Poštnina v gotovčini plačana. Štev. 42 Cena ednoga drobca 1 krona. 16. oktobra 1921. Leto VIII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje. Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1.50 fil. za ednok, za večkrat popüst. Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na te naslov se sme poslati tüdi naročnina. Slovenci smo. Nega gršega na sveti, kak gda človek zataji svoje pokolenje. Nema stvar toga ne dela. Slaviček, kosek, gujček, ščene, pišče, tele itd. itd. obdrži svoje pokolenje i ne sramüje se svoje „materne reči." Samo človek dela tű izjeme. Té večkrat zataji, kakša krv njemi teče v žilaj, kakše prsi je cecao, kakše materne reči sladkoča ga je zibala. Pri velikih naroda]' te slabosti nej. Pri vseh malih tüdi nej. A vendar najbole pri malih. Za 'zroki zdaj ne pitajmo. Glejmo samo to žalostno dejstvo. Slovenska mati ga (jo) je rodila, slovenski, se včio (včila) moliti, slovenski je gučao (gučala) doma v hiži ali z sosedi — i Šla je v varaš i šo k vojakom ali v fabriko, alí na slüžbo, ali postao je gospod „ pisač" i postala gospodičina „lerafca“ ali küharca ali gospa „ štacunara" i kaj spodobnoga z namršenov glavov brez f črto ja i šürca — i nesta več Slovenca. Eden je Vogrin, drügi pa nemec, ena madjarka, drüga nemica. Stariš niti ne vidi nemški ali madjarski, sin. hči pa tajila ka sta Slovenca. Te prizor najdemo neštete krat. Zaistino grdo, protinaravno delo. Tisto si osvajam, ka nesam i nikdar ne morem biti, ár krvi si ne morem spremeniti. Slovenec sem! Zakaj bi to tajio? Lejko zato, ka je slovenski narod tüdi na božo podobo stvorjen kak vsaki drügi? Ali zato, ka so Slovenci delavni, mirni, bogaboječi ljüdje? ali zato me sram svojega pokolenja, ka sem meo poštene stariše ? ali to ge mi ne vidi, ka je pravičen Bog tüdi Slovencom ponüdo po tmičnih jezerih letaj páli lastno močno državo? Ali za to neš- četa spoznati svojega pokolenja, ka je Slovenec bistre glave i se navči hitro vse jezike ? Ali zato, ka mámo Slovenske šole i urade? Ali zato, ka naša deca prido po letaj do slüžbe v vseh urada] ešče pri višinih ? Ali nas to peče, ka mamo vekši orsag kak Vogri, Bulgari, Austrija, Danija, Nor-vegija itd? Dajte odgovor, zakaj kričite proti svojemi pokolenji i svojemi orsagi ? Kričte proti krivicam, ne pa proti orsagi, te juš mate i to Vam je tüdi dužnost. Ščete mokro- vrana biti, tam prek med sühinji? Mokra te i té so vsikdár bite. Ve ste to že probali. — Slovenec sem. Seznam in razporedba občin, ob priliki preglejüvanja invalidov v Dolnjoj Lendavi i Murskoj Soboti. 1.) Dne 10. decembra 1921. pridejo v Dolnjo Lendavo k preglejüvanja invalidi iz sledečih občin: Dokležovje, Bratonci, Lipovci, Gančani, Beltinci, Hotiza, Kot, Kapca, Gaberje, Petešovci. 2.) Dne 12. decembra 1921. pridejo v Dol. Lendavo iz občin: Bükovnica, Bogojina, Filovci, Ivanci, Strehovci, Čentiba, Genterovci, Gornji Lakoš, Dolnji Lakoš, Pince. 3.,) dne 13. decembra pridejo v Dol. Lendavo iz občin: Renkovci, Dobrovnik, Jošec, Žitkovci, Kamovci, Banuta, Dolina pri L., Mostje, Mala Polana, Vel. Polana. 4.,) dne 14. decembra pridejo v Dol. Lendavo iz občin: Ižakovci, Melinci, Gor. Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, Črensovci, Gomilica, Trnje, Žižki, Nedelica. 5.,) dne 15. decembra pridejo v Dol. Lendavo iz občin: Odranci, Lipa, Motvarjevci, Radmožanci, Žitkovci, Kobilje, Turnišče, Dol. Lendava, Dugoves. 6.,) dne 16. decembra pridejo v Mursko Soboto iz občin: Adrijanci, Gor. Petrovci, Markovci, Šülinci, Ženavlja, Noršinci, Lukačavci, Lucova, Boreča, Čöpinci, Stanjovci, Rakovci, Rakičan, Nemčavci, M. Sobota. 7.,) dne 17. decembra pridejo v Mursko Soboto iz občin: Budinci, Vel. Dolenci, Mali Dolenci, Šalovci, Hodoš, Krplivnik, Somorovci, Središče, Damanjšovci, Križovci, Peskovci, Markišavec Pucinci, Martjanci, Moravci. 8.,) dne 19. decembra pridejo v Mursko Soboto iz občin: Matjašovci, Trdkova, Koštanovci, Mačkovci, Panovci, Dankovci, Košarovci, Moščanci, Kükeč, Kančovci, Ivanovci, Lančarovci, Vaneča, Bokrači, Dolina na Goričkon. 9.,) dne 20. decembra pridejo v Mursko Soboto iz občin: Mlajtinci, Andrejci Krnci, Tešanovci, Sebeborci, Berkovci, Čikečkavés, Fokovci, Ivanjšovci, Moranovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Vučagomila. Občine pod Maribotsko komando so že dobile poziv. S pregled jako pametno se začne v toplejših dnevaj že toga meseca. Župani Vše potrebne spise od invalidov, naj prineseo v Lendavo 9.decembra, ki do preglejeni v Lendavi. Ki do pa preglejeni v S boti, tistih invalidov spise pa naj ótlnesijo v Sovoto 15. decembra. Preglejüvanje se začne seli ob 8 vüri predpoldne. Javijo naj se vsi, ki so dozdáj bili že preglejeni ali ki so ešče nej bili, čiravno so slüžili v bojni pod, (C)toje kak kakši delavci itd. či so prišli s slabši m zdravjom domo kak so šli tal Opominamo vse invalide naj te prilike ne zamüdijo, ar več preglejüvanj ne bo i zdaj pri teh se določi stalen procent za pokojnino. Vsi invalidi, ki soldati svoja uverenja našemi g. poslanci, te dobijo nazaj pri njih. Ki so bliže naj prido po njé, ki so (ja daleč, se vsem odpošlejo po pošti domo. Uverenja so že vidili na komandi v Varaždini, zato pa prido gospodje, da spregled kem hitrej zvršijo i se stalna penzija v kratkom določi. »Uverenja" vsaki mora pokazati pri preglejüvanji. Ki ešče ne bio pregle-jen, naj prinese svedočanstvo, da je slüžo pri vojakaj. Glasi. Minister za socialno politiko je nastavo posebni preglejüvalni urad (specialna inspekcija) za ladje na morji i rekah kak i za železnice, brode, za domačo obrt (lončarija, rešetarija itd.) 2 NOVINE 16. okt. 1921. Amerikanski konzulat razglaša iz Jugoslavije na leto samo 6405 — in ljüdem dovoljeno iti da je v Ameriko, čeravno ma što vidirán potni.list, ga stirajo na lastne stroške nazaj, če je više popisano število že dopunjeno. Leto 1920. se je 20 jezero več oseb izselilo od nas v Ameriko, kak to amerikanske postave dovolijo. Naše oblasti do letos samo do 20. oktobra jemale prošnje za potne liste v Ameriko. Kem se moro kakši kvari povrnoti iz Madjarske, N. Austrije i Čehoslovaške, naj do novembra vložijo prošnjo na centralno upravo za trgovski promet Beograd, Krunska ulica 14. Na prošnji mora biti štempl za 2 dinara, k prošnji pa se mora pridjeti svedočanstvo od davčnoga urada, da je prošnik dačo na l. 1920 i na polovico leta 1921. plačao. — To se tiče, najbole trgovce i palere pri tak zvanih kompenzacijskih pogodbah. Okrajno glavarstvo pod št. 915. pr. naznanja: da je dobilo obvestilo od predstava- pokrajinske uprave v Ljubljani,. 1) ka se za en mesec dokonča delo računanja pri rhar-kiranja bank odvzetih 20%; 2) ka se po tom obračunanji taki začnejo plačüvati odtegnjeni 20% do jezero koron šume; ki bi pa više jezero koron mogli dobiti, tisti ne dobijo penez, nego državne obveznice, štere do njim npsile 3%. Šumo svojo, leta 1935. dobijo nazaj. 3) Tiste jezerke, štere nosijo ponarejene marke se zračunajo potom, ka se korone ztne-nijo v' Dalmaciji, štera je prišlo i deloma še ma priti "pod našo oblast Prebivalstvi Prekmurja! Pod tem naslovom1 pod št. 847/pr. se dr. Lipovšek, voditeo okrajnoga glavarstva poslao v slovenskom i madjarskimi jeziki razglas na naše Prebivalstvo. V tom razglasi se naznanje, ka razmejit-vena komisija nema pravice, kakšté bi pred njov. kričali i manifestirali, našega kra.a odtrgati od Jugoslavije, ar ga je tr.anonska mirovna pogodba pri sodila njej, štero so vse države tüdi naša i marijanska -podpisa^. Ki protidržavna djanja zvršava se kaštiga po novoj odredbi od réda i davanja države z smrtjov ali vozov do 20 let. Razmejitvena komisija ma pravico samo kakšo njivo, stüdenec, šolo šumo itd. to je pri meji stoječe male reči spremeniti, pa nikaj več. Ne dajte se zato sebi na nevoló od hujskačov zapelati. Na večne meše je plačao nekak za j Zenkovič Franca z Hotize lani, gda je misijon bio v Črensovcih. Listek je v uredništvi Novin. Oprosi se domači pokojnoga, naj pride po listek ,v Črensovce. Kak »Samostojni" delajo ceno za kmeta. V Ptüji je senje bilo. I Talijanom neso »samostojni" tečas dovolili küpüvati živini, dokeč so za sébe fal nej kem več spoküpili. Sa- mostojni kmetje“ so naimre ne kmetje, nego večinoma mesarje, je med njimi eden žganjar Drofenik, šteri je v Beltincih i na Bistrici meo spravišče. sküpno na obema mestoma samo pred štiridesetimi ljüdmi. To je bio njihov veliki shod. Med „samostojnimi kmetskimi“ poslanci je eden nadale pomaranžar z Talijanskoga, eden živinozdravnik i eden uradnik, njihov voditeo dr. Vošnjak, šteri je med prvim bio, ki je svojo staro katoličansko vero spremeno z pravoslavnov. To so samostojni „kmetje“. „Samostojni kmetje“ i liberalci so edno. To vsi priznajo. Od spravišča Drofenikovoga je lepo pisao liberalni „Prekmurski Glasnik“, kak od svoje liberalne stranke; Pucelj samostojni minister je pravo ka samostojne tesno vezalje veže k liberalcom, dr. Kukovec, liberalni minister je pa celo popisao v listi „Jutro“ pred kratkim, da „samostojni“ niti neso kmečka stranka, nego edno z liberalci pod drügim imenom da razbijejo krščansko stranko. — Vsaki pameten človek lehko sodi zato, kaj so „samostojni kmetje“? Nikaj drügo kak ravnoisto liberalno blago samo pod drügim imenom, da kmetje Vas zapelajo. Vi te glasüvali na nje, oni pa delali za sébe proti vam. Dozdaj je tak bilo. Mi ne vemo pravde za to, ka bi samostojni živinozdravnik Sok smeo zabraniti izvoz živine naše zato, ka je pred med potjov nekdi pri talijanskoj meji ništeri falat zbetežao. V Medjimurji je küga. Od tistec ne püstite k nam živine, je potrebno. Ali ka bi za volo medjimurske küge mi ne bi smeli vözvažati, te prepovedi nega, niti to ne more biti zrok prepovedi, če je naša mara med potjov zbetežala. Ljüdstvo tak sodi, ka je to pá stára mahinacija, štera dela za žep par ljüdem. Močna roka oblasti fali tű i srce za naše ljüdstvo, nikaj di ügo nej Prosi to' oboje. Naših pesmi je nabrao Ri-hard Orel, glasbeni vučiteo i šolski vodja v Staadreži pri Gorici 13 v Tešanovcih, 14 v Mlajtinci!), 12 v Noršineih. 11 v Bogojini, 7 v Küz-doblani, 13 v Odranbih, 5 v Beltincih i 4 v Soboti. Lani so jih pa dr. Kimovec nabrali okoli 250. V listi ,,Pevec“ jih je nekaj že naštampanih. Od. g. Orla nabrane bopo tüdi. Pobiralo de se še več pesmi srčt/o zahvalijo. Uradni dnevi okrajnoga glavarstva se vršijo v Gornjoj Lendavi 13. okt. 10. nov. i 13. decembra, v Törnišči 18. okt. 15. nov i 20. decembra, v Križevcih 25. okt. 24. nov. i 29. decembra, v Törnišči se vršijo v občinskoj hiži, v ovima mestoma pa na orožniškoj postaji. Začetek vseli ob 10. predpoldnevom. Trgovina z živinov je popolnoma slobodna, to je, vsaki küpec, ki ma obrtni list, sme küpivoti. Tak naznanja okrajno glavarstvo pod št.' 916/pr. Türnišče. Pri zadnjem senji je pali bila tista nesramna mešetarija, kak dozdáj. Obvüpani smo mi domači ljüdje. Na Stajarskom i Kranjskom smejo .Talijani küpüvati, pri nas ne. Tü prej nemajo obrtnoga lista. A če njim Benko odá za 27 K. tisto meso ka je od nas za 14 K. küpo, te njim ne trbe obrtnoga lista. Boli nas, ka lüdstvo strašno potvatja oblast, ka podpira to krivico. Da se k kraji pride, tem vsikdar se ponavlja-jočim pritožbem, prosimo oblast, naj nam naznani, keliko trbe plačati za takše Obrtno pravico, kak jo Benko ma, ka bi si jo radi spravili. Mi bi naimre tüdi radi fal küpüvali i drago odavali Talijanom, kak Benko dela. Vsi občinski agrarni odbori so razpüščeni v Sloveniji po odredbi ministra za agrarno reformo od 11. aug. K 1921. št. 23C02. Gda se priprave zvršijo, do nove volitve. M. Sobota. Prinas se guči, ka so prvejši naši fiškališje, ki so v Maribori zapreti, zato obtoženo ka bi se njim pisarne zaprle i tak prišleki več dohodkov rheli. To1 se tüdi guči, ka so Kleinrata zato zaprli, ka bi meli potem izgovor, zakaj izganjajo iz stana celo familijo i bi njuv stan na novidezno pošten način mogo prevzeti, naš povsod pfedobro poznan liberalni fiškališ. Ka je na tema dvema glasoma istine, ali laži, mi ne moremo kontrolirati. Edno je pa istina, ka bi se z liberalne pisarne jako lepi stan dao napraviti i ka liberalni navuki, šteri se v toj pisarni odavajo, nikomi neso na hasek, nego samo na kvár. Zahtevamo zato odločno, da sé ta soba kem hitrej vötiá za stanüvanje kakšemi Siromaki. Štemlpne (koleke) na domovnico "trebe za 20 K, na novo slüžbeno knigo za 8 K, za nadeljno cblastveno Podpišüvanje-v njo za 4 K, za potne legitimacije je pri meji ali v orsagi za 8 K. Potni listi (legitimacije) v mejah države (v orsagi) so odpravljene. Meti je more samo tisti, ki potüje prek meje ali v Belgrad. Krog. Naše ravensko ljüdstvo je ogorčeno zavolo goričke manifestacije za Madjarsko. Z Kroga je domači nieden ne aretiran, samo z Goričkoga k nam priseljenoga Šandor Matjaša sin, Geza. Bakovci Od nas so odegnati? Lukač Ferdi, Hodošček (Košut) i dva brata Buzeti, — tretji je odskočo — i Pečič Karol. Naročniki, ki so na deset let naprej plačali M. List, dobijo M. Listi kalendar v teh desetih letah, to je do 1926. dec. 31. brezplačno. Prosi se pa od njih dobrovoljna podpora, če so mogoči i če ščejo kaj dati. Štamp je naimre zdaj strašno dragi. 3 NOVINE 1921. 16. okt. Naročniki, ki so na deset let naprej plačali Novine i Marijin List, dobijo Novine, Marijin List i kalendar brezplačno do 1 1926. dec. 31. Prosi se pa od njih dobrovoljna podpora, če so mogoči i če ščejo kaj dati. Štamp je naimre zdaj strašno dragi. Če što pride v Beltince, naj poglédne kože, podplate i drüge šoštarske reči pri našem domačem človeki Škafar Jožefi. Hiša je na glavnoj vulici. Dača na poslovni promet. Kmet kak smo že naznanili, .od svojih pridelkov ne plača poslovnoga davka. Plača se pa té dača (1°/,,) od nepesničnin (negibajoče vrednosti) kak njiva, dužno pismo, pravice (koncesije) itd. Plačajo pa to dačo kase, protokoliname trgovine i društva za dobiček, štere si pri davčnon uradi morejo poskrbeti potrebne pole (A)