo njih kriva vera zrasla. V svesti si svoje moči so začeli nemoralno živeti: «Papež» Kovvalski je začel učiti, da morajo marijavitski duhovniki živeti v duhovnem zakonu z matrijavitskiini nunami. Ko so pa bili spočeti otroci, je možak proglasil, da so brez madeža spočeti. Sam je imel «štirfi mistične zaročenke«. Orgije in svinjarije, kti so jih uganjali ti (»mistični« ljudje, se ne dado popisati. Tudi za take papeže je paragraf ? Ko je Poljska postala samostojna je svinjskim carskim podrepnikom odzvonilo. Ko so po odstopu Pilsudskega prišli (»Narodni demoklrati« na vlado, se je začelo pravdno ministrstvo zanimati za marijavitske ptičke. Marijaviti so začutili ogenj pod nogami. Za to so ponudili «uinijo» katoličanom, potem so šil prosit pravoslavne, naj se jih usmilijo, nazadnje so se vdinjali starokatoli&ki cerkvi, a jih je tudi ta odbila* I-etošmjo' jesen pa je bila obravnava proti .papežu’ Kowalskemu zaključena. Obsodili so- ga na štiri leta ječe zastran javnega pohujšanje in oskrumbe mladoletnih deklic. Zdaj ko nimajo več «papeža» in ne carskih rubljev, bo bržkone tudi ta kriva vera zginila kot jih je že tisoč pred njo, ki so skušale spodmakniti Petrovo skalo. Vse povsod ob bistri Soči in kjer morje brege moči, kjer po planen burja brije in kjer jasno solnce sije v kočah, hišah in palačah, pri mogotcih in beračih, pravijo da „Pekatete,“ ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete. — Jožetov božič 1. 1916. = »Prav nobene«, sem mu dejal, ki sem klečal na kolenih pred preprostim ognjiščem, grebel v pepel in popihal vsak ogeljček, da bd mi zažarel. Kot mrtve, črne oči so bili vsi. «Pa če bi se dobila še ena?« «Kje?» Oče se je smejal, režal sem se tudi jaz, kot da se mi obeta dobro kosilo. «Le pusti oglje! To ti več ne zagori, če ga sto let drezaš. Poglej v škatlo za vžigalice«. «Saj sem pogledal«. «Pa okoli nje?« «Tudi». «V malhi?« «Vse sem preiskal«. Smejala sva se, kot da leži v tem, da nobene vžigalice nii dobiti, velikanski uspeh in sreča. Oče je zakašljal, da j,e moral vzeti pipo iz ust in se je grabil za prsi. «Poglej še -enkrat!« Vse sem preiskal, niti sledu ni bilo • vžigalicah, nikar, da bi našel katero. «Nič». «Poglej v hlače« Med tem je on sam stikal po vseh žepih, po hlačah, po telovniku, v jopiču, še v klobuk je pogledal. Ko je pogledal v klobuk, se je začel hahljati. Tedaj sva se spomnila, da mora biti že poldan, ker sva lačna. Pojedla sva nekaj zinrzle-ga kruha, ki ga nisva imela kje otajati, pričel naju je tresti mraz. ((Verjemite, da se je meni takrat zatikal smeh nekje v grlu, ni mi hotel več prihajati prav od srca. Pri očetu nisem opazil tega. Bil je vedno enak. Dasi je trepetal od mraza in kašljal, ga je tresel tudi smeh. Včasih premišljujem tudi sam, da je človeška smola in nesreča večkrat naravnost smešna in krohota vredna. «V dolino grem«, sem dejal. Oče me je gledal. Bržkone je opazil, da mi je bliže solzam nego smehu, zato se ni mogel načuditi.. Gledal pa me je toliko časa in s takim obrazom, da me je zlomil smeh znova. «V smrt bi rad šel«, se mu je tresel glas. «Počakaj! Saj še ni sveti večer. To je dejal s takim glasom, kakor da ve za vžigalico, ikje se nchaja; segel bo ponjo in jo prižgal. Pretaknila sva znova vse žepe. Nič Nenadoma je šinilo nekaj svetlega preko dčetovega čela. Zavrgel je vse mrvice, lupine in volno, ki jo je našel po žepih. Pričel je tipati ob robovih jopiča, spodaj, pod žepi. Nenadoma so se mu začele smejati oči, brada, vdrta lica, vse, vse... Tudi jaz sem odprl usta, razširil oči in gledal v očeta. Pod roko je bil občutil nekaj dolgega, drobnega, vžigalici podobnega. Slekel je jopič in gledal, kje je šiv razparan, da bi lahko prišla vžigalica skozi. Težko je našel luknjico, iki jo je rahlo razširil 'in stisnil kolena, da bi vžigalica ne padla na tla. Skozi šiv podlage se je prikazala vžigalica z modrikasto glavico, nekoliko obdrgnjena, a vendar cela vžigalica. Oba z očetom sva vzkliknila, oba sva se zasmejala. Jaz sem segel z roko, da bi jo prijel. Oče mi je to zabranii ▼ smehu, z blestečimi očmi. «Ne! To se ne prime kar tako. Ali imaš suhe roke? Vse lahko pokvariš«. Nikoli v življenju nisem do katere stvari občutil tolikšne hvaležnosti kot do te neznatne vžigalice. Oba z očetom sva na tiho častila in hvalila Boga za to, da sva jo našla. Vžigalica nam je bila tako sveta, takb dragocena, da bi je z« vse na svetu ne bila dala. Najini prazniki, skoraj najino življenje je viselo na nji. Še danes vidim očeta, s kakšno spoštljivosti j o jo je vzel v roko. Zapreti sen* moral vrata, da bi veter plamenčka ne ugasnil. Naložila sva polen, suhega dračja, nekaj slame, v lasne nitke narezanih tresk, da je bilo izključeno, da bi se najmanjša iskra ne prijela in zagorela v svetlem plamenu. Pri vsem tem svečanem opravilu se pa res nisva smejala. Poklenila sva ia s kij učil a telesi, da bi zabranila vsaki najmanjši sapici pot do plamenčka. Oče j,e odpel telovnik, prijel vžigalico aa O Frančiškovih, jaselcah == (Po Tomažu da Cellano). Vipavski božič. Sveta noč se sklanja čez dobrave tihoto božjo moti lahni šum Vipave. Se v gori so se k spevu zbrali, mrki bori. X V hišo na ognjišče okrog glavnje prišli v vas so, ne za prazne marnje: resna noč sili k razgovoru kaj, kako, drugoč. X Se kroži buča vina med sosedi, šegavo pol, pol bridko je v besedi. Zdaj udari bron ••Dete se rodi\» oznanja zvon. X Od sivih reber Čavna tja do Krasa po dolini vsej se slavospev oglaša: ■.Za to sveto noč. Dete v jaslih, svojo daj pomočlt> stana jc med skalami duplina; tam boš, lepo te prosim, pripravil jasli polne sena; in tako uredi, da bosta pred njimi stala osel in vol, kakor v Betlehemu. Hočem vsaj enkrat slovesno praznovati prihod Božjega Sinu na zemljo in z lastnimi očmi videti, kako ubog in zapuščen je hotel biti, ko se je rodil iz ljubezni do nas». Janez je vse pripravil po željah Frančiškovih in proti polnoči so bratje menihi prišli v gozd, in vsi prebivalci teh krajev so prihiteli, pa še prav naglo, da se udeleže tega božičnega praznovanja. Vsi so nosili prižgane baklje in okoli dupline so stali bratje s svečami; tako da je bil ves gozd pod temnimi oboki orjaški bukev razsvetljen kakor o polnem dnevu. Svečenik .je služil mašo na jaslih, ki so bile za altar: da bo nebeško dete osebno pod podobo kruha in vina navzoče tam, kakor je bilo osebno navzoče v jaslih v Betlehemu. Pa glej! Nenadoma Janez Vellita prav jasno začuti, da leži dete, pravo dete, pa Kraški božič. —: (V »roa Je stopila...) Muti božja je šla čez Kras z Jezusom v naročju, otožno lep je njen obraz kot jasno nebo v noči. Mimo borov in gmajn je šla in Jezus je z drobno roko žegnal polje: Da bi jim drago bild... ■Žegnal je ljubo kraško zemljo. Mimo tihih, belih hiš je Marija šla tu in tam je potešilna vzdih, njema roka blažena. V srca kraška je stopila Mati z Jezusom, tiho se pogovorila, kaj v polnoči sveti poje zvon. sredi, nato bolj proti glavici, da bi se uiu ne zlomila in jo hotel podrgniti ob notranji del telovnikovega roba. Ni sc ■upal. Bal se je neuspeha. Verjemite, da nama je-tolklo srce, kakor da> visiva nad brezdnom. Slednjič se je oče opogumil, se ozrl po meni in dejal: «Ne sopi premočno, da ne ugasneš!« Končno: »Sveti križ božji!« — oče je podrgnil prvič, v drugič.... duh po žveplu je planil v nosnice, od glavice so sikali zelenkasti, jedva vidni plamenčki... Nekaj minut pozneje je nastal kres. Najina usta se od smeha sploh niso več zaprla. Le oče je zdaj zdaj kašljal in pljuval kri. Kmalu je bila koča topla, udje segreti, v loncu je štropotaia pod-metenica, noč je legala na zemljo, sveta noč, blažena noč, ki nikoli tako nisem občutil njene topline in globoke hvaležnosti do Boga kot tistega večera. Povečerjala sva, pomolila, nato sva sedela in nalagala polena. Nenadoma sem zinil jaz iz misli: «Pa — če bi se vžigalica ne bila vžgala....« Leta 1223. je mogel Frančišek praznovati božič na tak način, ka-koršnega svet ni še nikdar videl. Imel je v mestu Grečo prijatelja in dobrotnika, gospoda Janeza Vellita, ki je bil daroval, njemu in bratom njegovim, skalovit in pogozden griček, da se tam ustanove. Frančišek ga je torej poklical k sebi in mu rekel: «Želim s teboj slaviti noč rojstva Kristusovega; in poslušaj nekoliko, kaj mi je prišlo na um! V gozdu blizu našega samo- mrtvo ali speče, v jaslicah; — in vidi Frančiška, kako se približa in vzame dete nežno na roke, in ono se prebudi in se nasmehne in mu z ročicami poboža bradato lice in surovo sivo haljo. Pobožnega duha in ves razsvetljen od nebeškega veselja je božji svetnik pristopil k jaslim. In njegov glas, močan in sladak, njegov jasni Saj to ni bilo tako smešno. Le predstava, kako zdaj sediva ob ognju gorka, sita, a bi v drugem slučaju žalostna zmrzovala, je tako vplivala, da je oče zagnal velik smeh, se ni mogel ustaviti, se pričel daviti v kašlju in bruhnil kri.... Čez pol ure je umrl...« Pripovedovalec je končal. Nehal sem se smejati, konec vendar ni bil smešen. Tudi skozi Matečeve oče je za1 hip blisknilo nekaj tožnega. «To je bil torej njegov zadnji smeh?« «Preden je umrl, mi je dejal, naj ga denem proč od ognja, da ne bo žačel prehitro smrdeti. In naj ne hodim v dolino, preden se sneg uleže, še pri tem se je smehljal...« «Prcd smrtjo ga smeh ni obvaroval«, sem dejal. «Skozi življenje mu je pomagali. Na svojega očeta nikoli ne mislim z žalostjo, vselej s smehom. Ali nd bolje tako?« Pa bo že res, da je bolje tako. in melodični glas je vzpodbujal vse, ki so okoli njega stali, naj prejmejo Najvišje Dobro. Brat Frančišek je pridigal o Detetu Jezusu z besedami, iz katerih je odsevala sladka tolažba. Govoril je o ubogem kralju, ki se je to noč ponižal roditi se, govoril je o Gospodu Jezusu v mestu Davidovem. In vsakokrat, ko bi moral izreči Njegovo ime, Ga je s srcem plamenečim od ljubezni nežno imenoval «Deček iz Betlehema«. In bese- do Betlehem je izgovarjal z glasom podobnim glasu ovčke, ko meketa. Zelo pozno je sveto opravilo končalo in vsak se je vrnil v svoj dom s srcem, ki je močno tolklo od veselja. (Tu opisane jaselce sv. Frančiška Asiškega so bile baje prve jaselce. Od tedaj se je ta navada razširila po vsem kristjanskem svetu). SIROMAKI. «Siromaki so vredni soču. vredna prijateljstva in ljuba vi. Trpe in mučijo sc — za druge, ki jim nikdar ne pokažejo srca, marveč jih samo tlačijo sebi v korist. Čemu se tako ravna s človekom, v katerem odseva božja podoba? Pri delu človek rabi vso svojo moč, duševno in telesno, zato zasluže več nego le slabo plačo«. (Krekov socialni evangelij). Božič v Brdih. (Otrool čakajo.) Ob betlehemski stalici otroci so svečke prižgali bele in rdeče. In čakajo. Na slamici Jezušček spi. nad hlevčkom zvezda trepeče. X O zvezda, povej s katerega neba si med nas sirote [zašla. Naš očka je v zlati deželi, si ga morda srečala? Vsi proti vratom zrd, s pričakovanjem zrd do polnoči! .... Tam zunaj pesem zvonov čez lir da valovi. PASTIRJI. Prvi, ki so počastili novorojenega Gospoda, so bili pastirji. Na vzhodu velja pastir za človeka najnižje vrste. Pastir je zadnji med hlapci. , Tako ni bilo v Palestini le ob času Kristusovem, marveč je še danes, če, potuješ v avtu iz pristanišča v Jafi proti Jeruzalemu, pa opaziš na desni In levi po saronski in sefedski planjavi bose krepke postave, s sikomiorno ali hrastovo palico v rokJi. Oblečeni so ti pastirji prav borno. Preko ramen jim binglja ovčja koža, na glavi imajo kot pri nas plevice zvezano črno ruto. Za pasom jim tiči kako rezilo ne tolikanj proti roparjem ali volkovom, — te odganjajo veliki psi — kolikor zato, da si vrežejo piščali na katere piskajo v peščeno in pusto pokrajino otožne ju-trovske melodije. Tem nizkim ljudem se je torej Mesija prvim razodel. Iz sladkega spanja zbujeni so pohiteli prvi od vseh ljudi k ja-selcam in počastili božjega pastirja. * Božič v Gorah. ' - r (Le mati Je ostala,,.) V cerkev so poklicali zvonovi, s prsti rahlimi potrkali na vrata, zašumeli v Gorah so domovi, vstali so otroški klici: Gremo, tata. Med temo odmevajo koraki, kakšna luč tu, tam beseda zadrhti, zvezd ni, čez in čez so zgrnjeni oblaki -zvon nocoj za pravo pot skrbi. Vsi so šli' k polnočnici, le mati stara v hiši je ostala ob brleči sveči; rožni si je venec poiskala, ob ognjišče stisnila život drhteči — in molitev na molitev je vez&la: za družinico in za živinico, za hišo in za slednjo njivico, dokler ni na obraz ji rahla sreča [posijala... Angel jim je naznanil, da je rojen Kristus Gospod. Kristus po grško Hri-stos se pravi po naše Maziljenec. Ta beseda se po hebrejsko pravi Mesiah (navadno pišemo Mesija). Izraelci so namreč svoje kralje v znak časti in oblasti mazilili z dišečim oljem. Kristus pomeni torej Maziljenec ali Kralj. Judovsko ljudstvo je pod imenom Mesija pričakovalo Odrešenika. Zato se je naziv Mesija izključno rabil1 le za Odrešenika. Ime je bito splošno znano. Pastirji so brž razumeli angelai, ki jim je naznanil, da je rojen Kristus. Ime Jezus je naš Gospod dobil šel* pri obrezovanju. Glejte, kako čudna so pota božja: • rojstvu Kralja zvedo najprej najnižji, pastirji na Jutrovem. Prvi kristjani so potem pisali, da s* trije ali štirje od tistih svetonočmih pastirjev postali Gospodovi učenci. 12 £T - Via Imbrlanl 14 - Telefon it. 73-87. = Ženski kotiček Z.DR A V.N I K Dr. Emilio Gresic, oče se je preselil v Gorici s svojim ambulatorijem na Piazza Vit-toria 5 nasproti lekarni Cri-stofoletti. Cevljarnica FORCESSIN Med delavci najbolj priljubljena Trst — Caprin 5 pri Sir. Jakobu —” Trst, Ljniiezen ali strast? Bog je v svoji modrosti človeka tako ustvaril, da sam zase ni vsestransko harmonična celota. Za svojo dopolnitev in zunanjo izpopolnitev potrebuje še drugega, ki se mora ž njim združiti v naj-fležnejši skupnosti življenj« in ljubezni. To izraža beseda božja: «Ni dobro človek u samemu biti. Naredimo mu polnočnico, njemu enako«. Mož in žena naj se medsebojno dopolnjujeta, vsak naj da in bo drugemu to, kar mu manjka, po čemer hrepeni. Mož presega, ženo po svojih telesnih in duševnih silah. Žena hoče v njem gledati junaka, ki ga spoštuje im občuduje, ki zanjo dela in zasluži vse, kar je za življenje potrebno, ki svojo ženo ceni in ji svojo ljubezen tudi dejansko dokazuje, na katerega se more žena nasloniti in se ga okleniti, čigar vodstvu se v zaupanju prepusti z vsem, kar je in kar ima. — Mož hrepeni po pomirljivem, ljubeznjiven, razveseljujočem vplivu žene, hrepeni po tovarišici življenja, ki skrbi za dom in otroke, ga krepča in tolaži v težkih urah, deli ž njim veselje ter razliva s svojim solatnim bitjem nad celo družino to, kar dela dom prijeten: mir, zadovoljnost, radost i,n ljubezen. „Dv& v enem". Življenje nas uči, da se v doraščujo-čem človeflui vzbuja hrepenenje po tovarišu, polasti se ga nekak nemir, čuti, da mu nekaj manjka, spozna, da «-ni dobro človeku samemu biti«. In če sreča v življenju osebo, ki mu ugaja in o kateri upa, da mu bo dala vse po čemer hrepeni, zaživi v njegovem srcu čustvo ■ljubezni in nagnenja do nje. želja, da bi jo posedoval, tako naraste, da zapusti po božjii besedi «človek svojega očeta in svojo mater, in se drži svoje žene (svojega moža), in bosta dva v enem«. Drug drugemu zadostujeta, in za vse, kar sta zapustila, ju preobilno odškoduje medsebojna posest. Podlaga od Boga hotene zakonske ljubezni mora biti spoštovanje in čislanje. Zakonski drug mora gledati v zakonskem drugu v prvi vrsti in pred vsem podobo božjo, božjega otroka. Saj temelji čast in veličina človeka v njegovi neumrjo-či duši. Vir izrednega nagnjenja do vzljubljene osebe morajo biti. njene plemenite lastnosti in kreposti, ljubezen mora biti posledica dobro premišljenega sik k'pa, da hoče za drugega živeti, da hoče iti skupno s svojim zakonskim drugom skozi življenje proti večnemu cilju. Potem se bosta mož in žena toliko bolj prisrčno zbližala, kolikor dalje živita. Drug na drugemu bosta opazila vedno več lepega in plemenitega, srečna bosta, ker sta se našla. že v času zaroke se spozna, ali poživlja zaročenca prava ljubezen, ki sloni na medsebojnem spoštovanju in se razodeva v dobrohotnosti, ali pa je njuno nagnjenje samo strast. Prava ljubezen ju varuje vsega, kar jih dela slabe, kar vodi v greh. Marsikateri zakon je nesrečen zaradi tega, ker ni medsebojnega spoštovanja. A spoštovanja ni zaradi grehov, storjenih v času pred zakonom. Zaročenca si nista znala osvojiti plemenite, globoke ljubezni, ki edina gradi zakonsko srečo. Prava ljubezen. Ta prava ljubezen moža in žene se razodeva v medsebojnem sožitju na podlagi zakonskih pravic. Božja naredba je to in kar Bog določi, je plemenito in dobro, samo rabiti se mora. tako, kakor hoče Bog. Otrok mora biti spomenik njihove ljubezni, večni spomenik, da so se starši imeli radi na plemenit način. S tem medsebojnim posedovanjem je združeno močno čutno ugodje. To ugodje pa ne sme biti izključni cilj zakonskega sožitja. Saj človek ni prejel od Boga svojega plemenitega duha in svojega razuma zato, da ne bi imel prav nobenega smisla za svetost in visokost očetovske in materine časti, da bi v zakonu gledal samo možnost, da zadosti Svojim nižjim nagonom skrbi za ugodje svojega telesa. Vprav v tem oziru mora človek nastopati in delati kiot bitje, obdarovano z razumom, kot -gospodar svojih čutov, ki ga nikdar ne vodi slep nagon. Zakon mora biti cvetoč, radosten vrt, ki je skrbno negovan in dobro urejen; in ne pragozd, ki ga preraščajo in razjedajo’ divji in neugnani življenjski nagoni. Ah, te ženske! Kemal svoje Turke prav po evropsko «rihta». Najbolj se dopadejo novotarije mlademu ženskem svetu. Par prav »evropskih« dogodbic beremo v stambul-skili (Stambul = Carigrad) listih. 1. Sadika Hanum, 18 let stara, je obljubila 19 letnemu Ned jati da bo njegova žena. Njena mati pa ni hotela o tem nič slišati, marveč je prisilila Sadiko k zaroki z drugim mladeničem. Sadika neko noč pobegne. Mati pošlje policijo k Nedjatu, češ, Sadika je gotovo pri svojem ljubčku. Izkazalo pa se je, da je modernizirana Turkinja s tretjim pobegnila. 2. Mlada Sehra Hanum se je življenja naveličala. Nesrečna ljubezen. Sehra si kupi jodove kisline in si pripravi smrtno pijačo. Potem začne pisati s tresočo roko- pisma staršem, prijateljicam in seveda tudi njemu. Pisma odnese v bližnji nabiralnik. Ko se vrne pogumno izpije strup, vzame «njegovo» sliko v roke, leže na postelj in čaka smrti. Pa jo od nikoder ni! V sobo prideta dve prijateljici. Njima pove Sehra, da je vzela strup. Brž gredo po zdravnika, ki ugotovi, da lepa Sehra ni pila strupa, marveč nek — čokoladni izvleček. 2JAHVAt,A Podpisani se tem potom zahvaljujem slavni zavarovalni družbi „La Fondiaria“ ter njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Bar-kovelj za pravilno in hitro mi izplačano požarno odškodnino. Ker je ta družba zelo kulantna, jo vsakomur priporočam. ŠONC FRANC, Tomaj 55. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog in oče IVAN NIELJAVEC bivši tiskarski vodja 13. decembra t. 1. ob il. uri predpoldne, izdihnil svojo blago dušo. - Pokopali smo ga 15. decembra. Istočasno se- zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali na katerikoli način izkazali svoje sočufje. Žalujoča vdova in otroka. I!ill!!llllllll!lllllllllll!lllll!l!ill!lllll!l!!lllllll!!ll!llllllllllllllll!lll!lllllll!lllll!ll!lllilllllllillllllll!llllll Božična razprodaja blaga po zelo znižanih cenah pri tvrdki Silvio Levi platno od I. mada.polain prvovrsten » Platno «Madonna» extra » češko platno » Jajčasta kožica » Platno za visoko rjuhe 1.50 m » zelo debelo platno visoko 7.50 m » Fušianj za obleke » pregrinjala prvovrstna « prtiči prvovrstni « brisače « » velike gobaste » posteljna pregrinjala » težka pregrinjala- » 15.— » Š Platno za vezenje m. 1.20 » G.80 » 9 moške nogavice » 1.50 » S ženske nogavice « 1.75 » ■ iro 9. r 1.70 n 2.40 » 2.80 )) 3.— )) 2.80 )) 4.50 » 5.80 )) 1.80 )) 5.50 )> —.95 „ 1.80 » 4.5)0 )) 18.— )> 15.— )> 0.80 )) 1.50 )) 1.75 )) 1.80 » perkal za predpasnike Velika izbera po zelo ugodnih cenah [ter vetlika zaloga cajlia za obleke po 6 lir. !li!l!!llll!ll!!IDIIIIIIIIIIIIII!III!!ll!llllilllli;illlinilllll!ll!ll!llllllllll1IIIIIIIIIIIIIIIllllll!!ll!lll|{IIIDI ■■a»»saa Izšel je VEDEZ za leto lOSO cena Lir 3.60 Pismena naročila se izvršujejo le proti predplačilu Lir 4.20 Dobiva se v knjigarni ŠTOKA Trst, Via Milano št. 37 in pri vseh podeželskih trgovcih. Kmetovalci! PKBKIvIC Podpisani Josip Orel živ. Josipa iz Kazelj 23, obžaljujem vse žaljivke ki sem jih izrekel proti g. Štefanu Zab-ricu iz Kazelj 29 ter se mu zahvaljujem, da je ostopil od kazenskega postopanja. Kazlje, dne 26, X/28. JOSIP OREL. Pristno tropinsko žganje Dobite vedno pri odlikovani zadružni žganjariji v DORNBERGU! Naročila naslovite: Gospodarka zadrrgp, Montespino (Gorizia) Najvišje cene plačujem za Ne dajte se pregovoriti od nikogar ter ne kupite nobenega posnemalni-ka, predno si ne ogledate mojih posnemalnikov znamke «ROTII'>,ki so izvrstne kakovosti z večletnim jamstvom in so kljub temu veliko cenejši kakor vsi drugi. (P ©snemalnik od 65 litrov na uro samo 110 Lir.) Prodajani jih Uidi po istih cenah na obroke. Zahtevajtecenik, ki se pošlje takoj in brezplačno Istotain se dobijo nemške silaimo-reznice po tov-armiških cenah. Agronom JUST UŠAJ - GORICA, Piazza Vittoria N. 4, zastopnik tovarne mlekarskih strojev Iloth v Stutgartu na Nemškem. Državni patent garantiran Tečaji od 100 L. ? Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Mihec: Tl Jaka pa ImaS zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar? Jakec: Jaz kupujem pri Foroeaslnu, pa še manj potrošim In sem bolje obut ko tl. Mihec:6rem pa šejazgledat za en par k Foroesslna. Jakec : Le pojdi, boš vld«l kake beš zadovoljen. kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago. D. WINDSPACH TRST Via C. Battisti 10 II. nad. vrata Telefon int. 68-81. 16. 00000000000090 Velika razprodaja za božič in novo leto pri Jll’ EconomiaFomigliare" v TKSTU na trgu Pontcrosso št. 5. Rumena kotenina od Lir 1.90 n. MadapoLam » 1.60 platno Madon n a » 2.20 » za rjuhe 150 cm » 4.50 » jajčasta koža » 2.70 piketiran fruštanj za gat.e » 2.90 fruštanj rdeč in plav križem tkan fruštanj za srajce s črtami fruštanj za halje, dvojnait c-cfir za perilo p opel in najfinejši ibrisače, čisto platno meter eoawer ooaith za površnike » rigadin močni » >> dvojna višina » srajce narejene moške površniki iz ciste volne » moški telovniki iz čiste volne » telovniki za otroke iz čiste volne » telovniki za ženske iz čiste volne » maje za otroke » najfinejši velut fantazija » sukno iz čiste volne za obleko 140 cm » Bogata izbera maj in nogavic za može, žene in otroke. Ogrinjala, robci i. t. d. po zelo primernih cenah. Ves mescc december dobe cenjeni ^odjemalci poseben dar pri nakupu čez 20 lir. 00000300000000 3.50 » 2.85 » 4.90 » 2.50 » 3.50 » 2.90 » 19.50 » 2.90 » 3.90 » 11.— 75.— * 17.50 » 0.50 « 29.— » 5.50 » (5.90 » 10.— » MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na ve« kraj« Po ugodnih oenah. Tvrdka Gaatone Dolinart Trst-Via Ugo Polonio &. PEČENKO FERDINAND - TRST, Scaia Belvedere 1, priporoča svojo staroznano iganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina. KROJNA SOLA šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in umetnih cvetlic — združena s krojačnico, otvoritev 1 novembra. — Via Lavatodo 5. Donda-Klampferer. MLINARJA in žagarja išče z novim letom Henrik Filipčič — Dutovlje. POZOR. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je premestil svojo veliko zalogo in kotlarsko delavnico s Piazza S. Antonio “Pri Zvezdi« v ulico Moreli št. 15. — Izdeluje škropilnice najnovejšega sistema. Sprejema vsakovrstna popravila — Toplo se priporoča ALOJZIJ LEBAN, "kotlar, Via Moreli 15, GORICA KAMJON «Fiat» 18 P ali «Ford» 1928 žalim kupiti;. Naslov pri upravi Mal. lista. DRUŽINE, naročite si bogato ilustrirano knjigo «Naš svetovalec v boilezni iu zdravju«, 700 strani in plačalo na obroke,. — Zastopnik: M. Antonini - Aurisina. III. Švejk pred sodnimi zdravniki. Čiste, prijazne sobice deželnega Kazenskega sodišča so napravile na 'vejka najprijetnejši vtisk. Tu je navadno izginila vsaka logika in je zmagoval §, davil §, prskal S. se smejal §, grozil $ in ni odpušid ti možje tukaj so žonglirali z zakoni, o. o-žavali črko din besedo paragrafa, požirali obtožence, skratka, bili so tigri avstrijske džungle, ki so si odmerjali svoj Skok na obtoženca po številki paragrafov. Izjemo je delalo nekaj gospodov (prav kakor tudi na policijskem ravnateljstvu), ki zakonov niso jemali tako i^sno, zakaj povsod se najde med ko-koljem tudi nekaj pšenice. K takemu gospodu so privedli Svejka na zaslišanje. Starejši gospod dobrotne zunanjosti, ki takrat, ko je zasliieval znanega morilca Valeša, niko i ni poza/bil reči: «Izvolite sesti, gosp.. I Valeš! Cdejte, slučajno je tule prazi-u stol!« Ko so torej privedli Svejfea ga je ta pospod s prirojeno ljubeznivostjo poz-v,.i sede in je rekel: Ti. vi ste torej tisti gospod švejk?» NA PRODAJ JE POSESTVO obstoječe iz hiše*, gospodarskega posllopja, vinogradov, gozdov, njiv in travnikov. Cerna zelo nizka. Naslov pri upravi.___________ TRGOVINO S HIŠO im gospodarskim po-sJopjeni, posestvo z bukovim in hrastovim gozdom prodam. V hiši vodovod in električna razsvetljava!. Naslov in opis posestva pri. «MaJem listu.-«.____________________ V GORICI uOreficsria Moderna" -CorsoVerdi 13, kupuje srebrne kr o- ne po najnižjih cenah TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prak / :\ „ -J «.« Ir PRODA SE ali po da v na.jem velika enonadstropna hiš«, obstoječa iz 12 prostorov, kjer sc nahaja dohroidoča gostilna, trgovina in trafika. Zelo prometen kraj v Vel. Žahljah št. 89, Zraven hiše je tudi hlev in dvorišče za hišo pa 1000 m2 vrta. Natančnejša pojasnila daje Lastnik: M. Stubelj Podlasi 66 p. Štanjel. POZOR KMETOVALCI! Filip Bizjak iz Potoč št. 17, naznanja vsem, kmetovalcem, da si je nabavil mrjasca pristne nemške pasme. NEVESTE POZOR! Za 300 Lir kupite žimnice in vzmeti za 2 postelji. Tapet-nik Viktor Jelerčič Trnovo 2 — Po stojna 89. 23 LETNI MLADENIČ elektricist, išče kaikoršnokodi službo1. Ponudbe na upravo. POSOJILA NA VKNJIŽBO po 6% z 10 do 51) letno amortizacijo, posojila po 5l/z"/c za zgradbo kmetijskih poslopij, svinjakov in hlevov; agrarna posojila po 3l/o% za na-Vup zemljišča ter brezobrestna posojila na starostno obrabo in vsakovrstna druga posojiila ter rešitev voijine odškodninske, vštevši rekvizicij-ske zadeve., preskrbi najhitreje gosp. Anton Trampuž, sod. ofic. v pok v. Go-rici — ,via Garibaldi št. 20/1. MLEKAR izvežban v vseh mlekarskih p,oslih, z večletno prakso išče službo. Nastopi takoj ali po dogovoru. Event. sprejme tudi mlekarno v najem. Ponud-be na upravo,. SOBNA MOBILIJA v dobrem stanu se proda v Lonjerju št. 219. Krojni tečaji krojačem, šiviljam, pletiljam v Ljubljani ali po pošti, z učnimi zvezki. Ob zaključku šolske izprave in izkaz. Zavod priskrbi učencem dovoljenje bivanja v Jugoslaviji, osklrbo in službe. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg. 19, F. Potočnik diplomiran v Italiji z naslovom krojnega profesorja. Primarij Dott. D’0S\?flLD0 Speoljalist za očesne bolezni se je preselil v via Oante 10. Sprejema v GORICI od 10-18 in od 3-4. Geom. FR. SCHWEIGERI Zapriseženi cenilec = SORICA, VialB XXIV Maggls, štev. II = poskrbi v najkrajšem času za Agrarno posojilo od 6% napravi tozadevno prošnjo in cenitev. Velika zavarovalnica ■ Išče agente - • .it. po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnosti Ponudbe: Assicurazioni, TR1ESTE -Via Valdirivo 32,1. MAJOLICNE PECI za kurjavo z drvmi od Lir 110. naprej BlDVflHHISFEHZfl TRST Via Coroneo 5 Tel. 70-12. Ortopadični Zavod A. ZECCHI ^ TORINO - Via Roma 31, I. Aparat ZEOOHI ustavi KILO Srčna zahvala dveh zakoncev z Beneškega. g O c* © 0 O a Gospa Salute in gospod Josip D’ Alpaos, bivajoča v Garna D’ Alpago, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji fotografiji s poobla-? stilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno 3 stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega 1 lahko brezplačno poskušajo prizadete osebe: moški, ženske in £ otroci, pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh in sledečih krajih : J Trst s v četrtek 27. in petek 28. decembra v hotelu „Mocenisiou. S Reka a v soboto 29. in nedeljo 30. decem. v hotelu L’„Albergo Italia“ Dr. Delneri Gilberto v GORICI — Zdravnik — za očesne bolezni in predpisovanje očal. Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Corso Verdi 28. SMILAJOD Vsebuje jod in je vsled tega priporočljiv za čiščenje krvitežko dihanje, kronični katar ter posebno dober za osebe nad 50 let stare. Cena steklenioi Lir 10.— Zavživa se vedno eno uro po jedi 2 žlici na dan. LEHARHA C9STELLflN09ICH TRST - via dei Giuliani ftt. 42 “"15 Lastnik F. BOLAFFIO. Gostilna „ALLE C0RRIERE“ vi n Komatjna -X (zraven kavarne ..Pabris") Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi z dežele in postajališče korijer na vse kraje - Priporočata se vdana ŠTRANCAR in PERIC. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Lepi molitveniki V.a mladino priporočamo: Kam greš? (200 strani). Cena 3.70, 4.—, 5.50, 9.— lir; usnje 11 lir. Angelček (192 str.) 11 različnih vezav, cena od 2.50 do 11 lir. V zalogi tudi vsakovrstni drugi molitveniki v 40 različnih vezavah od preprostega platna do finega pristuega usnja in umetne kosti. Katoli&ka knjigarna v Gorici, Via Carducci 2. KMETOVALCI Vi dobite od živinoreje najvišji donos z naročitvijo edinega posne-tnalnika DIABOLO kateri je prvovrsten ŠVEDSKI SVETOVNI izdelek. Plačuje se lahko v obrokih Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago. HNUT 30HS0N, BOLZANO Pojasnila dajeta zastopnika: Vittorio Jonson, Gorica via Contavalle 4 Šonc Viktor - Tomaj. TVRDKA G. STRUCHEL naslednik G. Cnret | Via Mazzini 36 — TRIESTE — JTia S. Caterina 7 Vse>||t>lag;o; \ rešeno pri požaru, se prodaja $po^|izrednih cenah Perilo - Volnenina - Žamet - Svilno blago - Pliši - Karakill - Nogavice -Rokavice - Kože za našive - Čipke - In razne drobnarije itd. Odrezki se prodajajo po najnižiih cenah. / LAMA TRIESTE^\ 6ARANT1TA / LflMfl „TRIESTE“® Trst, Copso Garibaldi 19 jbolj koristni darovi za BOŽIČ ------------------- Strojčki za britje, vzorec Gillette od 3.— L. dalje. Strojček za striženje 18.— L. Garniture najfinejšega orodja za vrtanje od 9.50 L. naprej. Orodie za rchodelce in profesijoniste. Posebnost: Noži, britve, škarje, znamke »Solingen". — Vse zajamčeno in dober kup — Copso Garibaldi 19 (prej Barriera) Na majhne obroke obleke, paletots, štajerske suknje, dežni plašči, blago za obleke, fuštanj, perilo, kape, dežniki itd. TRST, piazza delia Horsa 7,1. nad. ZLATARNA Albert Povh TBBT, Via Kazzlni it. 46 kupuje krone po 1*46 Propravlja in prodaja zlatenino Kompletne pogrebne opreme: I. razreda od 300 lir naprej n. „ ; 200 „ „ ni. „ » ioo „ „ pogrebi otrok od 25 lir naprej. J. SAKSIDA - DOBNHEKG 3. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA j SPECIJALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI •SPREJEMA V GORICI Na Travniku štev 5 II.ji ■ od 9-12 in od 3-5. Če potrebujete obuvala in hočete svoj denar koristno izdati, pojdite v staro in dobro znano ČEVLJARNO VODOPIVEC St. 29 via Riborgo — TTRT — via Riborgo it. 29 kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in luksuriozne. PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri. KMETOVALCI!! Podpisano zastopstvo javlja poljedelcem, da je prevzelo glavno zastopstvo za Julijsko Benečijo družbe „L'Eu-ganea", zavarovalnice za govejo živino s sedežem v Padovi. Ista nudi poljedelcem sledeče ugodnosti: 1) Izplača odškodnino v iznosu 90u/o vrednosti zdrave živine v slučaju pogina goveje, živine, če je ista poginila vsled bolezni ali (drugih^ vzrokov. 2.) Dovoli odškodnino v sledečih slučajih:' a) Za splav po šestem mesecu nosečnosti L. £0.— l) Za mrtvorojeno tele L. 80.—' c) Za tele ki je poginilo 3 dni po rojstvu L. 100.—'“ d) Za tele žrtvovano'da se reši krava L. 200.— Za oba dvojčka se odškodnina pod a, b, c in d pomnoži za 50°/o> **<- enega pa zmanjša za 25°/0- Premijo določi vsako leto občni zbor. Plačuje se v dveh polletnih predujmih in se izplača z ozirom ra čas in na zavarovalno glavnico. Nobena družba doslej ni še nudila boljših ugodnosti in ne določala tako nizkih premij kot družba „L' Euganea7'. Vsak pameten in previden posestnik, naj pred zavarovanjem zahteva od družbe pravila pogoje, police, cenik izplačanih odškodnin, tarife, predhodne stroške ter bo spoznal da nobena družba ne nudi ugodnejših pogojev in da družba „L’ Euganea" zasluži prednost bodisi vsled točnosti pri izplačevanju, bodisi vsled jamstev ki jih nudi. Družba „L’ EUGANEA" odškoduje tudi nezgode povzročene vsled bolezni na parkljih ali vsled kake druge kužne bolezni. ISčemo zastopnike za občine v Jul. Benečiji kjer jih še ni - Izvrstni pogoji! - Pošljite pisane ponudbe in referenze^ „L’EUQANEA“ Zavarovalnica za govejo živino. Glavno zastopstvo v TRSTU, Via Valdirivo 32 loaaoaaooDOOGoaaooooa ® ^ ’ "Trjpina narejenih oblek in konfekcij DAVIDE CAlfALIERO TRST - Corso Garibaldi 5, Tel. 79-32 (prejšnja Barijera); Bogata izbera oblek, površnikov, paltotov, nepremočljivih plaščev, jopičev, podloge iz kjimelne dlake, trench coats in gabardines za može, mladeniče in otroke. Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. • Specialiteta v plavili in črnih oblekah -. Krojačnioa 1. reda. . ——- - Govori se slovensko Zmerne cene. — Cene konkurenčne. iaaaooDaocioDODaaaooDa 0 SS. 'T. I. Sooleto Anonima P. — Milano Za praznike izrabite priliko! VELIKA RilZPRmi 9SEE9 BLBEfl f falirane tvrdke Canterfno TRST - Via Felice Venczian št. 9. —— Svila - Volna ■ Kotenina - Drobnarija - Robci - Nogovice ■ Rokavice -Plahte ■ Volneno blago za obleke -Brisače - ostanki Primerjajte nekatere naše cene: Paletot . . L. 80.— Pullower . . od L. 16.— naprej Svilene šerpe 3.90 „ Moške nogavice . . od L. 0.95 do L. 8.75 Ženske nogavice 2.50, 3.95, 4.90 Ženske nogavice svilene . . . . L. 3.95 Kapok 5.90 kg. Kovtri 55.- Volna . . od L. 3.90 naprej Kravate 1.50 „ — itd. itd. itd. Cene absolutno konkurenčne. IgCOOOOOOtCIOOOOOCOOi Kajboljše čevlje ima ir Trstu v zalegi Matija Pahor Tr«t — Vit* Aroate lO — Trst LASTNA IZDELOVALNICA TT-'33aKzrvv5vva' Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih po vse 2 želskil TRICSTE-VU AWCATA 19 Pahop Jb na sejmu: 8. v Podgradu, 10. v Št. Petru n.K. 12. v Sežani 13. v Lablnju Istra, 16. v Trnov.-Blstr. ioooaaoaoaoioioaooaai laoaooaoooaaoi