GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XIX LJUBLJANA isei IZDALA ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV OOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS Uredil ING. MIRAN BR1NAR ob sodelovanju uredniškega odbora: ING VLADISLAV BELTRAM, ING. ALOJZIJ FUN K L, PROF, [NG, IVAN KLEMEK-CIC, DR. ING RUDOLF PIPAN, PROF. ING. FRANJO SGREM, PROF, ING. J02E Slander NaLisnila Bla.snikova tiskarnsi v Ljubljani VSEBINA Gojenje in urejanje gozdov Načela in nielode za izbiro semenskih sestojev, ing. Miran B r i n a r 1 Krčenje gozdov, ing. Vlado Jenko.............88 Pridobivanje macesnovega semena, Matko Lipovšek.......97 Melioracija grmišč za premeno .v ekonomske gozdove v gornjegrajskem gozdnogospodarskem območju, ing. Anton Knez . . . , , . , 13Y Temelji raziskovanja gozdnih združb in rastišč v svetu, prof. MUan P i- skernik.................... 155, 209 Francoske metode introdukcije iglavcev v listnate gozd o ve, ing. Vlado Jenko....... =.........\ . . 169 Razvoj in propad gozda v Dolini triglavskih jezer, di' AlojzSercelj . 201 Pomen mikroreliefa za gojenje gozdov, dr, ing. DuSan Mlinšelt, . . Poenotenje določanja in klasifikacije gozdnih združb in nekatera druga pereča vprašanja fitocenologije, prot. Milan Piskernik , , 2RP Varstvo gozdov Topolov molj (Phyllocnistis suffuseUa Zeli.), ing. Marijan S a v e 1 j 21 Odnos med biološkim in kemičnim načinom zatiranja Škodljivcev v ZDA, ing. Stanko Tumpej...... ,...... ... 23 Skoda po srnjad i na Kočevskem pred drugo svetovno vojno in po njej, Peter Vovk , ,..................47 Mehansko-biološki način borbe proti borovemu zavijaču (Evetria Buoliana, Schiff.), ing. Marijan Savel j.............. 75 Izkoriščanje gozdov Stičnice in njihov pomen pri gradnji gozdnih cest, prof. ing. Ivan K J em e n č i Č . . 65 Izkušnje s traktorji tipa »Ferguson-< pri izkoriščanju gozdov, ing. Amer Krivec..................... , 80 Konec avgusta — primeren čas za sečnjo bukve, ing. Vladislav B e 1 L r a m 149 Organizacija, ekonomika in kadri Naša mednarodna dejavnost za racionalizacijo gozdnega dela, mg. Jurij Hočevar. ...... ............ 44 Deset let delavskega samoupravljanja Koroškega gozdarskega podjetja, ing. Miran B r i n a r ,...,,...., . ... 106 Pföblemi v zvezi'z refoimio gozdarskega fakultetnega študija v Sloveniji, prof, ing. Zdravko Turk . . ,.............224 Novi zakon o gozdovih) dr. Slavko Komar................. 265 Prcblematika organizacije gozdarstva v zasebnem sektorju, ing. Tugomir Cajnko. ......... .......... 307 Iz zgodovine slovenskega gozdarstva Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti, ing. Anton S i vi C....................... 50, 185, 322 Gozdar Anton Meliva, prof. ing Franjo Sevnik . 320 Strokovno slovstvo Zatiranje plevela v gozdarstrvru, mg. Zvone Nastran. . . . , . 97 Prva celotna fitosocioJoška podoba slovenskega gozda, ing, Miran B r i n a r ^ifJ Ftaziskovanje rastisč in žlahtnenje gozdnih rastlin, Dr. ing. Dušan M 1 i n- ,sek in ing, Marijan Pavšer _ i , , , . .............102 Novo strokovno slovstvo o črni jelši, ing, Miran Brinar - . , , 105 Shranjevanje želoda in bukvice, ing Rihard Erker . . . ... . lOß Varstvo gozdov^ Stana Hočevar...... . 107 Domače strokovne revije, ing, Mu-an Brinar . . , , . . . . 108, 308 Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen, letnik 1961, dr. ing Dušan M 1 i n š e k, dr, ing, Rudolf Pipan in prof, dr. Franjo Rainer 239, 305 Bibliografski in drugi za razvoj gozdarstva na Slovenskem ponnembni podatki, ing. Anton S i v i c , , .............. - 243 Končno vendarle sredstvo pi'oti jelovi uSi, ing. Vladislav Beltram . 313 Raznn Gozdovi in gozdarstvo Bele krajine, ing, Marijan Hladnik.....2Ö Mednarodno sodelovanje na področju erozije in hudournikov, prof. ing. Franjo Rainer.... .,, ............ 37 Ob zaključku enoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov, ing. Franj oJurhar..................., 45 Gradivo za strokovni slovar ........... 35, 124, 195 Togotna strela, ing. Mirka SušterSic. .,. 314 ' Društvene vesti Občni zbor DJT GLl LRS in ustanovni občni zbor Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS, ing. Miran Brinar . lU Zapiski s strokovne ekskurzije po Južni Bavarski, Alojzij Mu Sic . . 179 Zapiski s strokovne ekskurzije po Švici, Alojzij M ii š i č . , , 233 Delovni program ZIT GLI Slovenije za obdobje 1961—1963, Upravni odbor ZIT GLI LRS.....................244 Drugo republiško prvenstvo gozdarjev, lovcev in lesarjev v smučanju, Milan Curin , . . ...............24fi Pravila Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LR Slovenije. Upravni odbor ZIT GLI LRS . , . ........32-} Predpisi Zakon o zveznem proračunu za leto 1961 . ............52 Družbeni plan LR Sloveni.ie za leto 1961 ..,...-.,.-. 119 Resolucija Ljudske skupžčine LR Slovenije o programu in program perspektivnega razvoja LR Slovenije v razdobju od 1961. do 1965 1. 187, 248 Temeljni zakon o gozdovih , .................250 Odredba o označevanju, zaznamovanju in pakiranju proizvodov izkoriščanja gozdov in lesne indnsMje . ■ ........... 263, 32!] Avtorji BeUram Vladislav................ ... Ug. 3i;i Brinar Miran ... ..... , 1, 98. 111, 105, 106, 108, 31R Cajnko Tugonnir .................307 Curin Milan.......................246 DIT GLI LRS . . ........... 244. Erker Rihard...... ..................106 Hladnik Marijan ..............2ß Hočevar Jurij............... , . 44 Hočevar Stana 107 Jenko Vlado..........'......... 88, 169 Jurhar Franjo.......................45 Klemenčič Ivan .......... ..............55 Knez Anton............... . . . „ 137 Komar Slavko ... ............ ..........26S Krivec Amer...................■ , , , . 80 LipovSek Matko........, . ................97 Mlinšek Dušan . . ................ 102, 239, 274 MuŠiČ Alojz............■. ........ 179, 233 ISTastran Zvone . ................. ... 97 Pavšer Marijan .....................103 Pipan Rudolf . ....................305 Piskemik Milan.................... 155, 209, 289 Rainer BVanjo .......37, 242 Sevnik Franjo......... . - .............320 Savelj Marijan......................21, 75 Sercelj Alojz.......................201 Sivic Anton.................. 50, 185, 243, 312 Šušteršič Mirko............■ ........311 Tumpcj Stanke...............-............23 Turk Zdravko ......................224 Vovk Peter................................................47 NAČELA IN METODE ZA IZBIRO SEMENSKIH SESTOJEV Ing. Miran Brin ar (Ljubljana)* (Izdelano v InštiLulu za gozdno in lesno gospodarstvo LRS) Sodobna gozdarska znanost in napredna praksa primemo upoštevata strokovne činitelje ki, nalogi žlahtnjenja gozdnega drevja in izboljšave dedno pogojene kakovosti gozdov določajo posebno prednost in neodložljivost. Ker sem ob drugi priložnosti že posebej obravnaval vplive, ki so pripeljali mnoge naše gozdove v depresijo, in hkrati tudi opozoril na stihijnost in škodljivost dosedanje semena rs ke prakse v gozdarstvUj se v tem prispevku s tovrstnimi vprašanji ne bom ukvarjal,** Upoštevajoč navedena dejstva bomo torej prav lahko — pravilno ceneč pomembnost in nujnost obravnavane dejavnosti — prisodili izbiri semenskih objektov prioritetno vlogo. Glede na to, da je izbira semenskih sestojev tudi pri nas vendarle postala prvenstvena in neodložljiva naloga, je potrebno določiti načela in metode, ki ki naj usmerjajo izboljšanje dedne vrednosti našega gozdnega fonda Prispevek je namenjen njihovi obravnavi, prvenstveno za domače iglavce. I. Splošna načela Pri izbiri semenskih objektov je potrebno upoštevati splošne principe, ki slonijo na tujih in lastnih dognanjih s področja populacijske genetike, hkrati pa tudi na poznavanju in pravilnem vrednotenju ekoloških zakonitosti. Razen tega moramo biti pri ocenjevanju in odločanju v konkretnih primerih seznanjeni tudi s posebnimi raorlološkimi, biološkimi in tehnološko-ekonomskimi značilnostmi in lastnostmi določene vrste, zvrsti, oblike ali rasne skupine gozdnega drevja, z njihovo variacijsko širino in stopnjo medsebojne pogojenosti in kore-lacije, torej s pojavom kot kompl.eksom Pri tem se lahko izdatno opremo na izsledke dosedanjih raziskovanj, ki ~ čeprav neurejeni — vendar niso tako zelo siromašni, kot se ta navadno domneva. Lastna opažanja in dosežke bomo pri tem lahko koristno uporabili vsaj za preveritev ustreznosti razpoložljivih informacij, hkrati pa tudi za pojasnilo na tista vprašanja, ki so bila doslej drugje nezadostno obdelana Pri izbiri semenskih sestojev je potrebno v prvi vrsti upoštevati zlasti pogoj, da mora biti seme gozdnega drevja pravUoma uporabljano le v mejah * Objavljamo referat, ki ga je avtor podal na simpoziju o gozdnem sernenarstvii in drevesničarstvu. Simpozij je priredil Jugoslovanski posvetovalni center za kmetijstvo in gozdarstvo iz Beograda v Ljubljani od 26, do 20. 1, 1961 ** "-Prirodni i antropogeni faktori dcseliktivnog razvoja naših šuma". Prispevek avtorja na posvetovanju gozdarskih strokovnjakov ob proslavi 100-letnice kmetijskega in gozdarskega Šolstva in znanosti v LR HrvaŠki v Zagrebu 19 XI, 1960. svojega izvirnega semenskega okoliša, s tem da so bile pri razmejevanju semenskega okoliša ustrezno ugotavljane in primemo vrednotene klimatične, reliefne, talne In vegetacijske razlike prizadetega območja. Potrebno bo torej upoSlevati to načelo že pri izbiri predelov, v katerih naj se določeni drevesni vrsti posveti posebna pozornost. Kakovost rastišča pri izbiri semenskih sestojev praviloma ne bi smela predstavljati ovire. Medtem ko zahteva ocenjevanje sestojne kakovosti na optimalnih rastiščih, zlasti na dobrih tleh, posebno previdnost, nas rastišča srednjih vrednosti, zlasti na slabih tleh, ne smejo zavajati v pomisleke. Seveda pa naj se pri oceni sestojne kakovosti ugotovljene značilnosti vedno vrednotijo s stopnjo določene lastnosti ob doslednem upoStevanju kakovosti rastišča. Prvenstveno pozornost pa zaslužijo rastišča, ki se čim manj razlikujejo od namembnih. Glede na dejstvo, da izbira objekta sloni na ugotavljanju določenih zunanjih, med seboj zelo različnih značilnosti in morebitnih lastnosti, ki niso le posledica variabilnosti, ampak njihova fenološka diferenciacija istočasno izvira iz kompleksa modifikacijakib pojavov, je potrebno za njihovo pravilno ocenjevanje in ustrezno vrednotenje bioloških in tehnoloških lastnosti, ki so zelo pogosto vezane in pogojene z zunanjimi znaki, upoštevati dejstvo, da rastišče, ki ni ekstremno, manj očitno izraža svoj modlfikacijski vpliv kot ekstremna rastišča, in da je variabilnost gozdnega drevja na ugodnih rastiščih očitnejža kot na neprimernih. Vsekakor pa je stopnja reakcijske norme ne le za različne vrste drevja, ampak tudi za posamezne provenience, rasne skupine, oblike in vazličke lahko zelo različna Ker pa si pri izbiri semenskih objektov ne prizadevamo-najti le populacije ekotipov z najbolj zaželenimi dedno pogojenimi nagnjenji — kot se to navadno dogaja — ampak hkrati tudi primerne nosilce čiin širše rastiščne tolerance, se moramo glede kakovosti rastišča izogibati ekstremnega favoriziranja objektov na boljših, zlasti pa na najboljših rastiščih, posebno glede tal. Nasprotno, potrebno je vključevati tudi objekte na slabših rastiščih^ če pri tem druge karakteristike objekta ustrezajo. Zaradi lažje organizacije, zlasti zaradi lažje izvedbe ustreznih gojitvenih in varstvenih uki'epov na objektu ter v zvezi s pravico in stroški za nabiranje semena je dajati gozdovom SLP prednost pred nedržavnimi. Vendar bi bilo. napačno, če bi slednje izključili, z.lasti kadar gre za oči vidno zelo primerne objekte, ki so'v nedržavnem sektorju dokaj pogostni in večkrat izredno kvalitetni, predvsem v kmečkih gozdovih, kjer so bili primeri vnašanja neustreznih provenienc le redke izjeme. Pri odločanju o semenskih sestojih v nedižavneni seki.orju pa je potrebno preudarlti Še posebne okolnosti, t. j. vprašanje, ali se s posestnikom lahko sklene zanesljiva pogodba, s katero se bo zavezal dovoljevati taksno gospodarjenje z gozdomj ki bo čim bolj ustrezalo njegovemu posebnemu namenu, t. j, proizvodnji in pridobivanju semena. Pri ocenjevanju kakovosti sestoja naj bo predvsem odločilna velikost deleža, ki v objektu pripada nosilcem močneje izraženih zaželenih lastnosti v odnosu do deleža drugih osebkov z bolj aH manj negativnimi značilnostmi. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da z omejitvijo objekta na manjšo površino pogosto lahko izberemo del sestoja, kjer je omenjeni odnos ugodnejši kot je v povprečju vsega gozda, oddelka ali odseka. Kajti le redkeje bodo celotni oddelki ali parcele ustrezali obravnavanemu posebnemu namenu, pogosto niti ves odsek ne bo imel pogojev za pozitivno odločitev. Vendar pa iz praktičnih razlogov za sedaj ne bi smeli pretirano drobnjačiti in izbirati le n\anjše skupine drevja, kadar gre pri tem za domače drevesne vrste, čeprav načelno tudi posamezno drevo lahko predstavlja objekt izredne genetsko pogojene kakovosti. Ocenjevanje semenskega objekta glede kakovosti posameznih dreves, zlasti pa povprečne kvalitete, t. j. odnosa med deleži odličnih, prav dobrih, normalniii in slabih osebkov, mora vedno sloneti na upoštevanju kakovosti rastišča, zgradbe sestoja in njegove razvojne preteklosti. Dedno pogojene razlike reakcijske norme so namreč praviloma pri ekstremnih ekoloških razmerah očitnejše kot pri ugodnih ali povprečnih. Določena nagnjenja k zaželenim lastnostim .se ob ekstremnih in neprimernih rastišč.nih razmerah močneje izražajo, prav tako tudi nekatere nezaželene dispozicije. Ce torej lahko v določenem primeru pri neustreznih rastlscnih razmerah dedno pogojeno reakcijsko normo moremo oceniti z& dobro, potem je zelo verjetno, da bi bilo to vrednotenje pri boljših in zelo dobrih ekoloških razmerah še pozitivnejše, NaSo posebno pozornost torej zaslužijo primeri, kjer so se pri manj ustreznih rastiSČnih razmerah zaželene značilnosti razvile na čim. večjem številu osebkov, kakor tudi sestoji, ki so ob slabih ekoloških razmerah dosegli dobro ali pa celo zelo dobro kakovostno povprečje. Pri takih primerih gre namreč verjetno za provenience, kjer so ugotovljene karakteristike ustrezni nakazovalci dedno pogojenih lastnosti. V kolikor pa je razen tega talcšna omejena populacija pozitivnih eko-tipov ohranila široko ekološko amplitudo in im.a bogato rastiščno toleranco, potem gre vsekakor za izredno dragocen objekt. Mešani gozdovi niso neprimemi za izbiro semenskih sestojev, temveč jim nasprotno pogosto pripada prednost, ker omogočajo uspešnejšo izolacijo pred polinacijo od izvorov nezaželenih lastnosti, ki jih glede na zgradbo in razvoj sestoja ni mogoče takoj ali kmalu likvidirati. Razen tega je mešani gozd v primerjavi s čistim bolj plastičen in pripravnejSi za čim hitrejSe in uspešnejše izvajanje ukrepov, potrebnih za melioracijo objekta s pomočjo pozitivne selekcije in za usmerjanje njegovega razvoja k čim učinkovitejši dosegi namena, ki naj mu objekt rabi. Vendar pa se je zaradi čim bolj ekonomičnega nabiranja semena izogibati sestojem, kjer obravnavani drevesni vrsti pripada premajhen delež (n. pr. pod 10%). Razen tega pa lahko v določenih ekstremnih primerih nastanejo zelo nezaželene posledice zaradi oploditve med bližnjim sorodstvom. (Imbreeding), zlasti pn vrstah, ki so avtofertilne (macesen in smreka). Zato tudi primeri, kjer je obravnavana drevesna vrsta primeäana le v manjših, med seboj oddaljenih skupinah (nad 60—70 m), niso primerni za semenske objekte. Prav tako tudi manjše, samotno rastoče skupine drevja ne pridejo za obravnavani namen v postev, kadar je razdalja le-teh do drugih istovrstnih dreves prevelika. Pi-i določanju dopustnih mej je upoštevati obliko reliefa in zlasti režim glavnih spomladanskih vetrov. Presoja glede dopu.stne velikosti osamele skupine pa je odvisna zlasti od dejstva, ali gre za ostanek nekdanje večje populacije, ali pa morebiti le za potomstvo maloštevilnih dreves, ki so bila razen tega verjetno Še ožje sorodna. Gleüe položaja semenskega sestoja nasproti drugim istovrstnnn gozdovom je upoštevati načelo, da mora biti objekt dovolj daleč od izrecno slabih sestojev, t. j. od t. i. negativnih ali »m in us-se sto je v«. Spričo naših razmer posebno izločanje minus-sestojev ali celo takšnih območij praviloma ne pride v poštev. ampak naj se takšni sestoji upoštevajo le na omenjeni način. Najmanjša dopustna razdalja minus-sestojev od izbranega objekta je odvisna od gozdovitosti prizadetega predela, od reliefa, od dominantnih regionalnih in lokalnih pomladanskih veti-ov ter je ni mogoče šablonsko odrejati. Pri sicer ugodnih razmerah znaša n. pr, ok. 1 km. v enodobnih in približno enako starih sestojih sta ocenjevanje kakovosti posameznih dreves in na podlagi tega bonitiranjc glede primernostj za proizvodnjo dobrega semena lažja in v začetku praktične izvedbe tega dela tudi zanesljivejša kot v raznodobnih gozdovih. Zato je za začetek tovrstne dejavnosti priporočati -orientacijo v prvi vrsti na enodobne sestoje in Sele pri poznejšem delu — po pridobitvi potrebnih izkušenj — je obravnavati tudi pre-biralne sestoje. Pri jelki bo seveda potrebno odstopati od tega načela. Analiza kakovosti posameznih dreves je v ptebiralnih gozdovih ne le težja, ampak tudi manj zanesljiva, ?.lasti ker je presoja razvojne preteklosti posameznih osebkov bolj i:apletena Vkljub temu pa moramo v okviru naše naloge prebiralno obliko ceniti kot posebno primerno za čim obilnejšo fruktifikacijo in za relativna lahko izvajanje ukrepov za melioracijo izbranih objektov, V prvi vrsti je posvetiti pozornost tistim območjem, za katere je verjetno, da v njih obravnavana drevesna vrsta raste avtohtono. Vendar pa bo v določenih primerih potrebno izbirati semenske objekte tudi izven takih območij, zlasti kadar gre za takšno drevesno vrsto, ki je v planu obnove gozdov za določeno subspontano območje predvidena v večji množini, Primeri dobre kakovosti sestojev na slabih in manj primernih rastiščih nas morajo zlasti navajati na odstopanje od načela avtohtonosti, ker pri tem zelo verjetno gre za pojave plastičnosti ali širše rastiačne tolerance, ki je zelo zaželena, v svoji ekstremni obliki pa pomeni ideal žlahtnjenja gozdnega drevja. O vlogi prirodnih gozdov sem podrobneje razpravljal v svojem že omenjenem referatu, zato se sedaj omejujem le na ugotovitev, da nam prirodni gozdovi pri žlahtnjcnju gozdnega drevja ne morejo biti niti vzor niti namen, ampak nam lahko rabijo le kot rezervoar za sistematično spoznavanje varia' cijskih oblik — zlasti ekstremni h — za njihovo razločevanje od modifikacij ter xa Črpanje selektivnega blaga, zlasti tistega, ki se je pri določenih posebnih vastiščnih razmerah zanesljivo uveljavil. Bonitiranje semenskih sestojev mora sloneti na oceni in registraciji kakovosti glavnega dela sestoja, ker je polnilni del le slabo ploden, razen tega pa se je drevje, ki mu pripada, razvijalo praviloma v posebnih ekoloških razmerah, ki glede določenih činiteljev pomenijo ublažitev njihovega poprečja, glede drugih pa njihovo zaostritev. 2ato pripadniki polnilnega dela sestoja niso zanesljivi nakazovale! obravnavanih lastnosti in njihove verjetne nasledne pogojenosti, temveč v pretežni meri izražajo vpliv okolja, ki pa pri izločanju semen--skih sestojev ne sme igrati odločilne vloge. Prav tako tudi kakovost predomi-nantnih dreves ne sme vplivati na bonitiranje srednje ravni sestojne kakovosti, ker so se le-ta razvijala pod posebnimi ekološkimi razmerami, pa tudi za njih velja navedena karakteristika polnilnega dela. Razen tega so ti osebki navadno nenormalno vitalni in ofenzivni ter so hkrati nosilci koreliranih tehnološko negativnih lastnosti. Vse to v prvi vrsti velja za enodobne in približno eno-■dobne sestoje iti le deloma za prebiralne, v kolikor je njihova zgradba skupinska. Nadaljnja splošna činitelja, ki sta razen diugih kriterijev, značilnih za določeno drevesno vi"sto, odločilna pri bonitiranju za izbiro semenskih objektov, sta: zdravje sestoja in stopnja vidnih poškodb. Ni dovolj upoštevati zahtevo, da mora biti semenski sestoj čim bolj zdrav in čim manj poškodovan, zlasti od elementarnih sil, ampak je potrebno stanje presojati tudi primerjalno, t, j, oceno zdravstvenega stanja opirati na relativni vrednosti objekta v primerjavi z drugimi sestoji istega semenskega okoliša. Nekateri strokovnjaki zlasti priporočajo izbiro semenskih objektov v sestojih, kjer so ob splošni- obolelosti vendar ne- Nižinski macesen je izraBit primer opre.deljene rasne skupine, ki je gozdno-gojitveno zaželena in gospodarsko zelo pomembna. Revir JeüirkO' na Mora\"-skem, nadmorska viäina 420 m. (Foto: F. Korsun) kateri osebki ostali zdravi. Menijo namreč, da so v takem primeru posamezna drevesa uveljavila svojo rezistenčnost ali pa celo imuniteto. Toda to stališče se mi ne zdi dovolj prepričljivo, da bi smeli tvegati izbiro v takšnih sestojih. Računati namreč moramo z neizogibno pantniksijo, pri kateri so pi'av gotovo v veliki meri soudeležena tudi bolana drevesa. Potrebno je tudi upoštevati starost sestoja, da bi zagotovili čim obilnejšo fruktifikadjo in proizvodnjo semena s čim večjo in hitrejšo kalivostjo Neredki so primeri, ko že mlado drevje semeni. Ta pojav izvira iz posebno neprimernih lokalno pogojenih rastišcnih rai:mer, zlasti za razvoj korenini a, iz poškodb ali pa od bolezni. Pogosto gre pri tem lahko tudi za dedno pogojeno nagnjenje k nenormalno zgodnji spolni zrelosti, na katero pa je praviloma navezana posebno rana kulminacija prirastka, hkrati pa tudi nezaželeno opadanje prirastne sposobnosti. Zato se je potrebno izogibati sestojev in osebkov, ki se-menijo, še predno so dosegli starost normalne spolne zrelosti. Pri ocenjevanju dreves glede na plodonosnost je potrebno razen tega upoštevati dejstvo, da so s pojavom nenormalno obilne fruktifikacije zelo pogosto v zvezi tehnološko zelo nezaželene lastnosti, ki so hkrati tudi z gozdnogoji.tvenega in ekonomskega stališča izrazito negativne. Zato je potrebno nosilce nenormalno obilne plodonosne sposobnosti honitirati z negativno oceno. Pri povprečnih ekoloških razmerah je za naše iglavf«'; smreko, jelko in macesen normalna spolna zrelost zajamčena pri starosti ok. 70 let. Tudi prestari sestoji ne pridejo v poštev za semenske objekte, bodisi zato, ker bodo zelo verjetno kmalu prišli na vrsto za seč.njo in zaradi tega ne morejo dovolj dolgo rabiti svojemu posebnemu namenu, bodisi zato, ker kakovost njihovega potomstva zaostaja za kakovostjo potomstva mlajših staršev. Do sedaj je namreč ugotovljen ta pojav zlasti glede prirastka v prvih letih in. glede vitalnosti pt4 ekstremno neprimernih ekoloških razmerah (hude suše). Pri gospodarjenju z izbranimi semenskimi objekti morajo biti sicer glavni nameni, t, j. proizvodnja lesne gmote, zaščitna vloga itd. zapostavljeni njihovemu posebnemu namenu, t j, proizvodnj'i semena. Vendar pa v določenih primerih takšno stališče ni gospodarsko upravičeno, zato prizadeti sestoji ne bodo izbrani za semenske objekte, čeprav imajo sicer za to vse druge pogoje. Tako je ravnati, kadar gre za gozdove, ki so zreli za sečnjo, za sestoje, ki so že izdatno pomlajeni, pa je zato potrebno matična drevesa čimprej posekati, nadalje, kadar imamo opravka z gozdovi, kjer je veliko po člov&ku poškodovanih dreve.s in jih je potrebno čimprej izkoristitij da bi preprečili Širjenje gnilobe in opadanje kakovosti V takšnih in podobnih primerih je potrebno skrbno pre-udariti gospodarsko upravičenost prvenstvenega namena, ki naj mu seatoj služi. Samo v posebnih razmerah, kadar gre n. pr za drevesno vrsto, ki je v prizadetem semenskem okolišu v podobnih okolnostih zelo redka, bo potrebno glavni namen podrediti potrebi semenskega objekta. Včasih bo potrebno poiskati odločitev v kompromisni rešitvi in bo izločen le tisti del se.stoja, ki s svojim položajem nasproti komunikacijam omogoča istočasno upoštevanje glavnega gospodarskega in semenarskega interesa, V določenih primerih pa bo najprimernejša rešitev t. i. Časovna omejitev, ki predvideva, da posebni semenar-ski namen objekta ostane v veljavi le do tedaj, dokler sestoj skladno z gozdnogojitvenimi in gospodarskimi zahtevami ne pride na vrsto za sečnjo. Četudi je deselektivni antropogeni vpliv v teže dostopnih in še neodprtiii gozdovih praviloma manjši kot je v gozdovih v bližini naselij in zato lahko v prvo omenjenih primerih pričakujemo boljši genetski sestav gozdov, vendar pri izbiri semenskih objektov ne smemo prezreti tudi gospodarske plati, ki ji objekt moi-a ustrezati, t, j. da je tako dostopen, da so omogočenih primeren dohod, namestitev in delo semenarske skupine kot tudi ustrezno prevažanje plezalnih naprav, embalaže, storžev in semena, Za proizvodnjo semena, ki je namenjeno posebnim ali ekstremnim rastiščem, Je v nekaterih primerih upravičeno določeno odstopanje od splošnih načel in posebnih kriterijev, upoätevaje pn tem posebno vlogo zadevnega objekta. Eden takih primerov je proizvodnja semenskega blaga, ki je potrebno za pogozdovanje večjih ekstremnih mrazisč. Nadalje bo potrebno izbrati semenske objekte, ki bodo dajali seme za introdukcijo iglavcev v ustreznih okoliših, kjer so pretežno hstnati gozdovi in obratno. V takšnih in podobnih primerih bodo odločilni določeni posebni zahtevi V prvem primeni je pri bonitiranju in izbiri objekta prvenstveno potrebno upoštevati pozni začetek in kratkotrajnost vegetacije, dopuščajoč pri tem večjo toleranco glede drugih lastnosti, kot prirastka, debeline vej in podobno. Kadar pa n. pr. obi'avnavamo vprašanje pogozdovanja terenov, ki so posebno močno izpostavljeni vetru, bo na prvem mestu odloč-ilen kriterij čim večje stojne trdnosti, zato bodo pri izbiri v ta namen potrebnih semenskih objektov pretežno odločilne morfološke znaalnosti, ki so pogoj za čim večjo stabilnost drevesa, t, j vretnasti habitus, tanke in kratke veje prvega in drugega reda, čim večji vejni kot itd. Toda takšne objekte, ki so izločeni ob Levo ; Smreke z vretenastimi krošnjami in tankimi ter kratkimi vejami, ki imajo velik vrastni kot, so zlasti zaradi relativno velike proizvodne sposobnosti asimilacijske mase in dobre stojne trdnosti zelo zai^elene. Smrekov semenski sestoj v 1. oddelku na Jelovici. — Desno: Med normalnimi sosedami vzbuja upravičeno posebno pozornost smreka z. izredno skromno razvito krošnjo, vendar pa zato ne zaostaja v prirastku, Takšni smrekovi tipi z zelo povešenimi vejami imajo tudi nenavadno' obliko korenin, ki so zelo sploSiene (orig.) enostranskerr. upoštevanju določenih posebnih lastnosti in istočasni toleranci drugih značilnosti, izvzemamo od' splošne veljavnosti. Semenski sestoji, ki so izločeni na o.'snovi posebnih kriterijev, morajo biti omejeni na proizvodnjo semena, ki je uporabno samo za posebne natančno določene namene, zato imajo izjemni značaj in so označeni kot n-posebni« semenski objekti oziroma objeMi z omejeno veljavnostjo. Takšna posebna kategorija semenskih objektov je potrebna, da z njeno piomočjo lahko zadostimo posebnim, navadno lokalno pogojenim potrebam po semenu. Posebne semenske sestoje pa je potrebno strogo ločiti od splošno veljavnih, ker sicer ne bi bilo mogoče dosledno izvajati solidne ■semenarske službe. Pri nabiranju gozdnega semena bosta delovni uspeh in varnost delavcev •odvisna v prvi vrsti od posebnega orodja, zlasti- od primernih priprav za plezanje na drevje. Posebno, kadar imamo opraviti z izbranimi semenskimi sestoji, kjer je potrebno plezanje na visoko drevje s Čistimi in dolgimi debli, se neogibno postavlja zahteva za primernimi plezalnimi pripravami. Izločanje ^semenskih sestojev bi bilo bre:; koristij če se hkrati ne reši vprašanje nakupa 30' e) Mno-Issnast 3tev fjRavnoit debla Stey. g) lost iStsv H) Debelina vej ifiPV 6laba Stuba Utika Zelo krfpHa JiObm Sred' visoka Krepka Prav dobra PravOiiira "Visoka Odlična Cmučna De ni Sradn/a lUnSii tMtek: vej v vrettn. iiHj/vecja tiadalja vejmh vretenc doii Spodi^ % % ^ Čistost deblo Stev ijPaikod- be Sisv % nt m o. lepega rdečega bora, >;i je bil na podlagi fenotipske ocene upra vičeno izbran ne le za semensko, ampafe tudi za plus-drevo, vendar mu je bilo to -odlikovanje« odvzeto, ker se je tiri preverjanju dednili i:asiiov izkazalo, da js nesposoben za uspešno vegetativno razmnoževanje. Ob Vanjanskem jezeru na Sved--skem (orig.). — Deano: Tudi na neustreznih rastiščih lahko določeni ekotipi razvijejo prav iepe oblike in so primerni za pridobivanje semena. Smrekov semenski sestoj v Turiškem gozdu pri Sevnici (orig.) Potrebni so končno v predlogu tudi posebni podatki o tem, ali gre za opredeljeni ekotip ali različek ter značilno rasno skupino; v kolikor se to seveda nc vidi iz podatkov in ocen v točkah od a) do p). Gozd no gojitven o važne in tehnološko-ekonomsko pomembne lastnosti, zajete .v točkah od a) do p) se morajo za vsak objekt ugotoviti na 50 drevesih ■obravnavane drevesne vrste. Drevesa naj bodo izbrana eno zraven drugega, zapored ali v skupini v tistem delu predlaganega objekta, ki po svoji kakovosti in rastišču predstavlja njegovo povprečje, V zvezi z razlogi,, navedenimi v splošnih načelih, pri bonitiranju ne upoštevamo dreves, ki pripadajo polnilnemu delu sestoja, kakor tudi ne predominantnih osebkov. Navedene karakteristike so tako po vrsti razporejene, da predlagalec lahko opazuje in ugotavlja podatke, postopno se približujoč izbrani reprezentančni :3kapini oziroma njenemu delu. Ocenjene značilnosti in njihovo vrednotenje se beleži na terenu s t. i. punktiranjem v ustrezne rubrike razpredelnice, nato pa se izraža v odstotkih. Ko je bonitiranje objekta končano, si je moči ustvariti podobo o tem, kolik delež pripada nosilcem določenih pozitivnih lastnosti in z njimi verjetno zve- zanih zaželenih pojavov ter gozdnogojitvenih in tehnoloških dednih nagnjenj, kolik pripada normalnim osebkom in kolik drevju z eno ali več nezaželenimi lastnostmi. Predočitev in istočasna primerjava teh analitičnih odnosov z nivojem drugih istovrstnih objektov prizadetega okoliša omogočata nato predla-galcu končno odločanje o tem, ali ima sestoj pogoje, da bo uspešno rabil za proizvodnjo semena z verjetno dobro dedno vrednostjo. d 3. Dopolnilni podatki Predlog razen tega praviloma vsebuje tudi podrobnejši opis lokacije predloženega objekta, tako da se nedvomna vidij na kateri del parcele oziroma oddelka se predlog nanaša, V dopolnitvi predloga se nadalje navajajo podatki o razdalji najbližjega minus-sestoja. obravnavane vrste, o reliefnih činiteljih in vladajočih vetrovih ter se doda na podlagi le-teh še ocena mogoče polinacije Prirastne sposobnosti se ocenjujejo na drevesih glavnega dela sestoja, ki se v ta namen določijo za ugotavljanje dendrometričnih podatkov. Ce so v objektu foiTnirani t, i. pozni ali rani ekotipi in njihove populacije, se navedejo podatki o njihovem deležu, hkrati se označijo tudi najzaneslivejše značilnosti za njihovo razpoznavanje, v kolikor pac le-te že niso znane kot nakazovalci določene oblike ali rasne skupine. Po možnosti se dodajajo še podatki o časovni razliki glede začetka in trajanja vegetacije. Dopolnilni podatki morajo po potrebi prikazovati tudi podobo kombinacij med oblikami in ekotipi, ki so v objektu zastopaJii kakor tudi informacije o tem, za kakšne kombinirane oblike gre in koliki delež jim pripada. Nadalje morajo dopolnilni podatki po možnosti vsebovati tudi prikaz dotedanje kakovosti semena iz obravnavanega objekta kali vos ti in hitrost le-te). To je tem potrebneje, da bi lahko pravočasno upoštevali morebitni pojav, k.i ga v praksi srečujemo, da je namreč kakovost semena bodisi zaradi neugodnih lokalnih klimatičnih razmer, bodisi zaradi imbreedinga ali dnjgih vzrokov občutno zmanjšana. Razen tega je poti-ebno evidentirati podatke o posebnih morfoloških in fizioloških pojavih, ki niso Izraženi v standardni analizi objekta, ki pa po svoji pomembnosti zaslužijo posebno pozornost Oblika, barva in razpored iglic opredeljujejo n. pr. pri smreki določene forme in razHčke, medtem ko pri boru nakazujejo ekstremno kakovost. Tako lahko krajše in trge iglice I'umenkasto zelene barve pri rdečem boru označujejo obliko, ki združuje naslednje prednosti: večji prirastek v mladosti, zlasti na suhih rastiščih, krepkejše razvito koreninje, boljšo odpornost proti glivam in insektom, boljšo kakovost smole, ki jo proizvajajo znatno nad povprečkom. Pri smreki ugotavljamo n. pr. delež različkov; chlorocai-pa in eryihrocaipa po znakih, ki niso vsebovani v standardni analizi, ampak n pr. po igličnih rokavcih, po smeri njihovega spiralnega razporeda, po barvi in velikosti siorSev, cvetov itd, Za opredelitev macesna n. pr. v alpsko raso t. i, krvavega macesna ali pa v nižinsko raso so precej značilne; barva cveta, položaj in oblika storžev, barva skorje na poganjkih oziroma vejicah itd. Vitalnost, ki je v sedanji situaciji splošnega biološkega slabljenja in propadanja jelke eden od odločilnih Činileljev pri izbiri semenskih sestojev, je mogoče oceniti po velikosti, gostoti in zlasti po barvi iglic. Zato je potrebno v dopolnilnih podatkih navesti zdravstveno stanje jelke in tovrstna opažanja. Podobo o tem, v koliki meri gre za provenienco ali rasno skupino, ki ustreza pripadajočemu rasti,?ču, bodo koristno izpopolnile irtformacije o tem, ali se sestoj pri ugodnih ekoloških razmerah pomlaja in kakšen je i-azvoj pci-mJadka. Glede na potrebno povezanost med izbiro semenskih objektov in sestavljanjem, revizijo in realizacijo ureditvenih elaboratov, je potrebno, da se v cJopolnilnih podatkih zabeleži., ali obstaja ureditveni elaborat za prizadeti sektoi" lastništva in gozdnogospodarsko enoto, v kateri leži objekt, in kolikšna je tra;-nost elaborata. 4, Predlogi za potrebne ukrepe V predlogih se morajo predvideti gozdnogojitveni in drugi ukrepi, ki so* potrebni, da se semenski objekt Čim prej privede v takšno stanje, ki bo kai najbolj ustrezalo njegovemu cilju. Zlasti bo šlo pri tem za redčenja, za svetlitve-in podobne ukrepe, katerih intenzivnost in čas izvedbe bosta odvisna od stanja in razvojne preteklosti sestoja, a za dosego dvojnega cilja: zmanjšanja Števila osebkov obravnavane vrste, ki imajo nezaželene karakteristike in verjetno^ takšne lastnosti, ter hkrati podpiranja dobrih dreves, zlasti s tem, da se ustvarjajo čim ustreznejše razmere za obilno proizvodnjo kakovostnega semenja Nadalje je potrebno predvideti kriterije, "ki naj bočJo prvenstveno ali pa fakultativno odločilni, da se pri bodočem razvoju semenskega sestoja daje predno.st določenim ekottpom. Hkrati je potrebno opredeliti karakteristike tistih ekotipov,-na katere naj se prvenstveno osredotoči nabiranje semena, nadalje karakteristike dreves, kjer je pridobivanje .semena äe dopustno, in končno nakazovalee-za ekotipe, s katerih pod nobenim pogojem ni dopustno nabiranje semena. Pri tem bi bila vsaka uporaba kakršne koli šablone škodljiva, ker bo pri različnih primerih potrebno upoštevati različne selektivne Činitelje in jim odrejati ra^--lično pomembnost, odvisno od drevesne vrste, od stanja in .dosedanjega razvoja sestoja, od povprečnih in posebnih razmer prizadetega rastišča in semenskega. okoliSa kot celote in končno tudi od razširjenosti obravnavane drevesne vrste v njem. V predlogu morajo biti navedeni posebni oziri in izredni cilj, ki mu zna--biti pripada odločilna vloga pri odločanju o izločitvi objekta, Pi~i tem je potrebno naglasiti posebni značaj, t. j. prostorne in časovne omejitve, ki dopuščajo-uporabo prizadetega posebnega semenskega objekta Da bi ostvarili čim boljšo karakterizacijo in opredelitev posameznega dre--vesa v semenskem sestoju in hkrati zagotovili Čim doslednejše upoštevanje-navedenih smernic ter uveljavljanje določenih kriterijev za ustrezno selekcijo,, bo marsikdaj priporočljivo ustrezna drevesa v semenskem' sestoju trajno vidnu-označiti, če že ne takoj, pa vsaj v doglednem času. V dolofenih primeiih bo pri tem potrebna pomoč strokovnjakov-specialistov, zlasti še, ker bo morajo preverjanje dednih nagnjenj kot naloga inštituta sloneti na izbiri najboljših osebkov v semenskem objeklxi. V okvir predloženih ukrepov sodi tudi predvidevanje opazovanja, registri--ranja in merjenja za naknadno ugotavljanje prirastnih sposobnosti in posebnih lastnosti, kot n. pr, periodičnosti sem en i t ve in njene oBilnosti, začetka vegetacije, dolžine njenega trajanja itd. m. Preverjanje predlogov Predlogi za izbiro semenskih objektov se pošiljajo republiškemu organu.-ki je zadolžen za raziskovanja na področju gozdarske genetike in pooblaščert. za organiziranje in izvajanje sistematične semenarske službe v gozdarstvu, Strokovnjak tega organa, specializiran za tovrstno dejavnost, preverja predloge.- na terenu po možnosti ob sodelovanju strokovnjaka-predlagaJca Njegova tih-loga obsega primerjavo predloženih .'?plogmh podatkov, zlasli pa podatkov analize in bonitiranja objekta in dopolnilnih podatkov s stvarnim stanjem. Morebitne dopolnitve in popravke naj se prvenstveno nanašajo na čim doslednejše upoštevanje kriterijev in čim bolj izenačeno uporabo merila bonitiranja po različnih strokovnjakih-predlagalcih, Pri preverjanju je potrebno posebno pozornost posvetiti popolnosti dopolnilnih podatkov, zato jih bo pogosto potrebno spopoLnjevati. V skico, ki je sestavni del predloga, se vriše površina, t, j del parcele ali oddelka, ki se izloča kot semenski objekt, na terenu pa se odredijo prirodne ali pa umetno fiksirane razmejitvene lomne točke. Dokončno omejitev objekta opravi organ, ki je zadolžen za upravljanje ali nadzoj-, in sicer potemj ko je izdana odločba o izbiri semenskega sestoja. V ta namen se uporablja olj as ta rumena (kadmi-jeva) barva, da bi se tako znaki te vrste razlikovali od tistih, ki se nanašajo na inventarizaeijo, notranjo razdelitev sestoja, turizem, lovstvo in podobno. Zaradi čim solidnejšega adjustiranja zadevne odločbe in zaradi ugotavljanja površine objekta, je potrebno kartiranje le-tega opraviti čini natančnejše. Pri vrisovanju objekta v ustrezni operat kot tudi v gospodarsko karto se tudi dosledno uporablj.a rumena barva IV. izdajanje odločb in cvidenta objektov Ustanova, ki je pooblaščena za raziskovanje na področju gozdarske genetike, pripravi na podlagi preverjenega in potrjgnega izločitvenega predloga ustrezen operat o izločitvi semenskih objektov, kjer so na pregleden način za vsak objekt prikazani važnejši splošni in dopolnilni podatki ter napotila za gospodarjenje S sestojem in za njegovo melioracijo kakor tudi določbe glede karakteristike rastišč, kjer je dopustna uporaba semena z določenega semenskega objekta. Sestavni del operata je tudi situacijska skica. Republiški organ, ki je poklican,' da potrjuje ureditvene elaborate, izda na podlagi operata odločbo, s katero se določeni sestoj proglasa za semenski ter skladno z načeli in določili operata predpise način gospodarjenja z objektom in glavne ekološke nakazovalee namembnih rastišč, kjer je dopustna uporaba prizadetih semenskih provenienc. Seme določenega porekla naj se praviloma uporablja le na čim podobnejših rastiščih istega semenskega okoliša, izven njega pa v primerih posebno kakovostnih rasnih skupin, zlasti kadar gre za euri-tope ali pa če imamo opraviti s semenom zobjekta posebnega značaja. Omenjena pooblaščena ustanova vodi začasni in glavni register semenskih sestojev in v svoji arhivi urejeno hrani sprejete predloge z pripadajočimi podatki. Razen tega vodi tudi pregledno kartografsko evidenco izločenili objektov po območjih, semenskih okoliških, registrskih številkah objektov in po drevesnih vrstah s posebno označbo t i posebnih objektov z omejeno uporabo. V primerihj kadar za prizadeto gozdnogospodarsko enoto obstoja elaborat, je smatrati odločbo z operatom o izločitvi semenskih objektov kot dodatek oziroma del ureditvenega elaborata. Pri reviziji pa je potrebno podatke, ki se nanašajo na semenske objekte, vnesti v ureditveni elaborat, s tem da se vključijo v ustrezna poglavja oziroma dele elaborata. Razen tega naj bi novi ureditveni elaborati v svojem splošnem delu vsebovali v bodoče tudi poglavje o proizvodnji semena in sadik, kjer bi se za vsako drevesno vrsto in njen semenski okoliš po količiini in po prostoiii predvidela potreba in ustrezna proizvodnja semenja in sadik, V. Zaključne pripombe V pričujočem prispevku niso za posamezne drevesne vrste obravnavane značilnosti in korelirana pripadajoča dedna nagnjeiija ter tudi ne posebne inožnosti njihovega upoštevanja v gozdarski selekciji, zlasti pri semenskih sestojih, Ta obširna snov namreč presega postavljeni okvir in je bila tovrstna problematika že obravnavana na posebnih seminarjih. Tudi za izbiro semenskih objektov eksot veljajo navedena splošna načela s smotrnimi omejitvami. Predlogi za njihovo izločanje pa lahko vsebujejo le splošne podatke brez anaHze in bonitiranja sestoja. Potrebne so ugotovitve zadovoljivega stanja glede tistih lastnosti, ki se pri posamezni suhspontani vrsti smatrajo za kritime. Končno se postavlja pred ustanovo, ki je zadolžena za raziskovanja s področja gozdarske genetike, naloga, da glede na načela in metode, ki na njih sloni izbira semenskih sestojev, ustrezno in sistematično preizkuša dedno pogojenost upoštevanih značilnosti in z njimi zvezanih lastnosti ter kompleksnih pojavov. Iz izsledkov ter raziskovanj bodo izvirali nato predlogi za dopolnitve in morebitne spremembe odločb o izločitvi semenskih objektov. Na predloženi način, ki se na splošno že uresničuje, bo postopno občutno ^boljšana dedna vrednost in 3 tem uporabnost našega gozdnega fonda, LITERATURA Albmskij, A,: Seleltdja drevesniK porod i s«tncnüvodstvo, Moskva, 1959. Anderison, E.: der Arbeit der schwedisdien Forslpflaiizeiizüclitung — Silvac genetika, 1957, 6. AflderSiOJi. E.: Pollcnspritliiing ocli avstaiisisolcrinj; av skcigsföplantager — Norrlans Skoj-svirdsförbunds Tldskrlft, l. Ambarg, T.: Sltog.'iträdsfrö. Uppsala. I35S. Barthelmei!, A:. Vererbungswisscnficha/teii, Frei bürg-München, 19.'j5. Bouvarel, F.' Les Tcpeupiements artificieis — conseqiienreb d'ordre genetiiiuc — Journal forcstier suisse, 195S, S/9, Bouvayiil, P.: Colloque sur les races des e.ssences forestieres — Silvae geiictif.a, 195Ö, Bouvnri^l, P.: Race on variation rlinale — Revue Forestiere Francaise, 1959, 463—464 Sriegcr, F..' Pojpiilationsgenetik — Handbuch der PflanzeniQchtung, Berlin—Hamburg, 13.58. 176—224. SrtTiaf, M.: Die Buchenwälder Jugoslawiens mit btsonderen Nachdruck auf die Zustände in Slowenien — Buk ako pricmyaclnä surovina, Bratislava, 1960 Btinor, M. Prirodfii i antropogeni faktori deselektivnog raivoja naših äuina — Referat iia posvetovanju ob proslavi 100-letnice hrvaSkegn kmetijskega in gozdarskega Eolstva in jrianosti (mscr), Zagreb, 1960, T,.- Priroda žurne, Beograd, 1951. Doi^r/ionj^jj, T/t.: Genetics and the oiigin of species, 3 F.d., New Votlc, 1951. Fischcr. F.: Ergebnisse von An bau versuchen mit verschiedenen Fichtenherkünften — Mitteilungen de.^ Schweis, Anstalt f, d forstliche Versuehswesen, XXVI, l, Zürich, 1940, 153—20,?. Fukaiek, F.: Prüog poznavanju cruog bom .— Radovi Poljcpr. šum. lakiilt. n Sarajevu, i9S8, S—92 Güijij P.: Reclierches Beiges sur la Variahilite gcnetiquc des Especes Forestieres — 5ih-ae gencüca, 1957, 1/2. Grüidüv ö.. Vorotnifkovaja sosna — Lcsnoe hozjaistvo, [9.58,.i). Gustafssoji, A. et all : Plus- och Elittrad, Skogen, 1958, 45, G,: Forest Gcnetics anri poplar Breedmg^ m the Netherlands, Euphytic? 1952, 1. jahloko^, A.; Sastojanije i zadaii selekciji lesnih drevesnih i ki is tam ü o vi h porod v SSSR — Lesnoe hoijaistvo, iSoS, 9. Jovanovič, B.: Dendrolo|^ija sa osnovama fitosodolog^ijc, Beopad, 19S6. Kietlandm-, C.. Kontincntgranew — Sv^nska Tidskrtft, 1953, 51, 130—150. Kiellantler, C.: Om barrlnidsförädling flch barrträdsymping — Sv, Pajiperstidnins, 1956, 23—24 KlemscIivUdl, R.: Aus der Xikhttuig'sarbcit im Lehriorstamt Escherode — Allgcni. f'orif-leitsehrift, 1953, G. Kuckuck, //.. Entwicklung im und Probleme. jicuieitlich.cr Pflan^enzüclitung, Ber-lii^ 1951. Lrrtiglel^ O.r Proveoiens/orsÖk med olikä trädslag — Särtryck ur Svcnaka Skogsvards[6-renifigens Tidskrift, 193S, I—It. hanglet, Ä: A Clie or not a Cline — a Quesljoii of Scots Pine — Silva^e gendica, 1959, 1, Langncr, IV.. Auslescpiimipien der Fitrstsaa-tgutbeschaffung in Rahmen der Itiinn-lirthen Verjüngimg — Algem ForstaeiLschrift. 1958, 28—29. Langner, W,: Die Bedeiihmg der Mutation für die Fostpflan^criKÜchtimg^ — Allgein. ForstieiJschrift, 1958, 115—IIG, Langner, W.: Auslese und Einhallimg des Ausgajigsjnaterials für die ForstpflaiVieii-Züchtung — Allgem. ForsLteitsehrlft, 1958, 160—161, LarSen, Genetics in silviculture, Edinburgh,% 1950. Larscn. S.: Studies of Diseases in Clone of Forest Trees, HorsKolm, 1953, Länen, S.: Angewandte Genetik im Waldbau — Schweizerisohe Zeitschr, f, Forstwesen, 1958, 8/9. L\ndquut> B,: Forstgenetik üi der schwedischen Waldbaupraxis, Berlin, 1951. Marie, B.: Oplemenjivanjc Sumskog drveia, Beograd, 5!)56. Matlketus, J.; La Selection et la dassificatioii des arbres en ginitique forcsLitrc — Joumai foresticr suiase, 1958, 8/9. Mihrjln, P„ Kfmgns, E„ HcihuraiiteHi L.; Silvicultural Research in Finland, Helsinki, 19.^9-Atikid, F.: Žlafitnjcnje rastlin — temelji in metode, Ljubljana, 1955, Münch, E,- Beiträge lur Forstpflajizenziiclh+ung^, München, 1949. Müntzig. A." Vererbungslehre, Methoden und Resultate, Stxittgart, 195S. Oiolin, G.: Problema selekciji drevesnih porod na Imunitet k bo I cunjam i vrediteljnm — Lesnoe hoajai.stvo, 1960, 2. Proliasiii, E,t Smoloproduktivne formi sosni obiknovennoi — Lesnoe [hozjalstvo, 195S, -t Rhi)?npder, E., SschÖ7ibttch, H.: Genetik und Züchtung der Waldbäume, 1959. Rhonieder, E.: Erbgut und Umwelt in Leben der Waldbäume, Mitt Staatsf Vcrw. Bayerns, 1956. RubriFi. K... Die Föhre (ie.s Bayerischen Alpen und ihres Vorlandes — Allgem. Ftir.'ir-zeitschrift, 1955, 10. Ritbner, K.: Die praktische Bedeutung unserer Fichlentypen — Forstw. Cciitratblati u. Thar. Forstl, JaJibl.., 194,S, 65-, Ritdoli, VV..'-.Entwicklungsphysiologischt Grundlagen der Pflaiizeniüchtiing — Hanrl--bu(;h der PflanzeiLiüchtuiig, Berlin—Hamburg, 1958, 225—307 SinirtA, M.; Influence of Cone Size on the Stcd Produced, Stackhc>lm, I960. SijTUjk, M : Den slovakiska lärken Sartryck ur Sveiiaka Skogsvardforeningeiis Tind-skrift, 195S, 1. Susmel, L.r ,Saggio sul polltnorfisino dele picea nel Cadore oriental« — L"Italia forestale e Mmitajia, 195,S, 8. Sdjsibci A.: Einführung im die Allgemeine Pflanzen Züchtung, Stuttgart, 1951. Schmucker, Tk.: Übci Säuleniicliten — Comp les rendu C3 de l)-ieme Gongres jtJFRü Firence, 1954, 507—510. Schönbach, H,; Ergebnis« eines heute 20-jährigen Fithtenprovenicnaversuchcs _ Silvac genertica, 1957, 3/^. Schonbach, H.: Stand der Provenienz- und Züchtungaforschung bei der Pichte _ Der 2\)chter, I95Ü. 20 Schreine^'. E.: Possibilites for Gcnctie Improvement in the Utilisation Potentials nf Purest Trees — Si i vat genetika 1958, 4. Sdiröck, O,: Vergleichende Untersuciiunden des Wachitomsgangts an Einielbäunitn aus verschiedenen^ alten Kieferheslnnden, Arch. f. Forstvt',, 1957, 6. Siem, K.: Der Inzuchtgrad in Nachkommenschaften von S am enp lata gen — Silvae geiictica. 1959, 2. Siem, K.: Pi>pulationsgenetische Probleme in dc-r Ba.Qmrasscnf(iTScliung und Forst-pflajizenzüchtung — Sehweuerische Zeitschrift f, Forstrvvesen, 1958, 8/9, . Stern, K,; Zur Entwicklung eines forstlichen Sortanverauchswesens — Z-Die Bestimmung von Insekten Schäden im "Walde« verjetno ravno zato navaja, da je gosenica breznoga, To jt navedeni avtor najbrž ugotovil z maikroskopskim pregledom gosenice. Sicer pa ima gosenica le parov nog, od katerih so zadnje le zaznavne. Škodljivca je laKko spoznati po njegovih značilni K hodnikih v listu, ki se svetijo kot posušena polževa slina. Hodniki so zlasti dobro opazni, če list obrnemo tako, da nanj svetloba poševno pada. Najuspešnejša kemična uničevalna sredstva so za sedaj sistemi2ni organski msektiddi. Z njimi lahko zanesljivo zatremo tega škodljivca. Potrebno pa je opozoriti na to, da so ti preparati strupeni in je zato potrebno z njin-ii ravnati 2:elo previdno. Drugi in.sekticidi so manj uspešni. Posebno v starejlih stadijih so gosenice —'kakor navaja Rörhig — zelo odportie. Večkratna zaporedna zameglitev s ^^S(;hwingfeue^ji^^ je biia na Koprskem, zelo uspešna. Mehansko zatiranje z obiranjem listov bi bilo najbrž manj uspešno. Ker so topole visoke in ker se zavihani robovi listov z bubami navadno težje opazijo, bi bilo obiranje distov težko in le nepopolno izvedljivo, razen tega pa se z uporabo tega načina asimilacijska povišina škodljivo zmanjSuje. Viri : E. Schimitschek: Die Bestimmung von Irsektcnschäden im Waldp, Paippelinstitut in Brühl: Brühler Pappel-Vor tage. K. Escherich: Porstinsekten Mitteleuropas. ODNOS MED BIOLOŠKtM IN KEMIČNIM NAČINOM ZATIRANJA ŠKODLJIVCEV V ZDA Ing. Stanko Tumpej (Postojna) Zaradi uspehov, ki sem jih navedel v svojem članku ^Za tiran je gobarja v ZDA« (Gozdarski vcstnik 6/1960) pa tudi zaradi uspehov, ki so jih dosegli poljedelci, pridobivajo bioloSke metode zatiranja škodljivcev v ZDA visdno veČ zagovornikov. Seveda vplivajo na to uveljavljanje tudi drugi činitelji, predvsem pa problemi, ki so nastali v zvezi s preSiroko uporabo raznih kemičnih sredstev. Omenil sem že spor, ki ga je imela ustanova Plant Pest Control Division Northeastern Headquarters z državo New York, kjer je sodišče prepovedalo □porabo sredstva DDT proti gobarju. Podobni in še hujši problemi se.pojavljajo tudi v drugih državah. Tako so n. pr. leta 1956 v državi Montana škropili s preparatom DDT proti smrekovemu zavijaču (Cloristoneura fumiferana Clem., Tortricidae), Zavijača so seveda na velikih površinah popolnoma uničili. Naslednje leto pa je na obravnavanem ozemlju izbruhnila izredno močna gradacija pajkovcev (Acarina), ki so napravili veliko večjo škodo kol prej smrekov zavijač. Kot je znano, sredstvo DDT ne deluje na pajkovce, zato so s Škropljenjem uničili poleg smrekovega za vi j ača tudi vse parazite in predatorje, paj-kovci pa so ostali neprizadeti in so se v odsotnosti naravnih sovražnikov bliskovito razsii'ili v uničujočo gradacijo. To je le eden mnogih primerov, ki so se pojavili v zadnjem času. Znano je, da delujejo razni insekticidi škodljivo tudi •la Rtiče, divjad in ribe. Tako so n. pr. ugotovili, da 2 funta preparata DDT na i a ker (2,3 kg na, ha) uničuje ptice, 2,5 funta na aker (2,0 kg na ha) pa tudi ribe. Razen tega uničujejo insekticidi žuželke, s katerimi se hranijo ribe. Tako sti že manjše doze insekticidov posredno škodljive za ribe. Opazili so tudi, da se divjad umika iz gozdov, ki so bili škropljeni z raznimi preparati. Vidimo, da prekomerna uporaba insekticidov zelo kvarno vpliva na biološko ravnotežje v gozdu. Zelo važen problem je tudi pojavljanje odpornih ras. Tudi pri najnovejših insekticidih se že po nekaj generacijah opazi zmanjSano delovanje na razne vrste. To je seveda zelo nevšečen pojav, kajti za enak uspeh škropljenja, je potrebna več Škropiva, zato ta pojav podražuje stroške zatiranja. Tako kmalu nastane vprašanje ekonomičnosti uporabe določenega preparata. Zaradi teh problemov, ter iz mnogih razprav in polemik prihaja v ZDA vedno bolj do izraza spoznanje, da si kemična in biološka metoda zatiranja nista neogibno alternativni, nasprotujoči. Ti dve metodi sta lahko komplementarni, t j. ob pravilnem razumevanju Ln uporabi se lahko dopolnjujeta. »Biološko kontrolo« ali zatiranje razumejo v ZDA seveda v najširšem pomenu, t. j. kot uporabo vseh naravnih činiteljev pri zmanjševanju števila škodljivcev, z namenom, da bi ga držali pod t. i. »^ekonomskim pragom«. Do nedavnega so pod ^'biološko kontrolo-< razumeli le uvoz in kolonizacijo naravnih sovražnikov raznih škodljivcev. Počasi se je ta pojem razširil tudi na uporabo domačih parazitov in diugih naravnih sovražnikov, ki so že razširjeni na določenem območju, dokler ni na koncu dobil najširšega pomena. Zaradi nedvomnega ekonomskega značaja kemičnih metod in zaradi boljše uporabe naravnih činiteljev pa je neogibno potrebno izdelati kompleksen program, ki bo predvideval najširšo uporabo naravnih faktorjev v kombinaciji s kemičnimi preparati To je potrebno, če se hočemo izogniti preširoki uporabi insekticidov. Eden glavnih vzrokov za navidezno neskladnost med kemično in biološko metodo je je dejstvo, da mnogi ne gledajo na zatiranje škodljivcev kot na Kompleksen ekološki problem. Zelo kratkovidno je n. pr. izvajati kemične metode za odstranitev nekega škodljivca, pri tem pa prezreti delovanje preparatov na druge insekte, Škodljive in koristne. Ravno tako je zgrešeno uporabljati proti določenim Škodljivcem parazite, ne da bi pri tem upoštevali kemične metode, ki bi jih morali uporabiti proti drugemu škodljivcu na isti rastlini. Človek jc s krčenjem gozdov, ustvarjanjem razliöiih monokultur, z vzgojo novih rastlinskih in živalskih vrst na velikih površinah uničil prirodno ravnotežje, ki se je ustvarjalo dolga tisočletja. Toda, tudi če bi hoteli, ne moremo več obnoviti nekdanjega ravnotežja. Vendar pa lahko s kombinirano uporabo naravnih činiteljev in kemičnih metod ustvarimo novo ravnotežje, ki bo ustrezalo sedanjim ekonomskim potrebam. Določenega škodljivca lahko n.pr. z uporabo naravnih faktorjev zadržujemo na širokem območju in dolgo časa pod »-ekonomskim pragom«. Toda na manjših površinah, v posameznih sestojih in v določenem letnem času se škodljivec močno razmnoži in preide v gradacijo. Tedaj bomo morali za vzpostavitev prejšnjega normalnega stanja, ko bodo zopet uspešno delovali naravni faktorji, uporabiti kemična sredstva. Seveda je za ta način dela potrebno temeljito poznanje dinamika populacijc določenega škodljivca in vseh faktorjev, ki vplivajo na njegov razvoj, Razen tega moramo določiti merilo za »ekonomski prag« tega škodljivca Pomanjkanje takega merila je drugi vzrok, ki preprečuje izvajanje kombiniranega zatiranja. -^Ekonomski prag« je tisto kritično Število, oziroma najnižje stanje populacije, ki še lahko povzroča ekonomsko pomembno škodo. Ta prag je seveda zelo težko določiti. V nekaterih primerih ga sploh ni. ker je že prisotnost enega samega osebka povod za uporabo insekticidov. Znanstvene metode za določanje »ekonomskega praga« še niso povsod izdelane, zato se vsaka panoga ravna po svojih interesih, na katere vpliva predvsem tržišče in pa ameriški strogi predpisi o kvaliteti poljedelskih proizvodov. Edino pravilno pa ]e, da se zatiralni ukrepi prilagode stvarnemu stanju populacje. Zato jo seveda potrebna dobro organizirana opazovalna služba, ki neprestano sprem- Ija gibanje populacije določenih škodljivcev in obvešča oziroma svetuje poti'ebnp ukrtepe. Primer take službe je t. i, »madzofovano zatiranje« (supervised control) v Kaliforniji, Arkansasu in v Arizoni, Pri takem ravnanju odpadejo nepotrebna zaščitna škropljenja »po koledarju--. Taki koledarji so sestavljeni po vsem svetu in tudi pri nas Cas Škropljenja se ravna po razvoju rastline i® po letnem Času, ne pa po stvarnem stanju Škodljivcev. Jasno je, da je tako škropljenje nezdružljivo s kombiniranim bioIoSko-kemičnim načinom dela. Kjer so škropljenja po koledarju izvajali že dalj časa, jih seveda ne bo mogoče takoj odpraviti, ker bodo posledice teh škropljenj trajale se več let. Toda v nasadih, ki še niso bili škropljeni »po kole-darjuj', bi vsekakor morali uvesti škropljenje glede na stvarno stanje populacije, ne pa po naprej določenem receptu. Z osnovanjem topoiovih plantaž in plantaž hitro rastočih iglavcev bo ta problem postal aktualen tudi v našem gozdarstvu. 2c sedaj predvidevajo poleg drugih tudi intenzivne varnostne ukrepe, predvsem škropljenje proti, škodljivcem. Obstoja nevarnost, da bodo odgovorni organi iz bojazni pred morebitnimi škodc.mi večkrat na leto preventivno škropili u močno učinkovitimi insekticidi, ki imajo dolgo rezidualno delovanje, ne glede na stvarno potrebo in stvarno stanje populacije škodljivca. Poleg nepotrebnih izdatkov pomeni tako škropljenje Čudi motenje prirodnega ravnotežja okolja. Daljša redna uporaba insektici-dov tiqmreč izloča biotske faktorje, ki uravnavajo populacijo škodljivcev. T^ko se lahko nenadoma pojavi nek škodljivec, s katerim sedaj Se ne računamo, ker ga naravni faktorji zadržujejo pod ekonom.skim pragom. Pojavi se lahko tudi problem rezistence raznih škodljivcev proti insekticidom. Izkušnje v ZDA so namreč pokazale, da se rezistenca pojavi že po petih letih intenzivne uporabe nekega ingekticida, Za isti uspeh škropljenja je potem potrebna večja doza, knr pomeni večji izdatek in še veČje motenje okolja. Da bi se izognili vsem tem nevšečnostim, bi morah že sedaj predvideti program, za kombinirani biološko-kemični način zatiranja v omenjenih nasadih, upoštevajoč pri tem stvarno stanje populacije, Predvsem je treba izdelati ekonomski račun in dognati, koliko letnega prirastka je ekonomicneje žrtvovati škodljivcu, kot pa škropiti. Dobro organizirana opazovalna služba bi morala neprestano spremljati razvoj in stanje škodljivcev in z eksaktnimi metodami na primerjalnih ploskvah škodljivca po površinski enoti Številčno določati. Tako bi lahko določili tisto kritično število škodljivca, pri katerem je dosežen ekonomski prag in pri katerem je treba začeti s škropljenjem. Spremljati bi morali tudi zdravstveno stanje škodljivca, prisotnost parazitov in predatorjev ter procent parazitizacije,. Na osnovi teh podatkov je lahko postaviti prognožo in določiti potrebne ukrepe. Po potrebi bi morah tudi kolonizirati parazite v pz-edehh, kjer smo Škropili. Za uspešno izvajanje biološko-kamične metode zatiranja je važna tudi pravilna izbira primernih insekticidov V prvi vrsti pridejo v poštev selektivni insekticidi. Do sedaj so se glede selektivnosti najbolj obnesli .sistemiki, kot Systox in Disyston iz skupine organskih fosfatov ter Ševin iz skupine karba-matov. Posebno Sevin je zelo primeren, ker je zelo učinkovit ne le proti listoim ušem kot večina drugih sisteraikov, ampak tudi proti metuljetn (Lepidoptera) in drugim škodljivcem. Uspešno selektivno delovanje se da doseči s pravilnim do* ziranjem in z uporabo msekticida ob določenem času kakor tudi z uporabo na omejenem prostoru. Čeprav so na škropljenem prostoru uničeni paraziti in pre-datorji, je vendar na širnem območju ohranjeno biološko ravnotežje, kajti v -p razni« prostor se bodo naselili paraziti in preda tor j i iz sosednjih, neobrav-navanih območij. Seveda sta pri tem važna gostota in razširjenost parazitov. Ka koncu naj omenim Se to, da dober selektivni insekticid ne sme popolnoma uničiti populacije škodljivca. To bi prisililo parazite in predatorje, da bi zaradi pomanjkanja brane in za razvoj primernega substrata zapustili šktop-Ijeno območje. Dober selektivni insekticid ,Je reducira populacijo Škodljivca na takšno mero, kjer biotski faktorji zopet uspesno delujejo. Vsekakor pa bo trel&a v programu popolnoma ukiniti uporabo preparatov DDT, Lindana in drugih laeselektivnih insekticidov z dolgim rezidualnim delovanjem in se preusmeriti na modernejše preparate. Hazen tega bodo morali gozdarski strokovnjaki bolje poznati razvoj modemih insekticidov in njih uporabo. Za konec bi še pripomnil, da je gojitev in razširjajije odpornih sort topolov in drugih drevesnih vrst tudi eden od načinov faioloSkega zatiranja škodljivcev in bo potrebno tudi temu vpražanju posvečati večjo pozornost. GOZDOVI IN GOZDARSTVO BKLE KRAJINE Ing. Marijan H 1 a d n i k (CrnoinelJ}* Gozdovi Bele krajine sestoje v glavnem iz treh tipov, in sicer iz sestojev hrasta in gabra (Querceto carpinetum), kostanja (Castanetum) in bukve {Fage-tum submontanüm). Gozdovi hrasta in gabra ležijo v nižinskem delu na nadmorski višini 130—2f)0 m. To so v glavnem čisti hrastovi sestoji z zarastjo nad 0,3, v poi/-prečju 0,6. Povprečna lesna zaloga znaša 120 m^^ba. Gozdov z normalno icsno zalogo je zelo malo in so omejeni v glavnem le na parcele, ki so last dobrih kmetov. Veliko več je sestojev, ki so že popolnoma izčrpani in znaša njihova lesna zaloga 70—lOOm^/ha, V Izčrpanih hrastovih gozdovih se je bujno razraslo v podrasti sloj razno grmovje {leska, črni tm, trepetlika, breza itd.). Ta grmovna plast vpliva blagodejno na tla, ker preprečuje izsušitev, zaplcvljenje in z listjem popravlja tla. Vendar pa preprečuje naravno nasemenitev, Le redko kje je najti v podraslem sloju gaber, ker ga kmetje izsekavajo za drva, Name.sto njega se pojavlja leska, lu zaradi svoje nizke rasti ne more hrasta Čistiti vej, kot ga čisti n, pr. gaber, Zgradba hrastovih sestojev je nepravilna, Ce upoštevamo kot enoto parcelo, lahko prištevamo gozdove k enodobnim, Če pa upoštevamo kot enoto večjo površino — enako oddelkom v urejenih gozdovih — potem ustvarjajo tt gozdovi podobo nepravilnih prebiralnih sestojev. Vzrok za takšno strukturo je v dejstvu, da je vsaka parcela zaključena gospodarska enota, s katero vsak posestnik različno gospodari. Nepravilna prebiraJna struktura se kaže predvsem v pomanjkanju drobnejšega drevja in mladja. Kmetje sekajo drevje po vsej površini, tako da se gozd počasi redči, hkrati, pa se začne naseljevati grmovje, ki se z nadaljnjim izkoriščanjem vedno bolj razrašča in onemogoča naravno nasemenitev hrasta Ker na tak način sekajo že več desetletij, ni niti mlajših hrastovih sestojev — niti skupin mladja v starejših sestojih. Kjer je bil tak način sečnje intenzivnejši,'je pripeljal do popolne * Pričujoča stu<3ija je bili i2idelana, še preden se je začelo z akcijo intenzivnih nasadov, zato le-ti v razpravi niso upoätevani. Čeprav so zlasti za belokranjske razmere vehkega pomena Uredništvo degradacije gozda. Lesna zaloga se je znižala na 70—lQOm^/ha, preostali hrast.i pa so izpostavljeni neposredni sončni pripeki in mrazu. Zato se obrasdajo 2 adventivnimi poganjki, na deblih pa nastajajo mrazne razpoke V obravnavanih sestojih je torej le malo lesa, in se ta je slab. V hrastove gozdove so ob koncu prejšnjega in v začetku sedanjega stoletjii vnašali smreko in bor, ki pa sta se pozneje tudi 7. naravnim pomlajevanjem žirila. Bor je poraSčal v g!a\nnem pašnike, smreka pa boljša rastišča le v izčrpa-nih hrastovih gozdovih. Ta primes iglavcev je zlasti vidna v nekaj'kilometrov širokem pasu ob železniški progi. Marsikje so pretiravali z vnašanjem iglavcev, zato se kaže očiten zastoj v rasti. To ie posebno opazno na Obrskih košenicah, kjer je degradacija tal mestoma že toliko napredovala, da ni mogoče še daJje vzgajati smreke, niti v skupinah — niti kot primes drugim drevesnim vrstam Premena teh gozdov v megane sestoje iglavcev in listavcev pa je otežkočena ah pa sploh nemogoča, ker je posest preveč ra'/drobljena in ker kmetje z gozdovi nepravilno gospodarijo Enodobni hrastovi sestoji so v večjem kompleksu le v k. o. Vinica. Večinoma so štorovci z zarastjo 0,8—1,0 in starostjo 40—70 let. Drevje je debelo 20—25 cm Debelinski in. višinski prirastek sta zelo majhna. Na veČ mestih je opaziti sušenje vrhov, ker je hrastovje skozi več generacij raslo iz panja, tako da so korenine začele odmirati. Intenzivno steljarjenje pa je ta proces še pospešilo. Hrastovi gozdovi rastejo na valovitih, globokih, ilovnatih do ilovnato peščenih in v glavnem zakisanih tleh Povsod je zaradi premočnega izkoriščanja opaziti degradacijo ta] Velik del teh gozdov raste na tleh, ki bi bila po ustrezni melioraciji sposobna za kmetijsko proizvodnjo. Sem sodijo zarasli pašniki, ki so stvarno gozdovi, kataster pa jih še vedno izkazuje kot pašnike. Po hribovitem svetu Bele krajine od 500 do 800 m nadmorske višine rastejo predvsem bukovi gozdovi, na najvišjih vrhovih pa združba bukve in jelke, ^Fagetum abietetosum), in to nad 700 m nadm višine. Ker so ti sestoji bolj oddaljeni od vasi in ker bukovi na pred drugo svetovno vojno ni bila konj uk turno blago, je njihova lesna zaloga večja kot v hrastovih gozdovih, in znaša v povprečju ok 170 m'/ha. Ti gozdovi so močneje izsekani predvsem v okolici vasi. kjer so nekoČ prebivali kočevski Nemci in na Tanči gori. Drugod pa je najti večje komplekse, kjer je lesna zaloga 200—250 mVha Pri izmeri 3. odd. k. o. TalČji vrh in 5. odd. k, o. Petrova vas je bila ugotovljena lesna zaloga 250m^/ha. Bukovi gozdovi so v glavnem čisti, brez večje primesi drugega drevja. V zelo mali meri sta primešana javor in jesen, na spodnji meji teh sestojev hrast in gaber, na zgornji pa jelka. Bukve so do 30 m visoke, so lepe vzrasti, stegnjene z normalno oblikovanimi krošnjami. Bukovi gozdovi poraščajo globoka, ilovnato peSčena, humozna, sveža tla, ki so skalovita ok. Proti najjužnejšemu delu Roga (Tanča gora) pa postajajo rastiščne razmere za rast bukve še komaj mogoče. Tla so tam zelo skalovita, klima pa ima že bolj kontinentalni značaj, (subpanonsko podnebje) z velikimi temperaturnimi spremembami, s padavi-namii razporejenimi pretežno na jesenske in zimske mesece in s čestimi pomladanskimi pozebami. Zato jc prirastek zelo zmanjšan, tako da se nekateri sestoji zdijo stari 50—70 let, dejansko pa rastejo že nad 100 let. Med območjima hrastovih ter bukovih gozdov se na pobočjih južnega dela Roga in Gorjancev razprostirajo v višini 200—400 m kostanjevi gozdovi. Zrasli so v glavnem iz panjev. Njihova gojitvena oblika je visoka, srednja in nizka. Kizki Štorovci rabijo za pridobivanje vinogradniškega kolja, visoki gozdovi pa ia električne drogove in za tanin. Kot primes se v večji meri pojavljata hrast in gaber,' na južnih legah pa cer in črni gaber, ki gradita mestoma tudi čiste se- stoje. Cmi gaber raste največ iz panja in ne doseže večjih debelin in tudi ne lepe. v^rasti. Značilnost belokranjskih gozdov je močna razdrobljenost gozdne posesti, ki znaša v povprečju 2,2 ha. Največ je takih kmetov, katerih gozdna posest ne-dosega povprečja. Zaradi slabega gmotjiega stanja kmetov so njihovi gozdovi, preobremenjeni s sečnjo in so večinoma močno izselcani. Vendar še vedno največji del letnega etata sekajo prav v teh gozdovih, Kato le-ti še bolj propadajo» Niso redke sečnje v gozdovih z lesno zalogo pod 80 m®/ha, ker se pri izdaji sečnih dovoljenj stoji na stališču, da ima vsak gozdni posestnik pravico posekati 5 m'"' lesa za lastno porabo, pa Čeprav ima samo ha gozda z lesno zalogo-80m^/ha. Vendar se pri sedanji obliki lastnistva temu ne da pomagati. Končna, posledica takega gospodarjenja so grmišča, ki se po 20—30 letih sprevržejo v čiste gabrove sestoje z neznatno gospodarsko vrednostjo. Dosedanja gozdarska dejavnost Gozdovi Bele krajine ležijo daleč od večjih potrošnih srediSČ, z južnim delom Roga in z Gorjanci so ločeni od ostale Slovenije. Tak zemljepisni položaj je onemogočal dobro povezavo z industrijsko bolj razvitimi območji Slovenije. Na eni strani zaostala Dolenjska, na drugi strani zaostali predeli Hrvatske, dalje nejaeen položaj glede teritorialne pripadnosti Sloveniji ali Hrvatski, razdrobljena struktura gozdne posesti, vse to so bili činitelji, ki so onemogočali razvoj lesne industrije in dx-uge industrije na splošno. Zato je bil tudi razvoj gozdarstva nekoliko počasnejši-kot drugje v Sloveniji in skrajnejši v pogledu izkoriščanja gozdov. Veli.ka oddaljenost od potrošnih centi'ov jie narekovala obsežnejše sečnje na golo in takojšnjo razžagovanje lesa na mnogih Žagah, ki so bile postavljene ravno v času, ko so se večji gozdni posestniki zaradi konjunkture odločili za intenzivno izkoriščanje gozdov. Gozdarska dejavnost v Beli krajini se je torej začela razvijati kot brezobzirno izkoriščanje gozdov. Eksploa-tacija Auerspergovih gozdov se je pričela i, 1903, Velikega bukovja 1914 do 1927, Zastave in Velike loze pri Gradacu pa v letu 1920. V tem času so bile zgrajene gozdne železnice, in sicer ena, ki je bila speljana v višje ležeče gozdove pod Mimo goro in druga, ki je vodila v Veliko bukovje pri Adlešičih. Obe progi sta bili speljani do Črnomlja, kjer so na žagah žagali hlodovino in žagan les pošiljali dalje. Posledica teh dveh železnic so bile obširne sečnje na golo v Velikem bukovju (ok. 350 ha) in pa zelo razredčeni gozdovi Ves dobiček od prodaje lesa je odtekal izven Bele krajine. V bolj oddaljenih krajih izkoriščanje ni bilo tako intenzivno, tako da so tam še gozdovi z le.sno zalogo 200-250 m'''/'ha. Intenzivna eksploatacija gozdov se je vršila na površini ok. 3000 ha. To so bili v glavnem gozdovi veleposestnikov, ki so po letu 1945 prešli v lastništvo SLP, Manjši gozdni posestniki so intenzivneje sekali samo gozdove, ki so bili v bližini železniške, proge Kot nadomestilo za posekati les so vnašah iglavce. Šele leta 1936 se je pričelo s pogozdovanjem večjih površin ob Kolpi od vasi Daljne njive do Starega trga. Za pogozdovanje so uporabljali pretežno rdeči bor, v manjših količinah pa zeleni in črni bor ter macesen. Ta pogozdovanja so bila uspešna. Njihov namen je bil ustvariti varovalne gozdove na strmih bregovih Kolpe. Večji kompleks steljnikov so pogozdili v istem času tudi n.a Mišjem brdu pri Jugorju. Tudi tu je bdo pogozdovanje uspešno. Ti nasadi zavzemajo površino ok. 60 ha. Pogozdovanje teh zemljišč se je končalo z začetkom druge svetovne vojne. Med vojno teh nasadov niso gojili, tudi po končani vojni jih ni nihče očistil. 2ato je košato drevje uničilo veliko lepega mladja. Pri sedanjem zapoznelem ■čiščenju povzroča precejšnje težave dejstvo, da je lepih drevesc le Še zelo malo. Ker je v bližini teh nasadov se dosti zemljišč, ki jih je potrebno pogozditi, naj bi se začeto delo nadaljevalo. Po drugi svetovni vojni se je gozdarska dejavnost razvijala v znanih organizacijskih oblikah. Bela krajina je do leta 1955 predstavljala enotno upravno obmof^e na stopnji okraja, Kot samostojna teritorialna enota se je v pogledu gozdarstva lahko razvijala po naprednih načelih sodobne gozdarske znanosti. Vendar sta pomanjkanje strokovnjakov in neprestana reorganizacija gozdarstva zavirala tak razvoj. Zato gozdarstvo v Beli krajini Se močno zaostaja za razvojem drugih delov Slovenije. Gozdarji morajo še vedno premagovati zajetne težave, ki jih v razvitejših krajih ni več. Ena izmed osnovnih težav je v odnosu večine gozdnih posestnikov do gozda, "ki se kaze predvsem v podcenjevanju njegove vrednosti. Tako stališče je predvsem dediščina iz preteklosti, ko gozd kmetu ni donašal drugega kot les za "lastno uporabo. Ta nepravilni odnos se je Še poglobil v letih obvezne oddaje, ko les skoro ni imel cene. Ni redek primer, da kmet seka nezrelo bukovino lepe rasti in jo uporablja za drva, kljub temuj da je na isti parceli dovolj košatega drevja, primernega za drva. Omrežje gozdnih cest Poseben problem v gozdarstvu Bele krajine je pomanjkanje produktivnili transportnih žil. Po podatkih za občini Črnomelj in Metlika je na njunem območju le 50 km kainionskih cest, ki jih lahko smatramo za produktivne žile. N.i 1 ha odpade 3 m cest, to pa je globoko pod slovenskim povprečjem. Zato so .lipra-vilne razdalje zelo velike tn znašajo v povprečju 2 km (1—5 km). Vrednost lesa je zaradi tega občutno manjša. Poleg velikih spravilnih razdalj negativno vplivajo tudi velike oddaljenosti do železniških po.staj. Najbolj odročni gozdni predeli le^,ijo 32 km daleč. Povprečni karriionski prevoz do železniške postaje znaša za gozdove, ležeče na območju KZ Vinica, 25 km. Razen tega je tam povprečna spraviLna razdalja 3 km, zato znašajo prevozni in spravilni stroški za 1 m® lesa 5000 din. To območje ima 2200 ha gozdov, Na območju KZ Adlešiči je 1200 ha .gozdov, povprečna razdalja do železniške postaje pa je 16 km. Povprečna spra-vilna razdalja je ok. 2 km. Skupni stroški prevoza in spravila 'vnašajo 1970 din 2a 1 m^, KZ Dragatuä ima 1550 ha gozdov. Tudi tu je spravilna razdalja velika in znaša 2,50 km. Povprečno se les prevaža 10 km do železniške postaje Spravilni in prevozni stroški znašajo 3110 din/m''. Na območju KZ Stari trg je 1140 ha gozdov Povprečna spravilna razdalja je 1,50 km. Kamionski prevoz do železniške postaje je 16 km dolg. Skupni stroški spravila in prevoza znašajo 1620 din/mTi predeli so najbolj oddaljeni od železniških postaj in predstavljajo nad '/' vseh belokranjskih gozdov Zaradi velikih transportnih stroškov in ■nižjih vredn'ostnih razredov je manjSi dotok gozdne takse, zato je Bela krajina glede nje deficitna. Ker pa je gozdni sklad majhen, se belokranjsko gozdarstvo ne niore razvijati tako kot drugod v Sloveniji. V Beli krajini je ok. 450-km poti za vozove, ki pa so zelo slabe, V nižini so večinoma neutrjene in je po njih mogoč prevoz samo ob suhem vremenu. Po gričevju so poti ravno tako slabe in so bolj podobne vlakam. Vsako leto se v njih investira ok 1,500.000 din. Toda kljub večletnim investicijam ni opaziti uspehov, ker se ta znesek porazdeli na posamezne poti, tako da odpade na eno povprečno 15.000—20.000 din. Povprečna dolžina teh poti je 2-3 km in 20.000 din za popravilo 3 km dolge poti ne pomeni skoraj nič. Potrebno bo v bodoče popraviti vsako leto le nekaj poti in to tako temeljito, da bo po njih mogoč prevoz brez nevarnosti za živino in tovor Vsako leto bo potrebno doloäti tudi sredstva za vzdrževanje že popravljenih poti. Potrebno bi bilo čimprej popraviti 123 poti v dolžini 235 km, in sicer; KZ Metlika 6 poti 10 km KZ Suhor 6 poti 8 km KZ Črnomelj 21 poti 37 km KZ Gradac 5 poti 10 km KZ Vinica 25 poti 38 km KZ Dragatuš 10 poti 23 km KZ Stari trg 5 poti 20 km K?. Adlešiči 8 poti 26 km KZ CreSnjevec 8 poti 12 km KZ Semič 29 poti 51 km S popravilom teh poti bi se spravilni stroški zelo zmanjkali, Etatna masa bi se enakomemeje črpala po vsem območju, tako da bi laže dostopni predeli ne bili premočno obremenjeni. Po grobem predračunu bi stalo popravilo teh osnovnih poti, ki so vse enako slabe, ok. 200:000 din/km ali skupaj 47,000.0.00 din. Ce bi hoteli izvi^šiti vsa dela v desetih letih, bi bilo potrebno investirati letno 4,700.000 din. K tej vsoti pa bi morali prišteti še ok. 3000 din/kni za vzdrževanje, kar bi zneslo letno ok. 350.000 din, Po tem računu bi bilo letno potrebno za vzdrževanje in popravilo poti ok. 5,000.000 din. Pri letnem poseku 32,000 m'' kosmate lesne mase ta znesek ne bi bil prevelik. Leta 1959 pa je bilo v te namene določeno za vso Belo krajino samo 1,300.000 din. Poleg teh popravil sedanjih poti bi bilo potrebno zgraditi še nekaj novih gozdnih cest, ki bi zajele teže pristopna območja. Dograditi bi se morale ceste: Dobliče—Tanča gora—Daljnje njive, Vinica—Bojanci, Bojanci^AdlesiČi in Grm—Dobravice. Z izvršitvijo tega plana bi se močno ublažil problem gozdnih cest. Pogozdovanje in druga gojitvena opravila Na področju gojenja gozdov je pogozdovanje v Beli krajini osnovna dejavnost, to terjajo obsežna grmišča, steljniki in degradirani gozdovi. Grmišča so nastala predvsem zaradi sečenj na golo in zaradi zaraščanja steljnikov. Takšna zemljišča so na gosto porasla z lesko, črnim trnom, gabrom, brezo, trepetliko itd, Teh grmišč je ok. 900 ha in se razprostirajo ob železniSki progi, nadalje v k o. Tanča gora. Sinji vrh, Dragafuš, Belčji vi-h, Vinica, Boja-nja vas in Kleč, ManjSa grmišča pa so raztresena po vsej Beli krajini. Druga kategorija zemljišč, ki pridejo v požtev za pogozdovanje, so steljniki, ki'niso primerni za kmetijske melioracije. Ti steljniki so ha močno degradiranih, kamnitih tleh, ki so zelo zakisana, tako da celo praprot na njih slabo raste. Izkoriščajo se za steljo in paSo, če so v bližini naselij. Večje strnjene površine zavzemajo v k. o. Vinica, Učakovci, Sinji vrh, Radenci) Stari trg, Preloka, Adlešiči, Tribuče, Strekljevec in BuŠinja vas. Po grobi ocenitvi jih je ok. 1500 ha. Med njih pa niso šteti steljniki. ki ležijo v pasu iglavcev, ker se le-ti sami dobro zaraščajo, ker ležijo na globokih tleh in degradacija tal Še ni tako napredovala kot na omenjenih 1500 ha. Sedaj izkoriščajo boljše steljnike le za košnjo atelje. V primerih, kadar na teh steljnikih ne kosijo stelje, jih intenzivno zaražčata bor in smreka, v manjši meri tudi hrast. Kako intenzivno je to zaraščanje, se vidi iz taksacijskih podatkov o zaraščenih steljnikih. V katastrski občini z okoli 500 ha gozdov je n. pr. 150-250 ha zaraslih steljnikov, ki so v katastru še vedno označeni kot pašniki. Ker je kataster star šele ok, 70 let. je mol-aJo biti zaraščanje izredno intenzivno. Mestoma je najti poleg običajnih čistih hrastovih in smrekovih sestojev tudi mešane gozdove smreke in hrasta, ki zelo dobro uspevajo. Po najnovejših meritvah obsegajo belokranjski steljniki površino, ki je občutno obaežnejSa od navedene. Tretja kategorija zemljišč, ki bi jih bilo potrebno pogozditi, so močno degradirani gozdovi z zarastjo 0,1—0,4- Zarasli so s slabim, krivenčastim, košatim m nizkim drevjem. Zaradi previdnosti lahko predpostavljamo, da so te slabe lastnosti drevja dednega značaja, zato ne smemo dopustiti, da bi se to drevje naravno pomlajalo. Sicer pa v večini primerov to niti ni mogoče zaradi bujnega plevela. Površine takih gozdov še niso ocenjene, vendar pa zavzemajo vehke koinpleltse in jih kmetje sami brezplačno pogozdujejo, če dobijo sadike Zemljišča, kjer se lahko takoj prične s pogozdovanjem, so predvsem stare poseke, zarasle z g^-movjer/i in gabrom ter močno degradirani gozdovi, kjer je preostalo samo Se redko in zelo slabo drevje. Pri pogozdovanju teh zemljišč pa je treba dati prednost gnniščera ob železniški progi. Lastniki teh parcel so bih med vojno oškodovani, ker za posekan les niso dobili odškodnine in goHčave niso nastale po njihovi krivdi. Do leta 1957 se tem gmiiščem ni posvečalo nobene pozornosti, v letih 1957 in 1958 pa je bilo pogozdenih 20 ha. 2a pogozditev vseh navedenih zemljišč bo potrebno povečati proizvodnjo sadik. Sedanja površina stalnih drevesnic znaša 35 a. Da bi v 10 letih pogo-2dili vsa zemljišča, bo potrebno povečati drevesnice še za ok. 65 a. Drevesnice s skupno površino 100 a bodo dajale letno okoli 430.000 sadik, in sicer K listavcev in ^/3 iglavcev. Od tega bi bilo 140.000 smrekovih sadik, za kar je potrebno 63 a setvene povrSine, dalje 150 000 sadik rdečega in zelenega bora, za kar je potrebno 21 a in 140.000 listavcev, za kar je potrebno 16 a setvene površine. Manjkajočih 65 a bi razdelili na 4 objekte. Lokacija za 2 drevesnici je že določena; bili bi v bližini sedanje drevesnice v Gradacu, tako da ne bi bilo potrebno graditi novih lop. Projekt za 16 a veliko drevesnico v Gradacu je že izgotovljen Predračun stroškov znaša okroglo 1,500,000 din. Predviden je tudi trofazni električni priključek in nakup električne vodne črpalke, ki bi rabila za zalivanje stare in nove drevesnice. 2a zgraditev preostalih treh drevesnic pa bo po grobem predračunu potrebno investirati Še 4,600.000 din, Glede na sred.stva iz gozdnega sklada bi bilo mogoče ta plan brez težkoč v dveh letih uresničiti. Proizvodnja sadik bi tedaj zadostovala za pogozditev ok, 100 ha letno. Ker je potrebno nasade tudi izpopolnjevati, bi pogozdili v desetih letih 9 00 ha omenjenih grmišč in tudi še nekaj steljnikov. V naslednji!-letih pa bi začeli s pogozdovanjem drugih zemljišč in sicer predvsem steljnikov. ki bi büi izločeni iz kmetijske produkcije, ker so tla preveč degradirana in modno kamnita. Pri uresničevanju programa pa bi bilo. potrebno pogozdili tudi precej za— rashh pašnikov, kjer raste islabo, krivenčasto in košato drevje v pičli zarasli, Z nasemenitvijo s takšnega drevja bi se vzgojila nova generacija drevja, k L bi bila verjetno prav tako slaba. Gozd se je doslej na teh zaraslih pašnikih tudi doslej Širil največ z naravno nasemenitvijo od drevja', ki ni bilo najboljše. Nadalje je mnogo teh zemljišč zaraslo s Storovcem, ki ga prav tako ni nič prida in se marsikje že suši, ker je koreninski sistem že preveč izčrpan. Obsežna pogozdovanja bodo potrebna na starih posekah, obraščenih gosto z lesko, črnim trnom in drugim grmovjem. Tam pa bo potrebno najprej izvršiti pripravo z delnim izsekom grmovja. Takih starih grmisč smo v .enem kompleksu pogozdili ok, 20 ha. Priprava je bila izvršena tako^ da smo izsekali toliko grmovja, da pri pogozdovanju ni bilo napoti, preostalo grmovje pa smo pustili, Izsekati smo morali do 60% gt-movja. Pri takem ravnanju je bil uspeh pogozdovanja skoro ■ 100 JS. Grmovje je s svojo blagodejno senco ustvarilo potrebno mikroklimo, tako da se kljub veliki suši, ki je bila v- letu pogozdovanja, ni po-äusila nobena sadika. Zgodilo se je ravno nasprotno: prirastek smrekovih sadik in sadik zelenega bora> je bil zelo velik, čepfav so bile posajene sadike majhne. Na večini, sadik smo že v prvem lety ugotovili 12 cm prirastka. Nadaljnja pred-riosi takšne priprave grmišč je v tem, da se tla preveč ne zaplevelijo, kot se sicer na posekah redno dogaja. Na ta način je bila odstranjena tudi nevarnost pred požarom, ki vedno grozi nasadom ob železniški progi. Preostalo grmovje se bo močno odebelilo, ker je bilo razredčeno, tako da bo pri čiščenju v naslednjih teti h napadlo precej drv. ki bodo povrnila stroško za čiščenje. Pri pripravi grmišč za pogozdovanje napade do 40 pnn dn/ na 1 ha. Pri poznejšem čiščenju, t. j cez dve leti, bomo izdelali Se nadaljnjih 20 prm. Do dokončne likvidacije grmovja pa ho napadlo ok. 80 do 100 prm drv na ha. Kot pvimer, da ravnanje, ki je nasprotno opisanemu, ni pravilno, je 5 ha veliko pogozdeno zemljišče, prav tako'ob progi, kjer je bilo grmovje popolnoma izsekano. Tako pripravljeno površino so pogozdili, toda ie v naslednjem letu se je razvil bohoten plevel — razne trave, kopinje, praprot itd, ObŽetev tega plevela stane vsako leto ok. 4000 din/ha. Poleg tega pa pomenita suha trava in praprot vsako pomlad nevarnost pred požarom. Zato je leta 1955 zgorel del pogozdenega nasada ob progi Na tako pripravljenem svetu so se pojavili tudi razni škodljivci, in sicer niiäi, ki so oglodale lubje sadik. Bujni plevel je privabil tudi razno divjad in krave Nadaljnja slaba stran takega ravnanja je bila močna izsušitev tal v poletnih mesecih, ker ni bilo grmovnega sloja, ki bi varoval tla pred pripeko. Ker so tla zelo propustna, se izpirajo hranljive snovi v globlje plasti, zato so tla mineralno osiromašela, kar se prva leta vidi na barvi sadik, ki inta.io bledo rumene iglice. Sadike, posajene pod zastorom leske in gabra, pa so temno zelene in zdrave. Različna priprava grmišč torej močno vpliva na uspeh pogozdovanja. Zaradi tega se uporablja prvi način priprave, čeprav je dražji, saj stane okoli 12 000 din/ha (Čistega) Tem velikim stroškom smo se delno izognili tako, da so posestniki sami pod strokovnim vodstvom izsekavali grmovje, 2a plačilo pa so bila nasekana drva, Delno se zmanjšajo stroški pogozdovanja takih zemljišč tudi z uporabo dvoletnih sadik, če so dovolj razvite. Ker se prvo leto po pripravi grmišč še ne pojavi plevel, niso potrebne tako krepke sadike kot pri pogozdovanju zapleveljenih zemljišč. Ker pozimi sneg navadno polomi nekaj grmovja, je potrebno, le-to čez leto odstraniti. "Vendar pa ni priporočljiva oddaja tega dela posestnikom, ker navadno premalo pazijo na sadike. Zato je-potrebno to delo opravljati s stalnimi gozdnimi delavci. Deloma je potrebno odstranjevati tudi enoletne leskove poganjke Nadaljnji postopek pii negi po-gozdenih zemljišč je v postopnem redčenju nadraslega leskovega in gabrovega sloja. Sčasoma preide grmovje v podrastje in s svojim listjem popravljajo tla. Ce puslimo stare poseke nepogozdene, se v 20 do 30 letih razvije čist gabrov sestoj. Tudi v takšnih primerih bi bila potrebna premena v vrednejše sestoje s pogozdovanjem ali pa z naravno nasemenitvijo, če raste v bližini kaka dobra smreka, jelka ali bor Pogosto naravno pomlajevano smrečje hira, ker Je gaber pregosto sklenjen, posestniki pa nočejo izsekati nekaj gabrov, da bi se lahko smrečice razvijale; kmetje namreč rabijo listje za steljo, V takih primerih je potrebno uporabiti zakonske predpise in z njimi prisiliti lastnika, da izvrši avetlosek takih gabrovih sestojev. Največ čistih gabrovih sestojev je jugovzhodno od Dradatuša in nekaj v okolici Gradaca (na Mlakah) V večini pri- mer o v so bili to pred prvo svetovno vojno gozdovi veleposestnikov, Le-ti so hrastove sestoje posekali na golo in sečišča poceni prodali kmetom, ki zemljišč niso pogozdUi, temveč so kupljene gozdove v glavnem uporabljali za pridobivanje listja in drv. Tla v gabrovih sestojih so v večini primerov zelo dobra, plodna, humozna in pogozdovanje ne bi bilo težavno. Takšnih čisto gabrovih sestojev je v Beli krajini ok. 70 ha. Nadalje bi prišlo v poštev pogozdovanje omenjenih zakisanih steljnikov na skalnatih tleh. Pogozditcv teh steljnikov je problem zlasti glede izbire ustreznih drevesnih vrst. Smreka pač ni primerna, ker zaradi plitvega koreninja dolgo ne doseže globljih pJasti, kjer je se več hranilnih snovi. Zato mora smreka dolgo Životariti in le zelo pičio prirašča. Močneje požene šele v starosti 8—12 let. Smreka ni primerna tudi zaradi svojega neugodnega vpliva na tla, ki jih zaki-suje, ker črpa hrano predvsem iz površinskega sloja. Le rdeči in zeleni bor bi bila primei-na za pogozdovanje, zlasti zeleni, bor ka-ze lep prirastek na takšnih siromašnih in kislih tleh in z obilnimi iglicami dobro popravlja tla. Za polnilni sloj, ki je potreben zaradi močne degradiranosti tal, ustrezata gaber in leska. Poseben problem pri pogozdovanju teh steljnikov predstavlja odpor nekaterih posestnikov, ker se boje, da jim bo zmanjkalo pašnikov in steljnikov. Kljub zakonskim možnostim za izvedbo pogozdovanj pa se ne bi izplačalo vsiljevati teh pogozdovanj, ker bi najbolj vročekrvni kmetje požigah nasade, kot je bil primer na Mišjem brdu nad vasjo Ejoie. Ker je še veliko zemljišč, ki bi jih kmetje radi pogozdili, je najbolje počakati s pogozdovanjem omenjenih steljnikov in pogozdovati le tam, kjer la.stniki na to pristajajo, Medtem ko se bodo pogozdovala vsa zemljišča, za katera je mogoče doseči soglasje posestnikov, se bo kmetijstvo razvilo do takšne visine^ da kmetom ne bo potrebno še nadalje izkoriščati malo vrednih steljnikov. Glede na dejstvo, da se je že začelo z melioracijo steljnikov in da so jih samo leta 1959 zorali 102 ha in jih pretvorili v njive in hmeljišča, je mogoče realno pričakovati uspesen nadaljnji razvoj v tej smeri. Prav tako tudi finančna sredstva gozdnega sklada ne zadoščajo za taksno široka pogozdovalno akcijo, ki bi bila sicer potrebna, če bi hoteli v doglednem času rešiti-vprašanje neproduktivnih zemljišč, t. j. steljnikov in grmišč. V zvezi z programom pogozdovanj pa bi bilo potrebno izvršiti ludi razmejitev gozdnih in kmetijskih zemljišč. To delo je sicer v teku, vendar prepočasi napreduje. Čimprej bo potrebno rešiti tudi vprašanje pogozdovanja in podsetve na območju, kjer se suši bukev, t. j. med vasmi Tanča gora, Sinji vrh in Daljnje njive. Tam se že gradi kamionska cesta, ki bo omogočila izkoriščanje ogroženih gozdov, ki jih je ok. 2500 ha. Po podatkih iz knjige, »Kmetijski teden v Beli krajini'Smotra pionira zadrugara i mladili pri rod II Jaka-' je akcija potekala v vseh republikah. V okviru te velike alccije pionirjev in mladih zadružnikov je bilo razpisano tudi tekmovanje, Id naj vspodbuja soLske zadruge, krožke, aktive mlaiiih zadružnikov in druge mladinske organizacije k še večji dejavnosti, Po okrajih in obCinah so delovali posebni odbori. Akcija je v celoti dosegla svoj namen: pritegniti čimv.eč pionirjev in mladin-e k ne'posrednemu izpolnjevanju konkretnih nalog, posebno pri razvijanju sodobnega kmetijstva, pri urejanju vasi, njihove okolice in vzbuditi čimvefije družbeno zaninianje za vzgojO' mladine, saj je vzgoja mladega rodu, t. j. bodočih proizvajalcev izredno pomembna družbena naloga, To še posebej velja za vaško- mladino, ki zaradi objektivnih pc^ojev nima veliko priložnosti spoznavati naš družbeni in gospodarski razvoj. Solslva mladina sadi topole na zemljiSču, ki je bilo 30 cm globoko preorano. Sadijo le etiketirane mladice izbranih klonov. K vsaki sadiki dodajajo v jame hlevski gnoj, (Foto: GPZ Ljubljana) Topolova plantaža, osnovana spomladi 1960 s sadikami, starimi 3/2 leti na zemljišču ob sotočju Save-in Ljubljanice, (Foto: ■ GPZ Ljubljana) V okvir akcije pionirjev in mladih zadružnikov je bila vključena tudi gozdarska dejavnost. Neposredne naloge šu bile raanovrstne, čimbolj prilagojene krajevnim razmeram. Mod najpomembnejšimi nalc^ami so biLi ukrepi za obnovo gozdov, t. j, dnevi pogozdovanja, ki so bili po vsej državi Izvršeni kot najobsežnejše mladinsl«^ akcije na področju gozdarstva. Pri tovrstnem delu se mladini vzbuja pravilen odnos do gozda in do narave .sploh ter zavest o pomenu gozdov za sploäno blaginjo, Pogozdovalno delo biidi mladini veselje do ustvarjajoče človežke dejavnosü in krepi zaupanje v lastne sposobnosti ter kolektivno uveljavljanje. Razen na gozdnih z^ljiSČih so pogozdovali Ludi tam, kjer so bili predvideni drugi drevesni nasadi, tako; zeleni pasovi ob naseljih, olepäavanja vasi, ureditve šolske okolice, snovanja drevoredov in manjših gajev, ozelenitve igrižč, žiViih mej in podobno, Pogosto srečujemo dokaze, da so bili mnogi učitelji s šolsko in pošolsko mladino dejansko zelo prizadevni in so izvedli velUto usfpelib pogo7,dovanj ter olepšali okolico-sol z zasaditvijo raznega drevja. V programu je bilo tudi predvajanje .poučnih filmov iz gozdarstva, nadalje izleti in skupinski obiski .sodobno oskrbovanih in urejenih gozdov, ogledi plantažnih nasadov in gozdnih drevesnic, kjer so gozdarski strokovnjaki razlagali mladini sodobna prizadevanja našega gozdnega gospodarstva. Po podatldh, ki jih je zbrala in objavila Zveza mladine Slovenije, so bili poles opravil v drugih dejaivnoetih na področju gozdarstva doseženi naslednji uspehi: — pogozdili so 304,29 ha zemljišč, — zasadili so 1,303,126 sadik raznih drevesnih vrst; — osnovano je ob poteh in v parkih 24 km drevoredov; — zdravilnih zelišč so nabrali 12,633 kg; — izdelano je več desettisoč ptičjih valilnic in krmilnic ter nekaj krmišč za: divjad; — nabrano je 500 kg raznega semenja za ptičjo hrano; — ponekod so pionirskim zadrugam izročili v trajno skrb določene predele drevesnih nasadov. Enoletna akcija pa ni imela le velikega vzgojnega pomena za mladino, ampak je bila tudi zelo gospodarsko koristna. Vrednost opravljenih del v vseh dejavnostih kmetijstva, gozdarstva in drugih panog je ocenjena z ok. 20 milijoni dinarjev. Zlasti je potrebno z gospodarske strani poudariti uveljavljanje mladine v varstvi in skrbi za ptice, ki so izredno pomemben činitelj zagčite gozdnega in sadnega drevja, s tem da uničujejo Škodljive gosenice, žužke in ličinke. Pri sodobnem biološkem zati- ranju Škodljivcev je ta akcija zelo pomembna. To je prva ranožLčna akcija za varstvo ptic pri nas. Desettisoči valilnic in krmilnit, T^i jih je izdelala in postavila mladina; so pre^iričljiv dokaz za. lo, K naprednemu gojenju in smotrnemu izkoriščanju gozdov sodi tudi varstvo gozdov, zato je zelo važno, da mlademu rodu že zgodaj vzbudimo razumevanje za varstvo gozda in za naravo na splosno Med večjimi mladinskimi akcijami naj omenimo mladino ljubljanskih äol, ki je sadila topole na zemljiščih O'b sotočju Save in Ljubljanice, Tu se snujejo sodobne topolove plantaže, ki bodo sčasoma pokrile obsežna zemljišča. Nfad fiOO učencev je bilo v spremst\Ti prosvetn,ih delavcev dva dni deležno uspešnega jn nazornega pouka o novih naprednih načinih plantažne proizvodnje lesa pri nas Strokovno x'odstvo te akcije je bilo v rokah gozdarskih strokovnjakov ljubljanske Okrajne uprave za goz-darat\'o in Gozdarske poslovne zveze. Na 16 ha zemljiSČa je bil urejen strnjen topolov plantažni nasad s pridruženimi poljščinami Dobro je viden tudi 2 vlaka med postajama Zalog in Laze, Ing. Fr. JTurhar SKODA PO SRNJADI NA KOČEVSKEM PRED ORIIGO SVETOVNO VOJNO liV PO NJEJ Ob priliki strokovno-tehnični h pregledov gozdnoltulturnih del v letih 1958, 19:)ff in 1360 sem ugotovil škodo, ki jo povzroča srnjad na mladju iglavcev in listavcev v gozdovih SLP, ki z njimi upravlja Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Smem trditi, da ta škoda ni majhna, Gojiteljem gozdov povzroča skrbi in slabi voljo pn izvrševanju gozdnovzgojnih nalog, Po podatkih, taksacije iz leta 1957 upravlja KGP Kočevje z 31.333 ha gozdov. Od tega odpade 8000 ha na gozdove novejšega postanka, ki nastajajo na kosenicah, travnikih In gozdnatih pašnikih. Poleg teh zavzemajo t. i. n-emonski^f gozdovi (prej kmečlci) 7000 ha, Ostanek 16.333 ha zemljišč pokrivajo bivSi Auerspergovl gozdovi V naslednjem bom prikazal gospodarjenje z gozdovi v bivši Jugoslaviji za eno izmed gozdnih uprav, ki je sedaj pod {ipravo KGP Kočevje. Gozdna uprava Kočevje je imela 24 oddelkov. Vsakih 24 let je prišel po eden oddelek na vrsto za sečnjo. Izkušeni gozdni delavcii iz okolice Gabra so odbirali drevje za sečnjo na prebiralni način, kaicor jim je to nalcazal gozdni Čuvaj. Gozdni čuvaji, ki so bili hkrati tudi lovski iuvaji tn say bili znani kot odlični lovci (kdor ni bil lovec, ni mogel toiti gozdni čuvaj), so odkazovali za sečnjo drevje, ki je merilo v prsni višini 45 cm in veČ, prav tako pa tudi vse defektno drevje. V.sak gozdni čuvaj je skrbel za gozd in divjačino v okolišu, ki je bil -velik le 800 ha. Vsako jesen je 15 dni skupaj z gozdarjem odkazoval drevje za sečnjo Nato je nadziral sekače in skrbel za gozd in divjad, oboje je prav dobro poznal, saj je svoj delovni okoliš s površino SOO ha z lahkoto obvladal. Ko je prišel Čas lova, t. j, zalaz in klic na srnjaka, je vodil gozdni čuvaj domače lovce in goste na lov. Zakupniki lovišč so nainreS vsako jesen prirejali skupne pogone na srnjad. Tedaj so odstrelili predvsem deCektno srnjad, ki je težko uäla pred psi. Takrat je bil staJež srnjadi v skladu z bioloSkim stanjem gozda. Gozdarji niso n.ikoii omenjali škode po srnjadi Spcxminjam se, od tedaj je preteklo 27 let, da gozdar — upravitelj gozdne uprave ni nikoli tožil o škodi, ki bi jo povzročala srnjad. Ker so imeli gozdovi z veliko lesno zalogo, kjer se je sekalo, na videz enodobni značaj, škode niso bile opazne. Vsako jesen, tik pred zimo, so gozdni delavci po nalogu gozdarja poseicali več sto omelastih jelk, ki so v hudih zimah srnjadi nudile dovolj hrane. Takšno harmonijo med gozdom in lovom je mogoče doseči le tedaj, če sta gozdno-in lovno gospodarstvo v skupni upravi. Kadar je stanje kritično, lahko takšna uprava \skladi nasprotujoče sL inLerese lova in gozda. Za gozdno gospodarstvo je življenjske važnosti, da wo hkrati upravlja tudi lovno gospodarstvo, S strogega gozdnogospodarskega stališča je lov najzaneslivejSe sredstvo za preprečevanje škod po divjadi. Po vojni se je srnjad na Koievskem preveč razmnožila. Postala je za obstoj in razvoj gozda škodljiva. Kmetij na prizadetem ozemlju ni več. Poklicni lovci, ki jih je malo, skušajo obvladati svoje velike čuvajske okoliše. Na 1 lovca odpade po 3000 do 3000 ha lovišča. Dokler so križem po gozdovih hodili varovalci gozda, v našem primeru kmetj^j srnjad ni presegla dopustnega števila. Ker ni več človeka, umnega uravnalca ravnovesja v gozdni biocenoai, so v gozdu, zagospodarili škodljivci. Odpadlo je vet ČiniteJjev, ki so med divjadjo in gozdom vzdrževali pravilno razmerje. Eden glavnih činiteljev je bil v našem primeru Človek. Ker sedaj na prizadetem območju ni več obljudenih vasi, zaselkov in posameznih .Icraetij, ker ni člove'ka in njegovega zvestega spremljevalca psa, je prevelik, stalež srnjadi razumljiv. Le-ta pa povzroča nü gozdnem mladju občutno škodo. Pred zadnjo svetovno vojno je bilo po vas-eh naseljenih 14.000 kmetov. Vsak 7. dan je n pr bUo v kmečkih gozdnih in na obgozdnih parcelah (na površini ^5.üOÖ ha), ,365 kmetov Na vsakega kmeta je tako odpadlo 5,GS ha gozda. Na v.sej površini po-ra:üdeljena množica kmetov pa srnjadi ni dala miru in ji ni dopuščala, da bi se po več ur dnevno, koL io po^ne danes, brezskrbno pasla v porajajočem se mladju. Razen tega je bilo ria površini 15,000 ha 50 zakupnih lovišč, vsako je obsegalo •iOOha in je imelo svojega lovskega Čuvaja, ki je bil navadno izbran iz vrst divjih lovcev, le-ti pa so prav dobro poznali staiež srnjadi, Spričo tako majhnih zakupnih lovišč je bilo to povsem mogoče; srnjad je bila takorekoč prešteta. Razmerje čuvajskih okolišev pred vojno in .po njej je ,"jO : 7,5 v korist predvojnega stanja. Sedaj je le 6,G% od števila predvojnimi lovskih Čuvajev, Ce čuvajem dodamo se gospodarje in soste, so pred vojno na lovišče, veliko 300 ha, prišli 4 lovci. Skupni lovi, pogoni, kjer je sodelovalo do 2000 lovcev, so pred vojno uravnavali stalež srnjadi na pravilno mero. Tako gosto sito je prizaneslo le tisti srnjadi, ki je bila najbolj odporna proti zunanjim činiteljem in v skladu z biološldm stanjem gcKda, Ko se je zakupna doba že bližala h koncu, je zakupnik navadno na skupnem lovu ödstreLil več srnjadi kot običajno, da v lovišču novennu zakupniku ne bi ostalo preveč divjadi. Divji lovci, volkovi, psi-klateži in podivjane mačke pa so k temu prispevali še svoj delež. Spričo takšnih razmer je bil srnin rod zdrav, ker se je s človekom, sovražnikom lova in gozda moral boriti za svoj obstoj. Srnjad je imela le pojioČi mir. Podnevi je bila skrajno previdna in vedno pripravljena za beg pred zasledovalci. Po vojni je gozd povečal svoj obseg na račun gozdnih pasnikO'V, košenic in travnikov. Število kmečkega prebivalstva na Kočevskem se je močno zmanjšalo. Od prejšnjih 100?« je sedaj naseljenih tam le 15% prebivalcev, in äe ti so skoncentri-rani v 7 točkah na obratih ti. kmetijskih uprav. To so torej glavni razlogi, zakaj je po vojni preveč srnjadi in zakaj na mladju povzroča, velikansko škodo. Vrste in obsega Škode, ki jo povzroča srnjad, ne bom navajal, ker je o tem že pisal ing. Vitomir Mikuletič v članku »Skoda po srnjadi — pereč problem«, objavljenem v Gozdarskem vestniku 1957 leta Dodajam še dejstvo, da je bilo razmerje med bukvijo in jelko pred vojno 63 : 35 v korist bukve. Sedaj pa je ta odnos še veliko slabši. Bukev je na pohodu in se bohoti ter razrašča, zato je vsaka jeika med bukovim mladjem dobrodošla. Vse te posamezne jelčice pa so srnjadi glavna tarča. Ce bi srnjad objedala bukovo mladje tako kot jelovo, zadeva ne bi bila tako pereča. Po vojni so za intenzivnimi sečnjami ostale prostrane pomlajevalne površine, ki jih gozdarji glede na njihov velik obseg in število ne morejo obvladati. Ttidi pred srnadjo jih ne morejo zavarovati, ker bi SU izdatki za napravo mr^ž in ograj v milijone. 7\jdi na travnikih, koSenicah in gozdnatih paSnikili na novo nastali giJizdovi vsebujejo otitlo jelovega mladja, zato je tudi tam škoda'na jeXovem mladju po smjadi velikanslra. Srnjad celo smrekovim kulturam ne prizanaša. Logar Slavko Lindič fz Dolge vasi mi je V Stalcarskem hribu pokazal smrekove nasade, stare 9 let, kjer je srnjad objedla 10.000 smrekovili sadik. Objeda Jih že več let, vsako leto znova. Ru-vimi gozdar Oven pa je poročal, da je srnjad nad ribniSko Sv, Ano pogrizla 5000 borovcev, Pn vseh gozdnih upravah je popasla 60.000 listavcev (javor, jesen). Narava je poskrbela, da se v opustoäenih gozdovih vodno znova — čepiav počasi — obnavlja rastlinska odeja, množijo se rastlinski in živalski oi-ganizimi, ki jih je Ölovek uničil. Od velikih sečenj je poteklo že 11 let. Od takrat pa do tedaj, ko se je na golosekih in v preveč izsekanih gozdovih pojavil pomladek, je poteklo 7 let. Sedaj je tam obilo pri rod nega jelovega, smrekovega in bukovega mladja, ki ga objeda srnjad. Potrebno bi bilo z jelovim semenjem podsejati prostrana zemljišča, ki jih po-rašča leSčevje. Zaradi prevelikega staleža srnjadi pa to ni bilo izvedljivo in tako nastaja x;e]o pereč problem, ki nam dopušča le malo upov, da bi mogli na novo osnovani sestoji vsaj za silo uspevaLi_ in odraščati. Intenzivno gozdno gospodarstvo, ki ga narekuje naša sedanja stvarnost, more prenesti le zmerno Število srnjadi. Objektivno presojeno, sodi škoda, ki jo povzroča srnjad iglavcem, med najtežje žrtve gozdnega gospodarstva. Obstanek gozda je pogojen s ,skladnim delovanjem vseh čjniteljev, ki vladajo v njem. Vsi ti členi gozdne zadruge se med seboj borijo za obstanek. Istočasno, ko se med seboj borijo, pa si pomagajo in se vzajemno branijo pred neugodnimi ekološkimi činitelji V gozdni zdfužbi delujejo sile ustvarjanja in vzdrževanja gozda ter s.ile, ki rušijo to življenje. Vse te sile pa morajo do pravilne mere vzdrževati medsebojno ravnovesje Cim bolj prevladujejo ustvarjalne sile in sile, ki vzdržujejo ravnotežje, tem trdnejše je zdravje gozdne združbe, tem močneje je gozd zaščiten. Ker je med lovci premalo gozdarjev, se ne brigajo za lovsko škodo in tudi ničesar ne ukrenejo, da bi to škodo zmanjšali. Prizadevati si moramo, da bo čimveč gozdarjev icyucev, ki bodo znali vslcladiti stales divjadi z razvojem goüda in bodo ^nali ustvarjati biološko pravilno raRmerje med Lovom in gozdom, Zaradi navedenega morajo lovske organizacije spremeniti svoja stališča do gozdarstva in jih usmeriti k pravilnemu upoštevanju družbeno ekonomskega značaja lova. Lovu je treba določati pomen in vlogo z gospodarskega in športno-turističnega gledišča. Spričo opi^ianega stanja je skrajni čas, da se preneha zapostavljati gozdno in poljedelsko proizvodnjo v korist lova. Odveč bi torej toilo razpravljati o tem, kdo naj upravlja lovišča, ki niso dodeljena lovskim družinam. Lovišča, Isl z njimi ne upravljajo lovske družine je potrebno dati na upravljanje in izkori.4can.je organizacijam, ki upravljajo gozdove SLP, Te organizacije so pri nas goadna gospodarstva in kmetijsko-gozdarska iposeatva. Tako bodo gozdarski strokovnjaki vključeni v problematiko lovstva, ki bi bilo hkrati predmet njihove dejavnosti. Tako bi jim bilo omogočeno uravnavanje lovske škode in njeno zmanjšanje na Čim manjšo mero, Peter V" o v k ■IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA POMEMBNEJŠI GOZDARSKI STROKOVNJAKI NA S I,O VENSKEM V PRETEKLOSTI (Nadaljevan.ie) MIHAEL BOBERL Mihae-1 Buberl se je rodil dne 9 oprila 1852 v Chodovj Plani pri Marijamkih Lazriah na Češkem. Ljudsko äolo je obiskoval v Chodovi PJani, realko pa v Stifibru - Kladrovu pri Chebu. Od leta 1B73 do 1875 je študiral na Visoki šoli Ka zemljedclstvo na Dunaju. Leta 1877 in 187B je bil na tej Soli asistent, nato pa pet let gozdarski asistent v službf Goriške gozdne direkcije, tnedtern pa leta 1881 v Idriji. Leta 1080 je Buberl opravil izpit za samoslojno gozdno gospodarstvo. Leta 1883 ga je prevzela v službo Kranjska industrijska družba in ga je namestila kot gozdnega mojstra na Javorniku pri Jesenicah na Gorenjskem, hkrati tudi za svoja takratna gozdna posestva v Tržiču. Buberl je že po dveh letih zapustil to službeno rrtesto ter je leta 1885 zopet vstopil v državno službo koL gozdarski nadzorni adjunkt v Litiji. Leta 1B9I pa je prestopil kcpt višji gozdni mojster v službo Bosansko hercegovske deželne vlade v Sarajevu. Tam je leta 1903 postal vladni svetnik in Sef oddelka za gozdno politično upravo. Po trditvi sorodnikov je Buberl leta 1912 zaprosil za predčasno upokojitev. ProS-nji je bilo leta 1913 ugodeno. Kot Upokojenec je živel v Litiji in Ljubljani, Umrl je 9. aprila 1931 v Ljubljani^ kjer je tudi pokopan. Buberl je bil v Sarajevu nekaj časa šef taksačijskega oddelka, pozneje pa šel gozdne politiCne uprave. Ob bosansko dalmatinski meji je urejal pašniške razmere.. Sodeloval je pri sestavi dolgoročnih pogodb za prodajo lesa iz. državnih gozdov. To prodajo je ptispeSevalo takratno Skupno finančno ministrstvo Dunaj—BudimpeSta s sedežem na Dunaju. Vsebina teh pogodb je kljub Kahlevani javnosti ostala dolio tajna. Pogodbe z raznimi inozemskimi velekapitalisti fSteinbeis, Eissler und Ortlieb in veliko drugih) so dovoljevale obsežne sečnje lesa v Bosni ter so povzročile občuten padec cen lesa na inozemskih tržiščih, to pa je močno prizadelo zlasti lesne proizvajalce na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Razburjenje je bilo tolikšno, da se .je morala z zadevo ukvarjati Avstro-ogrska delegacija, ki jo je zastopaj skupni finančni minister na Dunaju. Na tem zboru sta razen mnogih gozdarskih strokovnjakov govorila tudi državna poslanca, delegata dr, Ivan SušteršiČ in J Biankini. V tej pereči zadevi so pisali razni strokovni in nestrokovni Usti, med njimi: Oestcrreichische Forst- und Jagdzeitung, Wein 1904 pod naslovom: "Die bosnische Gefahr« na straneh: 76 (Hufnagl), 98 (M.), 151 [Wirth), 189 (v. Berg), 221 (Hufnagl), 941, 249, 289 (Steinbeiss), 295 (Hufnagl), 304 (F. G.) an (v Berg), 30S, 312 (Steinbeiss) 320 (Hufnagl), 329 (P.), 338, 359, 392, 400, 433. Dalje isti list pod naslovom: p-Die bosnische Holzkon k uren z« na staneh: 1-3, 20, 21, 36, 37, 43 (Hufnagl), 44 (A. v. Gutten-borg)j 53 69, 70, 127, 195, - dalje Zeitschrift des ateiermärkisciien Fortveines, Graz 1904, I. Heft; -»Die bosnische Holzkohkurrenz<' str. 36-45 in 45-4.9 (Dimitz) — in Oesterreichische Porst- und Jagdzeitung, Wien 1912; "Öie bosnische Gefahr^' str, 167 do 169, 178. Buberl v teh spisih ni haveden, oziroma ni bil napaden. Izkoriščanje gozdov je sodilo namreč v delovno področje Gozdiie direkcije v Sarajevu, ki je vodila tudi nadzor nad tvrdkami, zaposlenimi z eksploaiacijo. Te dolgoročne sečne pogrvdbe omenja tudi Suniarska enciklopedija, Zagreb 1959, pod geslom: »Bosna-«. Buberl je objavil nekaj svojih spisov po raznih strokovnih časopisih. Med njimi je omeniti te-le: Eine neue Samendarre tCentralblatt tür das gesamte Fofst-weseli, Wien 1881); — Ein fester Str eich vers atz (in Idria), (Centratblatt für das gasamte Forstwesen, Wien 1881); — Drahtseilförderungen im forstlichen Betriebe (österreichische Vier tel jahre,sschrift für Forstwesen, Wien 1884 in popravek v letniku 13B5). V tem članku so opisane sledeče vzpenjače: Komarča v Bohinju, Begunjsčica-ZavrS-nica, Blatni graben z Jelavice, Podkorito z Jelovice, Mokri log s Pokljuke. — Das forstliche Versuchswesen (Laibacber Zeitung 1839, St. 31—36). Excursions Wahrnehmungen aniässlich der Jahresversammlung der Krainisch küstenländischen Forst-vereiTies in Stein 1889 ulid in Nassenfuss IfiüO. (Mitteilungen der Krainisch küsten-ländLscben Forslvereines 1890, bezw. 1891). — Zur Bosriisch herzogovinischen Karstfrage (ÖsterreichLsche Forstzeitung, Wien 1894). — Über die zukünftige Bewirtschaftung der Karstwälder (Centraiblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1895), Buberl je bil oženjen z Ljudmilo Koblerjevo iz Litije. Imel je dve hfieri in sina. Ena hčer je umrla, druga je vdova po gozdarslvcm nadsvetniJcu J. Heideju. Sin, kemii?, je profesor na srednji soli v Leipzigu. A. Si ALOJZ ZUFFAR Alojz Zuffar je bil rojen 7 marca 1852 v Dolu-Otelci nad AjdovSčino kot sin gozdnega čuvaja Jožefa Zuffarja. Zulfar je dovršil dvoletno Ijudsi^o šolo v Bazovici pri Trstu, kamor so se bili preselili njegovi starši. Tnt&ligentnega fanta je neki finančni paznik poučeval v začetnih pojmih algebre, geometrije in naravo.^iovja. Pozneje se je sam dalje izobraževal, zlasti v geodeziji, gozdarstvu, socialni ekonomiji in gradbeništvu. Po triletni vojašlci službi je bil Zuffar 1S7S nameščen kot gozdarski pomoCnik v Divači. Leta 1884 je postal gozdar (Forstwari) ter je bil nato premeSčen v Vodnjan pri Pulju, od tod pa leta 1889 v La'bin. Februarja 1694 je izstopil iz državne službe in prevzel v oskrbovanje 700 ha obsegajoče otočje Brioni pri Pulju, ki je bilo tedaj last Parta Kuppelwieserja, Po večletnem uspešnem delovanju na Brionih je Zuffar močno obolel na tropični malariji, ki se ji je pozneje pridružilo še nevarno srčno obolenje. Zdravit se je šel v Mittewa]d pri Beljaku na Koroškem, v rojstni kraj njegove žene. Tu je po srčnem napadu 14. septembra 1907 umrl. Ko je bil Zuffar v državni službi, je uspeÄno sodeloval pri pogozdovanju .krasa v Istri. Tačas se je tudi zavzemal za zboljšanje poljedelstva, sadjere.ie in Živinoreje na krasu. UkvsT-jal še je tudi z geodetskimi opravili ter si je sam nabavil potrebne geodetske instrumente. Ko je Pavel Kuppelwieser (upokojeni generalni direktor železarne v Vitkovcih na Češkem) na Brionskem otočju, ki ga je bil kupi! leta 1893, namestil Zu£fai-ja za oskrbnika, je ta nemudoma pričel na zanemarjenetn otočju z melioracijskimi deli. Že takoj po prihodu leU 1394 je tam ustanovil veliko gozdno drevesnico, V kateri je vzgajal za Brionsko otočje prikladno medilerairsko gozdno in parkovno drevje. Kmalu je ipričel s pogozdovanjem, naprax'o in uredit^^jo potov in parkov, s preskrbo pitne vode in drugimi napravami. Za zasluge so mu leta 190B na Brionih postavili spominsko ploščo z napi.^oni: »-In dankbarer Erinnerung an Gutsdirektor Alois Zuffar, den treuesten Mitarbeter an der Entwicklung Brionis in den Jahren 1894—1907. Die Familie Kuppelwieser.-i Ta ploSča je še ohranjena. UporabUeüi so zlasti naslednji viri; "-Gutsd trek tor Alois Zuffar t-" (Oesterreichische Forst- und Jagdzeitung 1907); — Knjiga: »-Aus den Erinnerungen eines alten OesterreichejTsi', Wien 1918 (napisal Paul Kuppel wieser). Podatke je dal inž. Sivicu tudi dipl. inž, Robert Zuffar, dvorni svetnik v pok. v Celovcu, sin Alojza Zu f far j a. (Pismo inž, Zuffarja z dne 30. junija 1950.) S i v i C ■ PREDPISI , ZAKON ! O ZVEZNEM PttOEACüNU ZA LETO 1961 (Uradni list FLRJ ät. 53 z dne 3J. XII, 1961) 1 Določila, ki se nanašajo izrecno na gozdarstvo, so naslednja; GOZDARSTVO 1. Izhajajoč od smotrov in smeri, ki so !^ačrtane za razvoj gozdarstva od leta 19G1 do 19B5, naj toi se v letu 1961 Še naprej večala gozdna proizvodnja pri tem pa razširile modeme metode gojitve gozdov in okrepila tehnična baza gozdarstva. Predvidene investicije, sprememba gozdrjih gospodarstev v gospodarsl^e organizacije in dru^i ukrepi bodo omogočili, da se v letu 1061 razširijo: 1) vsa dela za zboljSanje ohranjenih gozdov, posebno, njihova obogatitev z iglavci; topolom in drugimi ekonomičnimi vrstami drevja; 2) melioracijski prijemi v degradiranih gozdovih in dela za .spremembo nizkih gozdov in grmovja v gozdove produktivnejšega tipa; 3, gojitev intenzivnih gozdnih kultur in plantaž topola, iglavcev in drugih vr.?t drevja z velikim prirastkom; 4) dela za varstvo gozdov pred požarom, mrčesc«i in drugimi stihijskimi silami, 5) dela za ugotovitev stanja gozdov z redno inventuro (urejanjem) in merjenjem goEdnega prirastka. 2 S sredstvi iz splošnega investici.iskega sklada in iz skladov političnih teritorialnih enot ter s sredstvi osnovnih gozdnih organizacij je treba v letti 19GI zagotoviti predvsem: 1) nadaljnjo gradnjo gozdnih komunikacij, pOsebno v gozdovih, v katerih ?o večje rezerve lesa za posek; 2) nabavo mehanizirane proizvodne opreme; 3) vzgojo plantažnih in drugih nasadov in gozdov topola, iglavcev in drygih vrst gozdnega drevja z velikim prirastkom. 3, Graditev stalnih gozdnih poti, Ici naj služijo ti-ajno tudi javnemu prometu, je treba podpreti tudi s sredstvi iz proračunov in cestnih skladov ljudskih republik, okrajev in komun ter s sredstvi prizadetih organizacij in zavodov. Komunikacije za notranji gozdni prevoz, ki so hkrati namenjene tudi za gojitev gozdov, se bodo lahko še naprej gradile na strožke rednega vzdrževanja gozdov. 4. Da bi bil zagotovljen napredek v smotrnem izkoriščanju rezerv gozdnega bogastva in zavarovana, še večja -proizvodnja lesa za industrijsko predelavo, ne da bi se občutneje razširi i obseg poseka, bodo morala gozdna gospodarstva v letu 1961 vzporedrvo s prehodom na vedno izkoriščanje gozdov Se bolj razširiti gojitveno sečnjo; % isUm. namenom bodo moraJa širiti kooperativne oblik-e proizvodnje zlasti industrijskega lesa na. seklorju individualne- gozdne lastnine 5, Del dohodkov, ki jih bodo imeli od sekanja gozdov individualni lasmiki, se sme uporabiti za razvoj kooperacije jn za finansiTanje javne gozdarske službe oairoma za nadaorstvo nad gospodarjenjem s temi gozdovi, 6. Skupni predvideni, posek v gozdovih bo znašal v letu 1961 približno 19,8 milijonov m^ lesa, v primerjavi z 19,2 milijonov m®, kolikor je bilo povprečno posekanega lesa v letih 1957/1960. Pri t(?m bö posekanega v letu 1961 samo v sploänih ljudskih gozdovih približno 13,1 milijonov m^ ali približno G6%, v gozdovih zasebnih last-mkov pa 6,7 milijonov m^ aH 34% vsega lesa. Sečnja gozdov, ki jo organizira socialistični sektor pi'oizvodnje, naj doseže v letu 1961 približno 11,0 milijonov kar pomeni nasproti povprečju, v letih 1957/60 povečanje za kakšnih 2,25 milijonov m*''. Tako se bo delež socialističnega sektorja v skupnem poseku povečal od 45,6%, kolikor je povprečno znašal v letih 1957/SO, na kakšnih 55,5% v letu 1961, 7. Povečanje skupnega poseka in večji deiež socialističnega sektorja v skupnem izkoriščanju gozdov naj pripelje v letu 1961 tudi do boljšo strukture proizvodnje oziroma do večjega odstotka industrijskega lesa na račun drv in. drugih lesnih kategorij. Pričakujemo, da bo proizvodnja industrijskega lesa v letu 1961 dosegla (j,85 milijonov m'' v primerjavi s 6,4 milijonov m' v letu 1960 in. 5,58 milijonov m^ v ietu 1959. S tem bi delež industrijskega lesa v skupnem poseku dosegol 34,6% v primerjavi 2 32,8% in 29,2% v prejšnjih dveh letih. 8, Večji posek in spremembe v strukturj proizvodnje, s Itatei'imi računamo v letu 19G1, ustrezajo pričakovanemu gibanju v letih 1961' do 1965, tako da bo doSeženo tega leta pri žagarskih hlodih iglavcev s približno 2,5 mili.ioni m-' pričakovano rahlo povečanje, medtem ko naj se hlodovina listavcev za žaganje in luščenje poveča na približno 2,2 milijona m^ v primerjavi z 1,7 milijonov ni^, kolikor je povprečno znašala v letih 1957/60 9, Pfi lesu za kemično predelavo pričakujemo v letu 1961 proizvodnjo 2,1 milijonov m^, kar je približno za 350.000 ali za 20% več, kot je povprečno znaSala v letih 1957/60, Pri tem naj se celulozni les listavcev poveča za 250,(100 m^, celulozni les iglavcev za 50.000 m^ in destilacijski les za 50,000 m^" ■ 10. Proizvodnja in t'oh"oŠnja jamskega lesa, tesanih pragov in okroglega lesa naj ostane s približno 1,1 milijona m'' v letu 1R61 nekako na ravni iz prejšnjih let in s tem krije potrebe po teh sortimentih. 11, Proizvodnja drv v lesnoindustrijskih kombinatih in gozdnih gospodarstvih, ki bo dosegala v letu 1961 približno 2,5 milijonov m^ bo s tem ostala na ravni iz prejšnjih let, kar pomeni ob precejšnjem povečanju poseka zboljšanje* strukture oziroma spremembo drv v industrijsko surovino, 12. Da ne bi priSio do inoteiij v proizvodnji lesa zs industnjako predelavo, lahko poskrbijo ljudske republike v letu 1961 s primernimi ukrepi za pravilno razporeditev in intenzivnost sečenj v gozdovih družbene in individualne la-stnine. 13 Da se zavaruje uresničenje nalog, ki jih ima gozdarstvo v letu 1961, bo treha ustvariti nove pogoje za delo v gozdni proizvodnji in sploh V g os podaj;-j en ju z gozdovi. Ta namen bo Imela sprememba gozdnih gospodarstev v gospodarske organizacije, poleg tega pa bo to doseženo tudi z novim zakonom o go7.dovih ter s predpisi o gospodarskih, strokovnih in tehničnih ukrepih v upravljanju in gospodarjenju z gozdovi. ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI NAJViSJIH PRODAJNIH CEN ZA 2AGAN BUKOV I.ES (Uradni list FLRJ It. 47 z dne ,23. XI. 1960) 1, V odloku o najvišjih prodajnih cenah za posamezne proizvode (»»Uradni list FLRJ« ät. 3/58) neha veljati IV točka. 2, Zvemi državni sekretariat za blagovni promet poskrbi za izvedbo tega odloka jji izda za to po potrebi natančnejše predpise, 3, Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, R. p, ät. 221. Beogradj 8. noveiriura 1960, Sekretar: Zvezni izvršni svet Podpredsednik; "VfiJjko Zekovid s. r, Mijalko Todorovid s, r. UREDBA O ODPRAVI UPRAVE ZA GOZDARSTVO LRS (Uradni list LKS ät. 34 od 10. 7. 1960) t. člen Odpravi se Uprava za gozdarstvo LRS. 2, člen Zadeve iz delovnega področja Uprave za gozdarstvo LRS pi;evzame Sekretariat Iz^TŠnega sveta za lanetijstvo i a gozdarstvo. 3. člen Ta uredila velja od dneva objave v o-Uradnem listu LRS«, St. 01-430/3-60. Ljubljana, dne 1, julija 1960. Izvräni svet Ljudske skupSCine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. t. GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR (Nadaljevanje) uiOTBj'k -u m nirusna bolezen na eoro- »meriSkih topolih uiozDif.enjt; -a s mozuičiti -im 7. mozniki zbijati ploske ledene kose moznik -a m lesen klin za zbijanje hran. desk in pod. mravlja -e ž: vftiika, lesna ^ Campoao- ius iiercuIajieuE. L. jiira?. mraza m = zmrzal, slana nirnzett -zna -a.: ^ a. razpoka v lesu razpoka od mraza (v lesu) mraziäce -a y globel, kjer Česio nastopajo zmrzali (zaradi poleganja Itlad-nega zraka.) jjiraznica -e ž = medenjača -e ž = panjevka, -6 ž = Stoi-orka -e ž Armil-laria ineitfta Sacc. (povzroča belo gnilobo lesa) mrtev -tva -o: - hod pri stroju (prazen tek stroja) mrtvöSki -a -o; i^a ura., gl. kukec! jnrtvica -c ž = mrtva zemlja iemlja brez humusa in mikroorganizmov' jorvljiv -iva -ivo'= mrvfSast -a -o gl. gmdiča$i! mdba -e ž; španska ^ = prišžnjflk -a m LvHa vesicatoria L. raüljti -im: drevo objedati lisi je, smu- ka.ti listje z drevesa irmnika -ei ž = pepelasti b&i mara -e ž hudourniška naplavina, povečini iz zemlje, pomešana z gmičem nmricid -a m kem,ično sredstvo za zatiranje glodavceo ittiirva ž: bela Morus alba L.; Änia ^ Motrus uigra L, jnärvavec -vca m ^ iimrvov prelec = ameriški prelec >[yphaii(tia eunea Driiry milšica -ei z liiušičast -a -o = muši soirli, mezgi muževEOst -i ž mui^ga^t -a -o = muževco -vna -o> iniižiti -im; se = mczeti -ini miižiijk -a ui = meznik -a = kamhij N nabeliH -im: ~ lublje malo olupiti lubje, zarez&ii nabeljavft -e ž zareza v drevesu. nabijalnik -a m za nabijanje obročen na sod nabijati -aro.; ~ obroča na, sodi nabotiti -itu se = nabreknjiti ratrek- nem; les se naboiJ, nabrekne Babreklost -i ž: ^ lesa nabrekniti nabreknem; les nabrekne od olage s^darbina -e ž posestvo^ ki ga uživa cerkev, Sola nailM -ela m) z fesom obložena drča za spravilo lesa nadelati -amr ~ z lesom z lesom obložiti *nadgozdar -rja m = višji goadör nadUven -vna -o: ~ö ivoJo kolo, ki m» voda doiaka od Zi^oraj ^nadldgar -rja m = višji logar nadmera -e ž. = nodmčrek -rkat m -na.vržek -žka mi n, pr. pri hlndih, pri svežih drveh (v gozdu) nadomesten -(da -o gl. adventioeni nadrasel »sla -o: ~ot drevje ki je preraslo drugo drevje nadstojen -ju a -o = prevlad ajoč -a -e: ^e drevje ]. ki je višje in olada nad drugim drevjem; 2. ki je pa svojem stojišču višje littg^Ib -ai Jii = naklon -s, m; velik, majhen ~ (položen, sirm svet) JiBgnjeTiost -i ž = naklön-jencfe't -i ž = ink.lmaeijtt -e ž najezdnik -a m; £riii ~ Epliialtes' maiii-festAtor L.; srpasti ~ E:)[orJiiluim ctr-cumTIexujm'L. nahišje -a s. = iJoidsireSje -a, j nakladalen -Ina. -a-, ^a, rampia; postaja; ~ö suh les. naklad&lilče -a s > nakladanje -a -s = naJag-anje -a s uaklodati -ara = nalagati, -am; les — naklonski -a -O'l -..i kot brega, «trraiTi&; kot zoba pri žagali nakotenka -e z, aav. v iimov,.; nakol^üi-ke varovalne obloge za. kolma. (pri delu v gozdu) nalet -eta rn; ~ semcaa naletel -ela -o; seme (lahko seme} naleteti -im: SEtme naleti naložiti -ira: les na vck nanizem -jsma m zalcrnelost cele raxiHne nanos -osa m: ledeni5.ki vodni ~ napad -ddn, m: 1- semena; 2. ~ mrčesa napadel -tJla -w; ^o seme (iciho seme) napasti napdflem: seme napad & napaka -e žt f^j It-sa; i^e pri merjenju lesa^ površin itd. napenjač -ača m; ~ za čevlje iz buko- oega, gahrovegd: lesa napeti napnem. se: lein ae napne naplävek -vkn nv = naplavina -c ž naplttvljen -a ~ material naplaviti -im.: les ~ naplod -6da m: naiavtin naraons semeniiet) napojiti -im.': les napök -okli ni = napoka -(j f,i ~ v lesu napokati -arr na več krajih počiti Jiapon -015(1 in: ^ Žic; ~ Žagnili liistov naraščaj -a m jiarsono gotdnn mladje naraven -vna -o: ~a poitiiadiiev g-ozda; .„o snäenje lesa za razloček od umei-nega naris -a mr ~ zeirtljišča, sveta nasad -ada m = za&aci -äda ni: gozdni ~ (utnet^io) nasaditi -Irn.; t. drevje ^ = zasaditi; 2. orodja nasekan -a -o; drva. nasekati -am: ~ drva nasemeniti -ici = aaaemeuiti -ira: f^ffzd nasev naseva m = uasctev -tve ž = na-sfivek -vka m = pose-rek -vka m (gozdiiegä semen a J nasičenost -i ž. lesniU vlaken, fttopnj^ näücenosH se izraba t) % »Jage nastaven -vna -o: ~i kot pri žagnem listu nastavnik -a m ohroČ, s katerim se sod postavi (zloži) n8.stija -e ž zgib ra!tttinskeg& organa, usmerjen p skladu z njegovo zgradbo, brez zveze s smerjo dražljaja. nastil -ila nr stelja nastlat) na^fteljem Datez«n -zna -o: trdnost lesa uati£ -iča Kt prekliča, fižolovka (naiiSki fiiol) naton -ona ni inalo, prostor, kjer cepijo drtJö nalftpöriti -im dejati nä /oporišče, jia^a-diti natovoriti -im = naJožiti -im iiatron -am; Cfclu-loza (natronska) ku-hmiä 2 näirijeoim lit goni; ^ pajjir (nn-Ironski) izdelati iz čelulaze, kuhane po natronskem pontopkit naturalizacija -e ž: rastlin pnlagoditriO rastliftc na spremenjene raatiiične rjtz-mere navezanost -i 2 pojavljarije določetiih r&xtlinskih orsi predvsem, ah zgolj o določenih rastlinskih združbah navor -Öra m ali navor -ora m, vzond (pri zagäh) naitgänek -nka m, uažganki -ov množ. ali g'OVTiice nepopolno zogleneli koDi lesa o oglarski kopi nebeljen, -a -oi = neobeljen -a -o: ~fv, C6lult>za za razloček od beljene, obeljene neČke nečšk' mnoŽ. plitua lesena poiodA negnoj -a m (nagrnöj): ^orskL —, piani.n-ski ~ Laburnum alpinum, Gris j men lil: teža pri les^ii ieža a tihe lesne sjfoiji I) 1 cm' (za razloček od oo-itimne ieie) noiiij -a la-L uönins ^a ni priprtioa za natančno merjenje noiitfljim -a m snoni t> laninshik eks- ir&kiihf ki niso sirojilne nomialen -Ina -^i: ~etn.t etat fjrt normalni lean i. mäsl tj gozdu- i^siia üaJöga (masa); _ g-uztil ~ prirastek prirafitek nornialnega gozda nosilka -e ž naailna oru pri žičnici Incest -i ž: ~ gržtjj^, loseiiega rebra f. p. novi na -e ž ali pc/ar -a m z mladim d'reojem obrasel pašnik, ki ga vsakih fi—/5 le/ pokekajo, ostanke poSgo, jio-(em prekopljejo in poaej&jo X žitom nil meri ran je -a Si = številčenje -a s: -J t] rž v ja nuiiierirati -am = stevilciti -irn: -- drevje O o označba za obseg (debla, kope) občutljiv -iva -o: ~ za mraz (dreoo. rasf-lina.) obdelan -a -n-: ~ le» obdelati -am' obdelava -e ž: ~ lesa (za razloček od predelave) obdelovalen -Ina abütr indu- strija; «a vrsta = kultürna ^'vsta zemljišča) obdoben -biia -o = obMseii -sna -o: [jieriodiena) sečnja lesia: gospotlar-jenje z gö^domi periodično gaspoeUr-jenje obdubje -a s 6bel -bla- o; ~ Ifis = ükrögel les t obeležje -a s = značaj, n. pr. alpski značaj pokrajine obelina -e ž = obeljava -e ž olupljend lubje obeliš -a to u dreoo xitsekann znamenje obeliti lini = oniäjiti = olupiti; ~ drevo; r^ iiöA obrezali sod čez utianip^ (zaradi boljše oblike) (ibeluo -a s = beljnva -e ž: ~ v lesu obgozd.je -a. s — goztliia liKiŽra rab gozda obh^tliija -e h latentna ~ = skrita doba, t) ne izkoriščanje enobod- nik sestojev ozir. niz sestojeo ponavlja t obhoilnjica -e ž = kolobar -rja m doba. o kaieri se o urejenih prebiralnih gozdih sečnja orača iiji isto rnenio oblakovi«« -a ž zshiut orehot?B iit;)/ji;i. prim, oplodjel oblan -a -m. ^ les oblauee -iica m, uav, v 7)ir(v/.,: oblanci -ev = skobljaJLci -ev odpadki pri oblan ju (skobljanjii) oblanica -u ž gl- oblaned «blanje -ü s = sJtobljaüjo s oblati -atn = skribljatL -am •obiBS -esu ril .puSf^Lrto kopUo i>h)ikftvec -vea m olTOglo, neoblesfinD^ (leblo; ohragh po}eiw o-bliii -a m nerazcepljfii še obel hlodj krlj -ob^risfi ai>gTiüt!in: gozdno mladje fži-oiiia) ■objtdeu -a -o: na-golo (dreuje) objesti ohjern -obkoličenje -a s .obkoliti -olira. = obkoliSiii -im = ob-kölPiti -im k koHči zaoarooaii .sadiko pred pnino sivino ■oUetel -ela -o: listja; IgHčje; ^o drevje ■öblcteti- -im se -oblica ž (iblo, nerii2cepljeno poleno (od 7 cm na i&nikem koncu do i6 cm na debelejšem) ■oblica -e ž obU rohom merk&ntihio ob~ tesauPga trama, grede ("lia oblico ieia.n irnm) obliÜ -0. m. = yltöbljic -a. m ■oblicftst -a -o: {m^i-kantilno) obtesan träm ■oblikoslovje -a s mot^o-logija «blikoven -vjia -fl; ~o Število = oblični-ca -e ž 1, kaze räzmerje med prano leiesnino debla in iehsnino ualja s premer mi v prsni oišini debla in za oisf-no debla; 2. pravo Število razmerje med ielemino debla in palja z debelno^ Dtšino m debelino v '/lo njene Dišine; 3. absoliitno -o število = drevesna, ob-ličaica obliÜnicä debla.; ~a višina pro-dakt mšine in oblicnice (debla, rfreue-sa, sesiojäj •oblikovjtost -i ž = konfiguracija -e ž: ~ tal obloga -bit. les ki se naloži na splav; 2, lesencL ~ obložen, -žiia -o; .^a lesena plošča ^ oblovina -e 2 (v gozdarstvu opuščen izraz), pravilno: dcbeljava -e ž nad 7 cm debel les ■obmejili -fm = zamejiti -Im. = zajuej- niEUi -im obdati 2 mejniki . obmerck -rka m obseg, obod obnavljati -am sc: gcr^ä se obnavlja ssjfti (norarno) o prebiralni sečnji obnova -e žr g'o^dov obnovileii -hia -a = obnovitven -tveua-o; šefinja = resuiekcijska se6nja(M-knielo Usinaio rastje se pri ileh poseka, da znovn sveže požene: na Krasu!) obnovitev -tve ž: ^o gozdov obod oboda nij nav, v nino?..: obodi -ov i es zu reSeia obödar -rja m, obödarsk) -a -ö; yiöl obödarstvo -a s oboj oboja m = opaž -aža m obojnita -e ž deska za oboj, opaž obor obora m ograja obplodje -a. s toorba ob plodu, nastala iz kroDuih listov (leianica, penttka gabra, »eašan lešnika) obračalo -a s orodje za obračanje hlodov obrast -a m = obrdst -i ž obraslo Ijišče z gozdom, IraDO in pod. obrasli obraslem se = zarasti zoras-tere se: ~ z drevjem, travo L p. obrati oberem; ~ s^m'e obratovalen -Ina -o: rdzred del gospodarske enote urejenega gozda obratovanje -a s; z golimi sečn.jaxni; ~ s prebiralnimi sečnjarai obrczibu-k -a m aodarsko, mizarsko orodje obrezlina -e 2 = obre:zntTia.-e ž odpadek pri rezanju lesa obris -a mi = očrt -a m: = kontüra -ei ž obrdbek -bka m: = priröbek -bka m obroben -ca -o: ~a sečnja sečjija ob robu gozda, o pasoDih obi-obiti -im: « lilöd posneti rob hloda obrabljen -a -o: ~a deska = žaganica (paralelno aH konično obrobljena) obrobnicft -e ž = kotna Mtev obroč -a m; lesen za sode, škafe obročnica -e ž oeja za obročne oHre obrččkanje -a s obtnwjna!) odstranjevanje -a s-; ^ siihih vej ,iu/jo (mrioo) razi>ejea&nje; ~ živih vej ob-Tezovunje, odžugooanje; soeSe (živo) razDejeoanje odstranjevati -jitjeiii odtočen -čna -o: ~a. odprtitta ocednica. prepud; -i jarek odoajalni jarek odvaja-fi -üm: ^ vodo (hudourniško) odveza -e ž: _ servjjtüLnib ali zeraljs- Skih. Jjremeii (patent iz lela IS^J) od vezati odvežem ogel -grla m ogelniea -e / ogiarska kopa Ogibftlišče -a s meato ^a izogibanje Doxil oglar -rja m oglarica -e ž oglariti -im oglärjenje -a s Öglarski -a ~a peč (prcnofnäj ögjarstvo -a s oglje -a iJ: kanela (Catiella) ~ oglje, hi' liano ix pslic ogljen -a prah ognjllo -n. s nrodje ta oiirenje ognjišče 'tt s: ~ pri oglarski kopi ogoliti -oliiu: ~ 1'ebrt, pobočja iv,sekali gozd ogre -a m = pofJjfid -eda: m Učinka poljskega in gozdnega rjuuega. hro^Ča. ogrevalen -hia -o = offreveii -vnii -o: ~a moč lesa ogrevati -um ogrodje -a s: sttivbtiO' ~ (12 lesa) ohišje -u s = okj-ovje -a s olilodje -a ^ /esc/ia bruna, naložmA j> pa- ti^adno steno ohmelje -a s Lora.ut]nis europaeui' L. (polzajedaoec na hrastih in na domačem kostanju) oidij -a m nrtroipoi al oje -esa s. ~ pri vozu ojnica -e ž, iiav, v imož. öj nicer (, ~ pri vozu; 2. ^ pri jfirmeiii&ki žagi »kaditi -Im: ~ mrčes okajarje -a s oka jati -am: ^ mrčes 2 dimum preganjati mrčes (oditniii) okajTinel -ela -0: ^ peireficiraJi les (fonUja) okenski -a -O' ~.i O'kvlr; ~o kril»; ~fi floskä oklust -i S = oklešSki -ov oklestek -tka ra = oklešfek. -čka m., Duiož.: okleščki okrogla clroa oklesfiti -im okleščen -ena drevo' = okle- ščeni Ita -e 7. okno -a a okoliš -a m; gozdarski logarski ~ okolje -a a: rastno ~ faktorji iioe Ht neiioe narane, ki se uoeljavljajo fia-rafiiščii t okoničiti -im =o8.pi'čitil -iia: - kSl okopnenje -a s nastanek kopnega okopneti -jm: meg okopni okovek »vka. m; na lesnih izdelkih okovje -aft okrajen -jna g-owdar okrasen -sna -o- drevje; ^o grmovje okresati okrčsem = oklestiti -im; ^ drpvo okrešljaj -a m gozd med rooti oki-ogel -gla -o^: ~ Jes' == okroglioa -e h cki-öglica 'O z, n.av. v mno«>; o-kroglice- okrogla drpa »kroglic -a m orsia obliia okfšek -ška m. visoko prisekano dreoo okfšiti -im posekati o gtaoo (sečnja v glave) okularen -rna -u^: ^a cenitev ceniieiy na. oko okume Iropičeri mehek Usiauec okužba -e ž = infekcija -e ž: - raütliiifc okužen -ena -o; ~ (z glivicami) okiJŽiti -im se oleseiieti -i'111.: stdničiie stene olesene oleaenitev -tve ž oletviti -Im z letnami ohdaii oličiti -im = oliipiti. olubiti, obelili, tnndjitL olistiti -im SC; (:lrevo> se oUftti dobi lisije olišpati -am. (mhorobarski izrnz) oljka -e. ž Olea europaeai L. oljkov -a -oi: = oljkovina -c ž -otša ž gl. jetsit! oinbiti -un = oliipiti, oliiSči.ti, cnnfijiti, olieliü odsiraniii lubje x debh ■oiiiäjiti -im gl oliČUi, olubitil ümly»ineter -trn ni ponoda 7,£i me-rjenje pacläoin DHiela -e ž: bdla. — tifji liiii- Vbeiim. iillMiin- L. polzdjeda^ec iia dreojii. «iiiladiti -im in fviniaxiili -im s'e = po'- ndaditi -im in p«i->mlatliti -iro se Oinläcije -a s = jnläcl -f Ž = mladje -a s = inla^lovje -a s tnlad ^ednj omon'kft -e ž: Pnnčiceva ~ Pic.en. omo- rica Pfiiičič lä(a. -e ž i oplntita -& Ü furnir oplntiti -Lm furniraii Oplaziti -im: padnjocft drevu oplazi slo- j^Eß drevjft ■opleiueiuten -ejia -o: ^a celuloza cehi-loxa z oelikini odstotka/n alfa celuloze oplemeniHti -im; IŽS zboljšaii laitno-SÜ lena oplesk (iplesJi.il m.7 _ iia lesu opl&skaii -nm* ~ les oplod -oda jn oplödeii -dna -o: -a. sečnja (izraz se opušča) «ploditev -tve 7. oploditi -itn ■oplodje -a s oooj pri plodu, ri, pr. skle- dica pri -ielodii, kosianjsoa ieiica oporen -nia -o: zk} opornik -n m notilni steber oprašitev -tve i: ~ cvetjiL s cvetnim prihoiTL oprasiti -(m opreti- oprčm: ~ o^kreko kopa obsta-viti jo z oporniki/ oltsiaoljtiČi (pokonci pc/staoljena polena) opi-ijeti oppfrimem se op-rimet -mka m: sne^a (rta dreoju.) oprostiti -fm: mladje ^astora; s'estöj -(oddeliii) X /»resei-or»! opustošenje -a s opnstošiti -tm: -- pozd deoadirati gold oräiitati -am z rtiniami ograditi oi-eh oreha m: navadni - Jugians regia U; cfui ~ Jiig-laiis iii^ra L. oi-chov -a. -o: ~ les = o-reliovina. -e ž orešek -ška, mr jelšev ~ iiH sloržek; d.iVji gl. kločec! 01-^011 -H m oi-gauJzadja -e h ~ t:o-«ldrsfce svlüzbü cr^canizem -zina m. os« -li ž: veliku. Ip.siirt ~ Sirex ^iga^i L. oseček -Eka m krepelce, polence oscbuk -a iil = vrvdir -rja m pohoda za osJo osemenitev -tve ž; goztin. osetnenili -ini iii oseraem'ti -fm se na- xemeniti -im ae osica -e 2 amrdkovn, ^ gl. smrekova griz-Uca! horova - gl. borova grizHca! jsmrekova ~ prelka = sinrfkova pre-dfca Ceplialeia. aLietis t»; böroiva. ~ prelka = borova prcdica AcantUdvda hieroglyphica Chr rtsip -am: ~ borovih i^lic (povzroča ga xajedaoskü gliuicfi Lophoderrnium pi-fiÄS/ri Sckräd) Rehm.: rjavi diiglä^ijev - (povzroča ga zajedavika glioica lilinbdocline pseudoisugae S yd.; Švicarski cllifrIAzijev ~ = Eni i diiglazijev ^ (poDxroca ga Adelopu^ gäumaimii Roinle); ^ smrekovih iglic (pooiročo ga zajedavska gliuica Lophoderrnium mucrosporum }!ig. oskrbnfštvo -a, s: gozdiin ^ oskrbovan -a. -o:: gozdna drevesnica oskrbovati -»jem: ~ yözd gospodariti 7. gozdom. oskuben -a -o: sšme seme, ki so mu , perutke (krilca) oditranjpw oskiibsti -im: seme ~ osemenje -a S' Ikivo plodu,, rtastalo iz plodniČne giene (plodnih liiiiov)i ki obdaja -seme (perikarp) cslahel -ela -d = oslabljen ^ena -o: sesitftj; -a i'äst opeša» ^^-f'oj, opešana f&si oslabeti -ITII »smoditi -i™ in rBmocliti -im se, osniojen -enn -a: lisitje (od slane, ognje) ftsmiikati -ani: ^ veje posneli /is/je z oej osnovanje -a s: ~ gozda osnovati -sniäjera: ~ göüdni ses-toj osoje os^j ž ninož, osojea -jjin -o: ^a; lega nenčiia legi) (nn- apToino od prhojen) osredek -cika m gl enhlaoa! osrednjnk -Ä in = osredkpj- -rja m soe-der ostanek -nka tn: ~ od sečnje ^Sl. odpadek! ostarel -eUi -o: ^g" drevje osfareli -ini: drevo ostari osif^a -G' ž: ~ na delilu: I. zä zareze 7.ii umaJarjenje; 2. r.a nznftčba goy.dnih od^ delkov. od^ek-fio . OStfgau -a -o: laljjc osfffjati -flini ostrina -e S; ~ [>ri seJciri cüfriiiski -a -o; köl kol ostrine n. pr. 7,0hfl pri za^i) ostroga -0 ž: 1. xaf^rad» ü Imdminiiku: 2. kopmje, rohlilfi, ostromica.. Ralnis CaesitLS Jj. nstroUsfnicft -Ü ž gl. bažje drei^ce! ostronHj -iui se: smreka se osironi obvisi na sosednjem drenesu (pri pndi-rariju) ostrordb -oha -o: tesAn, žiigan Jcs Ife^ceda. liaju) na 9Jv rob tesan tes ostrožaica -e ž gl. ostroga! ostni?ati -am ostrdž -a ni = ostrü/.ük -žka m, množ, z oölriJäki -ov odpadki lern pri struženju, ostruŽiti -im; les ~ ostfv -i ž. tna-oi.i ostrvi = o&trvtijcft -e £ = ostrnica -e ž d ila. 7,asa}en.o dehelce-s prisekanimi oejami, rogooilasii koli za aušeiiie poljskih pridelkou osHŠen -511 a -o: ~ les nekoliko sitJi osiišen -Äna -o = posušfeii -Sna -O: ~ Les-osuševalen ■-Ina. -o: dela melioracij- akä dalä osuševati osiišujein oštevilčiti iin; ~ lilodc pri pre vnema n ju, numerirati cšfnliti -iiii oštAljeu -a -o: ^a sadika, pnre^ana.. pri- aekma sadiki) (n. pr. srpa jelša) otajati -arrt s&: zemlja sc otija otes -esa m ofesfln -a -o titesaiiost -i z oiesati otešejH' ' otesek -ska lu otesovanje -a s' otescvati otesiljeiii otor otöia m gl. utör! ob trebiti -im in ortrebiti -im se: v6je se^ oti'6bljct (i.nhe veje odpadejo); sestoj,, dievje sc otrebi (odmrle veje odpadejo)' oti'ebljen -a -o: ~ sestoj, les otrpniti otrpTiam = oral i veli omilvim ozebek -bka m — oweblina -g ii ~ na drevju ozeblinski -a -o: -a ra.z)JÖka; ~a brazda:: ^.o ižbvo uztlica -e ž dem ožflzje -a s lese/ta xb vpenjanje Una DŽiljft -a s: listno ~ p (iznafba ziv. t. procent; 2, iežo (pon- dus) u statičnih računih padavica -e I- ~ sadik povzroča jo zaje-davska glioicii Pyihium debart/amim. padce -dca m; ~ premera g^lede na ko-uifiuost lesa; ~ na dolžinsko- eočto (strmcc) padeu -dun -o: ^a KtrSn pri poseku rire-Dc^a; rob rob. na katerega pade drevo pri poseku paitoinei' -a m priprava za merjenje padca (drmca) pri trusiraiiiu potop i. p. pago.senica -e ž ličinka lisieric in griz-lic pajeseit -eim ni = jet;e]iov(;c = božje-dre'vo = smrdljivka Ailajilhus gla.n-dulösa Des^. paklen -ena in Ace-I momspessulajuLni L. trokrpi jauor, štiljevina päklest -i. z odsekana, veja, okroglo poleno^ päklica -o ž neiazcepljent} poleno pakliČje -a s okrogliČj^, okrogla droa (Sa.Dmisk& dolina) päkrog -a m = elipsa -e ž pakrožen -Žna = elfp'tiCen (kj-öiäsi.) palec -Ica. m: 1. cola (stara mar a); 3. ~ pri kolžsju palež -L ž; kifcnn. pouiroče jo zäj. gli-oica PJii/tophiora omnivora de Bartj (Ph. fagi Hartig); söncna ~ (nä lubju dreoja) palica -e % paliča&t -a -o o obliki palice palič/e -a s palina -c ž ?e/nljemerstö rani a paJisadtt "G K ohlodje; ograja iz priaxire- nili hlodoo, kolon palisandei- -clra m Dalilhersrui uigra Alloa paliti 'imi - dračje, vejevje, poseke poi-/igati. paljevina -e ž poigana poarUna panela -e. 7. = panelka, -e z mizarska plošča panj -a in in -ü = Stüv -üra. rn iiadialni ostanek posekanega dreuEsa panjaČ -a m = korenovec -vca m proi hlod nad panjem. paujevec -vca m = ätdrovßc -v ca m iz panja odgnulo drevo in i?, panjen zra-»d gozd (prej ynizki gozdne) paiijevfita -c k = Stoiovina. -e ž (es iz panjev panjica -r ž = paiijevku -b ž gl. jTiiaz-Tiich! paiitofag -a im ~ oif^anizcm paTitogrdf -ft, in priprava (hisirummf} za prerisauanje papir, mftše papir (fr.) papirna jftasa z dodatkom sadre, vodnega stekla, barve: služi 2a izdelovanje modelov, reliefov Ud. paraboloid -a. m izbočen stožec (oblika drevesnega t/ebJa; parafiuiran -a -o; ^ les les. prepojen « pärafinom ptiralfiuirati -am: ~ les. les prepojiii s parafinom parafiza -e ž, mnoŽ. pfiraJiKe parafiz sterilne celice med bazidiji a/i a^kusi parazit -a m = mjediivec, /iijadavka v miJO^.; para^Jti -ov; ~ eiidoffti aajc-diJPsA-e glioict' v notranjo&ti poifirnex^ nih. delov rasiline, in sicer: a) interce-Ivil«rili (med celicarjü); h) iiifracelulai-ni (d celicah)i c) ioter-iiitiaceliilB rni (med celicami in o celicah); epifitr pourunske zajedauke; podgcbje je iia pocirsini in Srpa hranive. snoüi s /tau-storiji (sesalkami) iz peridevrnulnlh celic: ^ lieterckseiii zajedavske glivice, ki po-trebujeja za razvojni ciklus doe rvfs/-iinsArt vrsti; - jncmokseDi zajedavske glioice s celotnim razvojem Xgolj na eni rtuflinski' orafi; ~ omnivori xajedanske glivice, ki žioe na več i'a.^tlinskih vrstah: hijujrpnrazH -a m = superpavazit -o m zajeduu^ka gli^ vica, ki se razvija d drugi zajedavski glivici; i rop op« lazit -Ei ni zajedaoska-,^lioiCči, ki se v enem stadiju razvoja obnaša kakor prave zajedavke, t? drugem se pa razvija kakor prave gnilo-iivke pai'cela -e ž pfuxeläcija -e ž = pa.rctrlirauje: -a"ž: ^ zemljišča razkosavanje zemljišča paritidrati -am gl. parifikat! pantikat -a m k parifikatorn spat/a jo po zem.ljiškem katastru: jame za Apno, pesek, glino, stalni skladiščni prostori, drevoredi, ozemlje železnic, stavbisča^ Ee niao zazidana, kamnolomi, jaški i Id.: za parifikate o poaentneni listu ni po-set>ne rubrike. Take parcele so vpisane u kulturno or&fo in razred, s katerim so-parificirane. parileo -liia -a: kotel; ~a celica panhiica -e ž napraoa in prostor, kjer se pari les pariti -ira: _ les par j tn je -a -s; - lesa toplotna obdelaoir lesa pan'sce -a s = kolišče -a s: - zah'ilHii-kov parizar -rja tu močno okovan tovarni voz (težek tovorni voz) pärk -a Dl 1. obsežen urbii nasad: iiaiod-ni (nacionalui) ajiglžŠkj gözdiü — noii-Avni 2. si.röjtLi vozni želeaiiižki ^ parket -a m pod iz deščic parketni- -rja m' izdelooaielj nU poläga- }ec pari et» paritetama -e ž i^delooalnica parkeinic in fmrkeioD parkttirati -am paJä^etii pnd iz parkelnic parketnica -c ž = fv^^a -e pärkeina deščica pftTobek b-ka m^ iudi: porobek b-ka m; L ^ n/i terenu; 2, šlnr. jianj )tai'ti'ja -.o ž; ~ clelM'cev skupina deläo-ceo l>d& -Ü ali m: t lopljfvi ^ 7. lepilom itamszan /ms na deblu (prati goseni-carn); 2. varoväbii ~ U dreoja (proti velruj pasji -a --e; les gl, konleličeoje! [Msovka -ft t tračna Saga past -1 ž: ~ za miši, za pöllie itd, paša -(? J = pasnja -e Ž: g-o'/dna pašnik -a irv patcgea -a -o: ~ organizem [lajitogeiiost -i z; - ü'i£-auiziTia, 7,možiio«t orgji/iizma, da poLixroci obolenje o drugem organizinsi pato-iogija -£> ž nctuk o bolennih pair&nat -a m riäraiino: cei'kvtni ~ pat roil a tsk i -a -or brcniena pävtja -e i drugotna veja. pod krošnjo pazduha -t) ž: 1, lishiai vejna ~ gi. 7.a.- lisijel 2. ~ /oba (na ^.a»nem li&tu) paiinA -ti. % = paiinje s fašinu, ptč -1' i: ~ KIL poofljevnnjo lr;s« jtftdic -a jii: borov ~ Bn|)aliis piiuariiis L,; mali rimski = laali zmrzlikar OlKvrwi>htljei-a bniiiiEita L.; bukov OlJcroplithera [afu-tji fk^barfb.; veliki ziiaski ~ = veliki ziiirKlikar Hibernia clcfoliaria CL 7ietIo(jeHeza -c -2 nas/aja/ije ta.1 pedologtja -e x Jiituk o (leh pedosfera -e Ž nrlinji del zemeljake akur-je, D katerem puteku proces pedogeneze pcgftvosf -i ž: ^ [Jmnilčegii kostanja po-vzroc.ä jo lajedamka glit^ico Myyco-aphaereUa maculifornUs (Pem.) Schroet.; katranasva ^ na listju orb; poozrora jo zajedaDska glivica Rliytiama nalici-fium (Pers.) Fr.: kotieeniricna ~ po- vzroča jo lajedüo&kä glioica. Septoiinia popuUperd& fVat. et Cash.; klobučailti (mehyrjastal ~ poozroča jo lajedarjska glivica Taphrina aurea TuL; topolova listna ~ -povzroča jo zajedaosku gliM^ä Sepioria populicolu; orehoma ^ povzroča jo zajed, glioicu Gnomonia jji.^lan-dia (D. C.) Trav.; platanova ponzro^ ča jo zajed, gUaica (vzdolž žil) Gno-monia veneta (Sacc. et S peg,) Kleb.; Uiimorclečkiis-la ~ na divjeitii kostanju povzroča jo Gjiignardia aesculi (Pk,) Sieiv. pehali -tini; ~ rtiva, les (po drčah) P&kHn -a nt lepilna snou o lesu (sHciia lameta med stanicami) pcnetradja -e i; ~ lesa (r.a impregnira-nje) p«aetnr«nje -as peaetnrati -ain-: ~ les prepojiti les peaja -e ž — peajaeai -fe skot>a, klamfa peiitoza -tj i .':ladkor s petimi atomi ogljika D molekuli pento/an -a m vrsta hemiceluloze, ki daje pri h. idr dl iz i z mineralnimi kislinami penfoze pepel -a ai mineralni ostanki pri izgorevanju organskih snooi, n. pr. lesa ]>epelar -rja mi delavec, ki s sežiganjem lesa pridobiva pepeliko pepel äri ti -im pepela ist v o -a S' pepelika -e ž kalijeo karbonat (poiašelj, opuščen izraz) pepelnica -e 2: lirastava. - povzroča, jo v,ajed. glivica Microsphaera alphiioidei Griff, ei Maubl.: jävorova ~ povzroča jo zajed, glivica Uricinula aceris (D, C.) Sacc, perčnje -a ~ lesa perefi -ini: les iäti truhni peiiderni -a m mlado lubje (skurjä) perikärp -a m gl, o plod je! "lieTimeter -tra m območje hudournika perina -e r, ogorki, odpadki kuriva (premoga, drv) perioda -e ž doba. o kateri se pofiao/jajo gozdnogospodarska dela, n. pr. desetletna ali dvajsetižtna ~ sefenj periodičen -fina -o: ~a dela obdobna dela STICNICE IN NJIHOV POMEiS PRI GRADNJI GOZDNIH CEST Prof. ing. Ivan Klemenčič (Ljubljana) Umetno cestno telo omejujeta, vszeta s terenom črti — stiCnici. Ena spremlja cestno telo z desne, druga z leve strani, Zdaj razmejuje ena stičnica brežino cestnega odkopa in druga brežino nasipa od terena, nato ^.an^enjaUi vlogi in prva veže nasip, druga pa odkop s terenom, ali pa istočasno opravljata enako nalogo, da obe vezeta le nasipne ali samo odkopne brežine s terenom. Stičnici potekata podobno kot terenska črta, ki jo vidimo v podolžnem prerezu cestnega načrta deloma iznad, deloma izpod osi nivelete, (Skica 4.) Pr-i čistem odkopu ležita obe stičnici iznad nivelete, pri čistem nasipu pa izpod nje. Pri zmesnih prečnih prerezih z delnim zasekom in z delnim prisipom pa leži ena črta stlčnica iznad, druga pa izpod nivelete. V skicah 1 do 3 je lega stičnii; označena s krožkom. Strokovna literatura, ki obravnava gradnjo javnih cest, se ne ukvaiia z vprašanjem stičnic, ker za njo niso važne. Nasprotno pa čutimo go?,darji, ki raziskujemo in opravljamo najdražji transport, t. j, spravilo lesa, potrebo po čim podrobnejši analizi cestnih stičnic, Od njihove oblike oziroma od njihove višine iri globine so odvisni tudi stroški za spravilo in nakladanje lesa. Ce leži stičnica kak meter izpod ali nekaj metrov iznad cestiSča, predstavlja že resno oviro pri nakladanju lesa. Zato spravilo na taka mesta ni želeno, Les moramo spravljati na večjo razdaljo do tistih cestnih delov, kjer je viäina stičnice ugodnejša. Navadno se dogaja največ nesreč pri nakladanju lesa. posebno še v zimskem Času, ko je les zmrznjen in če so nakladališča strma, čeprav bi sicer na prvi pogled prisodili večjo nevarnost podiranju drevja ali miniranju pri gradnji gozdnih prometnic. Pri definiciji spojnih, produktivnih in mrtvih prometnic* smo poudarili, da štejemo v produktivne vse tiste prometnice, ki leže v gozdu in na katere spravljamo les. On:ienih pa smo, da so tudi produktivne prometnice na svojih krajših dolžinah zaradi globokih odkopov ali visokih nasipov nepristopne za spravilo in nakladanje lesa in da so zato neproduktivne ali mrtve. Vendar pri računih, s katerimi določamo optimalno gostoto gozdne mreže, teh mrtvih dolžin ne upoštevamo, da bi računov £e bolj ne komplicirali. Ravno te mrtve ali neproduktivne dolžine produktivnih prometnic pa določa lega stičnic. Za izračunavanje višme oziroma globine stičnic uporabljamo glede na skici 1 in 2 naslednje obrazce. Pri odkopu, kjer sta obe stičnici višji od cestišča, označujemo; globino odkopa s "Ho«, širino planuma skupaj s koritnicama ali jarkoma z «Bu«, višino * Glej- Ing. I, Klemenčič; -^Optimalna gustoča Suniskih prometala-n, Sarajevo 1939 in Optimalna gostota gozdnih prometnic-, Gozdarski vestni k Št. 9/10 iz leta 1950! stičnice, nižje aH manjše z »Vom«, viSino Rtičn ice. višje z »-V«, kotangens kota brežine odkopa z in kotangeais kota naklona terena z »n»'. Višino višje odkopne stičnice izračunamo po obrazcu (skica 1); (1) manjše odkopne črte stičmce pa po obrazcu: n. H„ E„ " n + iHa 2 {n + m^)' (2) Podobno kot pri čistem odkopu označujemo dimenzije tudi pri čistem nasipu, kjer ležita obe stičnici nižje kot vozišče, le da m a te matičnim znakom dodamo indeks »n*-' {nasip) namesto indeks «-»i« (odkop). Za globljo (večjo) stičnico nasipa (skica 2) velja obrazec; za plitvejšo (manjšo) pa: n — nn„ 2 (n - m,,) n-tn^ 2(nH-m„) {31 (4). Ce je teren raven, je kotangens n = oo. Tedaj dobimo pri odkopu, Podobno je tudi pri nasipu; m - Vy y H^ V^inti V„ v H,,. Pri Z mesnih prerezih, kjer leži planum deloma v odkopu, deloma v nasipu, kjer je torej nekaj zaseka in nekaj prisipa, kjer je ena stičnica nižja od vozišča, druga pa višja oziroma ena enako visoka kot vojiišče, navedeni obrazci ne veljajo. Sh ca 2 Zmesne prereze srečujemo največ na dolinskih cestah in tistih, ki potekajo po visokih planotah. Največ gozdov leži na pobočjih, zato so zmesni prerezi za gozdarje posebno pomembni. Pri analizi načrtov produktivne gozdne ceste Sega—Plešivec smo našli prečnih profilov; I J a) v cistern odkopu .........33% b) v čistem nasipu . ...................20% c) delno v odkopu in deJno v nasipu ........ 57% Na cesti v Zalesitii smo na podoben način našteli zmesnih prerezov celo 72% Ti odstotki obenem pričajo, da je v gozdarstvu posebno važna izravnava kubatur odkopa s tistimi nasipa v prečni smeri ceste. Na zmesnih prerezih izračunamo lego črte-stičnice, a) ki A^eže odkopne brežine s terenom, po obrazcu: = ■ in b) črte-stičniccj ki veže nasipno brezi no s terenom po obrazcu: B-a Iz skice 3 ]e razviden pomen znakov v obrazcih. Crka B pomeni širino pla-numa skupno s širino ene koritnice (jarka). Pri vseh teh računih predpostavljamo, da črta terena m lomljena, temveč ravna. Iz obrazcev 1 do 6 smo spoznali elemente, ki vplivajo na višino oziroma na lego stičnic. Vsi delujejo na lego linearno. Višina (globina) stičnice je toliko večja, čim širši je planum in Čim globlji je odkop (oziroma višji nasip) in čim bolj strm je teren v prečni smeri ter čim položnejša je brežina odkopa (nasipa). V ravnini, na visokih planotah in na položnih pobočjih nakladamo les navadno z obeh strani ceste. Na strmih pobočjih spravljamo les le do gornje strani cest in ga s te strani tudi nakladamo. Iz preglednice vidimo poleg drugega tudi to, kako vpliva sprememba posameznih elementov na višino (globino) črt-stičnic. Iz preglednice vidimo^ da se dviga pri planumu 4,00 m višina odkopnih stičnic od nekaj centimetrov, če leži na položnem pobočju, na skoro šest metrov pri 80% nagnjenem pobočju. Se večje razlike opazimo zaradi položnejših nasipnih brežin pri stičnici, ki je pri 811% nagnjenem terenu globoka 20,60 m. Ce pod enakimi pogoji razširimo cesto od planuma 4,00 m na širši od 6,00 m, se že dvigne odkopna stičnica na zelo strmem pobočju Od 5,9 na 9,00 m, nasipna stičnica pa se sprosti od 20,60 kar na 30,00 m 2e navedena dejstva navajajo gozdarje h gradnji ozkih enotračnih produktivnih cest. Ce jih primerjamo z dvo tračnim i javnimi, so takšne ceste zaradi zelo majhne obremenitve tudi funkcionalno in ekonomsko utemeljene. Nastane vprašanje, kakšna lega stičnic je za nakladanje lesa ugodna, če predpostavimo, da je les spravljen k cesti in zložen vzdolž nje po terenu, ne pa na ozkem cestišču. V prvi vrsti je to odvisno od vrste vozila, od višine njegovega nakladalnega poda in od višine tovora. Kmečki voz ima pod okrog 0,80 m visoko in vrh tovora okrog 2,50 m. Težišče leži okrog 1,65 m od tal. Pri vozovih-gumarjih je podobno. Pod ali dira je pri praznem gumanu visoka nekoliko nad en meter, pri polnem gumarju zaradi sploščenosti pnevmatik in peres pa nekoliko manj. Tovornjak tovarne FAP ima prazen pod 1,32 m visoko, poln pa iz istih razlogov kot gumar 0,97 m. Podobno t-udi tovornjak FIAT 682 N. Tovornjak tovarne v Mariboru TAM 4500 ima, ko je naložen, pod 1,20 m od tal, Vrh tovorov sega pri tovornjakih 2,60 do 3,30 m Širina neplodnega ti a, ki ga pri raznih naklonili pobočij in brežin Nakloni pobočij, izraženi s Nakazo vale C Mera 100 10 5 3,33 1% 10% 209f-, 30 B = 4,Q m, p = 0,t m^ = 0,7S m„ = 1,2D Cesta leži v raščuiem tlu m 1,95 1,98 2,01 2,05 Vižina odkopne črte stifnice m 0,02 0,21 0,47 0,67 Globina nasipne črte stičnice m 0,02 0,23 0,52 0,92 Širina neplodnega tla T,, a!i cestnega telesa m 4.03 ■1,43 4,90 5,70 B = 4,0, m„ = 1, nij, = 1,5 Višina odJtopne sticnice m 0,02 0,22 0,50 0,09 Globina nasipne stičnice m 0,02 0,24 0,S7 1,05 Širina neplodnega tla T„ m 4,05 1,58 5,36 6,46 B = 6,Q, > mn = 0,75, m j, = 1,20 Višina odkopne stičnice m 0,03 0,32 0,71 1,19 Globina nasipne stičnice m 0,03 0,34 0,78 1,37 Žiriiia neplodnega tla T,, m R,06 S,65 7,46 8,53 B == 3,00 -t- 3,000 + 1,00 -1- 1,00 = = a,(J m, m„ = 1,0, m„ = 1,5 a= 4,00 4.00 4,05 4,14 T„ m B,10 9,14 10,71 12,08 pregled- visoko. Po cestnih predpisih je dovoljena največja višina vo^il 3,50 ni. Pri kamionih leži torej težišče tovora 2,00 m visoko Majhna vprežna vozila so ozka, kratka z nizkim težiščem tovora. Za njih zadošča tudi ozka, zelo terenu prilagojena pot z nizkimi odkopnimi sttcnicami. Širše, večje in težje vozilo zahteva širšo in soJidnejšo cesto, to pa povzroča višje stičnice. Vendar ima takšno vozilo terenu, primerno tudi višje težišče tovora, da se prilagodi tudi višjim nakladalnim rampam. Umetne nakladalnice (rampe ali navozi), zgrajene iz hlodovine ali zemlje, so viäje od vozišča za okoli 1,80 m. Iz tega sledi, da nakladald polovico tovora valijo povprečno pol metra globoko navzdol, polovico pa dvigajo za isto višino. Ce bi valih vse navzdolj bi vozilo zaradi dinamičnih sunkov preveč trpelo. Ti povzročajo na vozilu tohko večji pritisk v primerjavi z mirujočim tovorom, s kolikor večje višine padajo. Da bi šlo pri ročnem nakladanju delo hitreje od rok in da bi vozilo manj trpelo, gradijo tudi po dve nakladalnici eno poleg di-uge, z različnima višinama. Z nižje nakladalnice naloze pol vozila. Nato vozilo pomaknejo do višje nakladalnice in 7. nje doložijo Še gornjo polovico tovora. Vendar ta način ni vedno izvedljiv in komplidra delo. Mehanizacija nakladanja vedno bolj napreduje. Pri bolj ali manj enakih razmerah so tiste nakladalne naprave boljše, ki omogočajo nakladnje tovora iz čim večje globine oziroma s čim večje višine. Ce za določeno produktivno cesto želimo ugotoviti, na katerih njenih dolžinah je nakladanje lesa še mogoče glede na zmožnosti upoštevanega vozila, povzročajo ceste različnih širin, ki leže tako, da zasek krije kubaturo prisipa kot.angensom in z odstotki 2,50 2,00 1,66 1,43 1,25 40% 50% 60% 70% 00% Opomba 2,09 2,17 2,2fl 2,4B 2,97 Stičnice so izračunane po obrazu: 1,19 1,74 2,41 3,63 5,94 m„ a 1,47 2,27 3,72 6,61 20,60 T = B + —+ n - m„ 6,60 B,04 10,35 14,60 33,10 m,, (B — al n — m,, 1,44 1,84 8,20 2,30 3,40 n,40 4,00 8,51 20,76 ro„ > n* m,, > n* m« > n* m,, > n* m„ >11* alj po obrazcu 1 T„ = B + V(,. m^ + v„ + m„. * sega do dna pobočja. 1,80 2,61 3,78 5.48 9,00 Glavno škodo dela nasip, ven- 2,10 3,43 3,56 9,87 30,00 dar .sčasoma zaraste, strmi odkop 9,08 i3,oa 21,90 48,75 pa ne 4,30 4,60 5,30 m„ > n* m„>n- 16,42 22,80 41,25 niča 1 bomo to najhitreje določili, če imamo pri roki načrt dotične ceste. Iz vsakega prečnega prereza, kjer sta označeni obe stičnid z dvema točkama, ki spajata cestno telo S terenom, vzamemo obe njuni višini ter ju prenesemo v ustreznem merilu na pcdolzni prerez ceste. Nato vse te Cočke med seboj spojimo, pri tem pa rišemo črto leve stičnice drugače kot desno, Ce lahko na naše vozilo nakladamo les n. pr. na brežinah do 2 m visoko, narišemo v tej višini črto, ki je vzporedna z nivdeto. Le-ta nam pokaže produktivne in neproduktivne dolžine ceste. Prve leže v konkavnih, druge pa v konveksnih delih stičnice. Ene in druge merimo na omenjenih črtah, ki potekata vzporedno z niveleto in ju seštevamo (Glej skico 4!) ^kico 3 ---- ''"M-tti'nxt --- '"fniie ---'"►f^ff, Siico L Neproduktivne dolžine v zvezi z odkopi na gozdnt cesti Sega—Pl^ivec, dolgi 4625 m. (Prečni naklon terena je 56,7%) Neproduktivne dolžine v odkopih na levi sU-ani ceste, v metrih Nakazovalec p r i v i š i n i s t i fin i c e Im 2m 3m 4m 5 ni 30 9 5 — 44 73 10 72 63 4 25 eü 83 54 26 9B 15 U3 78 10 292 91 21 — e 103 86 78 22 — 35 125 2] 7 10 43 n — — 13 56 31 — - 5 93 39 12 — 154 20 10 -- — 12 33 21 — — 172 34 51 13 — 60 22 41 24 — Neproduktivne dolžine 29B 45 S - - - 37 64 7 - — 147 75 29 - — 27 79 6 — — 50 2 15 — — 31 155 6 „ — 7 20 a — 156 46 37 2B — 55 36 41 29 — 46 36 23 — — 54 47 19 — — 83 80 6 —. — 95 41 39 28 — 47 34 14 — -- 42 20 — — — 36 — — — — Skupne dolžine 2498 1434 808 354 118 Število kosov ceste 30 29 2G 11 8 Povprečna dolžina enega kosa ceste 83,2 49,4 33,1 32,2 14,3 Minimalna neprodiiktivna dolžina kosa ceste 7 2 5 7 4 Maksi maIna neproduktivna dolžina kosa 236 155 113 78 44 Odstotek prod uit tivnih dolžin 4G (3ä 83 92 99 Odstotek neproduktlv, dolžin 54 31 17 8 1 Preglednica: 2. 70 Na ta način smo analizicali višino črt stičnic na cesti Sega-Plešivec in dobili vrednosti, ki so prikazane v 2. razpredelnici. Iz preglednice Št 2 vidimo n. pr. da bi vdzilo, ki lahko naklada les Še z višine 5 m, imelo na tej cesti le I % dolžin, ki jih za nakladanje lesa ne bj mogli uporabiti, ker leži na teh mestih stičnica še višje od 5 metrov, Ce lahko Na avtomobilski cesti Ljubljana—Brežice je vidna nižja in viSja otSkop-na brežina in na njima ocikloprvi stičnici na vozilo tovarimo les še s 4 m visoke stičnice, je že B% cestnih dolžin neuporabnih, pri treh metnh 17% pri dveh 31% in pri enem pa celo 54%, Na cmenjeni cesti spravljamo les zaradi strmega položaja le navzdol in to le z leve strani ceste. Podobno kot za odkope sestavimo preglednice lahko tudi za nasipe, za levo in za desno stičnico. Na javni cesti v Kamniški Bistrici je boleča rana: na zmesnem prerezu je veb-ka nezaraščena od kopna brežina z visoiko stičnico Na osnovi prednje preglednice ümo nari.sali krivuljo, ki daje za omenjeno cesto podatke o njenih produktivnih dolžinah v odstotkih., (Skica 5.) Za konkretno vozilo je le določena višina stičnic optimalna, vendar pa so vse lege stičnice, ki so nižje od optimalne, - vsaj do višine vozišča — uporabne. Podobno so tudi lege, ki so višje od opUmalne, uporabne, vendar pa le do določenega maksimuma, preko katerega nc moremo iti. Zlasti je nevarno nakladanje pri visokih stičnicah. Zato gradijo ponekod na takih neugodnih terenih prometnice po pobočju tako visoko, da vozilo ne pobira lesa nad sabo, ampak pod seboj, V tem primeru je razen prevoza tudi spravilo navkreber mehanizirano. Ce aa uporabne doUine stičnic le do dva metra visoke, potem vidimo iz preglednice za cesto Sega—Pleš i vec, da je na 39 delih cesta nedostopna za »msi m 30 10 ID O . Prtmer. vaiih if tahtro nailodp pov^oii^ tjtr /f sf^nka di ^ m mokti,lfatikü^ /akik dcJUft ? Odg: Tt^ih dsdm ^ (J Ca j* cetlo ^j^'fn fe toith daltn «lOiia^inOm fdrna stičnKP oltfoma nckia^ah^^ I 13 dijo do zadovoljivih uspehov. Uporaba kemičnih sredstev, kot preparatov DDT in HCH, bi bila uspešna samo v dobi. ko se razvije metulj. Uporaba strupenih sistemikov je nevarna, posebna v neposredni bližini pašnikov, kjer ni možna kontrola, razen tega tudi še ni preizkušena. V Italiji lovijo metulje teh škodljivcev na močne luči. Pri nas na krasu zatiramo škodljivca mehansko. Uporaba kemičnih sredstev, n. pr,'preparatov DDT in HCH ob času rojitve ni uspešna. Izleganje in rojitev metuljev sovpada z izleganjem parazitov iz družin Ichneumonidae* in Tachinidae. Z uporabo preparatov DDT in HCH bi istočasno uničili tudi te prirodne parazite. Uporaba sistemikov za zatiranje zavijača bi bila najuspešnejša v stadiju gosenice. Kakor sem že omenil, delovanje sistemikov na zavijača še ni preizkušeno, Najzaneslivejše bi bilo delovanje sistemikov, ko je ličinka se v razvoju, t..j. ves zimski čas. Ker pa so iglavci ravno v tem času latentni In se sokovi mnogo počasneje pretakajo, bi bila uporaba teh sredstev problematična {hitro izpiranje), Na drugi strani pa nam Ludi ni podrobno mana bionomija zavija-Cevih parazitov in ne moremo z gotovostjo trditi, da ta sredstva ne bi bila Škodljiva tudi za parazite tega škodljivca. -Mehanska metoda, kjer istočasno z gosenicami v pobranih poganjkih uničujemo tudi parazite, ni popolna. To metodo je mogoče izvajati le na mladih .sestojih. S tem pa škodljivca uničimo le delno, ker se dalje razmnožuje v odraslih gozdovih. Poskus niehansko-biološke bflibe proti škodljivcu Učinkovitejša bi bila biološka borba. Skušal bom prikazati en način me-hansko-biološke borbe. V letih 1958 in 1959 sem v insektarjih opazoval razvoj borovega zavija ča. Vsako od teh let se je v žarnicah nabralo tudi veliko parazitov iz druJme [chneumonidae. Odstotek razvitih parazitov nasproti odstotku metuljev škodljivca je bil včasih manjši, včasih pa celo večji. Tako sem prišel do zaključka, da mehanska metoda obiranja napadenih poganjkov, kal se izvaja na krasu že ves čas po osvoboditvi, ni popolna. Ta metoda ni posebno koristna ali pa je celo škodljiva. S sežiganjem obranih poganjkov uničimo tudi največji del pri-rodnih sovražnikov iz vrst najezdnikov. Število razvitih najezdnikov, ki ga bom prikazal v nadaljevanju, nas navaja na sklep, da je parazitska osica iz rodu Campoplex (si, 8) eden od glavnih prirodnih parazitov zavijača in v veliki množini parazitivana na tem škodljivcu. Mehanska metoda bi torej bila le tedaj uspešna, le če bi se nam posrečilo najezdnike ohraniti, metulje škodljivca pa uničiti Znano je, da pri biološki borbi gojijo parazite borovega prelea na ta način, da zapredke prelca vlagajo v velike zaboje z mrežami, kjer gosenice prelca hranijo do zabubljenja. Podobno so ravnali tudi z jajčki gobarja. Metulji, ki se razvijejo, ostanejo v teh zabojih, paraziti pa izletijo. To je pri borovem sprevodnem prelcu ali gabarju lahko, saj je razmerje velikosti metuljev nasproti velikosti parazitov v odnosu 20 : 1 do 20 ; 7, Paraziti zavijača pa so skoraj prav tako veliki kot metulji njihovih * Paraziti še niso dokončno determinirani. Mogoče je bilo določiti le rod, Menim, da Ka samo metodo ni važna detajlna deberminacija. Zato sem se odločil, članek objaviti še pred končno detarminaci.io. Na tem mestu se zahvaJjujem dr, Va&iču iz Beograda, ki je samo po slikah skušal določiti parazite. Slika I : Gosenica borovega zavij.ača (povečano trikrat). Slika 2: Bube borovega navijača. Prv^i dve po ekskluziji (povečano 2.5-krat). S I i k a 3 : Metulji borovega^ zav.ijača (povečano 2-krat). Slika 4 : Irisektarij, kamor ie bil vložen manjSi insek-tarij s premičnimi mrežami. Slika 5; Manjii insektarij s poganjki črnega bora. Nasprotne okvire je mogoče zamenjati. Slika 6 : Okviri z mrežami, ki imajo različno velike odprtine. (Vse orig.) gostiteljev ali pa za kak milinriGter manjši. V tem je tudi problem, ki sem ga skušal na podoben način rešiti. Izdelana sta bila dva večja insektarija, velika 60 X 25 X 80 cm z nepropustno mrežo, prem&ra 1 mm in s prostori 7a kontrolne žarnice; (skozi tak.šno mrežo se niso mogli preriniti niti najmanjši insekti). Istočasno sta bila izdelana dva manjša insektarija, dimenzij 35 X 25 X 50 cm, ki "sta imela ob straneh žlebe, v katere so se lahko vlagali okviri z različno gostimi mrežami. Mreša na ostalih straneh teh dveh insektarijev je bila fiksna in nepropustna. (SI, 45, 6.) V manjša insektarija je bilo vloženo po 100 poganjkov z gosenicami borovega zavijača. Vsak vložen poganjek je imel gosenice, kot je bilo preverjeno-pred vložitvijo. Pripravljena sta bila dva paralelna poskusa, eden z materialom 2 območja Movraža, kjer je še zaznaven vpliv mediteranske klime in drugi z območja Sežane, kjer se že prepletata kontinentalno in submediteransko podnebje. Dne 14. maja 1960 so bili vloženi poganjki z območja Movraža. Ob vlaganju, sta bili le dve gosenici zabubljeni. Dne 26. maja so bili vloženi poganjki z gosenicami z območja Sežane. Manjša insektarija sta bila po vložitvi poganjkov vstavljena v velika, za Insekte nepropustna insektarija. Razvoj metuljev je pričel v paraleli Movraž 29. maja, v paraleli Sežana pa 12, junija. Istočasno z metulji so se izlegali tudi paraziti. V 'paraleli Movraž so se prvi paraziti izlegli 6. junija, V okvirih za male insektarije so bile pripravljene mreže s sledečimi odprtinami: 1—2—2,5—3 in 4 m/m. Mreže so bile po vložitvi v okvir konti^'olirane. Tolerirane so bile mreže z odstopanji 0,25 m/m. (Večje napake tovarne ali večje napake, ki bi nastale po vlaganju mreže, so bile na ta način eliminirane.) Ker se po vložitvi mreže z odprtinami 2 m/m ni pririnil noben parazit, je bil po nekaj dnevih ponoči zamenjan ta zamreženi okvir z okvirjem, kjer je bila Slika 7: Najezdnik iz rodu Pimpla (buoliana?), povečan 4-krat. Slika 8; Osa najezdnica iz rodu Campoplex, povečana 4,5-krat. Slika 9; Borovi poganjki po ekskluziji metuljev. Slika 10 : Tachlna, parazit zavijača, povečana 2,5-krat Vse orig,. napeta mreža z odprtinami. 2,5 m/m. Pri tem je biJa nasprotna stran insEktarija osvetljena s 500 W žarnico. Po tej zamenjavi sta bila insektarija ponovno vložena v večja nepropuslTia insektarija. Uspeh zamenjave se je pokazal že v naslednjih dnevih. Prikažemo ga lahko takole: Paralela Movraž Vloženo: 14. maja 1960 0 mreže 2,5 m/m Pregltd kontai] 3. 7 IBfil) Skoii mialt so se prerinili ^iso se preriniti niki Meiulj) lavijdta Mulie goscrfiltarkt Slrfgj-llcc i^^ieid. niVi Metuiji zjvLja^d M utre Strigs- i iccc 1 23' D J - - 37 - 1 1 * 1 osica iz rodu Pimpla 22 osic iz rodu Campoplej;: Paralela Sežana Vloženo; 14. maja 1960 0 mreže 2,5 m/m Prekleti konCiin 13, S. 196(1 Sköif Tnreie so se prerinili Niso se ^trerinili Majeid-rijki Mcluiji H ifijada Muhe gosenltsrke Slriga-iice Majeid-nihi Meliitji Muht gosetlitsrlcej SLriea-licc 15* 3 2 - - J - * 2 os;ci iz rodu Pjmp]a 13 osic iz rodu Campoplex Iz prikazanega vidiino, da se je v prvem primem na «-prosto-« prerinilo le 9% metuljev zavijača in vsi najeiidniki (23%), v drugem primeru pa le 3® metuljev zavijača in vsi najezdniki (15%). Visok odstotek najezdnikov kaže, da so le-ti eden glavnih parazitov borovega zavijača. Iz primerov sodeč so muhe gosenLcarke le drugotnega značaja. Iz pregleda metuljev, ki so prišli skozi mrežo v veliki irisektarij, je ugotovljeno, da so to le samci. Samice zavijača se niso prerinile vskozi mrežo.' Čeravno sta bili raziskani le dve paraleli, vendar lahko iz prikazanih podatkov sklepamo, da je poskus glede ugotavljanja koristnih parazitov uspel. Negativno je izpadel le za muhe goseničarke. Obe paraleli potrjujeta, da je biološki potencial najezdnic zavijača v primerjavi z muhami goseničarkami v * Samci se razlikujejo od samic med drugim k&t sledi: Samica je do 15 mm dolga, ima 1,5 mm dolg rjav baržunast zadek z rjavimi dlačicami, Tre;bu6ni segmenti so -pokriti s temno zlatimi sijajnimi luakami. Trebuh je ovalen. Prehod trebušnih segmentov ki so večjega premera, v tanjSi zadek je nenaden. Zadek je enkrat itanjSi od trebuha. Samci so do 11 m/m dolgi, luske po trebuhu so zlato sröbrne. Trebuh je vitek. Prehod trebuha v zadelt je enakomeren. Zadek je baržunast, svetlejši kot pri samicah. Dlačice ria zadku so veliko krajSe. ■takem odnosu, da muhe gosaničarke v biološki borbi proti zavijaču niso takega pomena kot najezdniki. Zato izguba muh goseničark ni takega značaja, da obravnavani način v praksi ne bi bil uporaben, Uporaba v praksi Kakor je prikazano, lahko metodo s pridom uporabljamo tudi v praksi, kadar je bor napaden po zavijaču. Izdelati je potrebno večje entomološke zato je s kompaktnim dnom in mrežami z odprtinami 2,5 m/m. Pri tem je potrebno skrbeti, da bodo zaboji nepropustni, V zaboje, ki jih postavimo na tretiranem objektu, naložimo sloj poganjkov z bubami borovega zavij a ča^ debel 6 — 7 cm. Zaboje na vrhu zavarujemo 3 streho iz strešne lepenke, da preprečimo preveliko vlaženje poganjkov, ker se sicer v spodnjih plasteh razvije plesen. Priključki sti'anskih sten na dno morajo biti izdelani tako, da lahko voda odteka. Poganjke vložimo 21—28 dni po pričetku vegetacije, brž ko se na terenu zanesljivo opazi, da je poganjek napaden po zavijačiJ. S tem pa je naše delo tudi že končano, ker metulji 7—10 dni po ckskluziji poginejo. Ni dvoma, da bi s takšnim načinom borbe proti borovemu zavijaču z ena-kinni stroški kod do sedaj veliko več dosegli in bi napad tega škodljivca sčasoma omejili ter preprečili velike škode, ki jih povzroča v borovih sestojih. Zato menim, da bi bil ta način borbe vsekakor boljši kakor uporaba mehanske metode s sežiganjem. IZKUŠNJE S TRAKTORJI TIPA »FERGUSON« PRI IZKORIŠČANJU GOZDOV Ing, Amer Krivec (Postojna) Mehanizacija izkoriščanja gozdov postaja čedalje, bolj pereča naloga go-:zdarstva. Dejstvo je, da uhaja delovna sila iz gozda. Posebno je kritična si* tuacija pri spravilu lesa, saj lahko štejemo delo voznikov med najtežje. Na drugi strani pa živimo v času močne indu.strializadje in napredka naše dežele, Tovarne rabijo vedno več delavcev. Vsakodnevno prelivanje ljudi iz vasi v industrijo in druge gospodarske panoge se močno občuti v gozdarstvu, posebno, ker so drugod življenjski i delovni pogoji bolj ugodni. Zato ni čudno. Če smo že sedaj pred problemom, kje dobiti delovno .silo za posek in izdelavo, in kje voznike za spravilo lesa od panja do kamionske ceste. Logično je, da moramo uporabljati in uvajati mehanizacijo. To ni moda, temveč neogibno dejstvo, ki ima še posebno močan psihološki pomen. Čeprav se nam sedaj določena mehanizacija ne izplača, bodisi zato, ker je draga, bodisi zato, ker je ne moremo Epopolniti. bomo vendar lahko že v bližnji bodočnosti govorili o njeni rentabilnosti. Mehanizacija eksploatacije gozdov zajema več delovnih faz, in sicer: 1. posek in izdelavo, 2. spravilo od panja do kamlonske ceste in 3. prevoz po kamionski cesti. To je le splošna razdelitev, kjer niso upoštevana razna vmesna opravila. Lahko trdimo, da se spravilo od panja do kamionske ceste pravzaprav sestoji 17: spravila od panja do vlake ter vlacenja ali vožnje po vlaki. Pri nas je le prevoz po kamionski cesti uspešno rešen. Z mehanizacijo prepeljemo ok. 70 do 80% gozdnih s ort imen to v. Mehanizacija sečnje ter spravila pa Je še v začetni fazi in je neznatna. Spravilo lesa Doslej smo les spravljali od panja do kamionske ceste večinoma 2 animalno vleko. Delno smo uporabljali traktorje različnih tipov in moči. V gozdarsko naprednih deželah so razširjeni traktorji dveh tipov in sicer; 1. goseničarji: Caterpillerji, Fiat — 35, Motormulli itd. ter 2. >-kolesniki-.<: Unimogi, Steyerji, Ferguson i in drugi. Pri našem podjetju imamo traktorja Unimog in CaterpiUer. Poskušali smo z njima spravljati les, vendar nismo bili zadovoljni zaradi nizkega učinka in sorazmerno drage delovne ure. Nabava strojev je draga, rezervni deli se dobijo le včasih, servisne delavnice so redke, Ce razen tega upoštevamo dejstvo, da je za mehanizacijo potrebno veliko strojev, zlasti v širšem smislu in so za to potrebna velika finančna sredstva, sma prim orani uporabljati stroje domače izdelave. Zato smo se odločili za traktor tipa Ferguson, Fergusonov je več vrst po velikosti in moči. Nas zanimata sedaj le dva: Ferguson Fe-35, standardni tip in Fe-35, ozki tip. Naj za oba navedemo nekaj osnovnih podatkov. 1, Tip motorja 2, Moč motorja v HP 3, Svoboden prehod (klirens) 4, Mogoča žirina koles prednjih zadnjih 5, Težina traktorja Fe-35 standardni Perkins Diesel ok. 3S pri 2000 "/min 321 mm od 1319 - 2Ö32 mm od 1219 - 1930 mm 1440 ka Fe-35 ozki tip Perkins Diesel isto 254 mm od 914 - 1473 mm od 813 - 1422 mm Slika 1. Levo: Prednje kolo traktorja Ferguson s svinčeno obtežitvijo. Desno: Prednje traktorsko kolo brez svinca. (Foto: A, Faganel) Köt ^rina koles je mišljeiia razdalja med sredinama koles, ne pa zunanja širina. Najmanjša mogoča zunanja širina koles je pri standardnem tipu Fe-35 ok. 1,50 m, pri ozkem, traktor ju pa 1,168 m. To pomeni, da s temi traktorji lahko spravljamo les po vlakah, širine 1,20 m in več. Traktorje Fer^son v večini primerov, LakŠne, kakršne dobimo iz tovarne, ni mogoče uspešno uporabljati pri izkoriščanju gozdov, ker so prelahki. To so v osnovi kmetijski stroji, ki jih moramo adaptirati za delo v gozdu. Svojo moč motorja bolje izkoriščajo pri oranju in dragih kmetijskih opravilih. Za vlačenje Slika 2. Levo: Zadnje Jcolo, obteženo s svincem. Desno: Svinčena plošča na prednjem delu traiktorja. (FoLo; A. Faganel) tovora za sabo, posebno po strminah navzgor, pa jih je potrebno obtežiti To smo dosegli s svincem, ki smo ga vlili v obroče predjijih koles z notranje strani. {SI. 1.) Tako smo v vsako prednje kolo vlili ok. 100 kg svinca Centriranje svinca pa je seveda nekoliko zahtevnejša naloga. Zadnji kolesi smo ravno tako obtežili. Na vsako kolo smo vlili svinčene obroče, težke ok. 200 kg. Svinec smo tudi Lam pritrdili z notranje strani. (SI. 2.) Tako je traktor postal težji za ok. 600 kg. Skupna teža obteženega traktorja je znašala ok. 2000 kg. Ko smo vprašali strokovnjake za mnenje glede obtežbe, so menili, da obtežitev ne more škodljivo vplivati na kolesa; tako je le zvišan osni pritisk traktorja, drugi deli konstrukcije pa niso obteženi. Tako smo precej povečali stabilnost, pri vožnji se traktor manj trese in adhezijski moment je večji. Ni nevarnosti, da bi se traktor prebrnil. Traktor s povečano težino ima večji vlačni učinek Preizkušali smo ga po različno strmih vlakah: vlake do 25% strmine praznemu traktorju ne prizadevajo nikakih težav, celo večje stnnine lahko prevodi, vendar pa smo ga v takih primerih spredaj obtežUi s svinčeno plošča, težko ok. 100 kg. (SI. 2.) Klirens ni bil zmanjšan Ce pa ima traktor pritrjen originalni prednji vitel, ni potrebna obtežba s svinčeno ploščo. (Slika 3.) Tudi na najbolj strmih vlakah pri vožnji navzgor se prednji del traktorja ne privzdigne. Poskuse smo napravili pri vzponih od 30 do 35% in jih je prazen traktor obvladal. Speljal je tudi polovični tovor po strmini navzgor do 25% vzpona. Pod polnim tovorom pa si pri takšnih vzponih pomaga traktor s prednjim vitlom. Tudi po vlakah, ki so imele ok 45% padca, smo uspešno spravljali hlodovino navzdol. Praktično lorej ni vlake, po kateii Ferguson zaradi strmine ne bi mogel voziti. Za vlačenje po pretežno prstenih, blatziih jn zasneženih vlakah je potrebrio traktorju dodati polovične gosenice, (SI. 3, levo.) Tako uspešno viečc večji tovor kot normalno, kajti v snegu je adhe-^ija manjša. Tudi zelo globok sneg (60—70 cm) ga ne ovira. Ce pa je sneg zmrznjen, se traktor s polovičnima gosenicama zaradi njune velike površine ne udira. G. Samset v svoji knjigi »Timber Transporti'.. . omenja, da traktor uspešno vozi po zbitem snegii, ki je debel dva metra, 'lYaktorji tipa Ferguson imajo posebno prednost -zaradi svojega hidraulič-nega dvigala, ki pa smo ga nekoliko podaljšali in ojačali, Dodali smo še nosilni drog, kamor se obeša hlodovina. Na drogu je poljubno število verig, ki imajo na spodnjem koncu zakrivljene jeklene kline, {SL 3, desno in si. 4,) Nosilni drog je poljubno dolg, vendar je vedno nekoliko krajši od širine traktorja. Pritrjen je na jeklene ročke hidravličnega dvigala, tako da je pravzaprav podaljšek ročajev. Drog je mogoče dvigniti od tal največ 80 cm. Optimalna višina za vlačenje hlodovine pa je ok 70 cm. Hlodovino lahko natovorimo, pravzaprav pripnemo izredno hitro. Traktor spusti nosilni drog poljubno nizko, lahko do. tal. (SL 4. desno.) Traktoristov pomočnik zabije v hlod oziroma v njegovo čelo zakrivljen klin. Vsak hlod se Se zapne s posebno verigo, ki jo hranimo skupaj z orodjem in Lma na vsakem koncu zakrivljene jeklene kline. Z njo pritrdi^mo hlod na dveh mestih z zgornje strain. (SI. 5 levo.) Tako pritrjen hlod je zelo stabilen, se ne obrača, je v višini nosilnega droga ter na strminah ne more spodleteti navzdol; to pomeni, da tovor v nobenem položaju: pri vožnji navzgor, navzdol aLi na krivinah ne more poškodovati traktorja ali ljudi. Hlodovina na krivinah ne zadeva ob traktor ali gume, ker je — kot smo že omenili — drog nekoliko odmaknjen od traktorja. Funkcija klinov je razdeljena. Nosilni klin, zabit v čelo hloda, nosi hlod; veriga, s katero je hlod zapet od zgoraj, pa ga vleče, Vlačna veriga ni tesno pritrjena, tako da se traktor na ovinkih lahko obrača levo in desno. Na drog obešamo poljubno število hlodov, največkrat dva do štiri al'i ok, 2 do 2,50 m®. Po končanem zapenjanju tovor s hidravliko dvignemo tako, da se le zadnji konec Slika 3. Levo: Traktor s prednjim vitlom, in polovičnima gosenicama. Desno Originalna avtomatska kljuka. (Foto A, Faganel) hlodov vleče po tleh. (SI. 5 desno.) Ce hlodovina ni na enenn mestu, jo lahko pobiramo po vsej vlaki. Kadar pa imamo opraviti z drobnim lesom (jamskim) ga preprosto s tanjšim koncem naložimo na spuščen drog, povežemo z verigo, podobno kot pri vezanju vprežnih vozov, dvignemo s hidravliko in ga že lahko odvlečemo, Kadai' pa gre za bolj zahtevno hlodovino Ln zato skušamo preprečiti, da se na zadnjem koncu ne bi obdrgnila, uporabljamo primerno sankalno ploščo, na katero zapeljemo zadnji del hloda. Plošča ima na obeh prednjih koncih verigo Slika i. T,evo: Nosilni drog za obeSanje hlodov. Desno: Nosilni drog, spuščen do tal. (Foto A, Faganel) ali jekleno vi*v, s katero jo privežomo na hlod. To ploščo uporabljamo tudi po zelo dolgih kamnitih vlakahj kadar hočemo zaščititi hlodovino. Tako lahko vlačimo ok, 2 do 2,5 m"* hlodov- Ce pa je vlaka mokra, nekoliko blatna ali zasnežena, pa lahko pritrdimo še eno ali dve vrsti hlodov. Tako nastane tovor v obliki i>vlaka«. Posebno je to primerno za krajše bukove Sortimente. (SI. 6, levo.) S tako opremljenimi Fergusoni lahko vlačimo hlodovino v vsakem letnem času in v vsakem vremenu. Imeli smo celo primer, da smo morali speljati vJako po potoku, torej po vodi. Tudi v tem primeru je traktor uspešno vlačil hlode. Širina traktorja je činitelj, ki vpliva na izbiro in izdelavo vlak. Standardni traktor je precej širok in zahteva 1,60 m ali še širšo vlako, s polovičnima gosenicama pa celo ok, 1,80 m. Ozek traktor je nedvomno primernejši za naše razmere. Z originalnimi kolesi, ki so nekoHko manjša kot pri standardnem traktorju, lahko vlačimo po 1,20 m široki vlaki. Vendar je boljše, če ozkemu traktorju damo kolesa standardnega traktorja. (Klirens je kot pri standardnem traktorju — 321 mm.) V tem primeru pritrdimo kolesa tako, da je zunanja širina gum 1,35 m. Tako je traktor dovolj stabilen. Ta širina je tudi za naše vlake zelo primerna, zato ker so to vlake, kjer so doslej vozili vozniki z vozovi ali pa vlačili na prednjih premah. Takšno vlako lahko z majbno rekonstrukcijo u.spešno pripravimo za vlačenje s traktorjem. Vlačenje dw predstavlja poseben problem. Poizkušali smo različice enoosne in dvoosne prikolice, ki so bile konstniirane kot priključki Fei'gusona, pa nobena od njih ni bila primerna za vožnjo drv po vlaki. Vzroki so bili sledeči: J, Prikolica je preširoka (ok, 1,80 n^) Takšna širina zahteva še širšo vlako kot je potrebna za traktor. 2. Stabilnost vožnje je majhna. Na slabih vlakah se enoosna traktorska prikolica rada prekucne, predvsem zato, ker se na sprednjem delu naslanja le na en klin (avtomatsko kljuko). 3. Prikolica je previsoka. Nakladanje drv je zaradi visokega dviganja polen težavno in delavca Tnočneje utruja. 4. Enoosna prikolica je sorazmerno draga, stane ok. 60Ü tisoč din, V lastni delavnici smo izdelali preproste sanke oziroma sankalno ploščo 2a vlačenje drv. Dva kosa jamskega lesa smo povprečno zvezali z odpadnim jeklom, tako da je zadnji del, ki se vleče po tleh, širši od prednjega dela. Sanke £0 Široke na zadnjem koncu 1,20—i,30 m. Prednji del je pritrjen na poteznico traktorja, na kateri je okrogla vrtljiva plošča, premera 50 cm. Na prednjem delu so sanke široke ok. 1 meter in se naslanjajo na omenjeno jekleno ploščo, tako da je os na njej vrtljiva. Koristni nakladalni prostor je dolg 3 m Na sanke lahko naložimo 3—4 prm drv, velikost bremena je odvisna od presušenosti lesa. Vse okovje je izdelano ijz odpadnega vzmetnega jekla, s katerim so sanke okovane. Izdelava v lastni delavnici je stala ok, 25.000 din. Prednosti sank 1. Sanke so trpežne; 2. vzdrževanje je preprosto in poceni; 3. vožnja je varna, 4. okretljivost na zavojih je ustrezna; 5. sanke so neprimerno stabilnejše □d enoosne prikolice; 6. nakladanje di-v je lažje in hitrejše; 7, sanke so veliko cenejše kot prikolica, stanejo 25,000 din, prikohca pa 600.000 din; 8. po naših ugotovitvah je enkratni tovor približno enak, seveda po vlakah; 9, če je »stopa hoda« široka ok, 15—20 cm, se s sanmi vlaka ne poskoduje. Slika 5. Levo : Vle6na veriga, pritrjRna na hlod na zgornji strani. Desno: Hlodi, dvignjeni s hidravlično napravo, tako da s« le 2 zadnjim koncem vlečejo po tleh. (Foto: A. Faganel) Ce hočemo doseči velik delovni učinek, moramo za vsak traktor imeti vec prikolic ali sank. Več prikolic občutneje podraži investicije kot več saak. Iz navedenega jasno sledi, da se nam na razdaljah do nekaj kilometrov ne izplača uporabljati prikolice, ne za hlodovino, ne za drva, Ce bi vozili s prikolicami, bi se tudi spravilo hlodovine od panja do vlake podražilo, kajti potrebno je več hlodov zvleči na določeno primerno mesto, kjer bi se naredila zasilna rampa za nakladanje, V našem primeru pa se hlodovina spravlja do vlake po najkrajši poti in odpade izdelava rampe. To je zlasti primerno za mehanizirano spravilo do vlake. Prikolice ne moremo uporabljati za vlačenje hlodov, opisani način pa je ^a to opravilo prav primeren. Ekonomičnost dela s Fergusoni Doslej smo skušali odgovoriti le na vprašanja, ali je mogoče uporabljati traktorje Ferguson pri izkoriščanju gozdov in smo pri tem ugotovili, da je potrebno traktorje adaptirali in pripraviti za gozdno delo. Sedaj pa nas zanimajo stroäki za prevoz enega kubika, število delovnih ur na leto, število efektnih delovnih ur v enem delovnem dnevu in v enem letu in življenjska doba traktorja v gozdarstvu. Zaradi težjih delovnih razmer je ta doba verjetno nekoliko krajša kot v kmetijstvu. Kakšno amortizacijo naj torej upoštevamo, koliko let oziroma efektnih delovnih ur? To so vprašanja, na katera sedaj Še ne moremo natančno odgovoriti. Zanima nas učinek stroja v osemurnem delo-vnem dnevu. Ce poznamo vrednost delovne iire in učinek sroja, lahko izračunamo stroške spravila za 1 m'^ Toda ravno učinek stroja je problem, katerega moramo še pojasniti; v enem delovnem dnevu bo večjL, čim višji je odstotek efektivnega dela traktorja. Pri isti. organizaciji dela bo efektivno delo traktorja na različnih vlakah različno. Vendar pa želimo traJctor v v.seh primerih Čimbolj efektivno izkoristiti, to pa pomeni, da moramo organizacijo dela tako prilagajati, da bo traktor vedno visoko efektiven. Le takrat bodo tudi stroški za 1 spravljeni m^ najmanjši. To pomeni, da moramo ugotoviti najbolj primemo organizacijo, pri kateri bo traktor dosegal najvišji odstotek čistega efektivnega dela z najmanjšim mogočim številom delavcev, in sicer na različno dolgih in različno stirnih vlakah, pri vlačenju navzgor in navzdol, za obli in prostominski les. Sele takrat bomo lahko obravnavali vprašanje stroškov za 1 m^. Ce ne upoštevamo najbolj primerne organizacije dela, bi bilo vsako postavljanje norm napačno. Čeprav bi bili 2elo natančni in bi bili delavci popolnoma zaposleni, vendar prave norme ne bi dobili. Logično je, da bo traktor visoko efektiven, čim manj zastojev bo imel. Pri efektivnem delu mislimo polno in prazno vožnjo. V osemumem delovnem času moramo upoštevati še potrebni počitek in vmesne oddihe zaposlenih. Te vi-ednosti so bolj alt manj konstantne. Tovarjenje in razkladanje oziroma zabijanje in odbijanje klinov pa je odvisno od organizcije in načina dela ter od vrste stroja. Pri Fergusonih je za to v primerjavi z drugimi stroji, ki n. pr. hlode tovori jo na sanke ali pa na prikolico, potrebno le prav malo časa. Naj navedem primer: Na vlaki, dolgi ok. 1500 m v revirju Okroglina' odd. 32,.33, 34, Gozdni obrat Ilirska Bistrica, smo uporabljali dva traktorja, oprönljena za vlačcnje hlodov. Napravili. smo več poizkusov. Končno se je pokazala kot najbolj primerna organizacija dvoh traktorjev z enim delavcem-pomočnikem, k! jima je stregel oziroma zabijal in odbijal kline. Traktor je dosegel v osem- Slika 6. L D v o : Vlačenje hlodov na »vlak«. Desno; (Foto: A. Faganel) Vlač&nje dolgih hlodov. uvnem delovnem dnevu ok. 70% čistega efektivnega dela in le lU-12% časa je odpadlo na zabijanje in odbijanje klinov. Z enako organizacijo, torej dveh traktorjev in enega pomožnega delavca pa smo pri vlačenju drv po vlaki, dolgi ok. 1800 m v 28 odd. v istem revirju in pri istem gozdnem obratia dosegli le 50% efektivnega dela in ok. 30% časa je odpadlo na nakladanje in razkladanje drv. Seveda nismo bili zadovoljni s to organizacijo. Iskali smo najviäji učinek traktorja pri najmanjšem številu delavcev. To smo dosegli z organizacijo treh traktorjev in dveh pomožnih delavcev ter več opisanih rezervnih sank oziroma sankalnih plošč. En dclavec je nakladal sanke na zgornji postaji, drugi pa razkladal na spodnji. Ce bi hoteli določiti norme za delovni učinek v obeh navedenih primerih, bi bili v prvem primeru prevoženi kubiki realen učinek stro]a in ljudi. V drugem primeiu, ko smo vlačili drva z dvema traktorjema in enim pomožnim delavcem, pa norma ne bi bila pravilno določena, ker so zaposleni pri največjem prizadevanju dosegli manjši učinek kot pri organizaciji treh traktorjev in dveh pomožnih delavcev. Pravzaprav so bili delavci v vseh primerih enako zaposleni, le da je traktor v prvem primeru pri spravilu drv efektivno delal komaj s 50%. Iz tega jasno sledi, da moramo posvetiti veliko pozornost pravilni organizaciji dela in razporeditvi traktorjev in delavcev. Dobre strani Fergus on a 1. Traktor je domače izdelave. Imamo primemo mrežo servisnih delavnic. Nadomeatai deh se lahko vedno nabavijo, 2. Zfelo velik je odstotek efektivnega dela v delovni uri oziroma v delovnem dnevu, občutno večji kot pri Caterpillerju aH Unimogu. 4, Potrebno je malo pomožnega osebja, znatno manj kot pri strojih, kjer uporabljajo prikolico, prednjo premo ali sanke- 4, Težke hlode ni potrebno dvigati na premo ali sanke ali pa nakladati :na prikolico. Delavci se manj utrujajo. 5. Traktor zelo hitro prestavimo na druga delovišča 6, Lahko vlačimo hlode, dolge tudi 8 in več melfov, če nam polmer ovinkov to omogoča, 7, Hitrost Je večja kot pri goseničarjih. 8, Ker je prednji konec hlodov dvignjen., se čelo hlodov ne poškoduje, tudi ni potrebno lesa obrobljati. 9, Povzroča občutno manjše poškodbe na vlakah kot pri vlačenju z ani-malno vleko. Slabe strani Fergusonov 1. Poraba gum pri vlačenju v gozdu po vlakah je večja kot normalno, 2. Zabijanje klinov poškoduje hlodovino, posebno bukove vrednejše Sortimente, Za vlačenje bukovine so bolj primerne jeklene sanke. 3. Za "Standardni Fe-35 morajo biti vlake široke 1,60 in več, za ožji traktor Fe-35 pa 1,20 m oziroma 1,40 m, kar je ugodneje, 4. Potrebno bi bilo izdelati polovične gosenice tudi za ozki traktor, ker bi takrat njegova celotna širina s polovičnima gosenicama bila o k 1,50 m, stan-dai'dni traktor s polovičnima gosenicama pa je Širok ok. Ij80 m. Svojemu sodelavcu gozdarskemu tehniku Alojzu Faganelu se toplo zahvaljujem za zelo uspešno sodelovanje. UpBrabl.ieiio slovstvo: 1. Benič R., Utvrdivanje normalnog učinka rada kot obaran.ja i izrade jelovine u Ijetnoj sieči. Sum. list 11/12, 1958, 2. Aro P,, Nov predlog za poenotenje delitve dela in delovnega fasa prt gozdarskem piroučevaTLju porabe časa. Goad, vestndk St, 4—5 in ß—7, 19S8. 3. Samset I,, Timber Transport with Hoi'se and Tractors on Compact Sno-wroada, Vollebekk, Norge 195G. 4 Kleimenčič I., Ekonomilta komunilcacija, Sunn, Enciklopedija i. 5. Ugrenovič A., Iznošenje, Sum. Enciklopedija 1. 6. Turk Z., Sankalne plošče za izvlačenje lesa, Gosd. vestnik 7—a, 1959 7. Presečnik M., Izve&taj o specializaciji u Norveškoj (rokopis). fl. Surič S., Mehanizacija eksploataoije šuma (rokopis). 9. ITM Beograd, Priročnik za traktor Ferguso« Pe 35, U.ski traktor Ferguson Fe 35 — pnrucnik KRČENJE GOZDOV Ing. Vlado Jenko (Brežice) Program perspektivnega razvoja LRS v razdobju 1963—1965 predvideva v prvem letu (1961] za krčenje okoli 4000 hektarov gozdov s sečnjo najmanj 400.000 m'' lesa. V glavnem so to gozdovi splošnega ljudskega premoženja, katerih tla je treba po krčitvi čimprej usposobiti za drugo uspešnejšo proizvodnjo. Od zemljišč, ki bodo v letu 1961 izkrčena, je potrebno ze v istem letu nameniti 1000 ha za plantaže hitro rastočih drevesnih vrst v konsociaciji s polj-ščinanij in za intenzivne nasade bitro rastočega gozdnega drevja, najmanj 500 hektarov pa že tudi v istem letu zasaditi, Program perspektivnega razvoja postavlja nadalje nalogo, da je treba proučiti metode dela pri krčenju in najti najuspešnejše načine za melioracijo-izkrčenih zemljišč. V tem sestavku hočem na osnovi lastnih izkušenj in pa izkušenj francoskih gozdarjev, ki sem jih imel priložnost spoznati avgusta in septernbra 1960 v Franciji, načeti v glavnih obrisih vprašanje tehnike, delovnih učinkov ter stroškov za krčenje gozdov. Splošno o krčenju in o mehanizaciji za krčenje Tehnika, delovni učinki fer stroski krčenja gozdov so v glavnem odvisni od drevesne vrste in gostote grmovnega sloja, ki se krči ter od strukture zemljišča. Peščena tla, manjši panji in drevesne vrste brez srčne korenme zahtevajo' lažjo mehanizacijo za krčenje (traktorji do 60 KM), drevje s srednje močnimi koreninami traktorje od 60 do 120 KM, medtem ko je za težja tla, velike panje, močne srčne korenine potrebna težka mehanizacija od 160 KM in več. Reliefna razgibanost terena, na katerem opravljamo krčenje, ni posebno pomembna, ker krčimo v glavnem na več ali manj ravnem svetu. Znana sta ročni in mehanični način krčenja gozdov. Teoretične prednosti mehaniziranega dela pri ka'čenju gozdov so nesporne. Tehnično pa predstavlja problem uporabe mehanizacije za krčenje kot tudi kasneje za nadaljnjo obdelavo krčevin, resno težavo. Mehanizacija, ki jo uporabljamo v kmetijstvu, je le v omejenem obsegu primerna za tovrstna dela v gozdarstvu. Nadalje so sploh relativno redke industrije, ki izdelujejo mehanično opremo za gozdarstvo, za krčenje gozdov pa še posebej. Glavna kai'akteristika del v gozdovih nasploh je njihova specifičnost in heterogenost. So primeri — ekstremno vzeto — ko bi potrebovali n. pr. v določenem gozdnem sestoju, predvsem pri krčenju, za vsak ar ali za vsako drevesno vrsto drug stroj, V tem so torej vidne ali nevidne prepreke in bistvena posebnost, s katero je treba vedno računati pri izbiri gozdne mehanizacije, V Franciji so (slej ko prej tudi pri nas) n. pr razvoj industrije, urbanistična koncentracija naselij in s tem v zvezi odhajanje prebivalstva iz sektorjev, ki sO' zainteresirani za gozdarska meliorativna dela, skoraj v celoti odpravili ročno delo. kjer pa še obstaja, pa je izredno drago. Ti einitelji bi torej brez mehanizacije dela v veliki meri onemogočili izvajanje sodobnih meliorativnih opravil (krčenje slabo donosnih gozdov in snovanje intenzivnih gozdnih nasadov). V podkrepitev važnosti mehanizacije v Franciji naj navedem sledeče podatke: leta 1947 so imeli v Franciji skupno 75.000, leta 1957 pa že 420.000 traktorjev. S problemi mehanizacije v francoskem gozdarstvu se ukvarja največ g, P. Tur-pin, profesor na gozdarski Šoli v De Barru, Francoske izkušnje pri krčenju gozdov Francoski gozdarji poznajo poseben način melioracije svojih nizkih in srednjih gozdov, t. j. introdukcijo iglavcev na obdelane proge, Ta način intro-riukcije zahteva odstranitev vse vegetacijc na progah s krčenjem drevja in čiščenjem grmovja, odstranjevanje korenin ter primerno obdelavo izkrčenih zemljišč. Poleg tega izvajajo v Franciji tudi velike melioracije obsežnih no vin (franc. Friches), ki jih po krčenju spreminjajo v donosnejše kulture. Stoječe drevje krčijo le v devastiranih gozdovih oziroma v primerih, kadar v njih ni vrednih sortimentov oziroma, če izkrčeno drevje sploh ne izdelujejo v Sortimente, Temveč s traktorji-goseničarji zrinejo na kupe in sežgejo. Na splošno je ugotovljeno, da krčenje panjev, kot tudi stoječega drevja in grmovja uspešno vršijo le traktoi-ji-goseručarji z najmanj 120 KM (najuspešnejši 50 tisti od 150 KM in več), ki imajo za priključek rastrelo (angl, root rake), pla-rJrno desko ali i-iper, Vsi priključki naj bodo na hidravlična dvigala. Rastrelo je montirano pred traktorjem v obliki grabelj-vilic (širine 3,5 m) z osmimi noži (zobmi) ter je predvsem uporabno za krčenje grmovja^ za krčenje korenin raznih dimenzij ter Zfi krčenje manjših panjev. Za rastrelo zadostuje traktor s 120 KM. Ce je konsti'ukcija rastrela močnejša in traktor močnejši, sega globina obdelave lahko tudi do 100 cm. Noži so primemejši za krčenje kot kompaktna deska, ker v. njimi ne odstranjujemo gornjega sloja zemlje (humusa). Rastrelo je idealno za odstranjevanje korenin, na že izkrčeni površini, V tem primeru se za traktorjem lahko moniira krožna brana; tako istočasno opravljamo dve operaciji: krčenje korenin in manjših panjev ter brananje. Povprečna norma za istočasno delo obeh priključkov je 1 do 1,5 hektara dnevno. Opisano rastrelo je prikazano na sliki. Planirne deske za krčenje so raznih konstrukcij, vse pa morajo biti priključene na hidravliko, da ]ih lahko pomikamo na vse strani. Deska je lahko ravna ali v obliki črke V. Za krčenje grmovja in tanjšega drevja je boljša deska v öbliki črke V, ker ne odriva gornje plasti zemlje tako zelo kot ravna deska (Če se humus odrine, ga jo treba ponovno raztrositi po površini krčevine), polog tega je tudi odpor takšne deske manjši. Ce je deska ravna, pa tudi v obliki črke V, moi'a biti zgoraj za nekoliko stopinj nagnjena nazaj. Poleg običajne planirne deske (ravna ali v obliki črke V) je še kratka deska {ok 1 m široka), ki ima na spodnjem koncu ]0 do 15 cm dolge močne zobe (angl. stumper), Le-ta se je doslej obnesla s traktorjem 160 KM kot najuspešnejša za krčenje tudi do 100 cm debelih panjev. Z desko se z ene ali več strani okrog panja odgrne zemlja, delno se pri tem pretrgajo korenine, deska se zarine pod panj in ga nato izruje. Svež hrastov panj, debel 50 cm, je bil na ta način izruvan v 10 minutah, Nadalje še obstoji jo ri perji raznih oblik z enim ali več noži raznih dolžin, Z noži se prerežejo korenine okrog panja, z desko ali riperjem se panj izruje. Običajno je na istem traktorju od 160 KM spredaj montirana deska, zadaj riper. Nasploh so mogoče razne kombinacije priključkov za krčenje in za obdelavo krčevin, n, pr. spredaj rastrelo, zakaj krožna brana ali plug; spredaj planirna deska raznih oblik, zadaj riper; .spredaj plug, zadaj brana itd. Vsaka modifi-Itacija priključka ali traktorja pa stane v Franciji najmanj 10.000 do 15,000 novih frankov. Pri krčenju je vedno problem, kam deponirati izkrčeni material (panje, korenine), V Franciji ga deponirajo v opuščene kamnolome, v razne depresije, doline itd,; za vnovčenje sploh ne pride v poštev. Stroški krčenja za 1 hektar znašajo v Franciji povprečno 1000 do 1500 novih irankov. Urna postavka za ameriške težke traktorje 240 KM znaSa 180 novih frankov, za traiitor 80 KM pa 450 novih frankov na uro. Na splošno v Franciji Še nI izdiferencirana najuspešnejša metoda za mehanično krčenje gozdov. Pri krčenju je potrebno vedno upoštevati nevarnost, da poplave ne bi odnesle zemlje. Po krčenju in globokem oranju (rigolanju) je treba, zemljo pustiti mirovati določen čas, da se sesede, in Šele nato začeti z nadaljnjim kulüviranjem. Za oranje na globino 20 do 30 cm in kadar so v zemlji še korenine, debele do £ ali 8 cm, so potrebni plugi z desko, ki naj tehta vsaj 500 kg, Naše izkuänje pri krčenju gozdov Gozdno gospodarstvo Brežice je leta 1960 izkrčilo ok. 40 hektarov gozdnih zem]3išč v Vi-bini pri Brežicah zaradi snovanja topolove plantaže v konsociaciji s poljščinami. Skrčili so sestoj črnega topola, jesena, robinije in lipe, star ok. 70 let z lesno zalogo ok. 130 m^/ha. Premer srednjega drevesa je znašal ok. Krfenje stoječega drevja v devas tira nem mešanem Soziiu hrasta, zelenega in rdečega bcnra (Haute Marne, or.lg.) 45 cm; na i ha je bilo povprečno 260 dreves, Tzvedli so ročno krčenje stoječega drevja s sledečimi fazami dela: 1- obdelava koreničnika, 2. odkop zemlje okrog drevesa in korenin, 3. preseka vanje korenin s sekirami, 4 spodkopavanje in podiranje drevesa, 5. odstranitev panja od debla in izdelava sortimentov, 6 odkop ostalih korenin iz zemlje. V revirju Vrbina so posebnost drevesa, katerih debla so tudi do m nasuta 2 zemljo (oziroma z nanešeno mivko), ki jo je voda pri poplavah v teku Krčenje panjev z goseni-Čarjem od 120 KM s pla-nirno desko (Haute Marne, orig.) ■desetletij odlagala. S tem v 7:vezi so bili povečani stroški izkopa tako zasutih panjev. Za razmere, ki vladajo v revirju Vrbina je Gozdno gospodarstvo Brežice izračunalo sledeče normative za ročno krčenje stoječega drevja: PremeT drevesa na panju Potrebno število ur za Kosmata tarifna cm i?J\op pan.ia in korenin postavka ciir*. 10- 20 1 <30 31- ^O 1 300 41- eü B 730 61- 80 12 lOBO 81-100 15 13SQ 101-120 17 1530 120inveo pobočjih Krvavca pa 10 ion macesTiovih štor že v. To so za macesen v-elLke količine, kar je delno pripisovati tUdI izrednemu obredu. Pred nanij je bila vllka naloga, najti način, da borno teh maccsnovüi storžev pridobili čim vec semena. Analiza vsebine semena v storžihj ki smo jih izluščili na nov način, je pokazala nasproti dotedanjemu, načinu zelo povečan donos, in sicetr 4—12 kg semena iz 100 kg storžev, Za primerjavo naj navedcrn en poizkus: 50 g ■(3G storžev) smo podolgoma prevrtali s 3 milimetrsldm svedrom. Izvrtali smo stržen in storže razmeroma lahko zdrobili. Seme je izpadlo 100%, nakar smo ga ročno raz-krilili in očistilj. V celoti smo pridobili 4,5 g semena ali 0% üd teže uporabljenih jtoržev. Iz 100 kg storžev torej lahko pričakujemo 9 kg semena B0% čistoče in 45?S kalivost.i <55% na prerezi. Na dlani je zaključek, da je dotedan.ii način lasčenja zastarel, kajti z njim smo iz 100 kg storžev dobilL komaj 2,4 do 3 k^ semena. Že pri navedenih poizkusih smo spoznali, da bo težko najti način, da bi lahko 100% aLi vsaj semena izluSčili, kajti mace.snov storž se zelo nerad odpre in z navadnim sušenjem (kot za druge iglavce) ne moremo izluščiti vsega semena. Stori je zelo smolnat, saj na smolo odpade 8—12% njegove teže, smola pa zavira tjdpi-ranje, Storžne luske so tako močno priraSčene na vreleno oziroma pri njem taJvO debele, da se pri odpiranju le malo odmaknejo in zato seme le težko izpade Ce macesnove storže predolgo sušimo, se gornji tanjsi deli lusk preveč odprejo ter tako v nasprotni smeri zaprejo ter onemogočajo izpadanje semena Po cirugi strani pa pi'edolgo su.^enje škodljivo vpliva na kalivost Navedeni vzroki nam Gnemogočaja, da bi macesnove stoiže sušili oziroma luščili kot storže drugih iglavcev. Zato so pri našem podjetju že od leta 1049 nabavili stroj za drobljenje tnaccsnovih storJ.ev, ki deluje po principu drobilca, vendar se ta 5lioj ni obnesel, ker je bila kapaciteta stroja zelo majhna, komaj 15—20 kg storžev na ui'0; seme se je drobilo, posebno takrat, če storži niso bili pravilno suhi. Semena sploh ni bilo mogoče očistiti z i'azpoLožljiviml čistilnimi napravami, ker so bili delci i!drobljenih stoi"žev enako težki in veliki kot seme. Na podlagi mozemskih izkušenj smo pri našem podjetju uvedli nov kombinirani toplotni postopek, s katerim je mogoče macesnovo seme izluščiti do 95%, to se pravi, dn le 2—^Vc semena ostane v storžih. Uspeh je bil presenetljiv V podkrepit.ev navy-jam nekaj podatkov: Luščili smo 3000 kg macesnovih storžev z, območja Krvavca z nadmorske višine 700—latirj m. Po dosedanjem načinu bi iz tega dobili ok. 9Ü kg semena, to je povprečno 2,S kg iz 100 kg storžev. Po novem načinu pa smo izluščili 161 kg semena z 78% čistoče in s 40-45% kalsvostjo (na prerez 48-55%), nadalje 41 kg semena s 76% čistoče in kalivostjo na prerez 12—16%, ter 39kg semena, kalivega na prerez J—6%. Pri zadnjih dveh frakcijah kalivost! nismo ugotavljali, ker seme ni bilo namenjeno prodaji. Donos na 100 kg storžev je bil iz prve trakcije 5,37 kg, iz vseh treh pa 8,03 kg. Odstotek polnih zrn je bil v tem primeru zelo majhen, ]cer se pri nabiranju storžev verjetno ni dovolj pazilo, da bi se obirali res samo dobri semenjaki. Druga šarža izluščenih macesnovih storžev je bila iz območja Kozjaka in sicer 5500 kg. Izluščili smo 432 kg semena z 80% čistočo in s 45% kalivostjo (na prerez 60%) in 101,5 kg semena, kalivega na prerez 10—15%. Torej je bil donos prve Irakcije 7,7B kg iz 100 kg, skupni donos pa je bil 9,71 kg semena iz 100 kg storžev, v tej drugi skupini sn bili storži veliko boljSi, saj je znašal odstotek gluhega in neuporabnega semena v odnosu ria uporabo 23,5%, medtem ko je bil pri prvi skupini 49,69%. Pričakujemo, da se bodo te razlike z nabiranjem semena v semenskiti sestojih, ki se seda] izločajo, odpravile. Precej težav srao imeli pri čiS^enju macesnovega semena. Njegova posebnost je namreč v tem. da ima semensko lusko do 3-krat debelejšo in s tem. tudi težjo od drugega semena, zlasti v primerjavi z endospermom. Zato je razlika v teži med praznim in polnim macesnov!m semenom le neznatna ali pa je sploh ni, če je n. pr. polno seme manjše in prazno seme večje, Z navadnim vejalnikom torej ne moremo odstraniti praznih zrn od polnih. Za čiščenje macesnovega semena uporabljajo v inozemstvu posebni čistilni stroj, ki deluje na principu vibracije. Takšen stroj je naše podjetje poleg drugih čistilnih naprav že naročilo v inozemstvu in upamo, da bomo te stroje letos ze dobili. S tem bo problem luščenja macesnovega semena dokončnij Matko L i p o v š e k KNJIŽEVNOST ZATIRANJE P1,EVELA V GOZDARSTVU Peter Burscticl, P. Crnst, Köürig, E.: Zatiranje plevela v gozdarstvu. (NajvažnejSi pleveli in način zatiranja.) Unkrautbekämpfung in der Forstwirtschaft. Die wichtigsten Unkräuter und neue Wege zu ihrer Bekämpfung, Izdaja; Paul Parey, HamburgBerlin, 1960, B9 strani, Cena 9,80 DM Pri gojenju in varstvu gozdov je bilo doslej pretežno uporabljano mehanično zatiranje plevelov v najširšem pomenu. Zato je pojav prvih kemijskih sredstev — herbicidov, ki prispevajo k uspešnemu in ekonomičnemu zatiranju plevelov, obudil povsod veliko pozornost. S prehodom na. intenzivnejše oblike gospodarjenja s gozdovi se vse bolj očitno vidi, kalto so dosedanji načini zatiranja plevelov zaradi neučinirovitostl kakor tudi eitonomskih in drugih razlogov nevzdržni. Zato je razumljivo, da so pri na.s herbicidi zbudili veliko zanimanje in da so se v zadnjih letih z večjimi ali manjšini uspehi v operativj tudi že uporabljali. Uporaba herbicidov domače ali tuje proizvodnje na osnovi tovarnišjdb priporočil največkrat ne daje Ustih rezultatov, ki jih od njili pričakujemo, Zato sodimo, da je opisano delo priSlo ob pravem času, ker lahko uspešno koristi vsakemu gozdarju-gojitelju. Lahko ga uporablja kot praktični priročnik o plevelih, o sodobnih in uspešnih načinih njihovega zatiranja in o herbicidih. Knjiga ima naslednja poglavja; 1. Najpomembnejši pleveli v gozdarstvu. 11. Kemična sredstva za zatiranje plevelov, III, IVletode kemičnega zatiranja, IV, Tabelarni pregled kemičnih, tehničnih in toksičnih lastnosti vseh v knjigi navedenih herbicidov. V prvem delu so opisane najvažnejSe vrste plevelov, ki so pomembne v gozdarstvu. Posebej so opisani gozdni pleveli in posebfij pleveli gozdnih drevesnic. Za vsalio vrsto plevela so obširno opisane morfološke, botanične in razpoznavne značilnosti, opisan je način razmnoževanja in načini zatiranja. Za nas so še posebnega pomena opisi plevelov v drevesnicah, ki jih uspešno in poceni lahko zatiramo s kemičnimi sredstvi. ; Drugo poglavje obširno obravnava sredstva za kemično zatiranje plevela. Podan je zelo koristen pregled v.seh kemičnih sredstev, ki pridejo v poštev pri zatiranju plevelov v gozdarstvu. Avtorja na osnovi skoraj desetletnih izkušenj zelo izčrpno navajata najbolj uspeSne načirie zatiranja in dajeta praktične napoti;« za orga/ii-nizactjo dela. Skratka, nakazana je tchnilta dela iii problematika uspešne uvedbe hcrbicidov v gozdarstvu Mimo sistematičnega prikaza herbicidov po kemičnem sestavu so herbicidi ločeni ludi po njihovem delovanju v: 1. Sredstva, ki preprečujejo klitje plevelov — pridejo v poStev predvsem v gozdnih drevesnicah. 2. Sredstva, ki zavirajo razvoj ali popolnoma iztrebijo ne;iaželene plevele, Tretje poglavje je posvečeno obravnavanju aparatov za uporabo herbicidov in so nakazani momenti, ki odločujoče vplivajo na uspeh uporabe herbicidov. V tem delu je obdelano vprašanje najuspešnejšega izbora herbicidov po vrsti delovanja. V zadnjem delu je podana tabela najvažnejših herbicidov, ki jih knjiga obravnava, Opisane so kemične, toksične in tehnične lastnosti posameznih herbicidov Na zaključku je bogat seznam literature, ki nudi celoten pregled doslej objavljenih del, ki obravnavajo herbicide in vpraSanja, vezana na probleme, ki jih to novo-področje dela odpira. Sodimo, da bodo vsi, ki imajo v praksi opravka s pleveli, to knjigo pozdravili. Daje nam solidno osnovo za uspesnejše poseganje po herbicidih, s katerimi bomo dosegali pričakovane uspehe. V knjigi bo vsak operativec nažel odgovor na vprašanje izbora kemičnih sredstev in dobil pojasnilo, kako posamezne herbicide uporabljati. V knjigi so združene lastnosti dobre učne knjige in pru-očnika ™ , + „ , „ Zj. iN a s v r d n PRVA CELOTNA FITOSOCIOLOŠKA PODOBA SLOVENSKEGA GOZDA Univerza v Ljubljani je izdala v samozaložbi zbornik, posvečen 150-letnici Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Poleg drugih prispevkov najdemo v tej ediciji tudi razpravo, ki bo nedvomno vzbudila zanimanje slehernega gozdarja in biologa, ki želi [podrobneje spoznavati sploSni značaj, značilne posebnosti, postanek in razvojno usmerjenost slovenskih gozdov. Gre za pomembiu prispevek našega gozdarskega fitosociologa dr. Maksa Wrabra, za ustvaritev, nastalo iz avtorjevega dolgoletnega raziskovalnega dela girom Slovenije in pomeni tehten doprinos, ki hkrati s skrbno analizo Iloristične zgradbe naših gozdov sr/nanja bralca tudi s signifikantnimi, prav tako pa tudi s povezovalnimi in razme-■ 't ' značilnostmi vegetacijske cenoze vseh slovenskih gozdov, ki so gozdnogospodarsko pomemljni. Obravnavana fitosociološka študija je zelo uspelo pionirsko delo, prav takSno, kakršno smo slovenski gozdarji niočno pogrešali. Dobili pa smo s to razpravo hkrati še več: sintezo Izhodiščnih osnovnih floristiSnih enot, razporeditev v sistem, zgrajen na načelu bližnjih in daljnejiih sorodstvenih vezi obravnavanih enot. Razprava nosi naslov: Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije Slovenije. Avtor jo je izdelal v Institutu za biologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti V Ljubljani.* Delo obsega 96 strani. Pisec v uvodu obrisno prikazuje dosedanjo dejavnost fitosociologov, ki se je nanašala na slovensko ozemlje. Njeni začetki so Se mladi, komaj kakšnih 30 let stari. Drugo poglavje je po.svečeno fiziografski oznaki našega ozemlja. V poglavju: Tipološka podoba slovenskega gozda nas avtor seznanja z metodologijo svojega dela in s kriteriji svojega izbora vegetacijskih tvorb različnih stopenj, zlasti glede na posebnosti, ki lokalno in regionalno spremljajo florističuo zgradbo in sestavo slovenskega gozda, pogojene na eni Strani z določenim ekološkim povprečjem, na dmgi ♦ Delo je natisnjeno tudi kot separat, ki ga je bivša Uprava za gozdarstvd LRS razposlala organom gozdarske prakse. strani pa z edafogeiijmi činitelji, upoštevajoč hkrati tudi razne sekundarne združbe,, vendar le tiste, ki so ohranile gozdni značaj. Dosleden postavljeni nalogi: pojasniti in spopolniti podobo slovenskega gozda v njeni floristični stvarnosti, ekoložlci pogojenosti, razvojni težnji in gospodarskih možnostih, avtor ni uvrstil v okvir svojega dela raznih regresivnih stadijev, ki niso ohranili gozdne oblike, prav tako pa tudi ne začetnih gozdnih stadijev in grmovnih združb nad prirodno ali gospodarsko pogojeno gozdno mejo, Nekoliko podrobnejši prikaz celotne razprave bi občutno presegel okvir nameravane informacije, zato se bom v nadaljnjem omejil le na Jtrntko naštevanje asociacij^ ki jih dv, Wraber obravnava hkrati s številnimi pripadajočimi subasociacijami in variantami. Pisec obravnava gozdno vegetacijo Slovenije ločeno za primorski in celinski del, V okviru primorskega gozrdnega področja so podana poglavitna nahajališča, reliefni pogoji in omejitve ter najpomembnejše značilnice za naslednje združbe: Klimogena združba kraškega gabra (Carpinetum orientalis croaticum), ki obsega pas ob Triaäkem zalivu. Naslednji pas klimogene vegetacije gradi zdi'uSlja gabrovca in Ojstrice (Seslerieto autumnalis-Ostryetum), ki porašča največji del naäe kraSlvO pJanote Tretji vegetacijski klimaksni pas pripada združbi bukve in Ojstrice (Seslerieto autumnalis-ragetum) ter je skrajni mejnik sub mediteranskega področja, prehajajoč v viimo 1000-1200 m. V okolici Gorice po vseh legah, v Istri pa le na severnih je združba submedi-teranskega gozda gradna in belega gabra (Querceto-Carpinetum sub-mediterraneum), Submediteranski gozd gradna in domačega kostanja (Quer-ceto-Castanet\im submediterraneimi} je zdnizba, ki je precej omejena in jo najdemo v četverokoiu: Sežana—Avber—Komen—Repen tabor. Gozdno vegetacijske združbe celinskega področja je avtor razporedil v naslednje skupine: mešanih hrastovih gozdov, bukovih gozdov, gozdov plemenitih listavcev, borovih gozdov, smrekovih gozdov, jelovih gozdov, macesnovih gozdov in in poplavnih ter močvirnih gozdov. V skupini hrastovih mešanih gozdov pripada slovenskemu gozdu gradna in belega gabra {Qnerceto-Carpinetum slovenicum) kot kli-maksni združbi valovito razgibani gričevnati svet in blaga gorska pobočja Združba puhavca in gabrovca (Qucreeto-Ostryetum carpi ni toliae) je subkUmaksna asociacija, ki poraSča prisojna, strma in suha, toda ti-djia apnenčasto-dolomitna pobočja do višine 800—1000 m. Združba gradna in črnega grahorja (Lathyreto-Quercetum pe-traeae) uspeva v podobnih razmerah, vendar na globljih tleh. Zdj-užba gabrovca in pomladanske rese (Ericeto-Ostryetum) je pogojena kot prejšnja, omejena pa je na hladnejäe lege in globlja tla v vzhodni Sloveniji. Združba gabrovca in malega jesena (Orneto-Ostryetum) porašča zadnje odcepke naSih alpskih dolin, segajoče preko meje na severno predgorje Karavank. Na pobočju Bohinjske kotline se pojavlja plin in sega znatno vise, t, j, do 1300—1400tn, 2dr\ižtia rdečega bora in borovničev j a (Pineto-Vaccinietum aii-stroalpinum) je ekološko skrajno specializirana in porašča vedno le zelo pusta in siromašna tla na silikatnih kameninah in gradi največje strnjene površine na prodnih terasah Posavja in Podravja, po permokarbonskem svetu Ljubljanske kotline ler po miocensko-pliocenskem gričevju panonskega obrobja. Združba rdečega bora in visoke brezkolenke (Molinio altissi-mae-Pinetum) .je vezana na močno zaglinjena tla v ravnini aU na zložno nagnjenem svetu. Skupina smrekovih, gozdov obsega naslednje združbe; Subalpski smrekov gozd (Piceetum subalpinum), ki porašča visokogorski planoti Pokljuke in Jelovice. Dinarski subalpski smrekov gozd fPiceetum subalpinum dinari-cum) je arian pi'i nas na Snežniškem pogorju in v Trnovskem gozdu, kjer poraiiJa tlno širokih vrlac, znanih po ofciratu uegetadjskiti pasov Dinarski gorski smreltov gozd (Piceelum cruaticum montanum) je subklimaksna združba kot prejšnja in nadomešča v nižjib legati subalpsko smrečje v kraških dolinah. Gozd smreke in jelke (Abieti-Piceetum) porašča slrma in skalnata pobočja na odprtih južnih legah, navadno pod vrhovi in grebeni, često v območju velikih vrtač Združba smreke in klasivke (Calaniagvostidi-Piceetum) pokriva prostrane kraške doline na Trnovski planoti v višini 1000—1100 m, ki imajo značaj rahlih mrazišč. Združba smreke in golega Ispcna (Adenostylo glabrae-Piceet.um) gradi v apnenčasto-dolomitnem svetu Julijskih in Savinjskih Alp ler Karavank pas klimaksne vegetacije, tvori navadno zgornjo gozdno mejo, omejuje pa se predvsem na sončne lege. Združba smreke in gozdne bekice (Luzulo silvaticae-Piceetum) je ki im a kan a združba silikatnega gorovja (Pohorje, Dravski Kozjak, Smrekove c, Ter, Kašnji vrh, deli Karavank itd,), kjer gradi najvišji gozdni pas. Združba smreke in jerebike (Sorbo aucupariae-Piceetum) je elsolosko skrajno specializiranb in porašča ra Pohorju llude strmine na severni legi nad 1000 dn 1100 m, posute s skalnimi bloki. Predalpski smrekov gozd (Piceetum praealpinum) je relilitna združba, ohranjena po predalpskih nižinah n. pr. po Gorenjski ravnini, Ljubljanslii kotlini, ifjer poragča vlažna in kisla tla na permokarbonskih skrilavcih in peščenjakih vzdolž hladnih in senčnih potočnih jarkov. Smrekov gozd z vijugasto mastnico (Deschampsio llexuosae-Picee-tum) je sekundarna združba na silikatnih kameninah v višjih legah. "Veliite površine pokriva zlasti na Pohorju. Združba smreke in trikrpega mahu {Mastigobryeto-Picecliini) je razširjena na izredno kislih globokih tleh na Karavankah. Združba smreke in praproti zelenice (Asplenio-piceetum) porašča skalne groblje pod skalnimi stenami in višja strma skalnata pobočja v Karavankah, Skupini jelovih gozdov pripadajo naslednje združbe: Združba jelke in okroglolistne lakote (Galio rotundiiolii-Abei-letum) je subklimaksna enota, vezana na hladna in vlažna severna pobočja in zastrte kotline na silikatu, zlasti na severnem pobočju Pohoi-ja skoraj do dna Dravske doline, ler raztreseno na Dravskem Kozjaku, Savinjski dolini, na Konjiški gori, Bohoru, na Kočevskem in drugod. Združba jelke in trikrpega mahu (Bazzanio- Abietetum) je edafo-gena in razširjena na zelo vlažnih tleh vrh silikatnih kamenin. Večje povräine zavzema na južnem pobočju Pohorja. Subalpska združba jelke in šasuljice {Calamagrostidi-Abietetumj porašča po Snežniškem pogorju in Gorskem Kotarju ekstremna rastišča po skalnatih vrhovih in grebenih ter strmih pobočjih, V skupini macesnovih gozdov je združba visokogorskega ma-cesnovega gozda ("Rhodothamneto-Rhodoretum hirsuti laricetosum) s skupinsko udeležbo macesna in porašča skalovit svet ob gozdni meji, navadno reliefno zelo razgiban in strm. Skupini poplavnih in močvirnih gozdov pripadajo združbe: Gozd sive jelše (AlneLum incanae), ki je alpska '^družba in porašča bregove gorskih potokov in rečic od nižin do njihovega povirja, na vzhodu pa sega do obrobja Panonske nižine ter na jugu do gornjega toka Kolpe. Združba vrb in topolov (Saliceto-Populetum) poraSča nizke in srednje visoke igrede ob potokih in rekah, zgrajene iz proda, peska m mivke, ki jih zamaka in preplavlja voda. Združba velikega jesena in mlahavega laša (Cariceto remotae-Fraitinetum) spremlja mirnejše vodne tokove v obliki ožjega pasu, ki ga voda občasno poplavlja, poraSča pa tudi povirnate kotanje s počasi tetkočo vod«. Združba doba in veza (Genisto elatioris-Quercetum) sega iz Podonavja in Posavja z zadnjimi izrastiti v Kokräko kotlino in Pomurje. Združba črne jelše in lasana (Carici brizoidis-Alrsetum glutinosae) je razširjena največ v poplavnem območju večjih vodnih tokov v ravnini (n, pr. Pomurje, Podravinje), redkeje in v manjšem obsegu na povirnatem svetu. V zadnjem poglavju je avtor sistematično razvrstil vse obravnavane osnovne enote po višjih stopnjah fitosociološkega sostava in tako pojasnil tudi njihov sistematični položaj, ter se je pfi tem opiral na floristično zgradbo zdi-užbe, ki vadno odseva tudi ekološke in gen etične razmere. Pri tem sostav ni togo postavljen, marveč je naraven in življenjsko razgiban, V pregledu je razvrščeno poleg 4T navedenih asociacij in variant Se 131 subasociacij ter so osnovne tloristične enote povezane v viSje sistematske ejiote, t, j. v 5 podzvez, 10 zvez, 7 redov in 5 razredov. Obseg nekaterih enot seveda äe ni ustaljen, zato je razumljivo, da podani vegetacijski sistem ni dokončen, ampak se bo z nadaljnjimi fitosociološkinii raziskovanji äe spopolnjeval, Obravnavani pomembni prispevek, ki ga je dr. W rab er dal za čim boljše poznavanje slovanskega gozda, bo torej pisca prav gotovo še posebno spodbudno navajal k nadaljnjim raziskavanjem, ki jih bomo prav tako z veseljem pozdravili, še bolj. če bodo objave izsledkov nažle zasluzeno mesto v okviru gozdarske Ktrokovne publicistike in bodo tako gozdarjem kar najbolj dostopne. ^ RAZISKOVANJE KASTiSC IN ŽLAHTNJENJE GOZDNIH RASTLIN MITTEILUNGEN DES VEREINS FÜR FORSTLICHE STANDORTSKUNDE UND FORSTPFLANZEN-ZÜCHTtmC NR. 9, IVtÄRZ 1960, VERLAG: EUGEN ULMER STUTTGART Iz zgoraj navedene revije povzemamo naslednje članke: Schienker, G.: K problemu uvrstitve klimatskih razlik v sistem gozdciUi lastiäi; Badenske in Würt'temberäke. (Zum Problem der Einordnung klimatischer Unterschiede iin das System der Waldstandorte Baden—Württembergs.) Avtor deü območje Baden—Württemberg v več >>^rastnih pokrajin« (Wuciisgebiete) Vendar je klima v okviru teh enot tako neenotna, da je po mnenju avtorja potrebna nadaljnja drobitev glede na regionalno in vertikalno kUmaisko diferenciacijo. Za spoznavanje in izločanje glede na lokalno klimatsko diferenciacijo pa je potrebno pritegniti poleg proučevanja klimatskih razmer äe proučevanja zgodovinskega značaja (analiza peloda, zgodovina gospodarjenja z gozdovi) kot tudi prouče%'anje in opazovanje današnjega stanja vegetacije. Pri izločanju klimatskih vegetacijskih enot ali združb avtor uporablja posebno rastiščno nomenklaturo. Omenjeno izločanje je enostavnejše na nižinskem in gričevnatem svetu, težje pa je izvedljivo v hribovitem in goratem svetu. V tem primeru je potrebna posebna (vertikalna) zomalna razčlenitev na združbe in avtorjeve irastiščne enote. 2a nas je predvsem interesantna pod- krepitev obče znanega dejsLva; izredjia pestrost rastiščnih razmer v reliefno ra^jgibani Sloveniji, Hauff, R.; Trije novi pelodni profili iz S, in J, Württemberške (Drei neue Pollenprofile aus Nord- und Süd Württemberg.) Lokalno i n tores an tn a Študija rekonstruira razvoj gozdne vegetacije v poIede/iL dobi, priCenši 1000 let pred r.aŠim štetjem. Na osnovi proučevanja cvetnega prahu iz različnih talnjh prolilov na barskem tlu je mogoče priti do zaključkov, ki so lahko zanimivi tudi za sedanje gozdno gospodarstvo. Delo, ki je tudi pri nas zastavljeno, vendar bi mu kazalo v bodoče posvetiti več pozornosti, Hauff, R.: Profili cvetnega prahu za S. in J, Württembersko v dobi bukve. (Die buchenzeitljclie:n Pollenprofile aus Nord- und Süd Württemberg.) V kratkeni članku povzema avtor dolgoletno palinološJto ra2isko\'alno delo za določeno območje in opozarja na razvoj tamkajšnje vegetacije nekako od leta 1000 pred na£im štetjem pa do danes. Pri tem opozarja na vodilno vlogo bukve skozi ^^so obravnavano zgodovtrLSko dobo. Schlcnker, G., Hautf, R.; Osnutek Itarte regionalnih združb sa. rastna področ.jat Neekarland in Sciiwäbisctie Alb. (Entwurf einer Karte der Regionalgesellschaften für die Wuchsßebiete Neckarland (württb. Teil und Schwäbische Alh.) Artor razčlenjuje omenjene »regionalne združbe-^ za navedeno območje ter analizira njihove značilnosti. Študiji je priložena iudi ustrezna kavta. Jahn. K.: Barvni jjriUa/i lipifinih gozdnih talnih profilov ii S. Schwarwwalda. ^Farbbilder typischer Waldboden Profile des Nordschwarzwaides.} Pi-ikazano je ü harvnih profilov s kratkim opisom. Mählhässer, G,: Zvrstitev rastišč za "Wuchgbeiirksgruppe »-liu-je gozda v Keuper-berglandii. {Standortsgliederung für die Wuchsbe^ir3i.sgrLippe »-Buchen—Tannenwald des Keuperberglandes.l Kratek jedrnat tabelarični prilcaz rastišč glede na relief, talne razmere in proizvodno zmogljivost, Značilnosti ^o podane z opisom rastišča in rastlinjem, D. Mlinäek Schairer, E,: Raziskave o hianilnJh snoveh in vlagi tal različnih rastiŠčnih t:not v "rastncm<< območju Necharland, (Untersuchungen über den N'ährstoff und Wasserhaushalt verschiedener Standort—Einheiten des Wuchsgebiets Neckarland,) Pisec članka v uvodu prikazu.ie pregled metod pedoloških analiz, po katerih so bila tla analizirana. Raziskajie rastišEne enote so iKbrane tako, da so glede gosdno-gojitvenih možnosti zelo sorodne, čeprav niso popolnoma enake, Raziskana so bila tla 7 rastiSčnih enot, za vsako je opisanih 2—4 talnih profilov. Pregled analiz je podan v tabelah. Lastnosti tal pisec v zaključku primerja .s primerjalno boniteto sestoja, ki je Ligotovljena na podlagi prirastka glavnih drevesnih vrst posameznih rastiščnih enot. Sestoji najboljše bonitete uspevajo na tJeh z ugodnimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi, medt«m ko so sestoji slabe bonitete na tleh s sicer dobrimi kemičnimi, toda 2 neugodnimi fizikalnimi lastnostmi, V članku je nazorno prikazano, da so lahko neugodne fizikalne lastnosti tal vzrok slabemu uspevanju sestojev, kljub temu da so tla nevtralna ali slaibo kisla in dobro cfikrbljena s hranilnimi snovmi. K, Glatze], K.; Raziskave o vlagi različnih goadnih (al v sušnem letu 1959. (Untersuchungen über den Wasserhaushalt verschiedener Waldbnden im Trockenjahv 1959,) V Članku so podani predhodni rezultati razisJtav, ki bodo potekale še več let. Pisec se je odločil za objavo podatlrov zaradi izredno sušnega prvega leta raziskav. Rezultati o stanju talne vlage so podani v diagrajnih za 4 rastisčne enote. Opazovanja so se vršila vse leto vsakih 14 dni. Količina vLage v tleh je razdeljena na gravitacijsko, kapilarno in mi'tvo vlago Razvidno je, da peščeno llmTiata tla še vsebujejo za rastline izkoristljivo kapilarno vlago tudi v najbolj sušnem mesecu, medtein ko glinasta tla vsebvijejo v kritičnih olbdobjih le še mrtvo vlago. Na takiii tleh je 'bilo opaženo predčasno odpadanje drevesnega listja. Vpliv suše na prirast bo mogoče številčno ugotoviti šele v naslednjih M. Paväer Feucht, o,; Rušje v S. Schwarzwaldu. (Die Legföhre (Bergkiefer) im Nord-scbwarzwald.) Avtor korigira Članek dr. JaJiiia, objavljenega 1. 1957 v obravnavane-m časopisu Jahn iTJŠju pripisuje jieavtohtonost v S. Schwarzwaldii. Avtor zavrača to trditev z navajanjem nekaterih gozdarsko zgodövlniikih podatkov, Sebald, O.; Raziskovanja o gmtoti listne nervature različno sterU) kloiiov toiioU. (Untersuchungen über die B lat tnerva tur dichte verschiedener Pappelkoione.} V razpA-avi načenja avtor sporno vpraäanje starajija rastlin, ki so bile daljSo dobo vegetativno razmnoževane. S posebno raziskovalno metodo proučuje pri različno starih klonih različnih topolov gostoto listne nervature m rež. Kot znak za staranje naj bi veljala povečana gostota listne nervature in rez Avtor pri svojem proučevan.iu teh pojai'ov ni mogel ugotoviti. Schienker, G.: Teoretska osnovna ga jen Ja jOKilnih sadik, (Theoretische Grund lügen der ForstpfianzenZüchtung I.) V kratkem članku so podana načela genetskorazvojne dinamike. Avtor se pri tem naslanja na poiskuse z rastlino Veronica aquatlca in njenimi rastiičnimi modifikacijami. Na osnovi kratko podanih misli prihaja do zaključka o važnosti "izbire-" pri vzgoji saditvenega materiala v gozdni proizvodnji. Mlinšek MITTEILUNGEN DES VEREINS FÜR FORSTLICHE STANDORTSK.UNDE UND FORSTPPLANZENZÜCHTUNG, NO, 10, SEPTEMBER ISÖO Tz zgoraj navedene rei'ije povzemamo naslednje članke: VilJinger, E.: Kartiranje rastiSča in urejanje gozdov. (Slandortskartierung und Forsteinrichtung.) Avtor obravnava v Članku vprašanje, kMto naj Kestavljalec gozdnogospodarskega načrta praktično uporablja rastiščne karte, ne pa da jih prilaga k elaboratu zgolj kot okrasek. Pri tem se naslanja na razmere Severne Württemberäke. Priporoča naj bi rastiščna karta služila kot osnova pri izločanju sestojnih tipov. Rastiščna karta naj bi ludi direktno nakazovala predvsem: rastiSču primerne drevesne vrste, za gospodarstvo initeresarutne drevesne vrste, kakor tudi ojih smiseln delež za določeno rastišče, konkretne gojitvene ukrepe in pod ... Taikšna karta, s oraktično vrednostjo lahko postane pralrtiku najboljša pomoč pri konkretnem delu. Moosmeyer, H. U.: Pri ras tos lovna uporaba rastiščnih kart v urejanju gozdov. (Die ertragskundliche Auswertung der St.andortskarlen im Hinblick aul die praktische Forsteinrichtung.) Avtor poudarja v članku važnost prirastosJovja in proučevanja rastiäCa. v urejevalni praksi. Naloga obeh naj bi med prvimi bila ugotavljati celokupno "rastnost«, to je maso, iki ]o nek sestoj na določenem rastišču v teku obhodnje proizvaja. Pri tem se naslanja na tablice donosov ob upMtevanju korekcijskih faktorjev za razmerja, kot so: starost, srednja višina, celokupna proizvedena masa itd. Pri tem delu se priporoča uporaba matematično statističnih metod, Mlinsek NOVO STROKOVNO SLOVSTVO O ČRNI JELSl l3po(i peresa dr ing. Dušana Mlinska je izšla v založbi Okrajne uprave zk gozdarstvo v Murski Soboti knjižica z naslovom: Rast in gospodarska vrednost friip jelše Publikacija obsega 32 strani in prinaša pošten prikaz avtorjevih raziskovanj in dognanj glede bioloških lastnosti ler gospodarske važnosti in vrednosti črne jelšf. ki naj bi ne bila le biološko zanimiva vrsta gozdnega drevja, ampak ji na ravni intenzivnega gospodarjenja z gozdovi pripada vloga gospod a i's ko pomembnega Sinitelja. Zato črna jelša zasluži, da ji sodobni go'/dar posveča primerno pozornost ter jo upošteva in goji povsod tam, itjer regionalne, zlasti pa lokalne rastiSčne razmere to omogočajo, upoštevajoč pri tem njeno sploSno gospodarsko uporabnost in krajevno pomembnost. V uvodu in V razčlembi problematike avtor obravnava vprašanje, kakšna rastišča je v naših razmerah smatrati kot optimalna za črno jelšo ter navaja nekaj podatkov o regionalno določenih okolišib, ki ustrezajo tej drevesni vrsti. Hkrau pa opozarja, da se je potrebno pri oceni in izbiri povprečnih in optimalnih rastišč izogibati uporabi šablonskih meril in poudarja, da nas pri intenzivnem gospodarjenjLt mora zanimati vsaka rastiščna nadrobnost in njen proizvodni potencial ter pri usmerjanju proizvodnje ne smemo biti zadovoljni z rasiiščnimi povT;)rečji Obravnavana raziskovanja so bila opravljena v pomurskih revirjih Polana in Črni log ob Lendavi, kjer so gozdovi Srne jelše razmeroma najbolj ohranjeni Avtor je izbral 10 ploskev po 20 arov na boljših rastiščih, poraščenih s čim prirodnejšimi gozdovi črne jelše, brez panjevcev in s čim enakomeiTiejŠim starostnim razporedom. Drevje je blo ocenjeno po biološkem položaju in vitalnosti, po gojitvenem mcstii, kakovosti debla in dolžini krošnje. Na osnovi parcialnih kakovosti in premerov so bile ugotovljene namenske kalcovosil ter podane v vrednosti kakovosti prirastka. Pri tem so bile uporabljene cene zahodnoevropskega trga, izražene v DM, ker domači cenik nima dovolj razčlenjene lestvice za jelševe Sortimente. Zanimive so avtorjeve ugotovitve nekaterih bioloških značilnosti črne jelše, zlasti glede dinamike višinskega prirastka, števila drevja, slojevitosli in vitalnosti ter \ zvezi s tem tudi razvoja sestojne zgradbe. Poniembno je tudi dognanje, da sla trohnoba in neprava črnjava redna spremljevalca podstojnega in sovladajočega drevja s slabo razvito krošnjo, medtem ko ju pri normalno in krepko razvitih drevesih — tudi pri starosti 6D let — ne najdemo. Glede rastnosti "obravnavane vrste je pisec poleg drugega ugotovil zanimivo dejstvo, da globina krošnje v mladosti manj vpliva na priraščanje kot njena širina, medtem ko je v poznejših letih ravno narobe, tako da se zdi, da pri starejšem drevju globina krošnje povečuje prirastek Anali^ je nadalje pokazala, da tudi poda IjŠeva.nje klrošnje po deblu navzdol z drugo-tnimi vejami ne prispeva k povečanju prirastka. Prikazana razčlemba vrednosti prirastka je uspel poskus, ki kaže, kako je mogoče oprijemljivo ugotoviti in prikazati kakovost in vrednost prirastka ter njegovn odvisnost od gojitvenih ukrepov. Tabelarni phkaz vrednosti tekočega prirastka iti dva nazorna diagrama, prvi glede na različno starost sestojev in drugi glede na intenzivnost gojenja, prepričljivo poti-juje pravilnost avtorjeve Ugotovitve možnostih, ki jih s pravilnim oblikovanjem sestojev lahko uporabimo za povečanje kaUo-vos ti in vrednosti prira.st.ka. Avtor zaključuje svojo razpravo z navedbo poti, ki omogočajo povečanje pra-izvodnje na jelševih rastiščih. Dopolnjevanje biološidh dognanj z ekonomskimi xt!-ključki privede artorja do zaključkov, da črna jelša ni le drevesna vrsta sa izbol.j- šanje tal in uravnavanje biocencrae, ampak predstavlja važno gospodarsko vrsto nasploh in še zlasti za Pomurje. Knjižica, ki je tudi v tehničnem pogledu dobro opremljena, je plod avtorjevih jesnih proučevanj, hkrati pa je tudi pogumni znanilec naprednih gozdarakili stališč, zato jo bo s posebnim pridom prebral vsak naš gozdar in si t^o spopolnil znanje o obravnavani drevesni vrsti, ki smo ji doslej neupravičeno posvečali premalo pozornosti, ^ SHRANJEVANJE 2EL0DA IN BUKVICE Messer, M.: Shranjevanje in nega želoda in bukvit! (Die Aufbewahrung und Pflege von Eicheln und Bucheln), Frankfurt am Main, J. D, Sauerländer's Verlag, 1960, sti-. ii, 15 sl Cena 2,80 DM. Avfor obravnava razne načine shranjevanja želoda In bukvic Na podlagi lastnih izkušeni, kakor tudi na osnovi podatkov neltaterih semenarn v Nemčiji ter izsledkov Inštituta za gozdno semenje in proizvodnjo sadik v Münchenu daje smernice za sodobno, uspešno shranjevanje želoda in bukvice. Snov je razdeljena v dve poglavji: V prvem razpravlja o faktorjih, ki vplivajo na kalivost semena {temperatura, vlaga, glive in dr.), o času nabiranja, o obdelavi želoda ob nabiranju in po nabiranju ter kontno o raznih načinih shranjevanja preko zime. Drugo poglavje obravnava nego in shranjevanje bukvic. Pisec opisuje poseben način shranjevanja bulcvic, tako da se je posrečilo ohraniti kalivost več let, kar je za gozdarsko stroko zelo pomembno. Pojavljajo se še sicer nekatere nejasnosti- Za razjasnitev teh bo potrebno še obsežno znanstveno raziskovalno delo Brošuro priporočamo, posebno gozdarskim strokavnjakom v operativi. R. E r. k e r DESET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA KOROŠKEGA GOZDARSKEGA PODJETJA Kakor druga, je tudi Koroško gozdarsko podjetje pred kratkim proslavilo desetletnico delavskega samoupravljanja. Temu svojemu pomembnemu jubileju je dalo posebnega poudarka z izdajo publikacije in v ukusno opremljeni ter lično urejeni knjižici, obsegajoči 32 strani, seznanja bralce s preteklostjo korošJcih gozdov, z njihovimi posebnostmi in z nalogami, ki se zastavljajo gozdarjem in delavcem, upravljal-cem lesov na pobočjih Pece, Uršlje in vzhodnega dela Pohorja. Brošura s prepričevalno besedo in 2 značilnimi slikami prikazuje bogato pestrost gozdov, 7-aupanih v gospodarjenje Korošlcemu gozdarskemu podjetju, hkrati pa nakazuje tudi najvažnejše probleme, ki se zastavljajo koroškim gozdarjem. V zvezi s proslavljanim jubilejem publiltacija tudi navaja uspehe in razvoj, ki ga je kolektiv podjetja dosegel, odkar Sta odgovornost in usmerjanje v gozdni proizvodnji prešla v roke organa družbenega upravljanja. 2 veseljem listamo po obravnavani knjižici in jo prebiramo, vendar pa nas pri tem kar prepogosto zbodejo Številni pravopisni in slovnični spodrsljaji, ki jih vsaj pri ediciji takšne vrste ne bi smeli trpeti. Knjižica je skupno delo gozdarskih strokovnjakov podjetja in njihovih sodelavcev, pri čemer je ing. F. Pečnik. prevzel uredništvo in napisal uvodne besede, drugi avtorji in njihovi prispevki pa so naslednji: ing, J. Koželj Nekaj podatkov o gospodarjenju z našimi gozdovi iz preteklosti, J. Zorman; Gozdni delavci in 10 let delav- skega samoupravljanja, M. Poteč^ik:: Desetletno delo, osnva večje uspehe v bodoče, J. Pučko; Razvoj proizvodnih odnosov v našem kolektivu, ing. V. Duler-Vrh-njak: Problematika v zvezi z gojenjem gozdov na KC-P, ing. J. Gornjec: Uvajanje mehanizacije v gozdarstvu, ing. D. Dretnik: Sistematična in načrtna povečava komunikacijske mreže in A Jcsenovec: Skrb za zaščito pri delu. Brošura je svoj uspelo izbrani manifestativni jubilejni namen prav gotovo uspešno izpolnila, razen tega pa bo prav tako tudi koristen in prepričevalni infonnator vsem tistim, Id naj se v k vezi s svojim delom ali funkcijo seznanijo s problematiko in uspehi koroSkega gozdarstva. Jubilantu, delovnemu kolektivu Koroškega gozdarskega podjetja in njegovim organom družbenega upravljEinja festitamo za njegovo slavje, hkrati pa tudi za obravnavano knjižico. lyj ^ VARSTVO GOZDOV Gabler, H.; Varstvo gozdov prert škodljivci (Forstschuts gegen Tiere) Založba: Neumann, Radebeul — Berlin, 1955, Obseg: 368 strani, 201 črno-belih fotografij, 4 tabele s škodljivimi -in koristnimi insei^ti ( v barvah). Cena; 26 DM. Delo je razdeljeno v naslednja poglavja: Uvod, Zatiralne metode, Koristne živali. Škodljivci, Gozdna paSs, Preglednica škodljivcev na določenih drevesnih vrstah V uvodu avtor obravnava zgodovino gozdarske entomoloäke literature. Navaja tudi posebne metode lovljenja in prepariranja insektov. 2anirriivo je prikazana organizacija varstvene, obveščevalne in prognostiČne službe. Glede poslednje so opisane metode določanja gradacije, progradacije, kulmi-nacije in retrogradacije najvažnejših škodljivcev. Nato sledijo ukrepi za napoved pravilne diagnoze o stanju in širjenju Škodljivcev. Avtor se na koncu poglavja dotakne tudi prednosti in pomanjkljivosti določenih mehaničnih, kemičnih in bioloških metod zatiranja. V drugem poglavju so izčrpno obravnavane posamezne metode pričenši z biološkimi. Le-te ie smatrati za izreden napredek v učbeniku o varstvu gozdov. Nato sledijo druge metode od najpreprostejših do najsodobnejših, izvajanih s pomočjo letal. Avtor negativno ocenjuje uporabo sistemičnih insekticidov, zlasti pri zatiranju lubadarjev glede na zdravstveno stanje drevja. Sistematični insekticidi morajo namreč ustrezati določenim pogojem, kot so: neškodljivost za gozdno drevje, sposobnost vsrkavanja S pomočjo korenin ali preko listja itd. Za ugotavljanje uspeha obstajajo kontrolne metode, prikazane na koncu poglavja. Tretje, najobširr.ejše poglavje je posvečeno vsem koristnim živalim (od žuželk, polžev do sesalcev), ki se pojavljajo v gozdu, se hranijo z gozdnimi Škodljivci ter paraztÜrajo na njih aH v njih. Avtor smatra gozd za življenjsko združbo, ki ,ie .sposobna, da se ob pravilnem gospodarjenju .sama uravnava. V zvezi s tem avtor navaja živalski svet, ki mu do sedaj nismo posvečali pozornosti. Živalstvo je z varstvenega gledišča temeljito obdelano. Avtor nadalje izraža svojo sodbo o vrednosti in vlogi določenih živali glede preprečevanja kalamitet. Navaja tudi biologije koristnih vrst. Peto poglavje obravnava probleme škode zaradi pase ter jih po svoje rešuje. Prikazana je tudi škoda, ki jo povzjočajo posamezne vrste domaČih živali kakor tudi okoliščine za pojave kata.strofalnih .škod. Knjiga je namenjena gozdarju-operativcu in strokovnjaku. Njena prednost je predvsem v organski razlagi varstva gozdov, ki se vedno močneje uveljavlja v naprednem gozdnem gospodarstvu. Pohvaliti pa je potrebno tudi njeno vsestransko ^uporabnost ter jo zalo naSim ope>-ativnim krogom priporočamo. g Hočevar domaČe strokovne revije SUMARSKI LIST - Zagreb St.; t/S — 1960: Dr. ing. Ljubomir Petrovič in ing Novak M i-hajlovič: Vloga in naloge inženirjev in tehnikov gozdarstva in ]esne industrije v nadaljnjem razvo.iu komunalnega sistema kakor tudi pri pospeševanju gozda.i-stva in lesne industrije. Ing. Dimitrije Bura: Organizacija sodobne .gozdne pi'oiz-vodiij« (gozdarstva) in novi dosezJti v znanosti in telimki. Dr, Milan Androic; Argyresthia fundella — molj jelovih iglic — povzročntk sušenja jellce v Gorskem KoLarju. Ing. Nikola Eič: Peručica — naš pragozdni rezervat. Nikola V u č-kovic: Pravniški preudarki s področja gozdarstva. Dr, Dušan Klepac: Stara pripravna metoda za računanje prirastts v pretoiralnih gozdovih. Dr. Milovan Gajič: O nekih znaČilnostib asociacije QuerceLo-carpinetum serbicum RudfkL, Dr. Mirko Vidakovič: Vpliv gama-žarkov na kalivost semena nekaterih iglavcev. Št,: 9/HI — 19(iÖ: Prof. dr. Ivo Horvat; Prispevek k poznavanju nekih fizikalnih in kemičnih lastnosti lesa črne jelSe. Dr. Ana Sarif in dr, Ivanka Milatovič: Poskusno zatiranje topolove rje v gozdni drevesnici Banova Jaruga. Ing. S^evan Bojanin; O porabi časa pri smolarskih opravilih in a določanju stroškov delovne sile. Ing, Iii j a Lončar; Vzroki degradacije sestojev Ing. Mjrjana Kalini č; Prispevek k poznavanju gozdnih tal v bosutsJiem otomočju. St.: 11/12 — 1960: Dr. ing, Borivoj Emrovič: Dvovhodne tablice lesnih mas aa jell^o v Gorskem Kotarju, I n Stanko Badjun: Vpliv modrenja na tehniCne lastnosti lesa. Ing. Ivan Mikloš: Pygaera anastomosis — novi Škodljivec na. topolah. Ing. Djuro Zmijanac: Nekatere smernice za plantažno gojenje gozdnega drevja Alojz Žet.ko: Uspešne ročne setve črnega bora na krasu. Ing. Oskar P i š k o r i č: Duglazija kod vrsta ekonomskih sestojev na degradiranem delu krasa. SUMARSTVO - Beograd St.:-3/4 - 1%Ü: Dr. ing, Branislav Jovanovič in ing. Aieksan-dar Tucovid: Novi topolovi hibridi, dobljeni leta 1959. Dr, ing, Slobodan G a v r i 1 o v i č; Nova odkritja s področja borbe proti eroziji. Ing. M i 1 i v o j e S i m u n o vi č: ZaSČitni pa.TOvi na mediteranskem in .^ubunediteranskem krasu. I n g, Mustafa Mehič; Analiza stanja visokih prebiralnih gozdov zaradi ukrepov za kakovostno izboljšanje strukture donosa. Dr. ing. Ivan Soljanik: Rastlinska odeja v porečju Pčinje in potreba njene obnove zaradi borbe proti ero:tiji. Ing. Nadežda Luki č-S i m-o n o v i c' Prispevek k poznavanju tehničnih lastnosti smreke. St.: 5/6 — 1980: Dr. ing. Ljubomir Petrovič in ing Novalc Mi-hajiovič; Vloga in naloge inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije v nadaljnjem razvoju komunalnega sistema kakor tudi pri pospeševanju gozdarstva in lesne industrije, Dr. ing. Žarko Miletič: O metodiki doloCanja prostor-ninskega prirastka. Dr. ing, 2 i v .o j i n T e Š i d, ing, Nada V u j a n o v in ing. Milan TodoroviČ: Prispevek k proučevanju rizosferne mikroflore gozdnega drevja. Ing. Svetozar Nikolič: Geometrijske sheme nckamrih bioloških procesov. Ing, Emilija Vukičevič in ing. Rad mila MiloSevič: Dinamika vegetacije in mikrobna populacija nekaterih gozdnih pogorišč. St.: 1/8 - 1060: Ing. Dragoljub Trifunovič in ing. Caslav P-o-povi č: Proizvodna sposobnost sestojev najbolj razširjenih topolovi h vrst v AP Vojvodini. Dr ing. Milan Dud-ič: Stimuliranje rastenja posevkov črnega bora, povzročeno z ionizirajočim žarČenjem sranena. Mihailo Tošid;Se nekaj podaL-kov o razširjenju munjike v Srbiji, Št.: 9/10 — 1960; Ing, RajicaDjekič: "Mesec gozdarstva-«. T n g. Sveti-slav Radulovič; Duglazija v svetlobi podatlcov o njenem razvoju na AvaLi, Ing, Dragutin Zivojunovi!:: Ekonomska upravičenost zaSčite gozdnih nasadov pred ogrei na Deliblats'kem Pesku s pomočjo kemičnih sredstev. Ing. Pavle Kosonogov; O poraenu in vlogi pojma »-prirastka nazaj" v prohlematiki proučevanja lastnosti prirastka in določanja njegove velikosti. St.: 11/12 — 1960: Ing. Branislav Sikič: Nekateri ekonomski problemi gozdnih gospodarstev kot gospodarskih podjetij. Ing. Mustafa Mehič! Uporaba najintenzivnejše sečnje v sestojih nepravilno prebiralnega tipa planitiske bukve. Ing, Živojin Mil in: Debelina bukovo skorje na Južnem Kučaju. Ing. Dimitrije Rura: Uporaba miklearne energije fradioaktlvnih izotopov) pri opravljanju bodočih nalog v gozdarstvu. Ing, Vladislav Beltram: Izboljšanje pri-rodnih ekonomskih gozdov — izvršeni ukrepi v LR Bosni in Hercegovini. Št.: 1/2 — 1961: Ing. M orni r Ni koli č; Ilidrotermična priprava lesa za. izdelavo furnirja. Ing Zora Lazarevič, ing. Mladen Korač in dr. ing. Milo v an Gajič: Neka opažanja pri uporabi določenih načinov setve paje-sena. Ing. Slavko Jovano-vič: G r>7 d ne plantaže. NARODNI SUM AR - Sarajevo St.: 3/i — 1960: Ing. S r e t en Vučijak: RazV[)j svetovnega gozdnega gO" spodaistva od 194K. do 1957. leta. Ing. Vladislav Beltram: Sečnja bukve konec avgusta. Ing, Tihomiv Drakulič: Izkušnje tovarne pohištva »Standard« glede uporabe plošč "Lanit". Ing. Karlo Fitze: Skoda, ki jo je povzročil vetel' v gozdovih Bosne in Hercegovine spomladi 1959. Ing, Sergije Laza rev: Dopolnitev obrazca za izračunavanje maksimalne koUČine vode. Ing. Tvrtko C a b r a j i č: Neke lastnosti semena črnega bora. St.: 5/6 — 1960: Ing. Blažo Djuričič: Nekateri pereči problemi našega gozdarstva in lesne industrije Ing, Milan Dučič; Osnovni problemi in naloge pri povečanju donosa prirodnih gozdov. Ing, Duško Pajid in ing. Brani-slav Jovkovič: Mesto in vloga proizvodnje intenzivnih drevesnih nasadov z velikim in hitrim prirastkom za povečanje našega lesnega skiada. Ing. Ragib Ko 1 a kov i č; Dosedanje izkuSnje in bodoče naloge za melioracijo degradiranih niziuh gozdov in letošnje naloge glede nege mladih igličastih gozdov. St.: 1/8 - 1960: Ing. Ragib Kolakovič; Zasenčenost tal kot merilo njegove zaščite in kot pomožni uravnaVec intenzivnosti meliorativnih seč en j v gozdovih na hercegovskem krasu. Ing. Nikola Eič: Ob reviziji ureditvenega elaborata gospodarske enote »Misoča^ v Bosni. Ing Branislav Segovič: Izkoiiscanje naših gozdov za potrebe lokalnega tr^a v obdobju otomanske uprave. Ing. Tvrtko Cabrajič : PrispeveJc k poznavanju vpliva rastiSča na dimenzije storžev ir kakovost semena črnega 'bora. Ing. Živorad Radovanovič in Her m, an Stecher; Dezinfekcija enoletnih sadik črnega in rdečega bora v drevesnici, okuženega po fiizarijj. SUMARSKI PREGLED -Skopje St.; Z - 1960: Prof. dr. ing. Branislav Pejoski: Ukrepi in možnosU za uporabo sredstev za zaSčito lesa (gradbenega in industrijskega). Ing. Jovan StevČevski: Tla v gozdarski poskusni drevesnici »Kozle-« v Skopju. Ing. Tvrdko Cabrajič: Prispevek k proučavanju jelovega .semena in kalivosti se- mena črnega bora. Stoj k o Šlojkovski: Uporaba banket — Sacardijcvih teras 7-a zaščito zemljišč pred erozijo v LRM, Ste van Simid; Erozija na zemljiSčih v okolici Kratova„ Sf.: 3/4 — 1&60: Dr. ing. Ljubomir Petrovič in ing, Novak M i-liajlovid; Vloga in naloge inženivjev in tetinikov gozdarstva in lesne industrije v nadaljnjem razvoju komunalnega sistema. Ing. M. K os tov: Pogled na uspehe akcije za pogozdovanje golih in erodiranih terenov v letu 1959/60 in priprave zanjo v letu :9eo/6l. Prof. ing. Hans Em: O brutijskem boru (Pinua brutia Ter'.) in o n'ioznostih njegove sadilve v LR Makedoniji, Ing, Wiko Popnikola: Nacionalni parki v LR Makedoniji. Petar Siderovski: Primerjalni podatki o proizvodnji gozdnih sadik v suhih in zalivanih drevesnicah, LES -- Ljubljana Št.; 5 — 19ti(l: Ing., Stane B on a £: Biikovina za industrijo papirja I n gi. Vladislav Beltram: Sečnja buteve na suS konec avgusta. I n g, J a ne z Jerman: Lakiranje s pollrnimi laki. Franc Teran: UUrapas plošče in njihova uporaba v pohiälvu, St.; 6 — 1960; — : O pro.iektiranju in investiranju v lesni industriji. Ing, Adolf Svet,li&ič: Gozdno in lesno gospodarstvo v zgornji Dravski dolini. VgKče KO' dernian: Uravnovešanje hitro vrtečih se strojnih elementov. Ing", Rudolf Ci vidi I) i; Zanimiva, konstrukcija velodrcHTia iz lesa za olimpijske igre v Rimu. Št.: 7/8 — 1950: — ■ Mesec tehnike V Sloveniji, —; Izvoz lesa in lesnih izdelkov iz LR Slovenije. Ing. Milan Kuder: Asortimentacija in stroški proizvodnje-bukovina. Ing. Oskar Jug: Sodobno urejeno skladišče žaganega lesa. Ing. Janez Jerman: Nove domače pištole za brizganje. Prof. Andrej Česen' Lesnoindustrijsko solstvo v luči resolucij'fi ZLS. Sf.i 9/10 — 1960: Ing- Lojze 2umer: Integralno izkoriščanje lesa. Prof. ing. Zdravko Turk: Proizvodna cena bukovi ne s posebnim ozirom na varčevanje z iglavci. Vladimir LeSnik: Izvoz lesa in izdelkov lesne industrije Slovenije, Ing, Anton Knez: Pogoji za razvoj lesne industrije v celjskem okraju, DRVNA INDUSTRIJA - Zagreb St.: 5/6 — 1960; —: Mednarodni lesni sejem v Ljubljani, Ing, V Hotman in S. Bakičr Doma proizvedeno lepilo za indusLi-ijo ivernastih ploSč, Dr, Ana Sabadoš-Sarlč: Raziskovanje vpliva sterilizacije na odpornost lesa proti gnilobnim glivam. Prof. Slavko Kovačevič' Prispevek k raziskovanju primernosti naknadne zaščite stebrom'. St.: 7/8 — 1900: —: Lesna industrija na zagrebškem velesejmu 1960. —: Standardizacija trakov za tračne žage. Ing. Matija Gjaič: Nekaj postavk v zvezi z mehanizacijo Žagarske predelave lesa. Svetozar Grgurič in Bosiljka Horvat: Proizrvodnost dela v industrijskih žagah Hrvatske. St.; 9/X0 — 1960; Ing. Zvon i mir Etiinger; Določanje el&mentov delovnega Saša s pomočjo proučevanja pogostnosti. Ing, Rihard Stricih er: Proizvodnja celuloze iz bstavcev. Prof. Slavko Kovačevič: Natrijev silikofluorid kot zaščitno sredstvo za les. Ing, R. S.: Napredek v kemični predelavi odpadnega lesa. St.: Il/JŽ - 1960: Dr. ing, Ivo Horvat; Ob lOO-letnici gozdarskega šolstva lBOO-1960. Prof. i h g. Ivo Horvat: 50-letnica Forest Products laboratorija v Madisonu, Dr. ing. Stjepan Pračiškovič; Pogled na preteklost izkcurišča-nja gozdov na zahodno hrvaškem višavju. Ing. Marko Unukič; Praktična. uporeiba proučevanja poEostnosti v finalnih lesnoindustrijskih obratih, Ing, Božidar Petrič; Variacije v sLrukturi lesa v teku njegove rasti in njihov vpliv na kakovost lesa. Prof. dr, Juraj Krpan; Kalo pri brušenju vezanega lesa M. B. DRUSrvIENE VESTI OBČNI ZfiOR DIT GI.I LRS IN USTANOVNI OBCNI ZBOR ZVEZE INŽENIR Ji: V IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRJE LRS Dne 4. marca t, 1. je bil v stavbi Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani redni obEni zbor DIT GLI LR.S in hkrati tudi ustanovni obCni zbor Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industi-ije LR Slovenije. Na-vzo£i so bili predstavniki kmetijceVj sindikata, raznih gozdaa-skih in lesnoindustrijskih ustanov ter družbenih organizatij in delegati druätvenih sekcij oziroma okrajnih strokovnih društev, ki so na zboru odločali v imenu 1033 članov, t j, v imenu 09,B?'* vsega olaJistva. Udeleženci so sprejeli dnevni redj kot ga je predložil dotedanji drn-stveni odbor in ga pravočasno razposlal vsem sekcijam oziroma strokovnim društvom. Po izvolitvi predsedstva in drugih delovnih organov občnega shora so društveni funkcionarji podali svoja poročila. Poročila predsednika, tajnika in biag'ajnlka. Društveni predsednik, tajnik in blagajnik so poročali o društveni dejavnosti v preteklem poslovnem letu. Razen ugotovitev, ki so bile objavljene v pismenem poročilu odbora, razposlanem vsem sekcijam, je predsednik poudaril zlasti naslednje naloge, ki si jih je druitvo zastavilo in opravilo v preteitlem letu: izdelava pravil Zveae IT GLI LRS in njiihova obravnava na plenumu; ustanovitev iniciativnih odborov in ustanovitev okrajnih strokovnih druStev ter občinskih strokovnih podružnic; sklicanje dveh plenumov, ki sta poleg druge problematike obravnavala predvsem vprašanje gospodarjenja z gozdovi in reorganizacije društva ter s tem v zvezi vlogo in naloge društva v razvoju in krepitvi komunalnega sistema; prireditev petih posvetovanj v republiškem merilu, ia sicer: o bukovini, o gospodarjenju z gozdovi in o kadrih v gozdarstvu, o spremembah strokovnih izpitov za inženirje in tehnike gozdarstva, o perspektivnem planu gozdarstva in o problematiki gospodarjenja r. gozdovi ter prometa z lesom; sodelovanje na obeh pl.enumih Zveze IT GLI FLRJ in na V. kongre^ IT FLRJ v Ljubljani ter na vseh posvetovanjih, ki jih je priredila zveza IT GLI FLRJ; sodelovanje z Logarskim društvom LRS; zbiranje gradiva o sodelovanju lesarjev in gozdarjev v razrednih bojih pred vojno in v NOV; priprave za ustanovitev višje šole za lesno industrijo kot prve stopnje bodoSe faikultete za lesno tehnologijo in predelavo; sodelovanja pri urejanju strokovnega šolstva, obravnava vprašanj v zvezi s postdlplomskim študijem; obveščanje javnosti o akcijah, problemih in dosežkih na področju gozdnega in lesnega gospodarstva; obravnavanje organizacije upravne službe v gozdarstvu z vidika krepitve komunalnega sistema; nadaljevanje dela v zvezi s strokovno terminologijo v lesni industriji in gozdarstvu; pomoč akciji Mladih zadružnbov za pogozdovanje; sodelovanje v Mesecu tehnike; pomoč pri pripravah za gradnjo doma tehnike v Ljubljani; sprejem ekskurzije avstrijskih gozdarjev. Povzemamo nekaj podatkov iz objavljenega tajnikovega poročila; Število članstva se je v primerjavi z letom 1959 povečalo za 15 članov, in to prvenstveno lesno- industrijcev. Upravni odbor je imel v obravnavariem obdobju 1.7 rednili sej, 2 seji gozdarskega in 1 lesnega pododbora. Povprečna udeležba je bila 57%. Razpored članstva po okrajnih strokovnih društvih in oibčinskih podrumicah je razviden iz razpredelnice, ki jo objavljamo. Iz prav tako objavljenega in udeležencem občnega zbora razposlanega blagajni-kovega poročila je bilo razvidno zlasti, da je društvo v obravnavanenr\ obdobju od predvidenih 2,050.000 din prejemknv realizirala 2,2C(6,541 din, od 2,050.000 din izdatkov pa 2,0:39.334 din. Pregled vplačani ti prispevkov terenskih sekcij iz gospodarske članarine v cibravnavanern obdobju je prikazan v razpredelnici, ki jo objavljamo. Nato je poroCal predsednik nadzornega odbora in je ugotovil, da je bilo linančno poslovanje društva v redu ter da je društvo delovalo v olcvivu statuta in uspešno Preglednica Članstva IT GLI DruStvo in podružnica Gozdai'st\'o Lesna industr. Izredni Skupaj inz. tehn. inž. tehn. Okrajno društvo Celje 31 52 2 13 — 93 Obč, podružnica Celje 22 37 2 8 — 69 Obč- podružnica Mozirje 3 15 — 5 — 29 Okrajno društvo Gorica 16 47 1 15 3 B2 Ob6. podružnica Tolmin 8 18 — 1 1 28 Obč, podružnica Gorica e 19 1 14 2 42 Obč, podružnica Idrija 2 10 - — — 13 Okrajno druStvo Koper 19 44 3 7 9 82 Obč, podružnica Koper 5 16 — — - 21 Obč. podružnica Postojna 14 SB 3 7 9 61 Okrajno društvo Kranj 42 59 S 33 34 173 Obč, podružnica Kranj 25 34 2 20 23 104 Obč. podružnica Radovljica 17 2S 3 13 11 69 Oltrajno riruštvoi Ljubljana 35 107 14 53 24 2B3 Obč- podružnica Karnnik 1 7 4 30 13 53 Obč, podružnica Kočevje q 42 1 g 9 70 Obč. podružnica Ribnica v Obč, podružnica Ljubljana 75 58 » 14 2 158 Okrajno druätvo Maribor 42 101 3 34 3 183 Obt, podružnica Maribor 28 21 3 25 3 83 ObC. podružnica Ravne 1 17 — 1 - 19 Obč. podružnica Slov. Gradec G 19 — 8 — 33 Obč. podružnica Ptuj 5 18 — — — 23 Obč. podružnica Slov. Bistrica 1 9 - — - 15 Obč, podružnica Radlje 1 14 — - — 15 Okrajno društvo Murska Sobota 7 19 - 1 - 27 Okrajno druStvo Novo mesto 26 54 2 16 15 108 Obč. podružnica Novo mesto 15 24 2 7 9 57 Obč. podružnica Sevnica 3 10 — 5 1 19 Obč, podružnica Brežice 7 16 — 4 — 27 Obč, podružnica Črnomelj 1 4 — - — 5 Siku pno: 2GS 433 30 172 83 1036 opL-avüo naloge, kl mu jih je zadal prejänjt obinl zbor, program pa, ki si ga je postavilo v začetku leta, je primerno ciopolnjevalo tei- si prizadevala za njegovo čim boljžo ostvaritev. Na podlagi tega je predložil razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru. Vplača-ni prispevki terenskih sekcij n gospodarske članarine v lelu Sekcija Razrez za leto 1950 Vplačano 1. Ljubljanska 160.00Ü 160.000 2. Triglavska 65.000 72,000 3. KraTijska 78000 76,000 4. Celjska 160.000 164.000 5. IVtariborska 102.000 l>0,000 6. Sloven j graSka 85.000 — 7. Kamniška 44.000 10,000 8. Kočevska 55.000 55-000 9. Postojnska 50.000 100.000 10. Goriäka 83.000 50 000 11. Kraška 17 000 — 12, Zasavska 56.000 — 13. NovomeŽka. 44.000 44,000 14. Pomurska 52.000 . — Skupaj r 1,050-000 773.000 Poročilo urednikov Urednika sta nato poročala o društvenih revijah «-Les- in »►Gozdarski vestnik-«. Revija "Les« je 2 letom 1960. zaključila svoj 12. letnik. Izhajala je v 1200 Izvodih, Dopisništvo se v obravnavanem obdobju ni poživeJo. Od naročnikov 86 ni poravnalo svojih obveznosti. Potrebna bo poskrbeti, da se bo revija S svojo vsebino čim bolj približala bralcem in razširil krog dopisnikov s terena. Pereče je tudi vprašanje finansiranja glasila. V preleklem lelu ni bilo namreč mogoče 6D% izdatkov krili iz dohodkov oglasnine, kot je bilo predvideno, zato je revija »»Les^^ zaključila v preteklem letu svoje poslovanje s primanjkljajem 218,000 dinarjev. V zvezi s tem bo potrebno prihodnje leto iskali drugi vir finansiranja, s teni da se naročnina določi za ustanove in podjetja s 5000 din na leto. Tako izkazuje tinančni plan za 1961, leto 3,050.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Uredniški odbor in zlasti glavni urednik so zaprosili upravni odbor, da za leio 1961. razreSi glavnega urednika. Odbor je na to pristal in predlaga nov uredniški konzorcij s souredniki, dosedanji urednik pa bo uredil še prvi dve številki letnika 1961. Urednik -»Gozdarskega vestnika-^ je poročal, da je bil osemnajsti lettiik revije pravočasno zaključen. Prizadevanje, pritegniti k sodelovanju v reviji čim več sotrud-nikov, je bilo uspeänu, ka.iti število piscev iz operative je za 66% preseglo Število sodelavcev iz centralnih ustanov. Udeležba posameznih panog gozdarske stroke je bila v lanskem letniku precej ustrezna, Zlasti veliko pozornosti se je posvetilo vprašanju kadrov. Toda v rubriki, namenjeni prikazu strokovnega slovstva, niso bile zabeležene niti vse domače novosti iz strokovne literature, skrajno redki pa so bili priliazi pomembnejših tujih del. Društveni od bot .je na svojih sejah spremljal i'azvoj Gozdarskega vestnika ter mo. je s svojimi sklepi pomagal k izboljšanju. Sklep o okrepitvi uredniškega odbora obela izboljšati navedene in druge dosedanje pomanjkljivosti naäega glasila. BILANCA revije »Coadarski vestuik na dan 31, decembra 19öO Aktiva Pasiva St, Postavka (v 000 dinarjev) St. Posta'Wka Znesek (v 000 dinarjev) X. Osnovala sredstva 62 1. Sklad osnovnih 2. Skupna obratna sredstev 62 sredstva 1.531 a. Sklad obratnih Sredstva, v obračunu in druga aktiva 3, sredstev Dobavitelji 1,536 Ö5 3. Kupci 72 Skupaj 1.665 Skupaj 1,S65 Vodja raCuiTiovodstva; Edvard Tancig s. r. Predsednik upravnega odbora DIT GLI LRS; Ing. Pavle Olip s.r. Odgovorni urednik: Ing. Miran Erinar s. r. LansboletjiL finančni plan Gozdarskega vestnika je bil ostvarjen taltole: Düliüdki, ki so bili po proračunu predvideni z 2,650 000 din, so bili ostvarjeni z 2,759.000 din ali s I0i%, Izdatki so bili predvideni z 2,650,000, realizirani pa so bili z 2,2Bl.i3l din, torej le s f>8%. Dohodki od naročnine so bili ostvarjeni le s 84%; vzrok za to leži v nerednem plačevanju naročnine, kajti dolžnikov je 152. Zalo je bila uprava v teku leta prisiljena ustaviti pošiljanje glasila vsem tistim naslovnikom, iki kljub trikratnemu opominjanju po preteku več kot pol leta niso poravnali svojih »bveznosti. V zvezi s tem se predWdeva naklada glasila za leto 1961 s ISOO izvodi. Izhajajoč iz izkušenj preteklega leta in opiraje se na perspektive razvoja našega glasila v sledečem letniku, se predvideva za Gozdarski vestnik v letu 1961 naslednji proračun: Dohodki: din: Izdatki: din; Naročnina 1,800.000 Ogla sni na 200 .000 Dotacije 330,000 -Ostalo in nepredvideno 20.000 Tisk, vezava in klišeji 1,375.000 Honorarji in nagrade 600.000 Plače in prispevki 280,000 Ostalo 35-000 Skupaj 2,350.000 2,350 000 Deja.vnost sekcij Nakratko prikazano uveljavljanje druStrenih sekcij, povzeto iz omenjenega pismenega poročila, je bilo naslednje; Celjska skecija je izvedla v preteklem letu vrsto akcij ter je naloge v glavnem uspešno izvršila. Priredila je n. pr. tečaje iz gojitvenega načrtovanja. Takšnega lečaja v Dobrni se je udeležilo 24 članov, ter je le^ta izredno dobro uspel, v akciji za odkazovanje je sodelovala večina Članstva Vsliito pozornosti so posvetili tudi spi'ovedbi nove druätvene organizacijske oblike, Dejavnost goriške sekcije je bila v glavnem naslednja: Priredili so 7-dn^vno ekskurzijo v Nemčijo in v Švico, Udeležilo se je je 29 članov, v okviru Meseca tehnike je bil organiziran ]3-dnevni tečaj za stroj.niike .pni žičnih žerjavih Člani so uspešno sodelovali pri izdelavi perspektivnega načrta rai;voja lesne industrije v go-riikein okj-aju m elaborata za topolove tiasade v Vipavski dolini. Članstvo je pomagalo pri reäevanju vprašanja organizacije gozdarstva v zasebnem sektorju. Kamniška sekcija je posvetila posebno skrli strokovnemu izobraževanju svojega članstva. Priredili so dve predavanji in strokovno ekskurzijo na Dolenjsko in Hrvaško. Udeležilo se je je 32 članov. Člani so se uveljavljali kot predavatelji na tečajih ta pridobivanje kvalilikadje gozdnih in lesnoindustrijskih delavcev, sodelovali pa so tudi v izobraževalnih krožkih pri podjetjih. Najaktivnejša druStvena skupina je bila pri podjetju »Stol«, ki povezuje 36 Članov Kočevska sekcija je skladno s svojim programom vklj-učila v svoje članstvo še vse preostale tovariše, ki dosJej niso bili včlanjeni. Skrbno je nadalje pripravila in izvedla strokovno ekskurzijo v Cmo goro. Udeležilo se je je 33 članov. Sekcija je priredila predavanje iz gozdarske genetike. V mesecu tehnike so organizirali gozdarsko razstavo in za to akcijo prispevali še posebno predavanje. Kranjska sekcija je posvetila posebno pozornost spopolnjevanju strokovnega kadra. Priredili so seminar za strokovne izpite Posebna komisija sekcije skrbi za izboljšanje delovnih razmer gozdnih delavcev, Organizirali so strokovno ekskurzijo v Slavonijo, katere se je udeležilo 35 članov. Lesni pododbor je sodeloval v razpravah o rekonstrukciji obratov, o avtomatizaciji in mehanizaciji lesnoindustrijskih podjetij svojega območja. Sekcija je priredila prve smučarske tekme gozdarjev jn lesarjev, ki so se vršile na Krvavcu in so dobvo uspele. Priredili so tudi družabni večer ( Kraška sekcija je priredila fitosociološko ekskurzijo po krasu, strokovno ekskurzijo po območju Gozdnega obrata Sežana ter ekskurzijo za ogled sestojev zelenega bora pri Ilirski Bistrici kakor tudi na področju spravila lesa in gozdnih drevesnic. Zlasti so se uveljavljali pri pripravah za akcijo Mladih zadružnikov V gozdarst™ in pri izobraževanju gozdnih delavcev. Ljubljanska sekcija je priredila vrsto strokovnih predavanj za spopoln jeva nje znanja svojega članstva. Udeležba je bila prav dobra, saj se je 8 predavanj udeležilo 322 strokovnjakov. Priredili so tudi strokovno ekskurzijo v gozdove Soškega gozdnega Eospodarst-va. Trajala je 2 dni in se je je udeležilo 21 Lovai'iSev. Mariborska sekcija se je zlasti posvetila šolstvu in ^^ zvezi s tem jiripravila tudi društveni plenum v Mariboru, ki se je vršil 26. maja. Zlasti skrbno je sekcija obravnavala naslednja vprašanja: organizacija gozdarske službe pri KG, gozdno-gaspodarska območja, elaborat o zelenem pasu v ožji in žirži okolici Maa-ibora ter elaborat o surovinskem zaledju kombinata LimbuŠ. Mesecu tehnike so dali pcsebneea poudarka s predavanji, predvajanjem strokovnega filma, izdajo publikacije in strokovnimi ogledi in ekskurzijami. Razen tega so priredili £e naslednje ekskurzije^ v lesne obrate na Notranjskem in Primorskem, v Limbuš in Ruše, enotedensko ekskurzijo v Avstrijo z ogledom gradenj gozdnih cest, ter v tovarno vezanih plošč na SuSalvU. Novomeška sekcija je v okviru Meseca tehnike organizirala več prireditev Pn-redili so ekskurzijo v Pcndirjevko. Prispevali so tudi k razstavi učil in preko prosvetnih ustanov pri mladini zbujali smisel za gozdarstvo. Pomurska seitcija si je prizadevala dajati okrajnim forumom pobudo pri reševanju organizacijskega vprašanja s področja gozdarstva in lesne industrije. Posvetili so posebno pozornost strokovnemu izobraževanju ter so v ta namen prirejali razna predavanja, seminarje, tečaje in eltskurzije. V sklopu Delavske univerze so predavali po raznih zadrugah. Priredili so tudi strokovno ekskurzijo na Pohorje. O delu in uspehih pomurskih gozdarjev so v dnevnem časopisju priobčili več članicov. Postojnska sekcija je pr\'ertstveno skrbela za strokovno izpopolnjevanje svdjet^^ članstva. Sodelovali so s Šolskim centrom v Postojni, Organizirali so tudi dva tečaja za odkazovanje in pomagali pri prirejanju tečajev za odkazovanje. SlovenjegraSka sekcija je izdelala program za inženirje in tehnike-pripravnike in v njem zajela dejavnost kandidatov, kj jim bo zagotovila, da se čim bolj seznanijo s posebnostmi svoje stroke. Prirejali so nadalje predavanja in debatne sestanke za izobraževanje kmetovalcev. Organizirali so lO-dnevno ekskurzijo v Bosno in Hercegovino in v Črno goro. Sekcija si je prizadevala reševati vprašanje prekomerne administrativne obremenitve svojega članstva v Skoda strokovne dejavnosti. Triglavska sekcija je velik del svoje dejavnosti posvetila organizaciji gozdarske službe pri kmetijskih zadrugah in za nedržavni sektor na splošno. Izdelali so tudi predlog o utrditvi delavskega samoupravljanja v državnem sektorju. Posvetili so pozornost tudi rekonstrukciji lesne industrije in izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev gozdnega delavstva. Priredili so strokovno ekskurzijo na področju lesne industrije v podjetja v Novem mestu, Karlovcu in v Cerltnlci. Zasavska sekcija se je borila s finančnimi težavami, zato je organizacijo -ekskurzije za ogled plantažnih nasadov prevzelo GZ »Zasavje^ iz Sevnice. Na dvodnevnem obhodu so si ogledali plantaže v Varaždinu, Ormožu in Ptuju, Nadalje so organizirali po gozdnih obratih 6 enodnevoili tečajev iz pozlti^vne in negativne selekcije, ki jih je obiskalo 120 gozdnih delavcev in logarjev. Za izobrazbo krojilcev pa je bilo prirejenih 5 enodnevnih tečajev, V okviru Meseca tehnike je sekcija sodelovala s predavanjem o varnosti pri delu. Razprava o poročilih, o pravilih zveze In bodočih nalogah Dosedanji d-ruštv-esni predsednik ing. P, Olip je na kratiko pojasnil razloge za ■reorganizacijo druätva IT in orisal njen pomen in bistvo, S tem v zvezi si je pričujoči zbor nadel dve nalogi; ustanoviti Zvezo IT GLI LRS in sprejeti njena pravila. V diskusiji, ki je nato sledila so bila obravnavana vprašanja v zvezi s pravili, zlasti določila členov 25, 27 in 35; nato so bila pravila soglasno sprejeta. V nadaljnji razpravi je bilo obravnavano vprašanje reorganizacije gozdarske službe, novega gospodarskega sistema v zvezi z določenimi gospodarskimi'inštrumenti, vprašanje cen lesa in gospodarskih odnosov med gozdarstvom in lesno industrijo. Nadalje je bilo poudarjeno, da je potrebno vlogo gozdnih gospodarstev krepiti. Tudi v zvezi s tem ,ie potrebno skrbeti za pospešeno šolanje kadra, hkrati pa omc^očati gozdnim delo-vcem dopolnilno izobrazbo. Snovanje plantažnih nasadov 'je skupna aikcija s -kmetijci. S tovi'stnim delom se nimamo potrebnih š-zkušenj, sato bo .potrebno ravnati pri l^m strokovno-3tianstveno. Pmjdarjeno je bilo, da naj zveza prevzame skrb za usmerjanje strokovnega tiska glede na aktualnost obravnavane snovi in kakovost izdelkov, S področja lesne industrije so bila zlasti obravnavana vprašanja višje šole za lesno industrijo, preskrbe lesne industrije s surovino, odtekanja le.'ia izven republike, stabilizacije lesnih cen in povečanja stolilnosti z uvedbo modemih sredstev Nadalje je bilo diskutirano vprašanje pravilne zaposlitve mladih gozdarskih strokovnjake v-začetni kov v praksi, pravilnega odnosa in stika z njimi ter smotrnegy uvajanja v praktično delo, DiskutanU so obravnavali tudi problem izrednih slušateljev tet' znanstveno raziskovalnega dela v institutu. Tudi reforma šolstva še nt speljana do konca ter so v zvezi z njo ostali doslej še nekaten problemi nerešeni. Sprejet je bil proračun, kot ga je predložil dosedanji upravni odbor, glede naročnin za društveni glasili pa je bilo priporočeno, da se z ustreznimi analizami pi'OUCi upravičenost povišanja naročnine za osebne naročnike. Sklepi Stališča, ki so izvirala iz poročil in izčrpne razprave, je komisijaj ki jo je občni zbor za to določil, izoblikovala takole: 1. Dosedanjemu upi'avnemu odboru se daje razresnica s posebnim priznanjem predsedniku ing. Pavlu Olipu. 2. Uredniku Gozdarskega vestnika, ing. Miranu Brinarju se za požrtvovalno dele ob lü-letnici njegovega urednikovanja izreka posebno priznanje. 3. Ustanovi se Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LR Slovenije kot pravni naslednik dosedanjega Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS. 4. Sprejmejo se pravila novoustanovljene Zv^ze IT GLI LRS z dopoli\ilom čl. 35, da upravni odbor predloži v svoji mandatni dobi do naslednjega občnega ^bora Zveze, vsako leto ob koncu poslovnega leta — najpozneje do 15. marta — plenumu ali izrednemu občnemu zboru bilanco poslovanja za preteklo leto in predlog proračuna in programa dela za naslednje leto. 5. Izvoljeni Člani organov organizacij inženirjev in tehmkov naj o svoji izvolitvi obvfestijo družbene organe svojih gospodarskih organizacij na tak način, da bodo le-te cenile to izvolitev in z razumevanjem olajševale opravljanje zadevnih sprejetih dolžnosti. Upravni odbor zveze naj o tem obvešča organizacije, kjev ,so zaposleni člani njenih organov. R, S plenumi in posvetovanji je treba krepiti okrajna strokovna druätva in občinske podružnice, kakor tudi njihovo sodelovanje v splošnih občinskih in okrajnih DIT, Skrbeti je treba, da bi okrajna strokovna druätva začela tudi z akcijami za reSevanje širših strokovnih problemov in da bi tako prevzela del nalog zveze ter akcije približala terenu," Zlasti je potrebno zasledovati organizacijo gozdarstva v zasebnem sektorju in odnos do komun. 7, Podpirati je treba ustanavljanje samostojnih lesnoindustrijskih podružnic IT tam, kjer so dani pogoji in izgledi za uspešno delo. V vsakem primeru pa je treba krepiti sodelovanje med gozdarstvom in lesno industrijo in skušati doseči enotna stališča v obojestransko kori.st. a. Za letoSnjo proslavo 20-Ietniee vstaje nadaJjevaU z zbiranjein gradiva, ki je bilo zastavljeno ob proslavi 4CI-letmce KP J in se vključiti v proslavo političnih organizacij 9, Nadaljevati z razpravljanjem o reformi strokovnega študija in glede tega sodelovati z drugimi prizadetimi organizacijami, da bi se izoblikovala čim ustreznejša in enotna stališča. Vplivati na pravilno usmerjanje kandidatov iz prakse za nadaljevanje gtT;dija in izredni študij ter jim poma&ati z nasveti. Čimprej, po moinosti Še ta mesec, organizirMi posvet zastopnikov operative z Gozdarskim oddelkom FAGV o novih ali dopolnjenih stališčih v zvezi 3 reformo študija na tej fakulteti 10, Za reševanje kadrovskih vprašanj osnovati posebno komisijo ali kako drugače ostvariti kontinuirano in ekspeditivno reševanje teh vprašanj. LI. z aoketo in posvetovanjem poiskati uspešnejšo pol. pripravnilcov inženirjev in tehnikov v pripravniiki praksi, da bi mlarii nastopajoči strokovnjaki razvili svoj delovni olan in se izognili razočaranju, 12. Glede vprašanja vilje lesne šole ugotoviti, v kakšnem stanju je delo zadevne komisije, formirane ob sodelovanju s Poslovnim združenjem lesne industrije in s slednjim primerno ukrepati s ciljem, da bi prišlo že v tem letu do realizacije. 13, Začeti z akcijo, da bi se razCistilo vprašanje stL'okovnih izpitov lesnoindustrijskih inženirjev in tehoikov-pripravnikov. 14, Prizadevati si, da se nadaljuje delo okoli strokovnega izi'azoslovja gozdarstva in lesne industrije. 15. Pri zvezi osnovati skupno ivomisijo prizadetih organizacij, ustanov in dmštev, ki naj usmerja izbiro strokovne litei'ature iz goKiarstva in lesne industrije ter odloča o njeni prioriteti. 16 Vplivati, da se spremeni razi V strokovnega glasila Logarskega druätva »Slovenski gozdai'"j ki ne ustreza ali pa, da se tO glasilo iz strokovnih in ekonom.^kih vzrotov spoji z Gozdarskim vestnikom. 17, O r sejni zi rat i poseben sestanek zastopnikov prizadetih, organizacij, da se analizira stanje in problematika Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo LRS ter sprejmejo sugestije in ukrepi za izboljšanje bodočega dela inStituta ter tesnejše sodelovanje s tistimi, ki potrebujejo inštitutsko delo. 10. Pri obravnavi raznih problemov posvetiti posebno pozornost ekonomskim vprašanjem, zlasti v zvezi s snovanjem ekonomskih enot v proizvodnji in se z njihovo obravnavo vključevati v splolno gospodarstvo. Vplivati in preko okrajnih druätev nn podružnic skrbeti, da bo z aktualnimi ekonomskimi vprašanji seznanjen ^im širši krog naših Etrokovmjakov, cäa bi prispevali k njihovemu reševanju, da bi talcev mogli ta vprašanja tretiiati ter naša stališča uveljavljati tudi v skupni)i organizacijah [T vseli Stroit. 19 Vplivati na sporazumno ureditev cen lesa, lojalno upoštevajoč pri tem opravičene interese gozdarstva in lesne industrije, da bi se ublažile težave na lesnem trgu in čim bolj zajezil odliv potrebnega lesa kot surovine iz naše republike 20. Potrjena sta urednika obeh strokovnih glasil in sicer ing. Miran Brinar za ^Gozdarski vestniliJ« in ing. IVIiloš Slovnik za >^XJes^', siedjiji V konsorcijskem sodelo-vajija z ing. Petrom Skuškom in ing. Lojzetom Vovnjkom, 2], Določena je naročnina za oba lista -^Gozdarski ve.stnik- in "Les", tako da plačujejo podjetja in ustanove po 500Ü din, individualni naročniki pa po 500 din letno za vsak list posebej. Na podlagi ustreznih analiz morajo uredniški odboii obeh glasil presoditi in predložiti upravnemu odboru zveze, za koliko se naj poviša individualna naročnina v naslednjem letu in koliko znaša letna lastna cena 1 izvoda lista 22. Sprejet je tsoglasno) proračun zveze za leto 1961 , kakor ga je predložil dosedanji upravni odbor, Posebej je enako soglasno odobren delež prispevkov, ki jih za kritje proračuna prispevajo posamezna okrajna društva, kot njeni Člani. 23. V wezi s prireditvijo iz leta 1958 se odobri, da se terjatev dosedanjega Druitva IT GLI do pripravljalnega odbora treh, tedaj sodelujočih društev v znesku 190 000 din spremeni v prispevek, 24. Izvoljeni so bili v organe zveze: V upravni odbor: za predsednika; ing. Rudi Stromayer, za tajnika ing, Ciril Remic; za Člane pododbora za gozdarstvo:, dr ing Dušan Mlinšek, ing. Gregor Kersnik, ing. Tugomir Cajnko, ing. Tone Knez, ing, Zvonko Nastran, ing. Dinko Cerjak, ing. Metod Vizjak, ing, Ivan Juvan In ing. Franc Razdevžek. V pododbor za lesno industrijo so bili izvoljeni: ing. Pavel Olip, ing. Oskar Jug, Viktor Ženica, ing, Oleg Vrtačnik, ing. Miloš Pristav, ing, Peter Skušek, ing. Franc Flach, Jože PuČko in ing. Janko Bizjak. V nadzorni odbor so b!l[ izvoljeni: ing, Zdravko TurJ(, ing, Lojze Funkl in inä. Bogdan Žagar. Za uredniUa strokovnih revij sta bila določena ing. Miran Brinar za Gozdarslvi veslnik in ing Miioš Slovnik; 2a Les. 25. Izvoljeni so bili delegati za plenum 2veze IT gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije in sicer: ing. Rudi Stromayer in ing. Tugonriir Cajnko, lev za plenum Zveze IT I,RS: oba podpredsednika, 26. Pooblašča se upravni odbor, da izmed svojih Elanov izbere icandidata za volitve v selrretariat Zveze IT LRS in za volitve v sekretariat Zveze IT GLI Ju-goslavij^ M.B, I^REDPISI družbeni plan lb slovenije za leto 19s1 (Uradni list LKS št. 3 z dne 2. 2, 19GI) Na gozdarstvo se nanašajo zlasti naslednja določila; 1 V letu 1961 bo treba izvräiti vse priprave in se lotiti ukrepov, ki naj 2agotoV)jo uspeien razvoj gozdarstva za daljše i-azdobje in to zlasti tole: — sestaviti je treba okvicnL regionalni načrt krCenja gozdov za razdobje do leta 19S0, V tern načrtu je treba nakazati po\'ršine, ki naj se izki'cijo, ter količine in vrsfe lesa, ki bodo na njih posekane; — v okviru taksnega regionalnega načrta je treba" sestaviti natančnejši načrt krčenja za razdobje Iflfil do 1965, v njegovem okviru pa načrt krčenja za 1961. leto" — sestaviti je treba programe za krčenje gozdov in načine izkoriščanja skrčeni!) gozdnih povrSin tako, da bo mogoče vse te površine v kar najkrajšem, času uporabiti za drugo ustreznejšo proizvodnjo; — celotno gozdarsko službo je treba organizirati tako, da bo mogla uspešno izpolniti postavljene naloge. Tem nalogam primerno bo treba prilagoditi tudi druge ukrepe ob upoštevanju ekonomske zainteresiranosti proizvajalcev, — sestaviti je treba plan gojitve saditvenega materiala za ustanovitev planta/ in intenzivniti gozdnih nasadov, za pogozdovanje gozdnih površin na krasu in na slaborodnih kmetijskih površinah ter za povečani obseg pogozdovanj v osnovnih, gozdovih; — mehanizirati je ti'eba procese pri krčenju gozdov, pri melioracijskih zemljiščih, ter pri ustanovitvi plantaž in inienatvnih gozdnih nasadov. S tem v zvezi je treba določiti tudi vrste gozdnega drevja, ki so najprimernejše intenzivno proizvodnjo lesa; to velja Se posebno za iglavce. 2. V letu 1961 naj bi se izkrčilo okoh 4,00(3 ha gozdov, kar bo dalo najmanj 4Ö0.000 ra^ lesa_ Krčili naj bi se v glavnem družbeni gozdovi, hkrati pa je treba pripravljati programe za krčenje zasebnih gozdov Krčiti pa je treba že v tem letu tudi take zasebne gozdove, ki jih je mogoče zamenjati oziroma arondirati z družbenimi zemljišči. 3. Skupna sečnja bi se povečala v letu 1961 od 3,0Ü0,Ü0Ü m' v letu 1360 na okoli 3,250.000 m^ ali za 8%. Povečanje skupne sečnje bo omogočilo večjo založenost in stabilizacijo na trgu. Količine lesa, ki se bodo pridobile s krčenjem, bodo obenem omogočile zmanjäanje sečnje v osnovnih gozdovih, v katerih naj bi se v letu 1961 posekalo le okoli 2,850,000 m® ali 84% od prirasta. Sečnja v družbenih gozdovih se bo gibala približno na ravni leta 1960, sečnja v zasebnih gozdovih pa bi se morala v tero letu zmanjšati od okoli 1,850.000 m^ v letu 1960 na 1,650,000 m^ v letu 1061, tako (ia bi se sekalo tudi v tem sektorju le 84% prirastka. Sečnja iglavcev ti se povečala za okoli 70.000 m® ali za i%, sečnja listavcev pa za okoli 180.0Ü0 nr'' ali za 14%. Od prirastka iglavcev bi sekali v osnovnih gozdoviii okoli 80%, od prirastka listavcev pa 88%. Takšna struktura je posledica krčenja gozdov in prizadevanj, da se v osnovnih gozdovih pospešujejo iglavci. Kljub razmeroma manjSemu povečanju sečnje iglavcev bo predvidena sečnja zadostovala za kritje potreb gospodarstva. 4. S povečanjem .«kupnega Obsega sečnje se bo povečala tudi blagovna gozdna, proizvodnja Ka okoli 200.000 neto m^ ali za 10%, lastna poraba lesa pa, v glavnem zaradi večje porabe lesa na družbenih kmetijskih posestvih, za 20.000 neto m^ ali za 4%. Ob povečani sečnji bo prišlo aaradi sečnje na krčevinah do znatne spremembe v strukturi gozdnih sortimentov. Povečala se bo zlasti proizvodnja listavcev ter tanj lih sortimentov in pros tor ninskega lesa. Taka sprememba strukture sečnje bo zahtevala ludi ustrezno prilagoditev lesnopredelovalne industrije. Po posameznih skupinah bi se gibala proizvodnja takole (v 1000 neto m^): 1960 1961 Raalika Indeks Celotna proizvodnja 2,050 2.245 195 110 - iglavci 1 323 1.731 104 — listavci 727 974 147 120 Industrijski tehnični les 1.770 1.872 102 106 Industrijski les 1,447 1.550 111 108 — za mehanično predelavo 1.053 1,112 50 106 — za kemično predelavo 394 446 52 113 Drug teliničnj les 32.1 314 - 9 97 Drva za korj^vo 280 373 93 133 Proizvodnja industrijskega tehničnega lesa se bo povečala za 6%, proizvodnja drv pa za 33% Večje povečanje drv je posledica naglega povečanja skupne sečnje, zlasti sečnje listavcev in sečnje na krčevinal), ki jih zaradi neizgrajenih kapacitet v tem letu industrijsko še ne bo mogoče predelati. Kljub temu pa bi se delež tehničnega lesa listavcev povečal v skupni gozdni proizvodnji listavcev od približno 35% predvidoma na 38%, kar bi pomenilo velik napredek glede ekonomičnejse uporabe lesa listavcev, V okvii-u industrijskega tehničnega lesa bi se povečala proizvodnja lesa za industrijsko predelavo za 8%, od tega lesa za mehanično predelavo za 6%, lesa za kemično predelavo pa za 13%. To povečanje je v skladu s predvidenim razvojem industrijske predelave lesa v letu 19S1 in z njenimi možnostmi za prilagoditev spremenjeni gozdni proizvodnji. Prav tako pa bo realizacija gozdne proizvodnje v taki strukturi odvisna od ustrezne prilagoditve industrijske predelave lesa, nadalje pa tudi od novih načinov krojenja lesa ter od ustrezne politike cen, posebno pri listavcih. Ob upoštevanju sečnje na negozdnlh zemljiščih predvidevamo, da bo proizvedenih v letu 1961 od industrijskega lesa najmanj 735.000 m® hlodovine za žago igla.vcev, 215,000 m" celuloznega lesa iglavcev in okoli 165.000 m^ jamskega lesa iglavcev. Te količme zadostujejo za tekoče potrebe industrijskih žag, tovarn celuloze in rudnikov, prav tako pa bo mogoče dopolniti tehnološke rezerve, ki so pogoj za nemoteno poslovanje. 5. Za nadaljnjo krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov, za osnovanje novih gozdov ter za zagotovitev predvidenega obsega seiiije in proizvodnje lesa bi bilo ireba v letu 19SI uporabiti tale sredstva (v milijonih dinarjev): - Struktura 1900 1061 Indeks 1960 1961 Skupno 3,635 4.330 110 100 100 — gojenje gozdov 1.770 1.860 105 49 43 — pospeševanje gozdov i.fles 2.470 132 SI 57 Obstoječi gozdovi 3.430 3.580 104 95 83 — gojenje gozdov L770 1.R60 105 49 43 — poisveievanje gozdov 1.680 1.72D 102 46 40 Novi gozdovi IBS 750 406 5 17 V okviru skupnih sredstev v znesku 4.330 milijonov din bi se v skladu s perspek-livnim razvojem gozdarstva močno povečala sredstva za nove gozdove, to je zsi plantaže .in. gozdne nasade. Tako povečanje je potrebno tudi zato, ker bi se mora) se v tem letu nabaviti večji de) mehanizacije za krčenje gozdov. V ta namen hi se moralo uporabiti najmanj 400 milijonov din. Glede na že dosežena povečanje cen lesa bo treba v ietu 1961 povečati prispevice od sečnje lesa v zasebnih gozdovih. 6. Obseg obnove starih gozdov bi se povečal za okoli i%. V tem okviru pa naj bi se s smotrnejšo razporeditvijo sredstev povečala nega gozdov za 10?ž, druga gojitvena dela, kot so pogozdovanje, melioracije in varstvo gozdov, za medtem k» naj bi se obseg urejanja zmanjša) pod raven leta 1960, kei- so deia v gozdovih gozdniii gospodarstev v glavnem končana. Hkrati z ustrezno sečnjo je treba pri gojitvenih delih pospeševati iglavce. S pogozdovanjem in setvijo jih je ireba že nadalje vnašati v čiste sestoje listavcev ter izvajati ukrepe, da jih ne izpodrine bukev ali ne poškoduje divjad in drugi škodljivci, V tem letu bi ibilo treba dokončati urejanje vseh družbenih gozdov, tudi tistih s katerimi ne gospodarijo gozdna gospodar,stva. Vzporedno s tem je treba v vseii družbenih gozdovih zagotoviti strokovno gospodarjenje. Urejanje zasebnih gozdov je treba pospešiti z uporabo sodobnih pripomočkov in načinov dela. Zaradi racionalnejšega dela in strokovnega gospodarjenja jih je treba obravnavati po večjih ekonom.^kih enotah ne glede na parcele. S pomočjo republiških organov je treba doseči, da se bodo ta dela izvajala tudi v predelih, kjer ni strokovnega kadra, Strokovni kader, ki je doslej opravljal gozdno-vzdrževalna dela, bo potrebno v letu 1961 preusmeriti deloma k sestavljanju m izvajanju programov za osnovanje plantaž in intenzivnih gozdnih nasadov, Pri vseh gozdnih gojitvenih delih je treba osvajali nove načine in metode dela Z uvajanjem mehanizacije in z izboljšanjem strokovne usposobljenosti ter kvalitete dela je treba zmanjäati stroške proizvodnje in povečati produktivnost dela. Sodobnejši načini dela bodo obenem vplivali na izboljšanje življenjske ravni gozdnih delavcev ter jih v večji meri povezovali s skupnimi interesi gozdnogospodarskih organizacij ter vplivali na večjo stalnost delovne sile. 7 2aradl povečanja vlaganj za osnovanje novih gozdov bi se gibal obseg investicij v sedanjih gozdovih v letu 1961 približno na ravni preteklega leta. S smotrnejšo razporeditvijo razpoložljivih sredstev pa bo mogoče tudi s temi sredstvi povečali obiieg del, ki omogočajo hitrejši razvoj gozdarstva. To bo mogofe doseči s povečano nabavo mehanizacije za is^koriščanje gozdov in drugih del v gozdarstvu, S tem bi bilo mogoče n. pv, zmanjšati stroške in povečati graditev ces1; če^ obseg preteklega Jeta. Hkcati z nabavo nove mehanizirane opreme je treba graditi tudi pripadajoča gospodarska poslopja, Logarnice in stanovanja za gozdne delavcc je treba gradili v naseljih ter ustrezna sredstva zagotoviti iz skladov gospodarskih organizacij in is stanovanjskih sidadov. 8. Obseg investicij za osnovanje novih gozdov bi se moral v letu 1.D61 povečali najmanj za štirikrat. Po posameznih namenih bi se izvršila tale dela (v 1960 1961 Indßks Pogozdovanje la'asa 315 330 lOä Pogozdovanje novih površin 113 400 354 Osnovanje plantaž ia intenzivnih goednih nasadov leo 500 313 Od gozdnih površin, ki bodo izkrčene v letu 1961, je treba predvideti za osnovanje plantaž in intenzivnih gozdnih nasadov okoli 1.000 ha, zasaditi pa jili je treba že v tem letu najmanj 500 ha. Vzporedno s tem je treba pripraviti in organizirati delo za naslednja leta. V ta namen je treba že v letu 1961 proučiti tudi metode dela zr krčenje in najustreznejše načine melioracije izkrčenih gozdnih zemljišč. Sredstva za osnovanje plantaž in intenziAmih gozdnih nasadov je treba zagotoviti iz sredstev gozdarstva in od prodaje lesa, ki se bo pridobil s krčenjern gozdov. Razen tega pa naj bi prispevale sredstva tudi zainteresirane gospodarske organizacije, ^o Sovarne celuloze in druga industrijska ptxlj«tt-ja. Hitro rastoče drevesne vrste je treba pospeševati tudi na drugih negozdnih zemljiščih. Možnosti za to so velike, realizirati pa jih bo mogoče samo s skrbno pripravo in na podlagi ekonomskega intere.sa gospodarskih organizacij in zasebnikov. Pogozdovanje krasa je treba izvajati v skladu z dolgoročnim načrtom; obseg pogozdovanja naj bi se povečal v letu 15361 za okoli 5%, V ta namen so vštete tudi površine, ki se bodo pogozdile zaradi varstva cest in drugih objektov pred vetrom in snegom, Posebno pozornost je treba posvetiti negi in varstvu kraških gozdov in gozdnih kultur, Po oceni bi se moglo računati, da bo v letu 1961 opuäcenih v hribovskih in podobnih predelih okoli 400 ha kmetijskih povrSin, ki jih je treba izkoristiti predvsem za sflO\-anje novih go^dol^ LjudsKi odbori bi ta proces morali zasledovati ter skrbeti, da bodo take površine čimprej pogozdene. 3. Na podlagi smernic tega plana bi bilo treba zmanjšati sečnjo v zasebnih gozdovih že v tem letu za okoli 200.000 m'. To zmanjšanje bo treba doseči v prvi vrsti v močno oslabljenih in degradiranih gozdovih ter v ta namen napraviti ustrezne uiirepe za omejevanje sečnje. 10. Za uspešnejši razvoj gozdarstva bo treba že v letu 1961 okrepiti gozdarsko službo na občinah. Posebno skrb ho treba posvetiti tudi organizaciji gozdarske službe pi-1 zadrugah. Te naj bi v sodelovanju z drugimi socialističnimi organizacijami prehajale na strokovno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi na večjih gozdnih kompleksih, itar bi bilo mogoče pospešiti z večjo uporabo mehanizacije. 11. Okrajne gozdarske službe bodo v tem letu dobivale vse bolj pomen inšpekcije ter se bodo financirale v celoti iz okrajnih proračunov. Za financiranje javne gozdarske službe pri o'bänah .bodo v akt^ivnih gozdnih predelih na razpolago sredstva, ki jih plačujejo zasebniki od sečnje gozdov. V drugih predelih pa bi bilo treba, da se zagotovi minimalni obseg gajanja tn pospeševanja zasebniih gozdov, finanskali tO' službo iz -občinskih proračunov. 12. Za uspešno izvrševanje nalog tega plana je treba še hitreje usposabljati gozdarski strokovni kader, posebno gozdne delavce kot osnovne proizvajalce. Zato, da bo dosežena tudi pričakovana kvaliteta dei, je treba pritegniti k izvedbi nalog tudi gozdarske znanstvene zavode. 13. Za smotrnejšo gozdno proizvodnjo in racionalnejšo predelavo lesa je treba posebno zaradi povečane sečnje gozdov in zaradi uvajanja intenzivne proizvodnje lesa doseči boljšo povezavo med proizvajalci in potrošnii!! lesa ter jo utrjevati z dolgoročninn. povezovanjem skupnih interesov. 14. Zaradi spremenjenega načina sečnje gozdov v letu 1961, .ie treba primerno spremeniti tudi evidenco o gozdni proizvodnji. Evidonco bo treba urediti tako, da bo posebej prikazovala sečnjo in gozdno proizvodnjo v osnovnih gozdovih, posebej pa na krčevinah in na negozdnih zemljiščih. Gozdni skladi 1, V okrajne gozdne sklade se stekajo tale sredstva; — od družbenih gozdov del cene stoječega lesa, dej dohodkov od postran.skih gozdnih proizvodov in del dohodkov od plačanih gozdnih äkod; — od zasebnih gozdov del prispevka od sečnje lesti v teh gozc3ovih. V posamezne okrajne gozdne sklade se vplačujejo sredstva po prejšnjem odsiavku v tehle najmanjših odstotkih: Od družbenih Od zasebnih gozdov gozdov Celje 45 35 Gorica 4ö ^ Koper 45 — Kranj 45 25 Ljubljana 45 25 Maiibor 45 35 Murska Sobota 15 — Novo mesto 35 — Okrajni ljudski odbori lahko z okrajnim družbenim palnom zvišajo odstotke, določene v prejšnjem odstavkUj za največ 15% od osnove. 2. V gozdni sklad LR Slovenije vplačujejo vsi okrajni gozdni skladi prispevek v višini 30% od svojih celotnih dohodkov iz prejšnje točke, razen gozdnih skladov v okrajih Gorica, Koper, Murska Sobota in Novo mesto, ki ne plačajo prispevka 1'epubliškemu skladu. 3. IsvrSni svest RLS je pooblaščen, da uskladi določila v 1, in 2. točki, če bi ta ne bila v skladu z morebitnimi poznejšimi zveznimi predpisi. GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR (Nadaljevan je) 1 peritecij -a iii zäpiio mehmno plodišČe: D kaierem se razvijajo askusi pero -čsa s 1. gl. čep! 2. lopatasta oe^lo na. splavih perčtka -e ž = l^tomca. -e ž ItUcs (pn sernenju) peselt -skft m delci hribine od 2 do 0,02 milimetra premera; živi = svig, sipa peskanje -a s posipanje iseiriljišč z ap-nenčepim paskom za razkiiOD&nje ffl peskafi -ajn p«skol6vec -vca m priprana za prestrezanje peska pestič -iča ui ženški spolni lisi cveia pesio^ "a s gluna, skozi kntpro gre os pn' kolesu p^ia -ež: ~ pci čbližu (na zadnjem delu) picetuni -a m. območje, kjer po naravi preoladuje smreka pikapolonica -e ž: dvopikČELsta ^ Adfilia bipunctata L; sedtneropfkčasia ^ Coc-cinella soptenipiinriaia L. irikiraoje -a s: ~ sejnrik ali sejiient v drevesnici presajanje piki rati -am presajati piknidij -a m zaprlo trosoono plodište, o katerem se razotj/ijo konidiji piknja -e; Ž ianko mesto na sianični steni, skozi katero prehajnjo snooi piknospora -e ž nespolna spora, ki se rflz- Dija D piknidiju. pilot -a ra priostren kol, hlod. ki se za.-bije I? tla piloten -tna -o; čevelj okao na konici pilota piootäa -a. m slrojilo, izdelano iz odpadkov Mlfitne luiine pirav -a -o: ~ Jes irhel les pirayost -i ž; ^ lesA (tudi oisis gnilobe pri bukvi) pisaaec -nca m: m t avl j iti cast i ~ Thajia- simus formicarius L. pisar -rja m gl lubadar! pfSkav -o -tr = žrviv -a -o pižmovka -e ž Arvict/la paludicoiia am-piiibus- plamenast -a- ~ teksiuia (risba) lesa; jedrn (pri biikvi) plani ca -e i manjša pooršina brez dreoja (o gora kj planirnctcr -tra m; poilänii ~ pripraoa (insirumeTit) zä merjenje pooršin. na kartah planjua -c z pašnik v gorah, gozd v gora Ji planja -e i = planjava -e ž večje pour^ šine brez drevja plänka -e z debela deska plankačft -ft Ž = pleukaca -e ž teharska sekira na dolgem toporišču plankanje -a s-plankafi -am obtjaii, paziti planke pUiik tim&ž. ograja iz desk; ploi planson -a m na doeh straneh paralelno (dz poredna) ob tesan les plast -i ž: ^ zemlje; ~ &ieljß plastifieirafi -ani: ^ les^ lesna vläkaa plastnica -e ž = izoliipsa -e ž plašč -a m: semenskt gl, ariliisf plat -i ž po dolfiem prefrZa^i hlod platäna -e z roti PlatauusL. platenica -e S = platanita -e ž hlod plateniČar -rja m kdor pripraolja hlode za nn žago platič -fea m palutek platičiti -ijn platišče -a s zunanji obod kolesa (pri vozitj platiti -im; ~ les »la dvoje kla/i platnica -C ž = bocnica -e ž s/ransfca Jesta plavba -e ž = plavlj&nje -a s: ~ lesa plaveč -vca, m = pHvai -rja, m plnven -vua -o; ~L lds = plavina -e, i plavljen -a -o: ~ les (naveza-n) plavniea -e ž = plovnica -e ž vodna drra, n2a plaVTiik -a m sintga (ka/ialj. po kateri pläDijo les pldz -H m plazina -e f. svet, koder drsijo p/azoDi platišče -a a—plazävje -a s soet s zoni plekfenhfm -a m nepravo tkiao plemenit -a -o: ^ drevje drevje s ple-menidm lesom pleiijati -ami polno obrotlHi plenjäv -aviL -o.; iivy plen ja vosi -i ž plfsPbn -sni ž: ~ na lesa; - sfve dug-ld-zijEs poDzroČa jo zä^ecl. glivica hotry-Hsi douglaKii Tiiheuf^ plesttina -l» ž kar je pleaniao plesiiiti 'im ali plesiieÜ -im plesniv -a -o; ~ le^ plesmvosl -i ž plesuoba -e Ž -ei ž /flSfi. golina, golično^ w gozdu pje+enica -e. z = zaplet -eti\ »n = si>li't -ela irt s^jfe^ena oni oDälna napnma proti hudournikom pleterje -a s iz Sibjä, proija ^plei&ns. ograja, S^SHÖ plevel -a. m; göjdjü ~ nezaželeno rastje TI goztlner^ mladju plezalka ž, trmož.: irlezELlkü kiampe^i. dereze plezina -e ž = zlejwk -pika bi huniozni peščenjak, ki o.^ebuje iudi železo, gline, kalij. Apno, fosforne kisline itd. (najDeč o tleh x malo apna) pUtev -tra -o; ~ a. tla plitka -e i ali, sajka. -o ž plitoa ladja (čoln) iz mehkega lesa s ploskim dnom, za prevoz po rekah plod. -a: m: gözdcLeg'a drčvja plwleii, -dna -rj; ^ a. tla rodouiina tla ploh -oba mi debela deska (nad 4cni) ploskev -kvp, z: vzorfinaj primer j äliin ra?.isko'Välnai poskusna plošča -e; ž; ~ e i? Icsviiib otlptidkov; ve-zone ~e, ~e iz lesnih od- piädkov; ifenie ~ itd, plot -ai ra ill -I'l lesena ograja desk, le- teo. oej, protj^i. šibjei plotec -tea tn plotje -a s plotuica -e i plutni kol iili deska plovec -vca m = lehnjak -a jn porozen kamen (za glajenje lexa) plövje -a, s alL plävje' -a & o^/aiiti. ki jih napSaoi noda ob bregooih, ko odteče pluta -C K plutoviTia -e ž = ]>rol)k.oYiiia, -t^ i pobočje -a s = rčl)or. ves, biP?. bi'räiaa pobrüncan -n -o: ~ a poL z brunci nadelane pot na močoirnih tleh pobrÜRcati -am poč -I ž = poka -e / = ijoklina -e. z gl. razpokal počrneiost -i ~ sprememba barve o /es« počnieti -ini; lespočrni pod ixSda in; lesen Iždijski parketni slepi po<)ajaten -liia -a: ~ a naprava; ~ i valji (pri jarineniku) podajÄlivik -a m = podajalo' -a s podajanje -a s podajati -am podbeliti -im: ~ drevo olupiti pas lubja na dreveau (da posuši) pöddel poddela ni prednji, sadnji del ijoza jMideskati -äiu z deskami obiti podgobje -a gl. micelij/ podiranje -a. s^: ~ lesa, drevja (sikanje) podirati -ani: ~ drevje podjannljen -a. -ot ^ o drevo zamorjeno, potlačeno, zadušeno dreuo (položaj dreoesa u gozdu a smislu biološke klasifikacije) podjed -eda nij gl, ogrc! podkapnik -a m gl. kapnik! podkUda -ei ž lega pod hlodi podklestiti -jm; drc-vo ~ oklestUi drevesu spodnje oeje püiHäffa -e ž: tal mniična kamenina, matični substrat podlesek -ska m Miiscardiniis avellaiia-riuä L. podlesje -a s = ]>o(lrtist -f Z pwliiven -vtia -o; ~o kolo kolo. ki ga Doda oblioa (žene) od spadaj; iudi pod-lirmjak -a in podložen -£na -o: ^ i nöz noi na aekal-nem ■•jtrojn kot podlaga pri sekanju celuloznega lesa ali žamanju (robljanceo) u sekanice podjuostnik -a: nr mostni atebei podiiariti -im odelooaii dna o $ode podnai-stvo -a s IMKinebjii -a a = kitina -e i podiičta -e ž podkura -a S pödaica -e i 1. deska za pod; 2. ~ köpt radialno položena polena za podlago oglarski kopi pödiiö -a s d)ia reSeia pwioddclck -Ikii m — odsök -seka lu: pizdui ~ podöljü -a. s niŽHoje podor -dm: ^ tfrrena,; ^ ^emeljaikih pla-s.ii p(wlras)ek -q m /jocJj-bs/o drepje fnasprot- je.' iiädrßsfo dreuje) potlrasi -1 ä = podrast m podrä-st&k -tka Di = podi'äsca. -e ž = pcd-rastjc -a. s področje -a, s: gorzdjitig-o&poda.rs.koi ~ ie-riiorintno in gospodarsko 'zaokrožena celota (iudi območje) podrtica -u ž od oefm ali anegu podrto dreDO podrtiiia -f ž f)f/ viharju podrlo drenje pcdrtje -a s skupina podrtega, drevja podsad -dela m: ~ dtevja podsadite.v -tve ž = podsadnja -a v. saci-Tija sudik pod siarej^im. dreojem, pod Seal o jem podsaditi -ioll ^ drerje pödaejäti -ejein: ~ pod držvjeiiL pod sestojem podsekati -airi: „ drevD (pri podiranju) podsetev -(ve ž podsipati -ajn pcdsjpjiica 5 = i:asipnica. -e ž jama za spraDljarije pridelkov čez zimo podslapje -a & üakooäni del. hudourniške siriige pod pregrado "i" podstojen -jua, o = poda'iiscl -sla. -o: drevjcr nizko dreoje, rasioČe pod oisokirn. podtakniti -dkjieutir ogenj podtalen -Ina -o': a voda ooda, ki napolnjuje vne prosior^ o tleh do cloloče- fiP niŠijie podtalnica -e ž talna voda podzol -a m tla z izrazitim talnim profilom, kjer je zakisard humozni liorizoni ločen s pepeln»tosi.mm A^ horizontom od tipičnega B horizonta, d katerem se kopičijo izprani humaii iti seskuioksidi podzoliran -n. -O': ~ a i-jfiva -tla tla, v ka-ierih je opaziti izpiranje, vendar eluvi-ülni in iluuialni horizont nista izrazita podžigati -iiTiii ~ di-eyö (prt podiranju) pogäcicB -e i; kozja, ~ gl. hrogooita! poganjek -n jka in enoletna ' mladika na rlreosii pogorje -a s pogorišče -a s: ~ v gözdii pogo7ditev -tve 7. pogozditi -im z&iejsil ali zasaditi gozä pogozdovaoje -a s. pogozdovati -lijem pliigrad -a Jii. oder ob sieni za ležišče pogcasttfi -am = pogi-asiti -im oglarsko k'opo pokriti 2 oejami pojata -e ž koliba iz desk poka -e z gl. poč! pokati -aia; les poka T pokaKOvflleii -Ina -o = ka^ale.ii -liia -O'; ^ a obrestna vrierfl, poklfisft -i £ odsekana oeja pokleŠL-je -a odsekane veje pokoletljc -n s, bolje: rod gL generacija! pokro-veii -vna -t>: ~ a vrednost (glede Uii rastline) pokrovka -e ž: lirßsfeiva ~ zgornje krilo pokrovnost -i ž zmožnost r/tiitlin za pokrivanje tal (nekatere lastUne pora-ite-ja tl/i bolj na j^osto, druge manj) polšiati -am z latami obdati polcelulÖ7,a -e S izdelek, pridobljen pri milejši obdelaoi lesa s kemikalijami (nurooina za korton in papiriio embalažo) poLčetrtak -a m = polčetrtdca -e ž žagan len s pravokotnim prerezom, v katerem je ena stranica za polovico olja od druge (polmoral) poleden -dna -o: ™ a döbn obdobje po ledeni dobi poledica -e i poledenela ila poileganja -a ~ klic poozroca ga. zeje-dauska glioica Fusarium ^pp.. Rhizog-ioni.a šolani Kün., Boiryti,'! cinerea Pers. polegati -am poleiiWavft Ž = pölosr6dek -dka m, gl. osredek! poleno -m s- poleteil -tna -o: ISs = pozni (jesenski) les polh -n, m Glisi g-lis. L. poliedrija ž Dirnsno obolenje gosenic polifag -a -o<: ~ oa-gamzem. organizem, ki se hrani na veČ rasilinskih ali žiualskih vrstah poligon -a 311, mnogokoinik poUran -n -o: ^ les pülirati -am = yjolitirati -am gl. loiČiH! politaira ž löse • politika -Ef Ž: gcwclär5.ka gözdii'og-osjjo'- därska ~ polizdelek -Ikn m pölje -a s.; ^ v tlie.vesiiicfih leka t pöUesk -leska m: les s pöllfcskoni fes K manjšim leskom) po I JI -a -ö: ~ j, jiieief cel meter polaileii -lua -o: ~ i sestoj poltiilo -a. s srechtDO za polnjenje ieko-fin alt plasličnili mas (n. pr. hsna mnk» p pladlčni &nooi) paliiojanneiiik -a m. gl jarmenih! t polnolesen -sna -o; - o deblc gt. stegni en! polöjii. -üina in: od vetra, suega jioltmuja -ei ž palomljmio dreoje poloniljenec -n™ m poloriJjeDka i polöniea -e ž: sedmeroipikča-sta gl, pii;tipoi6nica! polsenČen: -čiia -o: ^ a dr&vö glede snei- lohe manj ^a/i/eoTio cireoo poUi d -a. -o: - 16s poliitek -tka in padolgem po sredi pre- f.agan les, gl. plat! polža -e ž = polznica -e är 1. drču za les; 2. pri vo7il polzajedavcc -v^ca m me7apariizit. hemi-parazit jsohek -zka -o: -o deblc (ko je obeljeno) polzenje -a s: ^ lal polzeti -ftn polzisče -a s pamesan -a -o: ..o drevje dienje raznih vrst poinešanosi -i ?. pomladanski -a -o: les xgodnji les pomladek -d k a gozdjii ~ poiidaditi -ftn: göxtl pomladitev ž pomlajanje -a s. pOrtilajeji -ena -oi: jjo-vršina liomlajevftlen -Ina -o: ^-a däba ponazoritev -tve ž: grafična številčna ~ ponazDnti -jm pondirati -ani. iipoSit^vati jxitidus. (icžol Vdlikosit) vzorca (n. pr. število ali Icüikj maso drevM, jKivrSUio itd.) jvottdus -a ITI poogleiieti -ira: les ptogitiii poogljevanje -as: ^ lesi kuhanje ogljs popasti -ptis'em; ~ nilfidje popek -pka ni kratka tvorhä debla., ii katere se ra^tvije h^tna ali coeina mU'i-cltka: speri - sArifVo zftsnova paganjkii, dokler ne ofizeiie poplaven, -vna -a: ozemlje inundacij- xko nicmlje poplet -eta. m iz šibjn spletena naprai>i\ y.ti iitrditeo zemljišč poprli -a m: ], voSČena prevleka vn lisl^ ju; 2. SDČ/ni pora -e ž drobna luknjicu, n, pr. režij na lisin po-i'äjkelj -kija ni ^ ponijtolj -tija m porajkljati -ara = poinjtJjfiii -am s jjo- rajkljerrt pove?.!) ti, gl. rajkelj! po'räsf -äs-ta in; jrösdni porasti -räs.iem popäsije -a s' poravnälnik -am poravnalni skobeljni stroj'ftudi zffi updlwoänja in žlebljenjc) poravnati -am zložUi (les, drna) "i" pörfiklo -a s = izvör -cira m: ~ semena prooenieMca semena porezati -režem: veje poi'özen -KMa -O: ^ les. poroznost -i ž: ~ tal prostornina aseh par o določeni prostornini tal. izražena D odstotkih po-nin^elj -Ijn. iti odrezek od hloda poni van -a -o; di'evj& poruvati -rrtjein posäd -ad.a m. = posada -e ž sku,pina de- laaceo, ki dela ci eni izmeni posejati -sejem posčk -eka m: t. = sžcjija -e ž: kontni 2. množina lesa, določena 7.a see-njo poseka -e Ž posekana'ponrsina o gozdu posekati -a-m.: drevo ~ posevek -vTca m: v dre.ve5Dici; v gozdu posivel -ela -o: - lds posiveti -sivim: les. posivi poskusen -sna -O: ~fL ploskev, fil. p/o-.skeo! r-o drevD drevo za gojünme iti tehnološke poskuse po^mojkp. piwrndjk ž 7nii02. kraike sani, s kaiennii olačijo hloda s Itriboo posneli -t-aameiu: - bruaiti iglo (iglico), lusko, snet pasotlarsH-o -a s ixdeloi>iii>je ledene po^ mtle pcsdncen -čna -o: (!rev6, les dreoo zasukane casft o smeri xoncnega hoda jjüspi'ä-veil -vna. -o: -n. ali kftiična sečnja. gl. sečiijn! Ijcspravilo -a s pospiryva -e i: na poseki jios^at -i i pas gozda postopen -pnil -O: sečnja,, gl nečiija! postranski -a, -o; gözdiii pridelek (vtti gmdni pridelki razen lesa) t pošet -a m pravilno: piišpt -eta in z/ož- Ijjioo ieüCTo merilo poševen -viia -o: letvarita, posebne aruie gajbicA na sadje poškodba -e it: ~ clrevjti {ad TnrHxä, vetra. -<>uegii, živali, plinoo) potakniti -riknem: ~ želod, kos ianj v /emljtv p&tÄknjenec -iica m = kljilčec -Scfi. m, /atiC m odre^ek odganjkoD zu sa- jenje patek -t'ka m: ~ jjtirtiSčuiija lesn potonjenec -rca m hlod, ki pri plaolje- iijtt potone pove/, -CKU. m aJi povexek -zka. m; — sili. palic buifirn Šib: palic poviren -nia -o: področje, gl. perimeter! povirje -a j^i povlak -a m = povlaka -e ž talna drie po'vprficen -&ia -i>: ~a stnrrsst dr&vesi povi'hnjictt -e ž pourhnja kožica, epidermis püvi-sinskL -a -o: ~a üljdeläca Icsä; -a l azjiöka na Ičs» pozeba -e ž; - bfslja. cvetja pozebh'iLfl -e ž pö/eu -zna -o: les, gl. poleien! „a KinrKi'il požar -a m: 1. ((O^dni podlalni. talni. debelni. vršni 2. = podganica -f 7. gl. not>init! pAv^rcH -rna -O: pas. požarisčo -a; S' = po'g-uirišcu -a s požig - am. ^ tvavt vejevja^ hibja poiigalen -Ina -O' poizigälniski -a -o požigalništvo -a s pridobivanje poljedelske zemlje s požiganjem go'zda požfgnti -ami: ~ g'ozd požiralnik -a in = potnikalnik -a m odprtina o zemlji, ki požira vodo požlafihiiti -iin: les poplemenliiti les požlahfnjenje -a s prag -äga rn; 1, nizfca pregrada o oodiiih strugah: 1.. J.eleKniškj ^ pragnr -rja iii delavec, ki izdeluje železniške prage prügöstd -ai nu — prales -lesa ni pragozden -dua -a: drevj&. ses.toj prakainenina -e ž = prodomina. -e ž pralcs -lesa. m: gl. pragozd! praprot -i / prapmtnice -U: ž mnoz. dnižina Polypo- diacfra«' prarastlina -ts x = alga -k ž praskač -a m = aadirät -a m = str^šč -a m; dro-vesnt ~ m zaznamondnje dreoja prašnik -a. in moški cneini lisf pratvorivo -a s = protoplazma -e ž pravica -& ž: serviLiitna - = služnostna ^ do paše, less Ud praznina -a ž = prajznoia -er ?,: ~ v goz,-dii majhen neporase! prosiar, luknja d gozdu, o sesioju. v sklepu prebii-Blen -Ina -o: sečnja; ~ irozd gozd, ki ga izkoriščamo s prcbtralno sečnja prebiranje -a 5. pi-ebirati -aan preborealen -Ina doba. doba po le- deni dobi, D kateri je onnoie zrasel gozd pi-ecep -epa m: cepUi v ~ prečen -čna -O': ~i tram = precnik -a m;, piečnjak -a m; prtre?, (debla) predaLčcii -ena -«: „a lesna konstrukcija; -i nosilec; -a jncLoda za določanje eiata p.redalČje -a s vrsia konstrukcije pi t s/oöf/i iVi drugih sfaobah Lilt t r ti ^ a lesna Proizvaja in nudi: I I POSTA:NAZARJE TELEGRAM: LIN NAZARJE 2AGAN LES IGLAVCEV IN LISTAVCEV, LADIJSKI POD, galanterijske IZDELKE. IZDELUJE KAKOVOSTNO STAVBNO POHIŠTVO (OKNA IN VRATA) PO JUS ALI PO POSEBNEM NAROČILU TER ZABOJE ZA DOMAČI TRG IN ZA IZVOZ. - PRIPOROČA SE ZA NAROČILA! Poslovna zveza za gozdno iti lesno gospodarstvo KRANJ preide s 1. aprilom v likvidacijo Vse funkcije, ki jih je doslej opravljala poslovna zveza, prevzamejo kmetijske zadruge. Nove in ekonomsko ojačane zadruge (od 48 zmanjšano na 10) opravljajo vsa gozdnogojitvena delarj skrbijo za varstvo gozdov, za vdrževanje in novogradnjo gozdnih komunikacij ter prodajajo vse gozdne Sortimente Gozdno gospodarstvo POSTOJA'A kAi Telefon: h. c. 17 z naslednjimi ekonomskimi enotami; Direkcija Gozdnega gospodarstva Pošto j na, ter z gozdnimi obrati: POSTOJNA o SEŽANA BUKOVJE o KNEŽAK CERKNICA o ILIRSKA BISTRICA SNEŽNIK o obrat za gradnje obrat .^a mefaanizacijo obrat za. transport in mehanična delavnica opravlj.ajo pogozdovanje, nego, urejanje in izkoriščanje gozdov. Gradijo gozdne ceste in prevažajo s kamio-ni za lastne potrebe in javni promet'. Prodajamo gozdne Sortimente po najnižji cenil Gozdno gospodarstvo CELJE CELJE, Ljubljanska 13 Tel. 20-56, 20-55 opravlja s svojimi gozdnimi obrati vsa gojitvena in varstvena dela, prevaža les lastne proizvodnje pogozduje, vrši vsa opravila pri izkoriščanju gozdov, v sektorju splošnega ljudskega premoženja. Ureja gozdove v SLP in v zasebnem sektorju lastništva Gozdno gospodarstvo Nazarje s svojimi obrati: LUCE GORNJI GRAD ^^ ■ NAZAÜJE in sostawj opravlja vse storit-ve pri vzgoji, negij vai-stvu, izkoriščanju gozdov in gradnji gozdnih prometnic. Vsem poslovnim krogom nudimo kakovostne gozdne Sortimente po ustreznih dnevnih cenah Lesnoindustrijsko podjetje BLED Izdelki: žagani les smieke in jeLke — resonančni — avionski les — vezane plošče za gradbeništvo — ladijski pod — opaži vseh vrst — stropne in stenske obloge — lamelirana gladka vrata — strešne konstrukcije — panel plošče — sredice — športni motorni čolni — lesna volna — lesne vi-vi ~ lesna moka — lesna ambalaža vseh vrst — čebelni panji TELEFON: 337, 381, 37S GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA MARIBOR, Tyrseva 15 fibjavlja. da je z 31, mavcem 1961 prenehala poslovati. Maloprodajno skladišče lesa v Slovenski Bistrici je prevzela kmetijska zadruga v slovenski bistrici skladišče v Mariboru na dröbno lin na debelo, Einspilerjeva ulica, tel. 31-14 pa Obrtuo podjetje Žaga in inltn Pekre pri iviariboru. Gozdarsko operativo v nedržavnem sektorju z odkupom in prodajo lesa smo prenesli na podriKne kmetijske zadruge. ~ Zahvaljujemo se vsem poslovnim in stanovskim organizacijam za sodelovanje ter priporočamo naše naslednike! izfliio oiSDiioarstvo on s svojimi gozdnimi obrati IDRIJA CENI VRH PODMEJA TRNOVO TOLMIN BOVEC SOCA proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih soetimentov LESNA INDUSTRIJA SKOFJA LOKA Jelovica Proizvajamo ; VRATA OKNA FURNIR vezane in panelne plosce gradbene plosce ..jugolit« k GoEdno gospodarstvo BLED dobavlja najboljši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kakovost smrekovega in macesnovega lesa pa dobavlja za najfinejšo lesnopredelovalno industrijo: za proizvodnjo glasbil, čolnov, ladijske opreme, športnega orodja, avion o v, furnirjev, luščenega furnirja za ambalažo i, dr. Po naročilu kroji dolžinski les za jambore, pilote, drogove i. di". Prevaža z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca ali do železnice. — Vse Sortimente prodaja po dnevnih veljavnih cenah. GOZDNO GOSPODARSTVO TYRSEVA cesta 15 Telet h. c. 27-54, 26-17. 31-02 H svojiaii obrali: ruse lovrenc n. pohorju oplotnica SLOV. BISTRICA Oiiravija vsa gojitvena del», izkorišča gozdove SLP ter s svojo mehanizacijo izvaja vsa gozdno gradbena dela MARIBOR Gozdno gospodarstvo Ljubljana i.ikozakjeva ul. 13 ~ tel. so-iai s svojimi gozdnimi obrati: BISTRA TRBOVLJE škofljica ravnik LITIJA KAMNIK PROIZVAJA IN PRODAJA VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV Koroško gozdarsko podjetjo Slovenj Gradec POSTNI PREDAL 23 TELEFON 10 s svojimi petimi obrati v Črni in Ravnah na Koroškem, Radljah ob Dravi, MisUnJu in Slovenjem Gradcu ter dvema kmetijskima obratoma v Radljah ob Dravi in Slovenjem Gradcu pogozduje, gojij neguje, ureja in izkorišča gozdove v lastni režiji, prodaja les ter druge gozdne proizvode, prideluje in prodaja proizvode poljedelstva, živinoreje, sadjarstva ter predeluje vse vrste kmetijskih proizvodov, ima svoj projektivni biro in opravlja gradbena dela v lastni režiji za potrebe gozdarstva in kmetijstva Zprnjesavinjska Kmetijska zadruga MOZIRJE proizvaja vse vrste gozdinih sorti men tov. Opravlja sledeče dejavnosti: gojenje gozdov^ varstvo gozdov, izkoriščanje gozdov dreves-nicie, vzdrževanje gozdnih komunikacij) novogradnje in rekonstrukcije gozdnih cest ter javno gozdarsko službo, Obračajte se s svojimi naroiili na nasi Gozdarska poslovna zveza PTUJ z območnimi kmetijskimi zadrugami skrbi za sodobno gozdno pro' izvodnja 21asti pospešuje in uvaja proizvodnjo hitro rastočih drevesnih vrst. — S kmetijskimi zadrugami odkupuje vse gozdne Sortimente ter oskrbuje lesno predelovalno industrijo in druge potrošnike z lesom, - Vsem kupcem se toplo priporočamo! Gozdno gospodarstvo BREŽICE s svojimi obraU; BREŽICE, PiSECE, PLANINA, SEVNICA, MOKRONOG, KOSTAJJJEVICA in obratom za transport in mehanizacijo ter gradbenim obratom opravlja gozd nogo j it vena dela, eks-ploatacijo gozdov, plantažno gojenje lesa, prevoz in spravilo ter gradnje v gozdarstvu. MELIORACIJA GRMIŠC ZA PREMENO V EKONOMSKE GOZDOVE V GORNJEGRAJSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Ing. Anton Knez (Celje) Rastoče potrebe po lesu nalagajo gozdnemu gospodarstvu dolžnost, da povečuje gozdno proizvodnjo v ekonomskih gozdovih, da osvaja za gozdno proizvodnjo nova zemljišča, da oslabljene in degradirane gozdove meliorira, uvaja plantažno proizvodnjo lesa itd. Naloga osvajanja novih površin za gozdno proizvodnjo izhaja iz naäega gospodarskega razvoja, ki nižinske gozdove na relativnih gozdnih tleh postopoma prepušča kmetijski proizvodnji ali plantažni proizvodnji lesaj gozdni proizvodnji pa odstopa tista kmetijska zemljišča v alpskih predelih, ki jih sedanji lastniki postopoma zapuščajo, ker se selijo v dolino. Ker smo šele na začetku tega pojava, je sedaj že težko oceniti, kakäne in kolikšne površine bo gozdarstvo lahko na ta način prevzelo in privedlo gozdni proizvodnji. V prvi stopnji tega procesa pa so gozdarstvu za osvajanje novih zemljišč že na razpolago tiste površine, ki so bile doslej izkoriščane za kmetijsko proizvodnjo, pa jih je zaradi novih proizvodnih razmer kmetijstvo že opustilo, ali pa jih šele opušča To so na območju Zgornje savinjske doline {gornjegrajsko gozdnogospodarsko območje) g r m i š č a in n o v i n e, ki sedaj ne služijo niti kmetijski — niti gozdni proizvodnji. Prizadeta zemljišča so obrasla z grmovnato vegetacijo, ki je povsem neproduktivna. No vine in grmišča v katastru niso kategorizirana kot gozdovi, temveč kot poljedelska zemljišča in kot pašniki. Ker so v zasebni lastnini, m imelo gozdarstvo pravne podlage za njihovo premeno v ekonomske gozdove. Zaradi tega je bilo najprej potrebno izvršiti v katastru spremembo kulture, jih vpisati kot gozdove in nato na podlagi predpisov zakona o gozdovih začeti z njihovo pogozditvijo (premeno). Omenjeno delo je bilo izvršeno v zadnjih dveh letih, V skladu z veljavnimi predpisi je strokovna komisija pristojnega ljudskega odbora razmejila gozdove od kmetijskih zemljišč. V strokovni komisiji so sodelovali tudi agronomi, da bi bili tako pn razmejitvi upoštevani tudi objektivni in realni interesi kmetijstva. Vse tehnično delo pri razmejitvah je opravila sekdja za urejanje gozdov Gozdnega gospodarstva Celje. Ob upoštevanju ekoloških činiteljev in objektivnih potreb kmetijske proizvodnje je kontisija za vsak posamezni primer odločila, ali naj prizadeta grmišČa in novine v bodoče rabijo gozdni ali kmetijski proizvodnji. Komisija je do konca preteklega leta odločila, naj se spremeni v gozdove ok. 1100 ha grmiŠČ in novin, ker le-te kmetijstvu niso več potrebne ali pa so postale zanj oziroma za kmetijsko proizvodnjo nerentabilne in neustrezne. Pristojni občinski ljudski odbor je izdal odločbo o spremembi kulture za ta grmišča in novine v gozdove. Istočasno je predpisal njihovo pogozditev, S to akcijo je gozdarstvo formalno osvojilo za gozdno proizvodnjo ok. IIOO ha novih gozdnih zemljišč, ki se morajo po predpisih gospodarskega načrta za obdobje 1961/64 spremeniti v ekonomske gozdove. Opisana akcija je za gozdno gospodarstvo komune Mozirje in celjskega okraja gospodarsko izredno važna in pomembna V času, ko je gozdarstvo začelo z dopolnilno proizvodnjo industrijskega lesa s plantažnim pridelovanjem lesa, je .osvajanje 1100 ha novih zemljišč za gozdno proizvodnjo vsaj enakovredno uvajanju plantažne produkcije. S premeno grmišč in novin v ekonomske gozdove bodo doseženi sledeči ekonomski cilji: — na neproduktivnih zemljiščih, ki so bila za kmetijsko in gozdno proi;(:vod-njo praktično nepomembna, ki so bila torej neproduktivna, bo mogoče osnovati ekonomske gozdove; — ti ekonomski gozdovi bodo zelo produktivni, ker poraščajo novine in grmišča silikatna, globoka, humozna sveža do vlažna tla, ki so za gozdno proizvodnjo zelo plodna in donosna; — ekološki čini tel ji novin in grmišč ustvarjajo optimalne biološke in ekonomske pogoje za proizvodnjo deficitnih iglavcev, predvsem smreke; novine in grmišča poraščajo rastišča povprečno 11. bonitete, ki letno lahko proizvedejo 10 do 12m^ smrekovega ali jelovega lesa; po dovršeni premeni in aktivizaciji novin in grmišč lahko pričakujemo na novo osvojenih zemljiščih letno proizvodnjo 10.000 do 12.000_m^ predvsem smrekovega lesa, kar bo pomemben čini-telj v lesni bilanci gornjegrajskega gozdnogospodarskega območja. Melioracija grmišč v ekonomske gozdove mora torej postati gospodarsko bol] upoštevana kot doslej. Skupaj z introdukcijo bukovih gozdov predstavlja učinkovit ukrep za povečanje proizvodnje iglavcev. Osnovna naloga gozdarstva celjskega okraja v bodočih petih letih je torej premena 1100 ha novin in grmišč v Zgornji savinjski dolini v ekonomske gozdove ter razmejitev gozdov od kmetijskih zemljišč še v preostalih alpskih in predalpskih območjih okraja. Nastanek gimišč Novine in grmišča so se razvila na zelo razgibanem svetu alpskega in pred-alpslcega gorovja, in to v glavnem na silikatni geološki podlagi, na nižjih in srednjegorskih legah, največ do 1200 m visoko. Obsegajo pravUoma zmerno nagnjena pobočja, najdemo pa jih izjemoma tudi na strmem svetu. Poraščajo manjše pa tudi večje komplekse sredi strnjenih gozdov. Tlo je povečini srednje globoko in globoko, vlažno ali sveže, humozno in zelo plodno. Ker služijo novine dopolnilni kmetijski proizvodnji, je razumljivo, da so bila svoječasno izbrana za ta namen najplodnejša gozdna tla. Imovine in grmišča so nastala v glavnem na dva načina. a) Z opuščanjem pašnikov, košenic in travnikov so nastala grmišča v glavnem na sledeči način: Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer, ki so prizadele višir\ske kmetije, alpski kmetje iže ok. 60 let ne morejo preprečiti preraščanja pašnikov, travnikov in koženic v grmišča. Gospodarske razmere višmskih kmetij so se spremenile zaradi pomanjkanja in podražitve delovne sile, opuščanja patriarhalnega načina življenja, povečanja cen lesa, manjše rentabilnosti živinoreje, zaradi želje za boljšim življenjem, ki povzroča .selitev predvsem nrdajših ljudi v dolino itd. Za čiščenje grmišč je začelo primanjkovati delovne sile že pred ok, 60 leti ali pa je le-ta postala predraga. Zato upada obseg čiščenja grmišč že od konca preteklega stoletja. Grmišča osvajajo velike površine pašnikov, travnikov in košenic in jih postopoma izločajo iz kmetijske proizvodnja. Na začetku nudijo redkejša grmišča še nekaj paše, ko pa se popolnoma zarastejo in sti'iiejo, niso več primerna niti za pašo živine. Ker grmišča še ne proizvajajo lesa, torej ne koristijo niti kmetijski — niti gozdni proizvodnji. Z njihovo premeno v ekonomske gozdove bo gozdarstvo pridobilo enakovredna ali boljša rastišča od tistih, ki so že poraščena z gozdovi. Ko so kmetovalci pred stoletji izbirali zemljišča za travnike, košenice in paš-niksj so v ta namen požigali gozdove na boljših rastiščih, otj katerih so pričakovali večje donose. b) Novi ne so nastale z izredno ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na posebnih zemljiščih in ne ležijo na območjih poljedelskih površin posameznih višinskih kmetij (celkov), temveč v gozdovih zajemajo večje ali manjše izolirane komplekse najboljših zemljišč. Ker novine ne- ležijo med poljedelskimi zemljišči višinskih kmetij, temveč so od njih oddeljene z gozdovi, se ne izkoriščajo intenzivno kot redna kmetijska zemljišča celkov. Zaradi njihove izolirane lege in težkega dovoza gnoja jih ni mogoče gnojiti s hlevskim gnojem, zato morajo same proizvajati gnoj. Gnojenje novin opravlja v glavnem siva jelša (Alnus incana), ki jih večinoma porašča in doseže tudi višine do 8 m ter tako gosto zarast, da se smrekovo mladje, ki se ponavadi kmalu pojavi po novmah, zelo težko in počasi prerine na svetlo. Grmišča sive jelše predstavljajo pravzaprav njene strnjene sestoje, skozi katere gozdno drevje (smreka m gorski javor) zelo težko prodira. i Ko siva jelša doseže prsno debelino 6 do 12cin, za kar potrebuje 12 do 15 let, jo posestniki posekajo, zložijo v vrste, pravokotno na smer slojnic in po- Le vo : Leskova grmišča v gozdnem predelu Karnica. Desno: Leskova in brezwa grinišča na Mozirski planini-Teru (foto: T. Knez mL) žgejo. Namen požiganja je proizvodnja pepela, potrebnega za gnojenje. Sivo jelšo in njej primešano brezo vzgajajo torej le zaradi pridobivanja gnoja (pepela). Ker traja obhodnja med požigi 12 do 15 let, predstavljajo novine najbolj nerentabilno proizvodnjo gnoja in zelo ekstenzivno dodatno Itmetijsko proizvodnjo višinskih, kmetij. Po požigu novine pi'ekopljejo in posejejo 2 ržjo, drugo leto z ržjo, ovsom ali pšenico, tretje leto pa na nižjih legah tudi z ajdo. Ker se po treh letih tla izčrpajo, prepustijo novine par let paši, dokler se ponovno ne zarastejo s sivo jelšo. Ko le-ta doseže debeJino, potrebno za proizvodnjo gnoja, se opisani postopek ponovi. Dandanes, ko postaja pomanjkanje delovne sile vediio hujSe in dodatna proizvodnja žit na novinah ni veČ potrebna ter je hkrati predraga, jo višinski kmetje opuščajo. Zaradi zakoreninjene koservativnosti poteka proces opuščanja novin zelo počasi. Izvršena razmejitev gozdov in kmetijskih zemljišč ter spremembe l^ulture v katastru pa bodo ta proces pospešile in ga v glavnem v bodočih petih letih zaključile. Novine in grmišča so skozi stoletja "Vfplivale na gozdno vegetacijo in so jo zelo osiromašile. Navzgor so se razširile do višin, kjer uspevata še oves in krompir. Novine in požiganje gozdov zaradi pridobivanja pašnikov in košenic so uničile prvotno gozdno združbo, predvsem drevesno vegetacijo, ki zahteva senco in vlažna tla (bukev, jelka, gorski brest). Namesto teh drevesnih vrst so se zaradi lahkega semenja razširili pirofiti; siva jel.ša na vlažnih in plodnih tleh, na suhih in bolj pustih breza, po višjih legah (nad 800 do 1000 m) pa zelena jelša (ALnus viridis). Na podlagi novih fitocenoloških raziskovanj je ugotovljeno, da so se razvile novine in gi-mišča iz acidofilnega bukovega gozda (Luzulo alhidae-Fagetum), iz gozdne združbe jelke in okroglolistne lakote (Galio rotun-difolio-Abietetum) in iz združbe jelke in belkaste bekice {Luzulo albidae-Abietetum). Pod jelšo in brezo se naseli v glavnem le smreka, v višjih legah pa Še macesen. Smreka počasi preraste zeleno jelšo; sivo jelšo pa zelo težko in zelo počasi, še težje pa brezo, ki s svojimi gibljivimi vejami obdrgne občutljive smrekove popke in mlade poganjke. Iz opuščenih novin in grmišč se zelo počasi razvijajo v glavnem enodobni, vejnati, redko zarasli vrzel asti in jasasti smrekovi enodobni sestoji slabe kakovosti, ki se še bolj počasi- razvijajo v naravne, prvotne gozdne združbe. Opis grmiSč Oblika in zgradba grmišč sta odvisni od načina, kako so le-ta nastala, in od ekoloških čini tel j ev. Za gozdarsto operative, ki bo izvajala premeno grmišč v ekonomske gozdove, zadostuje opis le obravnavanih tipov. Obstoječa grmišča in novine lahko zato združimo v štiri tipe: a) N o v i n e so opisane že v prejšnjih poglavjih in ponekod se sedaj rabijo dodatni kmetijski proizvodnji. b) L e s k o v a g r m i š Č a so se razvila na zemljiščih do GOO m n. m., na plodnih, srednje globokih, ne prestrmih in svežih tleh, v glavnem na rastiščih prvotne gozdne združbe acidofilnega bukovega gozda (Luzulo albidae-Fagetum) V teh grmiŠCih, ki dosegajo višino tudi do 4 m, prevladuje leska. Zelo pogosto se pojavljajo posame-zni vejnati gorski javori, ti'epetlika in iva. Leskova grmišča so zelo gosto zarastla in so povečini zelo strnjena Proizvodnja Ustja je izredno obilna. Menim, da jo to glavni vzrok, da v teh grmiščih Levo; Leslcova in jelševa grmiSča pod Smrekoveem. Desno: Jelševa grmišča v -gozdnem predelu Karnica (foto: T. Knez ml.) praviloma ni mladja. Ko se namreč le-tc pojavi, ga duši obilno listje, zaaenče-nost mu otežava razvoj, gosto strnjeno grmovje pa mu ne dopuSča, da bi prodrlo v gornje plasti. Zato v leskovih grmiščih praviloma ni rnladja, Wise.m našel nobenega primera naravne konverzije leskovih grmišč v gozdove. t) Bregova grmišča so se razvila na zemljiščih v nadmorski višini 600 do 1000 m, na suhih in bolj pustih silikatnih tleh. Poraščanjo bolj peščena in pusta tla, ki zaradi slabše plodnosti ne ustrezajo leski in jelši. Večinoma so nastala na slabših rastiščih acidofilnega bukovega gozda. Pojavljajo pa se tudi na plodnejših tleh in na rastiščih jelovega gozda in okroglolistne lakote (Galio rotundifolii-Abietetum), če so bile v teh gozdovih izvršene večje sečnje na golo. Na teh rastiščih prehajajo brezova grmišča tudi v strnjene brezove sestoje. Razen breze, ki absolutno prevladuje, se pojavljata v brezovih grmiščih na prostorno bolj omejenih boljših in svežih rastiščih — posamezno in v skupinah — tudi jelša in leska. Ob vlažnih jarkih pa se pridružuje v višjih legah in večinoma v skupinah še zelena jelša. Redne spremljevalke brezovih grraišč so tudi vejnste smreke — posamič ali pa v skupinah. Brezova grmišča so povečini dobro ali delno pomlajena s smreko, na večjih jasah in v višjih legah z macesnom, na pustem svetu, večinoma po grebenih in pomolih, na južnih legah, na slabih tleh in na rastiščih gozdnih združb Galio-Abietetum pinetosum ali acidofilnega borovega gozda {Pineto-Vaccinietum austroalpinum) pa tudi z rdečim borom. Iz brezovih grmišč se po naravni poti ne räzv'ijejo strnjeni in dobri smrekovi sestoji. Smreki godi zaščita nadstojne breze. Zato se v brezovih .grmiščih L'ado pojavi smrekovo mladje, ki pod brezo tako dolgo uspeva, dokler ne doseže brezovih vej. Breza s svojimi zelo gibljivimi vejami drgne občutljive smrekove popke in mlade poganjke. Zato se večji del smrekovega mladovja posuši, skozi breze pa se prerinejo le posamezne redke smreke. Iz brezovih grmišč in sestojev se razvijejo zelo počasi povečini enodobni, Kelo vejnati slabo zarasli jasasti smrekovi sestoji, ki imajo zaradi slabega zarasta majhen količinski, zaradi slabe kvalitete (vejnatosti) pa slab kakovostni prirastek. Ko smreka doseže starost 50—60 let, začne breza odmirati, nastale jase se močno zaplevelijo in se le t-ežko ter počasi pomladijo. Rastnost nastalih enodobnih smrekovih sestojev je slaba, plodnost gozdnih tal je le delno izkoriščena. Z naravno konverzijo brezovih grmišč v ekonomske smrekove gozdove ne dosežemo tiste proizvodnosti, ki bi ustrezala ekološkim činiteljem. Z opisom brezovih grmišČ nameravam hkrati omajati mnenje, da je breza zelo donosno in gospodarsko pomembno gozdno drevo in, da — primešana smi'eki — v gozdni proizvodnji opravlja zelo koristno biološko in ekonomsko funkcijo. To mnenje je ponekod tako razSirjeno, da je breza poslala malik, ki so mu začeli gozdarji dajati prednost pred smreko; to pa v dobi snovanja plantažne in intenzivne proizvodnje iglavcev pomeni zablodo, ki lahko gozdnemu gospodarstvti škoduje. Sodim, da bodo objektivna strokovna opažanja, raziskovanja in analize pokazale, da je breza koristna kot predkuUura in to predvsem v biološkem pogledu. Kot sestojna drevesna vrsta pa ne ustreza, ker njene biološke lastnosti niso v skladu z uspešnim razvojem tistih glavnih sestojnih drevesnih vrst, ki zagotavljajo največjo in najvrednejšo proizvodnjo. Breza tudi po svojem gospodarskem pomenu zaostaja za smreko. Njena uporabnoai je ožja, cena nižja, proizvodnji stroški pa so večji. Ce pa upoštevamo dejstvo, da je gozdno gospodarstvo opustilo sečnje na golo, ki bi morebiti opravičevale brezove predkulture, da nadalje opušča tudi že klasične oplodne sečnje in vedno bolj prehaja na prebiralno in postopno skupinsko gospodarjenje, pridemo do zaključka, da se tudi v predkulturah vloga in pomen breze zmanjšujeta. č) Grmišča zelene jelše (Alnus viridis) so se razvila večinoma na rastiščih združbe jeike in belkaste bekice (Luzulo albidae-Abieletum) in združbe smreke in gozdne bekics (Luzulo silvatioae-Piceetum), na zemljiščih v nadmorskih višinah od 100 do ISOOm, na dobrih svežih in vlažnih zakisanih tleh, povečini na bivših zmerno nagnjenih alpskih pašnikih. Porasla so pretežno z zeleno jelšo, ki doseže povprečno višino do 2 m. Razen nje se pojavljajo v teh grmiščih posamezne zelo vejnate smreke, redko tudi bukve, gorski javori in jerebike. Proizvodnja listja v grmiščih zelene jelše ni tako obilna kot pri sivi jeläi. Listje se hitro razkraja, zato so ta grmišča zelo ugodna za naselitev smreke. Povečini so polna smrekovega mladja, ki skozi nižje in slabo strnjeno vejevje zelene jelše laže prodira. Iz tega mladja se zelo počasi razvije jasast, vrzelast ih redko strnjen smrekov gozd z vejnatimi krošnjami, ki segajo do tal. Veje so zelo goste in debele, debla zališajena in pogosto dvojna (dvojnice). Iz>grmišč zelene jelše se torej razvije slabo sklenjena gozdna združba smreke in gozdne bekice (Luzulo silvaticae-Pieeetum), ki često prehaja v sekundarno združbo Deschampsio flexuosae-Piceetum, Grmišča zelene jelše so omogočila nastanek večine čistih smrekovih sestojev v alpskih zonah smrekovega gozda XL gozdnogospodarskega območja. S stališča podpiranja naravnega nastanka sestojev, ki je najcenejši, na prvi pogled melioracija teh grmišč sploh ne bi bila potrebna, ker grmišča sama preraščajo v gozdove. Toda ta razvoj traja izredno dolgo (25—30 let) in vodi do snovanja opisanih preredkih, jasastih in slabo rastnih smrekovih sestojev, M ne prira-Ščajo zadosti niti po količini — niti po vrednosti. Melioracija (premena) takih grmišČ ima torej dva glavna cilja: pospešiti razvoj smrekovega mladja v ekonomske gozdove in omogočiti razvoj dobrih in bolj rastnih sestojev, ki bi zagotavljali smreki v njenem naravnem in optimalnem območju cim večji in vrednejši prirastek. Melioracija (premena) grmišč Namen melioracije grmišč je njihova konverzija v ekonomske gozdove in proizvodnja lesa tistih drevesnih vrst, ki jih lesno gospodarstvo najbolj potrebuje in jim najbolj ustrezajo ekološke razmere grmišČ. To so; smreka, jelka, v višjih legah tudi macesen. Da bi se izboljSala plodnost gozdnih tal in s tem povečala proizvodnja, je hkrati potrebno zagotoviti tudi okoli 20% listavcev (gorski javor, bukev, jerebika). Bukvi in jerebiki je potrebno odrediti le biološko funkcijo: njuna rentabilnost in gospodarski pomen v teh območjih nista pomembni. Melioracija grmišč ima torej namen, povečati v gornjegrajskem gozdnogospodarskem območju proizvodnjo iglavcev za ok, lO.OOO m^ letno, to je za 10%, kar predstavlja znatno poboljšanje lesne bilance tega območja. Glede na tehnolož^i postopek ločimo dve vrsti melioracij: naravno in umetno. Da bi gozdarska operativa lahko uporabljala čim preprostejše, strokovno ustrezne in gospodarsko jasno opredeljene smernice in metode za premeno grmišč, se je za naravno melioracijo udomačila tudi označba -i-meliora-cija I-", za umetno pa ►•melioracija 11«, Naravna melioracija pride v pošiev le v brezovih grmiščih in grmiŠČih zelene jelše, ki so praviloma že pomlajena s smreko. Smrekovo mladje bi počasi, čez 25—30 let, preraslo v redke, jasaste, vejnate in slabo donosne smrekove sestoje. Da bi se ta proces pospešil in omogočilo oblikovanje dobrih in čim bolj rastnih sestojev, predvideva ta način melioracij po potrebi enkratno do trikratno čiščenje po metodi negativne selekcije. Čiščenje mora zagotoviti hitro osvoboditev vsega mladja sestojnih drevesnih vrst in oblikovanje čim bolj rastnih sestojev. Istočasno pa mora zaradi povečanja plodnosti gozdnih tal puščati v polnilnem sloju tiste jelše, breze, bukve itd., ki ne Škodijo razvoju iglavcev in sestojih hstavcev. Čiščenje bo torej večinoma obsegalo obglavljanje tistih jelš in brez pa tudi drugih listavcev slabe kakovosti, ki preprečujejo dobrim osebkom sestojnih drevesnih vrst — predvsem iglavcem — čim hitrejše vraščanje v glavni del sestoja. V to vrsto melioracije sodi tudi umetno vnašanje tistih drevesnih vrst, ki povečujejo rastnost sestojev (macesen, gorski javor) in plodnost gozdnih tal (bukev, jerebika). Ta vrsta melioracij zahteva tudi spopolnitev s smreko, če naravnega smrekovega mladja nI zadosti za oblikovanje rastnih in strnjenih sestojev. Ta metoda se je v praksi obnesla kot zelo učinkovita in cenena, ker zagotavlja hitro premeno grmišč breze in zelene jelše v ekonomske gozdove. Umetna melioracija se uporablja pri premqni brezovih grmišč in novin v ekonomske gozdove. Značihiost teh dveh vrst grmišč je v tem, da sta v glavnem brez mladja sestojnih drevesnih vrst, ali pa je to nüadje tako maloštevilno, da ne zadošča za oblikovanje ekonomskih gozdov. Tudi pri umetnih melioracijah je cilj snovanja pretežno smrekovih sestojev z macesnom in gorskim Javorom Bukvi in jerebi ki prepuščamo praviloma le Cunkcijo izboljševanja plodnosti gozdnih tal. Na rastiščih brezovih grmišč in novin uspeva tudi jelka. Takojšnje vnašanje jelke s podsaditvijo in podsetvijo je drago in le deloma uspešno. Zato menimo, da naj sama narava vnaša jelko v ekonomske gozdove, ali pa naj to opravijo bodoče generacije. Umetno melioracijo je moč ij:vrgiti na več načinov: Posek grmišč na golo (tako imenovana »priprava tal za pog07ditev<.) in umetna pogozditev. Ta način zahteva intenzivno in dolgotrajno nego osno-vanih kultur (obSetev in čiščenje). Izsek grmovja, pogozdovanje in nega so zelo draga opravila. Razan tega z uporabo te metode slabimo plodnost gozdnih tal, ker jih.gola izpostavljamo sončni pripeki, suši in zap level jen ju. Ta metoda je torej zastarela, izredno draga in ne ustreza današnjim zahtevam za zaščito in ohranitev plodnosti gozdnih tal. Pod setev grmiŠč opravljamo pretežno s semenjem tistih drevesnih vrst, ki prenašajo senco (jelka, smreka) Ker obilna proizvodnja listja zaduši male klice, jo je potrebno zmanjšati. To dosežemo z ustrezno presvetlit-vijo grmišč pred podsetvijo. Razen tega je potrebno klicc z neprestanim odgrinja-njem zaščititi pred listjem, Z razvojem mladja, ki je osnovano s podsetvijo, raste njegova potreba po svetlobi. Grmovje je potrebno Še nadalje svetliti in ga odstranjevati po sodobnih metodah čiščenja. Obglavljamo le grmovje, ki onemogoča razvoj sestojnim drevesnim "^stam. Druge grme puščamo za zaščito tal in za pospeševanje procesa selekcije. Pod vplivom strokovnega mnenja, da je podsetev najcenejša in najbolj uspešna pot za premeno grmišč v ekonomske gozdove, je gozdarstvo v celjskem okraju v zadnjih letih izvršilo obsežne podsetve s smreko in jelko v leskovih in jelševih grnnisčih ter v bukovih sestojih. Uspeh podsetev je izredno slab. Seme je sicer vzklilo, pozneje pa je pomk izginil. O podsetvah se ne vodi dovolj sistematična in intenzivna strokovna evidenca, da bi lahko ugotovili objektivne vzroke neuspehov. Na podlagi občasnih opažanj sodixn, da je povzročilo neuspeh listje, ki je zadušilo vznikle klice. Presvetljeno grmovje proizvaja še vedno obilico listja, ki so ga gozdarji sicer pozno v jeseni in spomladi od-grnili, vendar to ni zadoščalo, Pozni jesenski, zimski in spomladanski vetrovi lahko odgrnjeno listje ponovno nanosijo na klice in jih zadušijo. Ugotovili smo, da je veter zgodaj spomladi z listjem zasul nizko triletne smrekove sadike in jih zadušil. Uspeh podsetev je torej odvisen od ustrezne intenzivnosti presvetlitve grmišč in od neprestanega odgrinjanja listja. Glede zadnjega ukrepanja pa sodim, da v praksi.ni mogoče doseči tako intenzivnega odgrinjanja in njegove evidence, da bi bil uspeh podsetev zagotovljen. Isto ovire delujejo-sicer tudi pri naravni nasemenitvi. Razlika pa je v tem, da narava seje iiinogo obilneje; Vtljub temu je terensko raziskovanje pokazalo, da je bila večina leskovih grmišč in novin nepomlajena. Podsaditev s sadikami je dala dosedaj najboljše uspehe. Pred podsaditvijo se morajo grmišča ustrezno presvetli ti. Posekano grmovje se na grobo zloži v kupe. Ce ga raztresemo, zavzame preveč prostora, pogozdovanje pa je veliko težje in di'ažje. Praksa je pokazala, da najbolj ustreza presvetlitev z intenzivnostjo ok, 30%i ki pa daje pri običajno gosti zastrtošti novin in leskovih grmišč izredno mnogo materiala, zato ga je potrebno na grobo zložiti v kupe. Podsajene sadike imajo v presvetljenih gvmiščih dovolj svetlobe za svojo rast. Preostalo grmovje jih varuje pred sončno pripeko in sušo, istočasno pa preprečuje razvoj plevela; zato praviloma odpadejo dolgotrajne in drage obžetve. Ko podsajene sadike dovoJi odrastejo in potrebujejo več svetlobe, toda manj zaščite, preostalo grmovje postopoma odstranjujemo po metodi negativne selekcije, deloma pa reduciramo na vlogo polnilnega sloja. Posamezne drevesne vrste se vnašajo s padsadit.vijo v skupinah od 5 do 10 arov. Pri podsaditvi je mogoča uporaba dveletnih smrekovih nepresajenih sadik in manjših sadik drugih ustreznih drevesnih vrst. Uporaba takšnih sadik je zelo ekonomična. Dveletne nepresajene smrekove sadike ali maniše sadike drugih drevesnih vi'st so popolnoma odpome pred listjem in jih ni treba varovati z odgrinjanjem, so poceni, stroški saditve so majhni, pod grmovjem pa so dovolj zaščitene pred sončno pripeko in sušo. Uporaba takšnih sadik zahteva za ok. 10% blažjo presvetlitev kot podsaditev z močnejšimi sadikami. Namesto dveletnih nepresajenih pmrekovih sadik lahko uporabljamo tudi štiri- do petletne dobro razvite presajenke in močne sadike drugih sestojnih drevesnih vrst, Podsaditev s presa jenkam L oziroma nasplošno z močnejšimi sadikami je znatno dražja, omogoča pa hitrejšo proizvodnjo. Ekonomsko torej še ni dognano, katere sadike bolj ustrezajo za premeno gfmišč: 4—5 letne dobro razvite presajenke, ali dveletne nepresajenke. Da bi se to dognalo, je potrebno, da gozdnogospodarska podjetja osnujejo več poskusnih ploskev, kjer naj ta problem strokovno in ekonom.sko proučujejo. S sedanjim načinom dela, ki je. preveč naključen in se opira bolj na nestrokovne in nepotrjene predpostavke, uspeh ne bo najboljši, predvsem s stališča gospodarnosti. Izvajanje melionacij Gozdnogospodar.ski načrti za goiTijegrajsko gozdnogospodarsko območje predpisujejo, naj se v bodočih desetih letih izvrši premena grmišč v gozdove. Perspektivni program za razvoj gozdnega gospodarstva za obdobje 1961/65 pa predvideva, da mora biti to delo dovršeno v petih letih. Za dovrsitev premeno v bodočih petih letih morajo gozdnogospodarske organizacije (gozdna gospodarstva in kmetijske zadruge) sestaviti operativni gojitveni načrt, ki mora predvidevati Časovni razpored premene, strokovne metode in organizacijo dela, količino in vrsto sadik, zagotoviti mora proizvodnjo potrebnega saditvenega blaga, izračunati stroške in predvideti vire finansiranja. Strokovni kader in gozdne delavce je pripraviti za to delo na posebnih kratkih specializiranih seminarjih. Sestavni del gojitvenega načrtovanja je načrt za proizvodnjo saditvenega blaga in za zagotovitev dobrega semena ustrezne provenience,' Načrt za proizvodnjo sadik mora zagotoviti potrebno količino sadik, delež, posameznih drevesnih vrst v tej proizvodnji in ustrezno kakovost saditvenga blaga. Ako ne zadostujejo kapacitete lastnih drevesnic, bodo morale gozdnogospodarske organizacije skleniti s. centralnimi drevesnicami dolgoročne pogodbe za dobavo sadik. Letni obseg premene je načrtovati z letnimi gojitvenimi predlogi. Za vsakoletne predvidene melioracije morajo biti zagotovljene kvalitetne sadike ustreznih drevesnih vrst. Letno načrtovanje premene brez zagotovitve potrebnega saditvenega blaga vnaša v.izvajanje gojitvenih načrtov zmedo in gospodarsko žkodo ter onemogoča njihovo pravočasno realizacijo. Za melioracijo grmišč v gornjegrajskem gozdnogospodarske m območju bo potreb;iQ posaditi ok. 5 Ttiüiionov sadik. Saditev in nega teh sadik bosta zahtevali velika finančna sredstva. Da bi gozdarstvo opravičilo in utemeljilo porabo tako veli'kih znesko-v, mora po dovršenih melioracijah pokazati ustrezne uspehe. Namesto sedanjih grmišč mora osnovati kvalitetne, visoko proizvodne sestoje iglavcev 3 potrebno biološko primesjo listavcev. Uspeh bo zajamčen le tedaj, če bo prej izdelan soliden, realen in dovolj strokoven operativni gojitveni načrt, Delo na premenah mora biti strokovno in organizacijsko dobro pripravljeno, njegovo izvajanje mora doseči maksimalno strokovnost in ekonomičnost. Stroški melioracij Po nepopolnih podatkih iz gozdnogospodarskih načrtov (načrt za zadnjo gospodarsko enoto je še v izdelavi) bo potrebno v gornjegrajskem (XI.) gozdnogospodarskem območju spremeniti v ekonomske gozdove k. 1100 ha grmišČ, od tega z naravno melioracijo ok. 400 ha (37%), 2 umetno pa ok. 700 ha (63?^). Pa metodi naravne melioracije predvidevamo povprečno trikratno selektivno čiščenje, ki bo osvobodilo naravno smrekovo mladje v brezovih in jelševih grrniSčih, jih spremenilo v gošče in nato v ekonomske gozdove. Povprečna cena čiščenj v letu I960 je znašala 22,140 din za ha. Ker predvidevamo za naravno premeno tri čiščenja, stane 1 ha naravne konverzije grmišč 66.420 din. Metoda umetne melioracije predvideva (po cenah za leto I960) naslednje delovne procese in stroške za 1 hai a) priprava grmišč za podsaditev (presvetlitev grmišč) . . . 18.300 din b) podsaditev s 4—5-letnimi dobro razvitimi smrekovimi pre-sajenkami . . . ^ . . .........................161.900 din c) dvakratno selektivno čiščenje (za 1 ha 22,140 din) .... 44.2ßO din Skupaj na ha................. 224.480 din Podsaditev z ' dveletnimi smrekovimi nepresajenkami stane namesto 161.900 din Le 131.600 din za ha, celotni strošek melioracij na ha pa le 194.180 din namesto 224,480 din. Za premeno grmišč v XI. območju bodo torej potrebna naslednja finančna sredstva: 400 ha naravnih melioracij po 66,420 din/ha...... 26,568,000 din 700 ha umetnih melioracij po 224,480 din/ha...... 157,136 000 din Skupaj.................. 183,704.000 din Povprečno za 1 ha 167.000 din. Pri uporabi dveletnih presajenk znašajo ti stroški le 162,494 000 din oziroma 147.500 din na ha. Čeprav predvideva petletni načrt, da bodo melioracije izvršene v petih letih, bo potrebno opraviti nekatere delovne procese tudi po tem obdobju. Pri naravnih melioracijah bo potrebno izvršiti za njihovo premeno povprečno tri selektivna čiščenja, V petih letih ne bo mogoče izvršiti vseh delovnih procesov, ker razvoj gošč ni tako hiter, da bi zahl.eval tako pogosta čiščenja. Pri umetnih melioracijah bo mogoče izvršiti v prvih petih letih presvet-litev in podsaditev grmišč. Naslednje stopnje premene (selektivna čiščenja) bo potrebno izvršiti v glavnem šele v naslednjih petih Jetih. Opravičeno torej predpostavljamo, da bo proces melioracije trajal povprečno 10 let Pn tem obdobju bodo grmig&a že spremenjena v goSče, ki bodo začele dajati že tudi prve donose (novoletne jelke, kolje, hmeljevke itd.) Nadaljnje vzdrževanje gošč bo padlo zato v breme redne reprodukcije gozdov Ker bo dinamika plana melioracij odvisna od tistih naravnih sil, ki jih še v celoti ne obvladamo, ni mogoče izdelati popolnoma preciznega desetletnega finančnega plana melioracij. Sodim pa, da ne bomo napravili pomembne napake, če predpostavimo, da bomo potrebovali vsako leto približno desetino vseh predvidenih stroškov, to pa znaša ok. 18,37 mili j. din letno pri uporabi 4—S-let-nih presajenk in 16,25 milij, din pri uporabi dveletnih nepresajenk. Začetna {diskonti rana) vrednost vseh melioracijskih stroSkov, ^a katere predpostavljamo, da bodo realizirani v desetih letih z letnim zneskom po ok. 18,37 milij. din (oziroma 16,25 milij. din), znaša po obrazcu k K ^^ (P 3%) 157,22 miJij- din (143.000 din na ha) prt uporabi 4—5-letnih presajenk in 138,62 milij. din (126.000 din na ha) pri uporabi dveletnih tiepresajenk. Rentabilnost melioracij Z opisano premeno grmišč v ekonomske gozdove bo mogoče v določenem proizvodnem obdobju osnovati pretežno enodobne smrekove gozdove i določeno primesjo macesna in za izboljšanje plodnosti gozdnih tal. ok, 20% listavcev. Sele ko bodo enodobni smrekovi sestoji dosegli ekonomsko (normalno) lesno zalogo, jih bo mogoče postopoma spremeniti v prebiralne. Iz opisa primarnih fitocenoloških združb in na podlagi vladajočih ekoloških činiteljev sklepamo, da so rastišča opisanih grmišč povprečno II. bonitete. Zaradi večje zanesljivosti pa je pri izračunu donosov upoštevana II/ILl. rastiščna boniteta za smreko in povprečna zarast 0,8, Sodim, da bo 20% listavcev, ki bodo imeli predvsem nalogo v osnovanih ekonomskih gozdovih vzpostaviti biocenotično ravnovesje, praviloma prevzelo funkcijo polnilnega sloja (p od s to j neg a dela sestoja) — razen posameznih kakovostnih gorskih javorov. Zato zaradi večje zanesljivosti izpuŠČam proizvodnjo listavcev iz ugotavljanja donosov. Iz istih razlogov upoštevam tudi le zarast 0,8, četudi bo imela vladajoča smreka večjo zarast ob redukciji listavcev na vlogo pretežno podstojncga sestoja. Glede ugotavljanja dohodkov, ki jih bodo dajali novoosnovani ekonomski, pretežno smrekovi sestoji, se lahko opremo le na donose, ki jih predvidevajo donosne tablice. Predvidevamo intenzivno redčenje sestojev in čim večjo realizacijo vmesnih donosov. Računsko upoštevamo še realizacijo glavnega donosa v sečni zrelosti, čeravno lahko trdimo, da bo klasično primarno gozdno proizvodnjo zanesljivo zamenjalo prebiralno ali postopno skupinsko gospodarjenje. Pri sedanjih cenah lesa in visokih stroških melioracije ne moremo namreč ekonomsko utemeljiti tako hitre akomulacije gozdnega fonda, kot jo zahtevata prebiralno in postopno skupinsko gospodarjenje. ,Ce upoštevamo Il/III. rastlščni bonitetni razred, zarast 0,8, odpadek 14% in povprečno ceno lesa na panju 3300 din za m''' čiste lesne mase smreke, bi bili diskontirani dohodki od osnovanih ekonomskih sestojev, kakor so prikazani v razpredelnici. Ce znaša cena lesa na panju (CLP) 3040 din/m^ je diskontirana vrednost periodičnih donosov 155.870 din na ha. Ceno 3300 din za Im'' okroglega lesa na panju je doseglo gozdarstvo v območju no vin in grmišč šele leta 1960 in ustreza ceni za les na panju v VI. vred- Dfsbontirani dohodki aä osnovanih chonoingkih sestojev StltDSl Kosmati donos da ha pri zajasM 1,0 ITlJ Čisti doijos ■na tia pri Zi^ra^il f.O m' Cisti donos TIÜ ha pri E^räsh ü,e m 3 CLP la tisti m^ Faittof V i,M" Vrednost perloditnib donosov na h& T din Dlslfopli-rans vred* DOSl psfio-dii. donosov ita lia v din 30 2,5 2,1 1,7 3.300 0,4120 5,630 2,320 35 3,0 2,6 2,1 3.300 0,3554 6.930 2.460 40 10,5 9,0 7,2 3,300 0,3066 23.750 7.290 45 15,5 13,3 ]0,G 3,300 0,2644 35.100 9.270 50 19,5 16,a 13,4 3.300 0,2281 44,300 10.100 55 23,5 17,9 H,3 3.300 0,1960 47.100 9 320 GO 27,5 21,0 16,8 3.300 0,1697 55.400 9.400 65 30,5 2S,3 21,0 3.300 0,1464 69.400 10,130 70 33,0 28,4 22,7 3.300 0,1263 74.000 9.460 75 35,0 30,1 24,1 3.300 0,1089 79.600 8.670 80 36,5 31,4 25,1 3.300 0,0940 82.300 7.730 85 37,5 32,4 25,9 3.300 0,OB11 85.600 6.630 90 38,5 33,1 26,5 3.300 0,0699 37.600 6130 95 39,5 34,0 27,2 3-300 0,0603 ag.soo 5.380 100 543,0 467,0 374,0 3.300 0,0520 1,235.000 64.350 Skup, Ea3,5 765,4 613,6 - - 2,022.400 168.940 ä) Rentabilnost na ba. Oiskonlirant donosi Renlshiinoat Uporäbä sadik Di^kodrirani slrofki pri CLP 3 IJ-tQ dinyitiJ uri CLP 3 300 dln/m^ pri CLP 3 010 din/m» pri CLP 3 300 din/ma v din , 4—5.]ct. smfck. pfcsdjanke U3,0 1S5,Ö 168,9 1S.3 !-lel. smrek 155,9 I6S.0 K.0 b) Rentabilnost za vso (ueliorativno pm-ršino Diskonliiuni donosi Rünlabiinosl . Uporaba sadik Diskonlij-anl stroški ■ pri CLP 3 dio din/m' pii CLP 3 M din/ra^ pri CLP 3 040 din/mi pfi CLP 3 300 din/mJ v OK) din ; i|--5-lE!t, smrek. piPSBjanke 171.300 185,550 14,080 25.330 2-let stnrek. nepresajankc 130.620 !71,300 lS5.,i50 32,fi80 ' <6.930 iTostnein razredu. Pred tem letom je dosegalo gozdarstvo v tem obmoCju koma i 3040 din/m^, kar ustreza ceni za les na panju v "VII. vrednostnem razredu. Po prejšnjih podatkih znašajo diskontirani stroški melioracij; pri uporabi 2-Ietnih smrekovih nepresajenk...... , 126.000 din/ha Disk on ti rana vrednost donosov od novoosnovanih ekonomskih gozdov pa znaša: pri uporabi 4—5-letmh smrekovih presejank .... 143,000 dm/ha pri ceni lesa na panju: 3300 din/tn'.......... 168,940 din/ha pri ceni lesa na panju: 3040 din/m^.......... 155,870 din/ha Rentabilnost melioracij prikazujejo podatki v razpredelnicah. Melioracija (premena) grmišč v ekonomske gozdove je sicer rentabilna, stopnja rentabilnosti pa je nizka, in to zaradi nizkih cen lesa. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je mogoče povečati rentabilnost z naslednjimi ukrepi: a) Racionalizirati je potrebno delo m zmanjšati stroSke vseh delovnih procesov melioracije. Najbolj učinkovit ukrep za znižanje teh stroškov je uporaba dveletnih smrekovih nepresajenk; to pa zahteva visoka strokovnost pri presvet-litvi girnišč in negi osnovani h gošč. b) Z mehanizacijo delovnih procesov pri izkoriščanju gozdov je potrebno poceniti proizvodne stroške in povečati dohodek gozdarstva (povečati CLP). c) Pri melioraciji grmišČ je potrebno vnaSati razen smreke tudi čim veČ vrednejših drevesnih vrst; macesna (15—20%) in gorskega javora (ok. 10%). Viti 1. Dr. Maks Wraber:; Gozdne združbe v Zgornji savinjski dolini (rokopis). 2. Tng Ivan Zabukovec: Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarski enoti Ljubno ijn Luče (rokopis). 3. Ing. Anton Knez: Gozdnogospodarski načrt za gozdnogaspodarski enoti Lyfe 1 in Gornji grad I. KONEC AVGUSTA - PRLMERm CAS ZA SFCNJO BUKVE Ing. Vladislav Belt ram (Ljubljana) Naši kmetje imajo ponekod staro navado, da .sekajo bukev poleti, in sicer, kakor pravijo, >>med mašami oziroma med velikim in malini Smarnom-s t. j. v razdobju med 15, avgustom in 3. septembrom. "V tem času drevesa podcvejo in jih pustijo ležati s celimi krošnjami, Ko listje podrtega drevja uvene, za kar je potrebno čakati kakšne 3 tedne, drevesa izdelajo Takšno ravnanje imenujejo «sečnjo na suä^<. Marsikje so prepričani, da se v tem času ob ščipu posekano drevje mnogo bolje suši kot pa če ga sekajo ob mlaju, ter se po tem pri sečnji tudi ravnajo. Zakaj se držijo te stare navade? Iz izkušenj, ki jih imajo ph tem, zagotavljajo: Les postane v tem času in pri tem načinu sečnje dosti lažji ter dobi lepo, belo barvo Obenem pa skoraj nič ne poka, neprimerno manj kot pa pri navadni zimski sečnji. Drva takega lesa so ze toliko suha, da z njimi lahko takoj kuriš ter izvrstno gorijo. Tako trdijo pri nas na Gorenjskem, Goriškem in Notranjskem in verjetno še kje drugje. Prepričal sem se tudi sam, da so drva iz take sečnje že takoj po izdelavi odlično gorela. Zadeva je torej zanimiva in le raziskati jo je treba ter pri tem ugotoviti, ali vse te trditve tudi drže. Saj, če se les izsuši v tako kratkem roku, je lažji za nakladanje in prevoz. Ker je razen tega še lepo bd in ne poka ter vsebuje dosti manj vlage, ae tudi tako hitro ne kvari, kakor trdijo ljudske izkušnje. Po temeljitem preudarku sem sestavil naslednja navodila za raziskavo: S Č i p : V 2 legah (ena sončna, druga senčna) v sestojih, ki nimajo ravno popolno zarast {morda 0,7), poderemo ob ščipu {polni luni) 10 dreves, po možnosti precej enakega premera. Podrto drevje naj lezi s prosto krošnjo in ne eno čez drugo. Odpadek : Pri koreničniku odrežemo od podrtega debla na dan poseka 1 m dolg odrezek in ga odvrzemo, ker je izmera koreničnika netočna. Odrezek 1.; Na nad poseka odrežemo nato še 1 m dolg odrezek. Dolžino izmerimo na 4 sti'aneh na 1 cm točno, obseg pa na zgornjem, in spodnjem koncu ter v sredini na 1 mm točno. Iz srednje vrednosti obsega izračunamo kubaturo. Se istega dne odrezek stehtamo s točnostjo 0,1 kg. Iz kubature in teze izračunamo specifično težo. Celo debla premažemo s kolomazom ali vazelino, da se ne suši Odrezek 2.: Ko listje na drevju dobro uvene (ni treba da se povsem osuši!), odrežemo drugi odrezek Im dolžine. Izmerimo in tehtamo ga kakor odrezek 1, ter izračunamo specifično težo. iz primerjave .spec, teže odrezka 1. in odrezks 2. izračunamo i z s u Ši t e v. Vsako drevo označimo z drugo številko. Tako je mogoča primerjava; za vsako posamezno drevo, za skupine 10 dreves in za razne lege. Mla j : Ob mlaju (mladi luni) posekano v istih Jegah in v istih sestojih enako število dreves (dvakrat po 10 dreves). Postopek je isti kakor pri ščipu. Tehtamo v gozdu, s točnostjo 0,1 kg. Cas sečnje; V roku 48 ur po ščipu in enako v roku 48 ur po mlaju, v času med 20. 8. in 15. 9. Sušenje 9 skupin bukev, sekanih na sus; Predel (niürT>. vi-äins) Lega Skupina Dan poseka S([p O DdI leJinja Tela v kg/m' ob IlSLlji-lev kg/m3 Pri pomba pcfscku Koi)ik pri Msriboru (310 m) sonina 1 27. 8, 1957 ■ 14 I.OM S21 20Neki perett problemi predelave bukovine^- (Narodni šumar 7—8/1959, Sarajevo) avtorji prof ing, Potkonjak, ing. Paš a 1 i c ter ing. Postnikov, v poglavju »-Naravni načini konsewiranjai-, pričakujejo od sečnje bukve na suš konec avgusta in v začetku septembra najboljši uspeh v prizadevanju za zaščito bukovine pred preperevanjem. Predlagajo, naj se ta način razišče, ter, v kolikor se pokaže dober, tudi uporabi v praksi. Znano je, da se precej bukovine pokvari, ker ne utegne vselej ob pravem času priti iz gozda do lesnih obratov'. Včasih se zimska sečnja zaradi močnih snežnih žametov zavleče v pomlad, prevoz bukovine iz gozda se zamudi in les začne preperevati. Na žagarskih obratih se proti koncu pomladi naenkrat nabere preveč bukovine in se zaradi toplega vremena na skladiščih kvari, ker je ne morejo pravočasno razžagati. Zato bo tudi iz tega razloga potrebno izkoristiti te izsledke o praktični vrednosti starih ljud.-ikih običajev ter namesto spomladi sekati bukev v drugi polovici avgusta ali še prve dni septembra, ostali del sečnega etata pa v jeseni in zgodnji zimi. Zanimivo je, da sekajo bukev na su£ ob istem času in na isti način tudi kmetje v Švici, na Hrvatskem (v Gorskem Kotarju), v Bosni in v Makedoniji (Eerovo ob bolgarski meji). To delajo že iz pradavnih dni. Gozdna gospodarstva Maribor, Kranj in Celje ter gozdarji, tehniki Sr. Lakožič, A. Lobnik, Fr. Žnidar ter inženirja D. Oberstar in A.. Krivec zaslužijo za razumevanje, pomoč in sodelovanje pri raziskavi tega vprašanja vse priznanje. Zaključek Vsekakor bomo te izsledke izkoristili v praksi ter v korist splošnega gospodarstva sekali bukev konec avgusta ali še prve dni septembra na sus ia jo izdelali, ko bo listje podrtega drevja popolnoma uvenelo. Kjer pa je v gozdu pod drevjem mladje, bomo pač morali počakati na zimsko sečnjo. Prav tako tudi v primerih, ko gre za bukovino za parilnice, ker mora v tem primeru biti les čim bolj svež. Iz praktičnih razlogov bo večji del sečnega etata Še nadalje za zimsko sečnjo. Pri poletni sečnji na suš smreke in jelke podrta debla takoj obelijo, od krošnje pa pustijo le vrhač (neanatni del krošnje). Tudi to zadevo smo pred 10 leti temeljito raziskali in dokazali, da je vrha^ za auSen.ie v tt-m primeru popolnoma brez koristi; moramo ga takoj odrezati, sicer gojimo v njem lubadarje. (Beltram: »Sečnja in .sušenje iglavcev v gozas.sodule, consociule in sociule*' uporablja za mnogoštevilne miniaturne zaporedne razvojne nize (sukeesije) znotraj obsežnejše enote. Delno so to -"odvisne-« združbe, kot n. pr, združbe liša-jev na deblih. Zaporedne razvojne stopnje pri Clementeu ustrezajo razvojnim stopnjam, ki jih uporablja Dansereau, vendar imajo drugačna imena. Preklimaks ali sub-klimaks (Dansereau; kvaziklimaks) in postklimaks (Dansereau: proklimaks) združujeta tako imenovane ekstrazonalno vegetacijo, kot jo poznajo mski raziskovalci, Clements opisuje rastlinstvo zelo splošno, tako da posamezne rastlinske vrste niso važne. A, G. T a n s 1 e y (Anglija) zastopa isto smer kot Clements, od katerega se razlikuje v nekaterih ozirih v smislu poenostavljanja (1920). Po njegovem konceptu je osnovni vegetadjski pojem klimaksna združba. V bistvu je nekaka organi zmična celota, >^kvazl organize m »i. Klimaksni gozdovi nekega ^zemljepisno enakSnega-^ ozemlja, kot so to n. pr. >vpoletni listopadni gozdovi« vzhodnih Zdru-ienih držav Amerike in Zahodne ter Srednje Evrope, ki imajo mnogo skupnih rastlinskih rodov, predstavljajo ^.klimat3ke rastlinske formativje«. Tip gozda, ki ga o?.načuje ista dominantna življenjska rastlinska oblika, skupna vsem formacijam v podobnih podnebjih sirom po zemlji, je »klimatski formadjski tip« ozi-rom-a--klimatski klimaksni vegetacijski tip". Taka sta n. pr. ravniäki dežni go^d, poletni listopadni gozd. Evropske, ameriške, vzhodnoazijske itd. formacije se med seboj razlikujejo, Tansley razlikuje naslednje kategorije združbenih enot: kliniaksne: formacijski tip, formacijo (podnebno, edafsko aU biotsko), asociacijo, konsociadjo, družbo in^ klan; razvojne; asocies, konsocies, sodes in naselbino, vzporedne kli-maksnim med asociacijo in klanom. Asodacija je rastlinska skupnost, v kateri prevladujejo rastlinske vrste neke življenjske oblike. Konsodacija je del asodacije. V njej prevladuje splosno ena sama rastlinska vrsta; taki so po Tansleyu skoraj vsi hrastovi gozdovi Anglije. Družba je podrejena enota, v kateri prevladujejo vrste, ki na splošno niso prevladujoče v nadrejeni asodadji ali konsociaciji; take so n. pr. družbe vlažnih tal znotraj gozdne konsodaclje sušjih tal. Tudi podrejeni sloji pod' sestoji so družbe, in sicer slojne družbe (grmovna, zelišoia in mahovna). Klan je še nižja enota in predstavlja majhno skupnost podrejenih rastlin. Tansley poudarja, da je v njegov razvojni sistem nemogoče uvrstiti »mešano fragmentarno vegetacijo«, ki zavzema razmeroma velik del celotnega rastlinstva. Po Tansleyevem mnenju so osnovne enote narave ekosistemi (1935). Eko-sistem vključuje vase celotno skupnost zivih. bitij in celoten skupek fizikalnih činiteljev okolja na nekem kraju Zemljine površine. Ekosistem je ena od kategorij mnogoštevilnih fizikalnih sistemov vesolja, ki sežejo od vesolja kot celote do posameznega atoma. E. Aichinger (Avstrija) je zastopnik razvojnega vegetacijskega sistema. Poudarja, da mora identifikacija gozdno vegetacij ski h tipov biti taka, da bo enako ime označevalo res enak tip tudi v svetovnem merilu. Je mnenja, da ni in ne bo mogoče zajeti vseh tipov gozdov po isti metodi, ker se mora raziskovalna metoda prilagoditi objektu in tako pridejo enkrat taki, drugič drugačni raziskovalni znaki do veljave. Kjer so ekološke razmere bolj ekstremne, surove in neugodne zaradi ostrega podnebja ali pomanjkanja hranil v tleh (tudi zaradi s tel jar j en ja), se je treba opirati na dominantne (količinsko prevladujoče) rastline pritalnih slojev, ker so znadlnice kvečjemu le v starih, sklenjenih sestojih. V boljših okolnih razmerah pa dominante večinoma manjkajo in je zato mogoče členiti vegetacijo le po značilnicah in razlikovalnicah. V vmesnih primerih lahko uporabljamo obe metodi, največkrat pa niti ene niti druge, ker ni niti dominant niti značilnic. Po Aichingerju je vzrok za manjkanje značilnic delovanje človeka, ki je s sečnjo na golo, z močnimi redčenji, pogozdovanji, gozdno pašo, steljarjenjem in čistimi nasadi razrušil prirodno gozdno rastlinstvo in povzročil, da so gozdovi izgubili svojo značilno floristično sestavo. Aichinger poudarja, da bi ob upoštevanju dominantnih rastlin morali šteti v Alpah v isto sociacijo, recimo sociacijo Picea excelsa-Vaccinium myrtillus-Hypnum spien-dens, najrazličnejše gozdne združbe, v katerih te tri rastline prevladujejo, ki pa se razlikujejo med sabo podnebno, talno, biotsko in razvojno (singenetsko). Razvojno so členi različnih razvojnih nizov. Na podlagi teh spoznanj pride Aichinger do prepričanja, da je treba gozdni tip definirati kot gozdni razvojni tip. V isti gozdnorazvojni tip sodijo vsi tisti fiziognomsko enotni rastlinski se stoj ki, ki se ujemajo tako v florističnih in socioloških znakih kakor Ludi v svoji ekologiji in ki pripadajo enemu razvojnemu nizu. Gozdnorazvojni lip spozna Aichinger popolnoma floristično, ker ga določi floristično^liziognomsko, floristično-ekološko in floristično-singenetsko, Upoštevaje popolno kombinacijo vrst. Osnovne enote poimenuje po glavnih drevesnih vrstah, tako da n, pr. določi Piceetum vedno, kadar v sestoju prevladuje smreka, Poudarja, da je njegova metoda poenostavljena in prikrojena za gozdarsko prakso, da pa so enote sistema popolnoma nedvoumno določene. Meni, da naj bi tudi znanstveno ugotovljene asodacije in soeiacije dobile v imenu sa- mem dopolnilo glede svojega singentskega položaja, p^ mišljenju Aichingerja je končni znanstveni cilj ugotavljanje biogeocenoz v smislu Sukafeva, kar pa je izredno zahteven posel. Aichinger uporablja rastline kot ekološke nakazovalke in loči skupine, ki so navezane na različne talne lastnosti; ba^ v tleh, kislost, surovi humus, nitrate, bogatost hranilnih snovi, vlago. Osnovna enota Aichingerjevega sistema je tip, n, pr. Fagetum, Querceto-Carpinetum, naslednja nižja podtip, n. pr. alnetosum incanae, najnižja pa »►podrast", ki označuje z imenom obilnost neke skupine rastlin ali redkeje neke vrste ali pa tudi ekološko karakteristiko, n. pr. filicosum, myrtillosum, superirrigatum. Označbi ^^basiferens^- in »addiferens« pomenita, da je združba sestavljena iz bazifilnih oziroma acidifilnih vrst. V imenu naj bi bile razvidne tudi z&mlje-pisna lega, pripadnost gozda podnebni višinski stopnji in njegova prirodnost (pi-imamost) ali drugotnost (sekundarnost). V primerjavi z enotami drugih sistemov so gozdnorazvojni tipi lahko asociacije, sociadje, konsociacije ali faciesi. Aichinger členi n. pr smrekove gozdove takole: glavna skupina Piceetum; skupine 1. Piceetum calcicolum s podskupinami basiferens in acidiferens, 2. si-licicolum, 3. inundatum s podskupinama calcicolum in silicicolum, 4. superirrigatum, 5. paludosum in 6. turfosum. Piceetum silicicolum sodi n. pr. lahko v gozdni razvojni tip Laricetum deciduae — Piceetum myrtillosum — Abietetum albae ali pa n. pr. v gozdni rawojni tip Alnetum viridis — Piceetum myrtillosum — Acei'etum pseud oplatani, lahko pa tudi v številne dmge razvojne tipe. A. A. KorČagin (Sovjetska zveza) je razvil velikopotezno genetsko klasifikacijo gozdne vegetacije (1946). Po njegovem nazoru predstavlja n. pr. gozdna vegetacija Sovjetske zveze en sam vegetacijski tip. Tega členi KorČagin na 6 pod tipov, ki se med sabo razlikujejo po razvoju. Podtipi so nastali že v kredni dobi. Vsak podtip se deli na n-oblikovne skupine«, tako n. pr. podtip Aciculariae silvae boreales (severni iglasti gozdovi) v skupine Piceeta, Abieteta in Pineta, Pii nadaljnji razčlenitvi upošteva vrste dreves: n. pr. Excelsa-Piceeta, Schrenkiana-Piceeta. Te enote so se izoblikovale v terciaru. V kvartaa-u so se razvile nižje enote, ki se razlikujejo medsebojno najbolj razločno po pritalnem rastlinju z različnimi podnebnimi zahtevami (borealia, nemorali a, subpolaria). Te nižje enote se dele v razrede asociacij po strukturi in pomenu posameznih slojev v sestavi združbe (n. pr. fruticosa, herbosa). Razred asociacij obsega skupine asociacij, za katere so značilne glavne prevladujoče pritalne rastlinske vrste, n. pr. skupine myrtillosa, vacciniosa, oxalidosa. Pri nadaljnji razčlenitvi uporablja KorČagin pičleje prevladujoče vrste. Na splošno uporabljajo sovjetski avtorji podobno kot KorČagin naslednje sistematske enote: vegetacijski tip, formacijski razred, formacijsko skupino, formacijo, asociacijski razred, asociacijsko skupino, asociacijo in subasociacijo. Razlikujejo «zonalne^^ m -ekstrazonalne« združbe; zonalne so obsežne in izražajo makroklimatske razmere večjega področja, ekstrazonalne pa so lokalne in so navezane na posebne krajevne klimatske razmere. Ista združba je lahko nekje zonalna, drugod pa ckstrazonalna. Nekateri ruski raziskovalci so še pristaši ekološke smeri; gozdove klasificirajo predvsem po nekaterih talnih lastnostih njihovih rastišč. A, K. Cajander (Finska) je ustanovitelj teorije gozdnih tipov, ki jo je zgradil na podlagi opazovanj finskih, sibir.skih, nemških in južno tirolskih gozdov (1909). Cajandrovo tipologijo označuje enostavnost in veliko p o težnost razčlenitve gozdov, kar ustreza razmeram na visokem severu. 2a določitev gozdnega tipa, ki je obenem gozdnovegetadjska in rastiSčna enota, so predvsem važne tiste rastline, ki so v njem stalne in obilne, poleg njih pa manj obilne, a zelo stalne rastline in posebno še na enoto izključno ali skoraj izključno navezane rastline. Upoštevati je treba tudi manjkanje vrst. Na splošno naj bo botanični opis čim izčrpnejši in naj obsega vse sloje in vrste rastlin. Drevesni sloj je pomemben za identifikacijo zlasti v spornih primerih, n. pr. pri razlikovanju dveh tipov, ki imata praktično enako rastlinje, videz in vitalnost dreves pa sta močno različna. Vsaka vegetacijska enota ima določeno eko-loško-biološko zgradbo in videz, ki sta odvisna ne samo od rastlinskih vrst, temveč tudi od njihove obhkovne prilagoditve rastiščnim razmeram. Na rastiščih ■ se oblikujejo rastiščne rase. Med vegetacijskimi tipi najdemo vedno ostre meje; to je posledica boja rastlin za obstanek. Sploh je pojavljanje (toda ne uspavanje!) večine rastlin razmeroma malo odvisno od tal (rastišča), pač pa pre"dvsem od medsebojne konkurence. Po nenadnem umetnem posegu v rastišče, n. pr, pri drenaži močvirij, je konkurenca tista, ki določa hitrost razvoja rastlinstva, in zato spremembe rastlinstva zaostajajo za spremembo rsstisča. Rastline se bore na podlagi svoje zunanje in notranje strukture, ekolo.^kih lastnosti in sposobnosti prilagoditve, Cajandrova definicija gozdnega tipa (1943) je takale: »^V isti gozdni tip sodijo vsi sestoji, katerih rastlinstvo kaže, kadar so zreli ali skoraj zreli in normalno sklenjeni, v glavnem identično floristično sestavo in podobno ekološke-biološko naravo. Prav tako sodijo v isti gozdni tip vsi tisti sestoji, katerih vegetacija se razlikuje od prej omenjene samo po slučajnih kratkotrajnih ali vsaj ne trajnih znakih n, pr zaradi različne starosti sestoja; sečen j, sprememb v drevesnih vrstah. Stalne razlike zahtevajo določitev novega gozdnega tipa, kadar so dovolj izrazite, ali podtipa, če so razlike manj bistvene, a vseeno ra2-ločne.+i — Podtipi naj bi prišli v poštev tudi. kadar gre za dvo- ali večslojna tla, na katerih vegetacija ne nakazuje rastisčnih lastnosti zadostno. Po Cajandru odsevajo samo stalne razlike v vegetaciji rastiščne razlike in sc je treba zato opirati na vegetacijo stalnega sestoja. Posamezne starostne razvojne stopnje gozdnega tipa pa predstavljajo različne rastlinske združbe, ali kakor sam pravi, asociacije — z enakim rastiščem. Zaradi tega je glavna težava pri ugotavljanju gozdnih tipov v razlikovanju tipični!; stabilnih tipov po eni strani in prehodnih razvojnih stopenj teh tipov na drugi, Cajander pravi k temu slikovito sledeče: »Določitev gozdnega tipa celo v skrajnih primerih — če so bili gozdni tipi prej dovolj izčrpno in točno opisani — ni težavnejša kot določitev mladih, še ne popolno razvitih in Še ne cvetočih ali že odcvelih rastlin.^< Gozdne tipe lahko ugotavlja izkušen gozdar z znanjem geobotanike ali geobotanik z zadostnim gozdarskim znanjem. Cajander združuje v- isti gozdni tip identične rastiščne tipe, na katerih lahko več različnih drevesnih vrst doseže stopnjo debeljaka ne glede na to, katera vrsta trenutno prevladuje, ker so zlasti v gospodarjenih gozdovih drevesne vrste pogosto slučajne. Vpliv drevesnih vrst na sestavo pritalnega rastja je namreč različen; na nadpovprečno dobrih rastiščih je razmeroma neznaten, na podpovprečnih pa lahko drevesna vrsta, predvsem smreka, če je vrh vsega prvotni gozdm tip že itak ekološko blizu smrekovemu gozdu, vegetacijo in rastišče trajno spremeni. Gozdni tipi niso stroga vezani na določeno ekspozicijo niti ne na določena tla. Isti gozdm tip je lahko razvit na različnih tleh. Pri poimenovanju tipov uporablja Cajander 1-3 količinsko prevladujoče rastline; tip z borovnico (Vaccinium myrtillus) je "tip MyrtiUus« ali kratko MT, GDMT je tip s planinsko krvomočnico, bodičasto podlesnico in borovnico. Drevesne vrste niso vključene v imena. Značilen primer izvirnega opisa gozdnih tipov je opis tipa HMT (tip Hylo-comium proliferum-Vaccinium myrtillus). »Mahovni (resnikavi) HMT je severno-finski gozdni rastiščni Tip. Značilna je zanj debela, bujna preproga mahov Ilylocomium parietinum in Hylocomiam prolifenim s primesjo mahov Poly-tiichum commune in Dicranum scoparium, nekoliko manj Dicranum undula-tum in še manj Ptilium crista castrensis. Lišaji so vedno pičli (Peltidea aphthosa, Nephroma arcticum, Gladina silvatica in Cladina rangiferina). Borovnica je vedno precej ali zelo obilna, Kopinšnica in mahunica sta skoraj vedno prisotni. Zeliščno in travno rastlinje je pičlo. Lycopodium annotinum, Melampy-rum pratense, Linnaea borealis in Solidago virga aurea splošni, Pyrola se-cunda in Melampyrum silvaticum precej spložni, Lycopodium comp] an a tum, Majanthemum bifolium in Epilobium angustiiolium nekoliko manj splošni. Aira flexuosa je skoraj vedno prisotna, običajno se najde tudi Luzula pilosa. Sestoj je sestavljen iz precej redke, počasi rastoče smreke s primesjo bi'eze in nekaterimi posamez stoječimi nadstojnimi borovci. Ta gozdni tip je zelo splošen in prevladujoč v severovzhodni Fin.^ki (našteva področja in navede južno mejo) na zgornjih pobočjih gričevja, V zahodni Laponski so gozdovi tega tipa manj splosni. Razlikujemo lahko nekaj podtipov; nekateri se približujejo tipu z borovnico, drugi tipu s planinsko krvomočnico,-- — Vmesnih in obrobnih tipov Cajander ne opisuje posebej. Opisi gozdnih tipov so vedno sploSni in kljub načelom, naj bodo popolni, ni med njimi niti enega izčrpnega popisa pritalnega rastlinstva. Cajandrov sistem gozdnih tipov Finske je preprost m vsebuje; I, Razred sušnih in zmerno sušnih gozdov (6 gozdnih tipov), II. Razred svežih gozdov (5 gozdnih tipov), ni. Razred travnato-zeliščnatih gozdov (8 gozdnih tipov), IV- Razred smrekovih in listnatih barskih gozdov (ima dva podrasreda in številne barske tipe). V, Razred borovih barskih gozdov (številni tipi), Razen gornjih tipov razlikuje Cajander še lokalne tipe, ki pa zaradi majhnih razsežnosti po njegovem mneniu niso praktično važni niti ne zaslužijo, da bi jih Šteli med prave gozdne tipe. Gozdni t.ip je namreč lahko samostojen le, če pokriva znatne strnjene površine. Kljub neizmerni gozdnovegetacijski raznoličnosti Finske postavlja Cajander le 19 pravih gozdnih tipov. V sistem tudi ne vključuje neproizvodnih gozdov. Sistem kaže Cajandrovo prepričanje, da so prirodni gozdovi (pragozdovi) vedno zelo enolični na velikih površinah in imajo malo drevesnih vrst, kar je posledica boja za obstanek pa tudi medsebojne pomoči med rastlinskimi vrstami, pri čemer se obdrze le najsposobnejše vrste na zanje najprimernejših rastiščih. Sele človek povzroči pestrost v sestavi rastlinske odeje, ker prekine neprestani tisočletni naravni boj. Vendar pa traja ta boj v spremenjeni, omiljeni obliki vseeno dalje in povzroča, da so rastlinske združbe še naprej rastiščno karakteristične. Pomembna je postavka Cajandrove teorije, da je mogoče boniteto rastišča določiti po vegetaciji le v zrelih sialmh sestojih, nikakor pa ne v sestojih, ki sledijo neposredno n. pr požaru ali sečnji na golo, ker je boniteta sestoja odvisna tudi od načina njegovega nastanka (vpliv pepela, primešanih pionirskih vrst), tako da pride do razlik v rastnem ritmu, pa tudi v zdravstvenem stanju dveh zaporednih generacij. Istočasno so opazne tudi razlike v sestavi pritalnega rastja in v dolgoročnem poteku njegovega razvoja. Vegetacija torej v takih primerih nakaže le sestojno boniteto, lesna gmota pa se lahko od ene do druge, različno nastale generacije istega lipa zelo spremeni. Tako ima v tipu HMT smreka po požigu vrhunec gmote pi'i 240 letih z 260 m^/ha (breze je primešane tedaj 15 m^), v naslednji generaciji pa ravno tako pri 240 letih 2 130 m® (breze je tedaj 10 m^). S pomočjo kombinacije različnih sedanjih razvojnih stopenj je mogoče konstruirati razvoj istega tipa skozi dobo 500—600 let. če bi jemali daljše razdobje, bi imeli opraviti lahko z znatnimi razlikami v podnebju, Cajander neposredno poudarja spremenljivost in razvoj gozdnih tipov. Naravne .spremembe so počasne (zamočvirjanje, izpiranje tal, vpliv drevesnih vrst), medtem ko so umetno sprožene razmeroma nagle in trajajo do stabilnega stanja pri pritalnem rastlinstvu navadno eno do kvečjemu dve stoletji, pri drevesnih vrstah pa večinoma okrog tri sto, te izjemoma do sedem sto let, ko se obnov) prvotni sestoj. Stabilni stadij imenuje Cajander »končna razvojna stopnja*; izi-aza klimaks ne uporablja. Cajander poudarja tudi, da bi bilo v okviru že postavljenih gozdnih ra-stiščnih tipov mogoče razvijati podrobno klasifikacijo bodisi na podlagi talnih lastnosti ali po sestojnih značilnostih, v kolikor se vegetacijska metoda ne bi izkazala za zadovoljivo. Je mnenja, da v podnebno enotnih področjih določajo tla rastiščno proizvodnost in s tem biološko vrednost rastišča. Cajandrovi gozdni tipi so bili uspešno preizkušeni z boniteto in potekom rasti sestojev ter z nekaterimi lastnostmi tal (pH, hranilnimi snovmi — ne pa tudi's talnim tipom), Značilno za rezultate je, da so razlike v proizvodnosti med posamezni tipi izredno razločne in velike tudi v istem razredu gozdnih tipov, v okviru katerega imajo tipi podobno ekologijo. 120 let stari sestoji tipa z jelenovcem (CIT) imajo n. pr. povprečno 148 m^/ha, enako stari sestoji tipa z resjem (CT) 254 m^, tipa z brusnico (VT) 375 m®. Razlike so v vseh starostnih stopnjah zelo znatne, Razlog za tako velike razlike je v tem, da Cajander v svojem sistemu tipov ni razlikoval regionalnih variant, čeprav je že zgodaj (1921) poznal •»vikaristične« (nadomestne) gozdne tipe (podtipe) v okviru obsežnega glavnega tipa, ki ima velik obseg in zajema različna podnebna področja. Zato tudi sam poudarja, da je gozdni tip bolj biološko, ne pa toliko proizvodno svojska rastiščna enota. Gojenje, gozdov mora po Gaj and rove m prepričanju temeljiti na biologiji gozdov. Tako življenje višjih rastlin kakor življenje mikrobiontov je v zelo veliki meri odvisno od rastišča. Toda vzajemna odvisnost vseh živih in neživih členov rastišča je tolikšna, da nobenega od njih ne smemo ocenjevati ločeno samega zase. Gozdni tipi pa ne smejo bili samo prirodne vegetacijske, temveč predvsem uporabne gozdarske rastiščne enote. — Mlajši finski raziskovalci upoštevajo popolni floristični inventar vedno bolj in razvijajo Cajandrov sistem dalje. Y. Ilvessalo deli (1936) prvotne gozdne rastiščne tipe v podtipe po kamenitesti in stopnji zamočvirjenosti tal, razen tega pa v dvomljivih primerih po višinah dominantnih dreves. V. Kelti k a n g a s meni (1959), da je treba Cajandrov sistem izpopolnjevati, ker so njegovi tipi zbirni (kolektivni), vendar ne s postavljanjem novih osnovnih tipov, temveč s podrobnejšim opisom dosedanjih, predvsem 2 izdelavo podrobnejšega regionalnega sistema paralelnih orografskih in klimatskih gozdnih tipov. "V tem smislu dela predvsem A. Kalela (1952). Finski raziskovalci povezujejo regioirialne enote s pojavljanjem klimatskih drevesnih ras, ki imajo specifične ekološke lastnosti. So mnenja, da so meje med regionalnimi enotami neogibno konvencionalne, potekajo pa v glavnem v smeri vzporednikov. Regionalne naj bi bile med drugim enotne po dolžini vegetacijske dobe ter svet- lobmh, toplotnih in padavinskih razmerah v tej dobi, na podlagi Česar bi mogli pričakovati enotno i-astnost sestojev določenega gozdnega tipa v taki regionalni enoti. T. Arnborg (Švedska) ugotavlja gozdne tipe na osnovi rastlinskih združb (1945). Po njegovem mišljenju je potrebno postaviti identifikacijo in klasifikacijo združb na osnovne en osi o j ne enote, sinuzije; ne samo n, pr. zelišča m mahovi, tudi klice dreves tvorijo po Ai'nborgu svojo sinuzijo, V severni Svf-dski loci Arnborg resavne, travnate in močvii-ne gozdove. K resavnim gozden vom šteje gozdove s pritlikavimi grmiči, gozdove s praprotmi in pritlikavimi grmiči in gozdove z zelišči in pritlikavimi grmiči, k travnatim pa tiste s prevladujočimi visokimi travniškimi zelišči ter s širokolistnimi travami in praprotmi, Ti gozdovi rastejo na revnih do zelo bogatih tleh (4 stopnje hranljivosti) in na zelo suhih do mokrih tleh (5 stopenj vlažnosti). Arnborg določa gozdne tipe v normalno sklenjenih srednje starih sestojih po prevladujoči zeliščni in mahovni vegetaciji. V istem go:!dnem tipu so sinuzije lahko različne zaradi razlik v gostoti sestoja in so razviti različni faciesi istega gozdnega tipa, n. pr, normalni, odprti (na poseki), pašni, požariščni, torej razvojni faciesi. Gozdni tip je obenem tudi teoretično rastiščni tip in ga je mogoče ugotoviti le na podlagi podrobnega fito- in zoocenotskega proučevanja in proučevanja neživega okolja (vlage, tal in podnebja, upoštevaje čas, in topografskih razmer). Gozdni tipi se skladajo z ekosistemi. Gozdni tip dobi ime po talni vlagi in prevladujoči vegetaciji, n, pr, sveži borovničavi tip (pomeni isto kot finski MT). Na Švedskem je zaradi prevladujočega razgibanega, hribovitega in goratega reliefa ekološka razčlenjenost zelo velika, in o vplivu nadmorske višine ter lege vedo še premalo, da bi mogli na osnovi gozdnih tipov predvidevati rastiščno boniteto. Arnborg poudarja, da švedski gozdni tipi danes Se niso prav} rastiSčni tipi, ker jih praktično določajo samo po vegetaciji. Zato je več primerov, zlasti v severnih področjih, ko pritalno rastlinje ne pokaže razlik, ki zadevajo lahko mnogo boljšo rastnost vnesene drevesne vrste na nekih površinah kot na drugih, ki so prvim po svoji vegetaciji zelo podobne. A, N, Lundström (Švedska) trdi nasprotno od Arnborga (1902), da obstajajo na istih krajih (zemljiščih) različni gozdni rastiščni tipi kot posledica tega, ali so na teh krajih primarni, sekundarni ali degenerirani gozdovi. Razen tega misli, da se vzporedno z menjanjem drevesnih vrst menja tudi gozdni rastiščni tip. Neka drevesna vrsta lahko pospešuje rast druge, ki raste z njo skupaj. Vsak tip ima svoje drevesne vrste in mora biti tudi v pritalni vegetaciji enoten. — Gozdni tipi, ki jih je v praksi obravnavala švedska gozdarska taksacija (1932), so bili naslednji: lišajnati, mahovnati, zelišcnotravnati in zamočvirjeni borovi gozdovi; lišajnati, mahovnati, zeliščnati in zamočvirjeni smrekovi gozdovi; gnničnati in zeliščnati bukovi gozdovi; grmičnati in zeliščnati gozdovi hrasta, bresta, jesena, javora in lipe; hSajnati brezovi gozdovi; mahovnati brezovi gozdovi s trepetliko in jelšo in zeliščnati brezovi gozdovi s trepetliko in jelšo. Gcßdovi različnih drevesnih vrst so torej razčlenjeni vzporedno- Razlike med lišajnatim borovim in lišajnatim smrekovim gozdom so n, pr. tele: v smrekovem gozdu je več mahu Polytrichum, vendar so vrste lišajev in mahov v glavnem iste, V borovem gozdu je precej res j a in nekaj gornika, v smrekovem sta namesto teb mahuniea in borovnica, V smrekovem gozdu je vijugasta masnica pogosta, v borovem redkejša, E. Rübel (Švica) razlikuje v Evropi (1932) na podlagi koliČirLsko prevladujočih pritaJnih rastlin naslednjih 8 tipov bukovega gozda, ki jih karakte-rizira tudi z vrsta, zračnostjo in kislostjo tal; Fagetum asperulosum, alUosum ursini, m el i cos um unifiorae, mercurial os um, caricosum, altherbosum, filicosum in ericaceosum. Ti vegetacijski tipi tvorijo skupaj zvezo Fagion sil vati cae in so obenem tudi ekološke enote. Asociacije se dele v glavnem v sociaciie ali pa v konsociacije in subasocdadje (poslednje imajo v imenu prav tako pripono -osum). Vse enote so lahko obenem tudi geografske variante, G. E, Du Rietz (Švedska) ne priznava stroge povezanosti med vegetacijo in rastiščem; pomembna mu je vegetacija sama brez ekološke vzročnosti (1921), Opira se na fiziognomijo združb, ki mu obenem služi kot zunanji izraz ekološke rezLiltaJile, Osnovna enota Du Rietzovega liziognomsko-ekološkega sistema je sodaeija, združba, ki una v glavnem homogeno vi-stno sestavo, to je v vsakem sloju vsaj kakSno količinsko prevladujočo vrsto. V skladu s tem poimenuje sociacije takole: sociacija Pinus silvestris-Vaccinura myrliHus-Hylocomium pa-rietinuni-proliferum, sociacija Pinus sil ves t ris-Anemone nemorosa. Določa jih na podlagi stalnic, ki se pojavljajo redno tudi na majhnih, samo en do nekaj kvadratnih metrov obsegajocih popisnih plo.skvah, pri čemer drevesni sloj ni prvenstveno važen, saj so sestoji na Švedskem navadno sestavljeni iz ene ali le malo drevesnih vrst. Upošteva celotno kombinacijo vrst. Sociacije so majhne, ozke enote, često ustrezajoče faciesom (obličjem). Ce se v večslojnem sestojkii pojavi domin an ta le v enem sloju, je to konsociacija. Nadrejena enota je zveza (foede ratio). Du Rietz pojmuje rastlinsko združbo do neke mere kot organi:iem. Zato misli, da imajo cele skupine rastlin združbe iz katerihkoli vzrokov v glavnem enako konkurenčno sposobnost; vrste take skupine reagirajo na spremembe ekoloških činiteljev skupno, ne kot posameznice. Asociacijske fragmente pojmuje kot mikroasociacije, J, Braun-Blanquet (Francija) je osrednja osebnost klasične fitosocio-logije v svetu sploh, S svojimi načeli je prodrl, ko je zgradil temelje svojega sistema na osnovi značilnih vrst (1921) in se lotil s Številnimi somišljeniki in učenci obsežnega, vsestransko poglobljenega znanstvenega proučevanja gozdne in negozdne vegetacije Zahodne in ostale Evrope. Z ogromnim številora del in doslednim upoštevanjem po.stavljenih strokovnih smernic oblikuje njegova šola delovanje večine fitosociologov v svetu in sproti koordinira vse objavljene ugotovitve Po Braun-Blanquetu je osnovna lastnost rastlinskih vrst njihova združbena navezanost (>vzvestoba združbi-(i). Po stopnji navezanosti na neko združbo razlikuje zveste značilnice (navezanost skoi'aj ali popolnoma izključna, stopnja navezanosti 5), Irdne značilnice (stopnja 4), naklonjene značilnice (stopnja 3), nevezane spremljevalke (stopnja 2) in tuje slučajnice (stopnja 1), Po obsegu ozemlja, v katerem veljajo, so značilnice vsesplošne, regionalne, teritorialne in lokalne. Tako imenovane prestopajoče značilnice so široko razprostranjene,' vendar imajo v neki združbi težišče svojega pojavljanja. Značilnice se oblikujejo zaradi učinka ekoloških razlik med rastišči prvotno enotnih, široko razprostranjenih, šibko navezanih vrst, ki se počasi cepijo v ekološko ožje navezane značilne vrste, podvrste, ra.se in ekotipe. Značilnice so lahko osamljene vrste zaradi svoje ekološko utesnjene neprilagodljive narave, ekološko močno specializirane rastline nasploh in katerikoli rastline v obrobnih delih svojih arealov, kjer so zanje primerna rastišča močno skrčena, Značilnice odločajo o flori-stični svojskosti (samostojnosti) združbe, omogočajo oceno razvojne stopnje in nakazujejo sedanjo razprostranjenost združb vnaprej, osvetljujejo pa tudi nekdanjo razprostranjenost nekaterih združb. Znatiinice skupaj z vrstami, katerih stalnost v zdrnzbi Je najmanj šestdeset odstotna (pojavljajo se V najmanj 60% popisov)J tvorijo njEn značilni skupek (kombinacijo) vrst. Močan poudarek daje Braun-BI an que t sistematizaciji združb. Ugotavlja, da je razvrščanje enot po floristični sorodnosti združb in združbeni navezanosti rastlinskih vi'st predvsem v okviru značilne kombinacije ob upoštevanju stalnosti, množine in vitalnosti rastlin najboljša osnova za sistem. Rastime same nas namreč informirajo o ekologiji, razvojni težnji, razvojni preteklosti, geografskih značilnostih in o zgradbi. Zato imajo rastlinske združbe pri proučevanju bio-cenoz in rastišč nedvomno prednost, saj so »vidni uČinek-< (rezultanta) slabo poznanih vzrokov (ekologije). Značilnice, ki določajo osnovne združbe — asociacije, in raztikovalnice, ki določajo osnovne podenote — subasociacije, določajo in omejujejo obenem tudi stopnjo podrobnosti sistema, ker so nižje enote le še faciesi, ki se odlikujejo samo po večji količini one rastlinske vrste od nadrejene sabasociacije. Kajti Če bi hoteli vsaki kombinaciji rastlin v naravi priznati značaj tipa, bi morali n. pr. pri travniških združbah, jemati že vsako krpo 0,25 m^ za posebno enoto, ki bi se enaka nikjer več ne ponovila. Nepomembna odstopanja od nonnalnih (sredinskih) subasociacij označujejo variante. Zaradi premajhnega primernega rastišča nepopolno razviti sestojki asociacije so asociaeijski fragmenti. Rase asociacije se razvijejo tedaj, če je areal asociacije razdeljen zaradi prirodnih zaprek (gorovij, vodovij); v rasah rastejo navadno nadomestne (ekološko podobne) vrste istega rodu Sistematsko so rase faciesi, variante in subasociacije Asocificije je priporočljivo ugotavljati pred subasoeiacijami in faciesi. Ime dobijo po najznačilnejših rastlmah, tako da je n. pr. lahko v imenu neka drevesna vrsta, ki količinsko ni prevladujoča (Bazzanieto-Piceetum, v katerem prirodno lahko prevladuje jelka). Tudi ekološke lastnosti so lahko vključene (n. pr. travniška asociacija Xerobr orne tum). Z maloštevilnimi izjemami Imajo evropska gorstva posebne lastne asociacije sorodnih združb, imenovane geografsko (n. pr. Fagetu^ carpaticum) in tudi deli gorovij imajo lahko svoje asociacije (Fagetum praealpino-jurassi-cum; Piceetum transalpinum z značilnicami Luzula nivea, Isothecium myurum, Saxifraga cuneifolia in Lonieera nigra), So pa tudi rase iste asociacije, n. pr. pirenejska in alpska, ki se razlikujeta v nekem primeru po ü rastlinah, manjkajočih v eni od obeh ras, torej na stopnji subasociacije. Posamezni sestojki obeh ras pa se lahko skoraj čisto ujemajo. Višje enote imajo praviloma tem obsežnejše areale, čira višje so. Zveza zajema več gorstev ene cebne brati. Red bukovih gozdov sega od Španije preko vse zmerno tople P^vrope do ruskih step. Razred obsega navadno eno celino, lahko pa sega tudi na več celin. Najvišja enota, zdrugbeni (vegetacijski) krog, ki ustreza vegetacijski in florni regiji, ah pa je še obsežnejši, sega redno na več eeJin, kot n. pr, sredozemski krog. ki obsega obrobje celotnega Sredozemskega morja, pa tudi skoraj vsega Črnega morja razen velikih severnih zalivov, poleg tega Španijo z izjemo Pirenejev in Grčijo. Se širši je o vr osi birsko-se ver neameriški krog. Vse enote razen variant imajo latinska imena s posebnimi končnicami, ki so od faciesa navzgor do razreda n. pr. po smreki tele: pice-osum, -etosum, -etum, -ion, -etaha, -etea. Lahko pa se pripona -osum uporabi tudi za varianto, medtem ko ostane facies brez pripone. Enote od asociacije navzgor imajo svoje značilnice, vsaka višja vedno več, ker se vanjo vključujejo značilnice nižjih enot. Piziognomska enot- nost se neha pri zvezi, ki vključuje n. pr. lahko že združbe grmičev in združbe redkih %a?Aav. V spJoŽnem naj bi bile rastlinske združbe razvrščene po stopnji zgradbe tako, da l.iste, ki so preprosto grajene, kratkotrajno, neodporne, brez sposobnosti vplivanja na okolje, brez regionalne vezanosti in sestavljene iz ekološko neizrazito diferenciranih členov, pridejo na začetek. To sta predvsem aero-plankton in hidroplankton. Najvišji položaj ima ravniški dežni gozd. Vseh stopenj vvorganizacijske višine-" razlikuje Braun-Blanquet 21. Gradbene enote višjih združb so sinusi je, skupnosti rastlin ene samo ali več podobnih življenjskih oblik, n. pr. blazinasti mahovi, zeliščni sloj v gozdu. Višinski pasovi ustrezajo pri Braun-Blanquetu kbmaksnim enotam. Pas puhavca v Sevennih obsega n. pr. 400 m, pas smreke v Unterengadinu 500 m, so pa tudi 600—900 m široki pasovi. Znotraj pasov so lahko razviti ozki horizonti, kot n. pr. horizont zelene jelše v pasu smreke ali horizont jerebike 2 brezo na zgornjem robu bukovega gozda v Severmih, Po Braun-Blanquetu so rastlinske združbe močno odvisne od podnebja in sploh od rastišča, ker je konkurenčna sposobnost rastlin odvisna od obojega. Ta odvisnost seže tako daleč, da se n. pr. v posebno sneženih letih razširijo v visokem gorovju površine rastlinstva snežnih kotanj na škodo visokogorske trate; v suhih letih pa se razvoj obrne. Splošni značaj podnebja določa izoblikovanost klimaksne združbe (klimaksa), ki predstavlja enotno, razvojno zrelo asociacijo ali višjo enoto na zrelih tleh. Klimaksna združba je v prevladujočih vrstah v skladu in dinamičnem ravnotežju s splošnim podnebjem ter porašča apnenčaste in kiale kamenine. Le močna sprememba podnebja spremeni kli-maksno združbo. Iti je precej stabilna, Klimaks variira predvsem zaradi krajevnih podnebnih posebnosti, oblikovitosti in podlage; podenote klimaksne asociacije so variante klimaksa. Isti klimaks nastaja iz različnih razvojnih nizov. Razen klimaksnih združb razlikuje Braun-Blanquet paraklimaksne, ki so razvite na nadpovprečno zrelih tleh predvsem zaradi specifične kamenine in trajne združbe na podpovprečno razvitih tleh. Glede proučevanja razvoja združb je Braun-Blanquet mnenja, da mora sloneti na predhodnih ugotovitvah o statičnem stanju. Iz sedanjega vzporednega obstoja različno daleč razvitih združb pa potem do neke mere sklepamo na zaporedja njihovega preteklega in bodočega razvoja. Kar zadeva razvojno preteklost asociacije, je njeno razvojno središče pričakovati tam, kjer je flo-ristično najbogatejša, najbolje uspeva, se najbogateje členi v nižje enote in ima največ značilnic. Navzven je mlajša, bolj utesnjena in siromašncjša. Razvoj je treba zasledovati s pelodno analizo. Ki-atkotrajne in enotne razvojne stopnje so stadiji, daljše, manj enotne pa faze. Serije združujejo nize zaporednih stadijev. Vzporedne, podobne serije so serijske variante. Rastlinske vrste imajo v razvojnih zaporedjih (sukcesijah) vsaka svoj »-gradbeni pomen-t^, to se pravi sposobnost oblikovanja rastišča in vplivanja na druge bližnje rastline. Pri tem pride vsekakor tudi do primerov, ko rastlina sama sebi onemogoči nadaljnje uspevanje; pomladni vres n. pr. zakisuje tla, in ker je nevtrofilen,.se nazadnje na spremenjenem rastišču ne more več obdržati in tako sproži spremembo v razvoju! Odnosom med rastlinami posveča Braun-Blanquet pozornost v glavnem šele v svojem novejšem delu (1951). V rastlinstvu vlada neomejeno boj za obstanek; zavestnega ali instinktivnega podpiranja in delitve dela tu ni, čeprav so mnoge rastline odvisne druga od druge in si medsebojno koristijo, Še večkrat pa pri tem ena izkorišča ab oškoduje drugo Rastlina se bori za prostor in hrano (svetloba sodi k prehranjevanju) z drugimi rastlina mi, ki so njene sosede »pri jedi« (komenzalke), Boj za obstanek usmerjajo okolne razmere, borbena sposobnost rastline pa je odvisna od njene ekološke širine, življenjske oblike in sposobnosti kalejnja. Boj med rastlinami različnih vrst je ostrejši kot med rastlinami iste vrste v tem smislu, da n. pr. čiste nasade laže gojimo kot mešane. Braun-Blanquet omenja tudi pomen strupenega učinka izločka živih ali odmi-rajočih korenin na bližnje rasLline. Poudarja, da je rastišče (to je po Braun-Blanquetu prebivališče vrste ali združbe z vključenimi vplivajočtmi činitelji brez upoštevanja odnosov med rasthnami, kot konkurence in medsebojnega vpliva) za uspeh boja odločilnejše kot odnosi med rastlinami, zlasti pa odločajo tisti rastišČTii faktorji, ki so v miiiimu. Kot primer navaja, da rastline botaničnih vrtov sicer uspevajo; resda nimajo konkurence, toda vse kaze, da njihovo potomstvo ne ostane trajno plodno. Navaja tudi, da ekološke lastnosti rastlin niso posledica konkurence, temveč njihove narave; dlakavi sleč n. pr. sploh ne more na kisla tla, ki nimajo apnenca. Na splošno sta B raun-Blan que tov nauk in metodika med vsemi najizčrp-ncjša. Predstavljata sintezo temeljnih ugotovitev mnogih vestnih raziskovalcev. Sleherni pojav v rastlinstvu jo analiziran podrobno in podprt s oprijemljivimi primeri. Natančno so obdelane načelne postavke in konkretne ugotovitve v okviru sestave in zgradbe rastlinskih združb, njihovih bioloških in abstraktnih lastnosti, njihove ekologije (sinekologije; tudi pedologija je v celoti upoštevana, in izmed podnebnih činiteljev in pokazateljev n. pr. tudi dežni faktor, pluviome-trični količnik, izhlapni indeks, humidnost, deficit zasičenosti, sestava zraka), razvoja (sindinamike), razvojne preteklosti (sin gene like), razprostranjenosti (sin-horologije) in sistematike. H. Wagner (Avstrija) poudarja (1954), da se uveljavljajo v vegetaciji večsmerne [večdimenzionalne) sorodnostne povezave, zato se ne strinja z linearnim hierarhičnim sistemom, ki je v rabi, in z vedno večjim pomnoževanjem nižjih in višjih enot tega sistema. Vendar je mnenja, da bi ugotavljanje vseh večsmernih povezav zmedlo predstavo o stvarnosti in kljub objektivnosti v preglednem sistemu onemogočilo postavljanje nadrejenih enotskih kategorij. Potrebna je torej abstrakcija, ki poudari glavne poteze povezav. Wagner strogo loči dva načina klasifikacije, prvega od velikih enot (formacij) k manjšim, in drugega od najmanjših konkretnih razlik v vegetaciji k višjim abstrahiranim tipom, Po tej drugi poti hodi Braun-Blanquetova šola najbolj dosledno. Zaradi hierarhične zgradbe pa vegetacijski sistem te Šole kljub temu ne izraža večsmernih floristični.h in ekoloških zvez med rastlinskimi združbami. Način dela ruskih avtorjev, ki raziskujejo podrobne ekološke nize, izhajajoč iz ozkih krajevnih ugotovitev, po Wagnerju ni primeren za široka povezovanja. Isto vel]a za nepregledno množico Aichingerjevih gozdnorazvojnih tipov, Wagner ]e mnenja, da naj bi bile osnovne enote sistema zveze, ki bi imele še svoje lastne značilnice, medtem ko bi bili redovi in razredi odveč, ker so popolnoma umetne tvorbe. Le pri geografskih nadomestnih (vzporednih) enotah naj bi obdržali kategorijd reda, n.pr, red Quercetalia pubescentis za subme-diteranski Quercion pubescentis, ilirski Orno-Ostryon in srednjeevropsko-sar-matski Dictamno-Sorbion. Najbolj nazorno je mogoče izraziti večsmerne ekološke povezave med zvezami združb s talniini tipi (še posebno pa s kislostjo tal), z vlago m višinskim pasom (Wagner loči gricevni, gorski, predplaninski in planinski pas). Vsak višinski pas-ima svojo, na mnogo strani povezano skupino združb po vzorcu: gorski pasr Pineto-Ericion -------—----- Vaccinio-Piceion rendzina podzol ' Fagion rjava tla R. Knapp {Zahodna Nemčija) členi gozdne vegetacijske enote območno (1941). Izhodišče mu je najnižja enota, ki ima še značilnice, veljavne vsaj v eni celotni ti orni regiji: to je glavna asociacija. Značilnice glavne asociacije naj bi imele glavno območje razprostranjenosti v njej ter naj bi bile po vrstah toliko številne in toliko enakomerno razporejene, da bi bile vsaj nekatere izmed njih prisotne tudi v skrajnih obrobnih, floristično že osiromašenih (netipičnih) sest.ojkih te asociacije. Glavna asociacija obsega različna podnebja in območja z različno razvojno preteklostjo flore. Glavna asociacija je n. pr, mešani gozd hrasta in gabra (Querceto-Carpinetum) od Zahodne do srednje Vzhodne Evrope. ISTa podlagi rastlinskih skupin, ki so prisotne samo v posameznih delih tega ozemlja. Členi Knapp to asociacijo v štiri skupine: atlantsko, srednjeevropsko-haltsko, vzhodnoevropsko in jugovzhodnoevropsko. Druga od teh skupin obsega srednjeevropsko in severovzhodno podenoto; v severovzhodni se pojavljajo rastline iz iglastih gozdov in smreka. Hrastovo-gabrov gozd se da razčlenjevati na ta način dalje v vedno manjše geografske enote Pri tem pa se doseže kmalu stopnja, ko takšno razčlenjevanje ni več mogoče, in sicer s področnimi asociacijami. Te obsegajo tako imenovana rastna območja. Floristično se območna asociacija odlikuje po posebni lastni skupini razlikovalnih rastlin. Obratno ji lahko manjkajo neke rastline, ki jih ima sosednja območna asociacija. Območne asociacije so razvite v nekem območnem podnebju in imajo svojo flomo preteklost. Po razhkah v vlažnosti in kislosti tal ali položaju v sukcesiji se členijo dalje vzporedno druga drugi s podobnimi skupinami raziskovalnih rastlin v glavne subasociacije, glavne variante in glavne podvariante. Razlikovane rastline posameznih enot morajo biti čimbolj absolutne in vsak sestojček mora imeti vsaj eno razlikovalno rasthno iz skupine. Knapp navaja problematični primer razlikovanja dveh območnih enot: v travišču bodalice in grahovca južnosrednje-nemškega sušnega območja manjka pet vrst rastlin, ki jih ima ta združba v sc vem osrednje nemškem sušnem območju. Toda tudi v treh popisanih sestojkih severnega območja nianjka vseh pet vrst. Zato ni dovolj podlage za razlikovanje dveh območnih asociacij. Ozemlje, v katerem je razvita območna asociacija, deli Knapp v vrastne pokrajine<' po posameznih, na različne kamenine, različno vlago ali reliefne značilnosti vezanih združbah. Tako členi sušno območje severne gornjerenske ravnine v šest pokrajin, med drugim n, pr. v pokrajino mahovnatega borovega gozda, pokrajino mešanih brestovih logov idr, Pokrajine so lahko sklenjene ali razbite, kakor n. pr. pokrajina hrastovega gozda z angleškim kovačnikom, ki razpada v štiri popolnoma ločene komplekse. Združbe poimenuje Knapp po naslednjem vzorcu: Querceto-Carpinetum unstruto-saalense je območna asociacija severnega sušnega območja; Acereto-Fraxinetum ima več območnih asociacij in subasociacij, n. pr. oetscherense chrysosplenietosum, raxense chrysosplenietosum. Subasociacije členi, če je le mogoče, po ekološki vzporednosti, zato se istoimenska subasociacija mnogokrat ponavlja v različnih sorodnih območnih asociacijah. Knapp členi vegetacijo tudi. v zone, ki so razporejene vertikalno. V Evropi razlikuje 7 skupm teh pasov: vednozelene trdolistne, puhavčeve, hrastovo-ga.-brove, gorske bukove, smrekove, mahunifirne (Empetruin) in arktižno-planin-ske. Pasovi vsebujejo po več rastnih območij; 7a vsak pas so znafiilne določene glavne asociacije. Tako so n, pr. med Labo in Ncckarjem trije pasovi, v katerih je osem glavnih asociacij, Knapp poudarja pomen naražčanja eksperimentalnih metod, n. pr, za proučevanje medsebojnega vpliva raatlin. Upošteva tudi ekološke skupine (Nadaljevanje sledi) FRANCOSKE IVIETODE INTRODUKCIJE IGLAVCEV V LISTNATE GOZDOVE Ing. Vlado Jenko (Brežice) Sest gozdarskih inženirjev iz Jugoslavije smo bili avgusta in septembra 1960 v Franciji na specializaciji po temi; »-Introdukcija iglavcev v listnate gozdove-«. Ta problem je za nas in za Francijo posebno aktnelen. V Franciji poraščajo gozdovi 21% celotnega ozemlja republike. Med drevesnimi vrstami odločno prevladujejo listavci z 69%, medlem ko je iglavcev le 31%. Glede na gojitveno obliko je 30% srednjih in 26% nizkih ter 44% visokih gozdov. Vsi srednji in nizki gozdovi so v glavnem devastirani in skrajno nerentabilni. Povprečna lesna zaloga za vse francoske gozdove znaša le ok. 64 m^, povprečni letni prirastek pa 2,9 m^ na ha. Francoska lesna bilanca redno izkazuje višek v lesu listavcev [predvsem v drveh), medtem ko letno primanjkuje nad 4 mihjone m^ lesa iglavcev, v glavnem za papirno industrijo. Nizka povprečna lesna zaloga, majhen prirastek, skromna udeležba iglavcev na eni strani in občutno pomanjkanje lesa iglavcev na drugi strani postavljajo pred francosko gozdarstvo od gv or ne naloge. Zato so izdelali za razdobje 1947—1976 dolgoročni načrt pogozdovanj, ki predvideva: osnovnih pogozdovanj . . , . ...... 400.000 ha spopolnttev . ..,,.,,,..... 700.000 ha introdukcij iglavcev ... ^ ...... . 800.000 ha plantažiranja izven gozdov (največ s topoli) . . 100 000 hn Skupaj . . . 2,000.000 ha V 13 letih (1947-1959) je bil ta načrt ostvarjen skoraj s 50%, O pospeševanju iglavcev nam priča poraba sadik: razne vrste borov...............51 drugi iglavci................. listavci.......- . . . ■.......11,90%- topoli.................- . . 8% evkalipt..................0,02% Melioracije in vnašanje iglavcev izvajajo na prvem mestu v osiromagenih srednjih in nizkih gozdovih. Melioracija listnatih gozdov z iglavci, ki imajo velik prirastek in relativno zgodaj dozorevajo za sečnjo, se vrši v Franciji ža skoraj eno stoletje. Uspeh, t. j povečanje deleža iglavcev je razvidno iz naslednjih podatkov: leta 1879' je bilo listavcev S0%, iglavcev pa 20%, leta 19L2 je bilo listavcev 74%, iglavcev pa 26%, leta 1927 jc bilo listavcev 71%, iglavcev pa 29%, leta 1954 je bilo listavcev 69%, iglavcev pa 31%. Neprestano povečavanje iglastih gozdov je eden najpomembnejših uspehov francoskega gozdarstva. Problem melioracije osiromašenih listnatih gozdov ob istočasni spremembi sedanje gospodarske gojitvene oblike so francaski gozdarji vsestransko obdelali na ekološko biološki gojitveno-tehnicni in ekonomski osnovi. Tako preudarno vnašajo v čiste bstnate gozdove nove elemente in povečujejo njihovo rentabilnost v okviru trajnega gozdnega gospodarjenja ter smotrno opuščajo dosedanje tradicionalne in konservativne načine gospodarjenja v nizkih in srechijih gozdovih. Vendar pa pri svojem delu pogosto naletijo na različne zapreke. Industrijalci včasih nasprotujejo melioracijam, češ da bo tako za določeno dobo nastalo pomanjkanje surovine za lesno industrijo, Finančniki pa se bojijo visokih stroškov, potj.-ebnih za izvedbo melioracij. Splošno o nizkih in srednjih gozdovih Klasične metode premene nizkih in.srednjih gozdov v regularne visoke gozdove zahtevajo določeno kakovost prizadetih sestojev, ki jih hočemo me-liorirati, ter izvedbo konverzije v relativno dolgem časovnem razdobju, Nadalje je ta metoda konverzije nizkega gozda pogojena z drevesno vrsto nasploh (n. pr. v gabrovem panjevcu premena ni mogoča, ker ta drevesna vrsta ne gradi visokih gozdov), posebej pa Se s prisotnostjo taksnega drevja, ki bo sposobno roditi kvalitetno seme. Ce sta oba pogoja izpolnjena, se v panjevskem gozdu ob-hodnja tako podaljša, da bo drevje lahko rodilo seme (vmes se seveda seka oziroma redči odveCno drevje iz panjev), nato sledi klasična oplodna sečnja z morebitnim vnašanjem sadik na praznine. Klasična metoda premene srednjih gozdov se sestoji v tem, da se prekine s sečnjo nadstojnih dreves (iz semena) ter s sečnjo dobro razvitih primerkov iz panjev. Na ta način se v 30—40 letih krošnje sklenejo. Ce v srednjem guzdu ni dovolj nadstojnega drevja iz semena in dobro razvitih semenovcev, počakamo, da drevje rodi seme, ki bo omogočilo razvoj pomladka in iz njega visokega gozda. Vse te klasične metode iz že navedenih razlogov v Franciji ne pridejo v pcitev, kajti doba za melioracijo je predolga, razen tega pa so relativno Še kvalitetni nizki m srednji gozdovi bolj redki. Zato so prešli na sodobnejšo in. hitrejšo metodo, to je na introdukcijo iglavcev v negospodarske gozdove. Pri tem pa je vedno odločilna zgradba sestoja oziroma ekonomski učinek, ki končno odloča, ali je melioracija utemeljena. Ce je sestoj premlad ali vendarle preveč siromašen, se introdukcija oziroma konverzija ne bo izplačala, kajti dohodek od lesa, ki v sestoju napade, mora v.^aj deloma pokriti melioracijske stroške. Splošno o načinih introdukcije Francoski postopek pri introdukciji iglavcev v nizke in srednje gozdove se-bistveno razlrkuje od melioracije čistih visokih listnatih gozdov, kot jo je za naše razmere obdelal (konkretno za gozdnogospodarsko enoto PiSece pri Bre- žicah) ing. J. Miklavžič v delu »Zlahtnitev čistih bukovih m drugih sestojev v g. e, Pišece«, Ljubljana, 1959). Obe metodi premere, francoska za nizke in srednje (Čeprav je uporabna tudi za visoke) ter metoda ing. Miklavžiča za visoke regularne enodobne gozdove imata dve skupni bistveni izhodiščni todkir 1, zgradbo nove ekonomsko in Mö- sl ik a 1. Sestoj, ki je presvetljen in pripravljen za. inlrodukcijo iglavcev pod zastorom krošenj (Fo-ret domajiiale de Mcmtar-gis (Orig.) loško boljše gojitvene gospodarske oblike in 2. izboljšanje strukture sestoja glede na drevesne vrste. Francoske metode melioracije nizkih in srednjih gozdov imajo namen, da z jntrodukcijo iglavcev spremenijo te sestoje v semenske enodobne mešane gozdove, nastale iz semena tako, da predstavljajo razni hitrorastoči iglavci glavno drevesno vrsto. Slika 2. Uspela intro-dukcija zelene duglazije pod zastorom krošenj. Prvotni sestoj pred dokončno likvidacijo (Vos-ges) (Orig.) Metoda melioracije čistih listnatih gozdov po ing. Miklavžiču opusča klasično öplojno sečnjo s pomlajevanjem pod zastorom na velikih površinah in v kratkih pomlajevalnih dobah (5 in več let), ki ponovno ustvarja enodobne sestoje. Pri tem postopku se vnašajo iglavci na takšen način, da se gradi skupinsko raznodobni mešani sestoj s poralajevalno dobo ok. 40 let. Bodoči sesto] naj bi bil čim bolj razčlenjen, t. j. razno d ob en in mešan v skupinah ali Šopih. Po tej metodi se določi transportna meja, vrši se neenakomerna svetlitev in odpiranje jedra, gnezda, ki je pomlajeno, nadaljuje se z obrobno, sosredno svetlitveno (zasiorno) sečnjo, ki se iz prvotnega jedra širi v sosednji stari sestoj. To rahljanje se ravna po svetlobni zahtevnosti razvijajočega se mladja in introduciranih iglavcev. Opravljamo torej skupinsko postopno sečnjo z naravnim pomlajevanjem, kombiniranim z introdukcijo iglavcev v slabo pomlajena jedra, in sicer pod zastorom edi brez zastora nadstojnega drevja. Ing. Miklavžič priporoča, da se po možnosti sadi manj sadik in seje več semena, ker je ne le cenejše, temveč tudi uspešnejše, seveda ob zadostni pripravi tal in skrbi za poseveli. Metodo žlahtnjenja po ing, Miklavžiču sem opisal z namenom, da se ne bi posploševal pojem introdukcije, t. j. dejavnosti, ki ima lahko številne in različne cilje in ne pozna šablon, kot jih v glavnem tudi druga opravila pri gojenju gozdov ne prenesejo. Za vsako melioracijo je potrebno proučiti ekološke osnove gozdnega območja, izdelati topografske, klimatske, pedološke in fitocenološke karte, zbrati zgodovinske podatke, obdeiati sociološke činitelje in gospodarske možnosti. Cisti bukovi sestoji, pa naj si bo bukovina tehnološko še tako brezhibna, dandanes niso več rentabilni. Industrija potrebuje — in bo tudi v bodoče rabila — več iglavcev kot listavcev, predvsem več kot bukve, ki jo je pri nas Slika 3, Z mehaničnimi pripravami obdelana proga, pripravljena za introdukcijo (Bretagne) (Orig.) med vsemi drevesnimi vrstami največ. Vendar pa so izboru drevesnih vrst za introdukcijo postavljene določene gozdnoekolo.ške in biološke meje, ki jih ne smemo prekoračiti, drugače bomo ogrožali gozdno organsko produkcijo. V Franciji so gozdarji sprejeli načelo, naj se z introdukcijo vnašajo razne vrste iglavcev (n. pr. Picea abies, Picea sitchensis, Abies alba, Abies grandis, Abies Nordmanniana, Larix decidua, Pseudotsuga taxifoHa, Pinus silvestris, Pin us nigra v austriaca, Pinus strobus), medtem l^o listavcev ne vnašajo. Na osnovi omenjenih študij je mogoče izločiti gozdno rastiščnc tipe, izvršiti ustrezno gozdnogojitveno načrtovanje, to je določiti, kakšni naj bi bili bodoči sestoj ni tipi po sestavi in gojitvenogospodarski obliki, postaviti ustrezne proizvodne cilje in gozdnogojitveno. tehniko. Vse to so francoski gozdarji izdelali za vsa svoja večja gozdna meliorativna dola, in sicer zelo natančno. Francoska metoda introdukcije iglavcev v nizke in svednjc gozdove Splošna načela in cilji francoske metode melioracije njihovih nizkih m srednjih gozdov 2 introdukcijo iglavcev so na kratko že v uvodu opisana. Preostane nam se, da se podrobneje seznanimo z raznimi načini introdukcije, ki jih uporabljajo v Franciji. Vnašanje iglavcev v nizke in srednje gozdove je tunkclja gostote in vzrasti panjevcev v sestoju, ki jih nameravamo premeniti, Nad^tojna drevesa v sred- Slika 4. Mehanično obdelana proga z vmesnimi progami drino bočno zaščitena (Foret domaniale d'Orleansl (Odg.) njem gozdu — razen kadar dosežejo prevelike dimenzije In kadar imajo kratka vejnata debla in široke korenine ne glede na sklep — občutno manj vplivajo na introducirane sadike kot panjevec. Zdi se, da izbira tehnike za introdukcijo ni absolutno odvisna od starosti panjevca; različni načini so uporabni v srednje starem panjevcu, kot tudi v Slika 5. Mehanično obdelana proga, pripravljena za vziašanje heliofilnlh iglavcev (ForŠt domaniale d'Orleans) (Orig.) panjevcu, ki je sele blizu starosti, primerne za normalno eksploatacijo. Praktično lahko vse metode uporabimo v vseh sestojih, kjer je panjevec star najmanj 10 let; kajti v tem primeru se vrednost proizvodov čiščenja in pripravljalnih sečenjj potrebnih v zvezi z introdukcijo, zelo poveča. Vendar pa pomembnost 173 L. in obsežnost panjevcev v Fanciji naiekujeta v številnih primerih začet€k akcije, ko panjevec äe ne daje tržnih izdelkov. Francoski gozdarji so panjevce (v rüükem in srednjem gozdu) razdelili v 4 velike kategorije, ki so jim prilagojeni različni načini introdukcije. Ti razpeli so sledeči; 1. Sestoji s »kakovostnimi-« (dobrimi) panjevci popolne zarasti in sklepa, hkrati pa dobre vitalnosti in sposobni žilavo tekmovati z introduciranimi sadikami, 2. Sestoji s »siromaänim« panjevcera, ki je po pri rodi redek ali p res veti J en in ima srednje dober prirastek ter more in trod ud rani m sadikam srednje močno konkurirati. Slika 6. V lOO-letnem sestoju rdečega bora je izkrčena in obdelana široka proga, pripravljena za setev rdečega bora {Fore t dom an i ale d'Orleans) (Orig.) 3, Sestoji s skupinskim panjeveem z vmesnimi večjimi ali manjšimi prazninami. 4. Sestoji z uničenim panjeveem, ki je ostal le še «-za spomin« in z ničimer ne vpliva na introducirane sadike. Uporabljajo tri glavne načine konverzije nizkih in srednjih listnatih gozdov ter visokih mešanih gozdov s poniočjo introdukcije iglavcev, in sicer: 1. introdukcija iglavcev pod zastorno sečnjo (enresinement sous coup d'abri); 3, introdukcija iglavcev na obdelane proge (enresinement sur bandes tra-vaillees); 3, inü'odukcija iglavcev po izvrženi sečnji na golo (enresinement apres coup rase). V glavnem sadijo sadike v zasek s sadilnim mečem. Introdukcija iglavcev pod zastorno sečnjo Metoda je uporabna v nizkem in srednjem gozdu, običajno v sestojiii, kjer so dobri srednje stari in stai-ejši panjevci. Pri dobrih panjevcih je treba računati: 1. z močno konkurenco panjevca in 2. z možnostjo, da ae iz vrednejših drevesnih vrst izberejo listavci za bodočo sestojno zmes. Nasploh je pri vseh načinih konverzije zaželeno ohraniti listavce od narave za bodoči mešani sestoj. Zastorno sečnjo lahko izvajamo na vsej povi-šini (totalna zastorna sečnja) ali pa le na delih oziroma progah sestoja, ki. smo ga namenili za konverzijo (parcialna zastorna sečnja ali zastorna sečnja na proge). Ce je panjevec že skoraj dosegel normalno starost, primerno za eksploata--cljo, je priinerna totalna zastorna sečnja, če pa je panjevec mlajše ali srednje starosti, je priporočljiva zastorna sečnja na proge, tako da se drevje, ki ostane neposekano v medprogah, lahko še nekaj časa debeli oziroma prirašča. a),Zastorna sečnja na vsej površini. Pri tem načinu, se na vsej površini posekajo prevladujoča, košata in. nizka vejnata drevesa srednjega gozda. Od panjevcev se pusti po vsej površini 800 do 1200 debel na 1 ha {1 ali več debel na vsakem panju). Izvršimo torej presvetljavanje sestoja. Preostalo drevje opravlja različne naloge: zadržuje rast poganjkov iz panjev, preprečuje prekomerno razraščanje trave, robide in drugega plevela; vse to zmanjšuje stroške za čiščenje bodočega nasada; nadalje varuje jntroducirane sadike pred poznimi pozebami in pred nezaželenim vzponom talne vode; nasploh z blagim zasenčenjem ugodno vpliva na razvoj introdudranih iglavcev. Presvetljevanje sestoja lahko izvršimo v več stopnjahj ki skupno trajajo 5—10 let. Skupna intenzivnost presvetlitve je seveda odvisna od drevesne vrste, ki jo vnašamo. V presvetljen sestoj nato posadimo največ do 2000 sadik senčnih iglavcev (Abies alba, Abies' grandis, Abies Nordmanniana) na ha, Najčešče sadijo po 800 do 1500 Iglavcev na 1 ha. Setev v večjem obsegu ne izvajajo, V sestoju puščajo ozke nepogozdene proge, ki rabijo pozneje "^a izvoz lesa, posekanega še po osnovanju nasada. Sečnja preostalega di-evja, namenjenega postopnemu zmanjšanju zaščite osnovanega nasada, poteka glede'na raz-vitek in odpornost introdudranih sadik (odpornost proti pozebi, proti sončni pripeki itd,), (Slika 2.) Potrebno je opozoriti na dejstvo, da preostala drevesa hitro priraščajo in se zelo košatijo. Zato je potrebno preostalo drevje odstraniti v 2 do 3 sečnjah, 1 Slika 7. CiSCenje plevela z fnotorno kosilnico [Por&t domaniale des Dhuits) COrig.) tako da prvotni sestoj po 10 do 25 letih izgine (glede na vnesene vrste, hitrost priraščanja m zahtevo po svetlobi). Popolna konverzija sestoja je praktično izvršena z navadno jelko po 20 do 25 letih, s kavkaSko jelko po 15 do 20 letih in z vankuvrsko jelko po 10 do 12 letih. b) Zastorno sečnjo na proge izvajamo namesto zastorne sečnje na vsej površini tako, da sestoj razdelimo na 3 do 10 m široke proge. Na vsaki drugi progi nato izvršimo običajno zastorno sečnjo ter saditev in vse drugo kot pri zastorni sečnji in introdukdji na vsej površini. Oba načina zastorne sečnje sta primerna v glavnem za inlrodukcijo v sestoje z dobrimi panjevci. Zastorna sečnja pa se lahko izvaja tudi na okoli 1,5 do 2 m širokih progah v sestojih s '^siromašnim" panjevcem. Z ožjimi progami namreč kljub redkemu panj even ustvarimo introdudranlm sadikam zadostno zažčito. Nasploh je vnaSanje iglavcev pri zastorni sečnji srednjih in nizkih gozdov zanes]jiv ukrep, ki dopušča v podrobnostih veliko gibčnost. Introdukcija iglavcev na obdelane proge Ta način introdukcije tvorijo naslednje delovne stopnje: — Z različno Širokimi progami (i do 20 m) odpremo gozd, tako da z njih odstranimo vso vegetacijo, med progami pa pustimo nedotaknjene pasove, široke 2 do 10 m. — Na progah z mehaničnimi napravami obdelamo zemljišče tako globoko, ko L to zahteva drevesna vrsta, ki jo nameravamo vnaSati. Odstranijo se korenine sestoja. — Na obdelanih progah posadimo ali posejemo iglavce na običajen način, od 400 do 1200 sadik na ha. Tako so introdiicirane sadike in posejano seme deležni odličnega okolja, ki jim omogoča uspešno uveljavljanje in rast. Nedvomno se tako zmanjšajo stroški poznejšega čiščenja nasada (obdelana površina!). Vmesne neposekane proge pa nudijo vnesenim sadikam ali posajenemu semenu bočno zaščito in omogočajo tudi vnašanje senčnih iglavcev (raznih vrst jelke). Ker so proge v začetku obdelovali ročno, so bile ožje, pozneje — z uvajanjem in napredovanjem mehanizacije — so puščali vedno širše, končno pa so uvedli celo sečnje na golo. Pri sedanjih razmerah pa je ta način introdukcije uporaben le tedaj, Če je mogoče za pripravo zemljišča (krčenje, obdelava) uporabiti mehanizacijo. V vsakem primeru pa je potrebno širino obdelanih in vmesnih prog prilagoditi biološkim lastnostim in ekološkinn zahtevam drevesne vrste, ki je izbrana za določeno rastišče. Mogoče pa so tudi kombinacije raznih načinov. Za svetlobne in polsenčne drevesne vrste, ki se introducirajo, se n. pr. odprejo in obdelajo ožje proge, vmesne neposekane proge pa moramo v tem primeru preredčiti z različno intenzivnostjo. Ta način introdukcije uporabljajo v Franciji šele v zadnjih letih, zato še ni mogoče dokončno presoditi doseženih uspehov. Na splošno se introdukcija iglavcev na obdelane proge lahko izvaja tako v sestojih s "^siromašniiiiJ- kot tudi z dobrim panjeveem v skupinah, prav tako pa tudi v pirimerih, kjer je panjevec skoraj uničen. Odstranitev vmesnih prog oziroma sečnja panjevcev na le-teh se ravna po zahtevnosti introduciranih drevesnih vrst. Pri raznih borih in duglaziji je primerna po 4—5 letih, pri smreki in sitki po 6—8 letih in pri raznih vrstah jelke po 15-20 letih. Med prvim (tastoma sečnja) i-n drugim načinom introdukcije iglavcev (obdelane proge) so mogoče razne kombmacLje, Od strokovne presoje sestoja, rastišča in ekonomskih momentov je odvisno, katera metoda introdukcije bo v določenem primeru uporabljena. Introdukcija iglavcev po izvršeni sečnji na golo V ekstremnih primerih, kjer je panjevec popolnoma uničen in ne more nuditi zaščite, se poseka vse drevje iz semena in iz štorov, V takšnih devastiranih sestojih, kj so nastali zai-adi naravnih vzrokov ali pa zaradi pretiranega izkoriščanja, navadno prevladujeta breza in trepetlika. Tla so obrasla s travami, resjem itd. Postopki so v teh primerih podcbni klasičnemu pogozdovanju go-ličav. S krčenjem se odstrani vsa vegetacija in tia mehanično obdelajo. Vendar pa se v Franciji le redkokdaj odločijo za popolno obdelavo zemljišča. V glavnem takšna tla po sečnji na golo pogozdijo na običajni način z iglavci, ki prenašajo popolno svetlobo (razne vrste borov, macesen tei- na določenih rastiščih tudi smreka). Pri tetn uporabljajo velike sadike, presajenke, stare vsai 4 leta. Na 1 ha posadijo največ 4000 sadik. Ce so sadike večje, jih porabijo še manj. Po osnovanju nasada so potrebna intenzivna čiščenja, da sadike obvarujemo pred nadležnim plevelom in poganjki iz panjev, ki se na goličavah kaj hitro razbohotijo, , Nega in zaščita vnesenih iglavcev Francoski gozdarji vodijo o vseh izvršenih gozdno meliorativnih delih precizno evidenco, kot n. pr. kroniko o poteku opravil, stroških in o vsej dejavnosti v zvezi z nego in zaSčito osnovanega nasada. Za vsak objekt so žbrani ti podatki v preprostem zvežčiču. Nasade le redko izpopolnjujejo, kajti že pri prvih pogozdovanjih dosegajo povprečno 90% uspehe, povsod namreč prisotna rezerva spontanih listavcev lahko izpopolni morebitne vrzeli. Zaradi strogega gozdnega reda in gojitve rastiščem ustreznih drevesnih vrst francoski gozdarji ne poznajo večjih kalamitet gozdnih škodljivcev in tudi ne hujših bolezni gozdnega drevja. Največji sovražnik francoskih gozdov je požar. Varstvu gozdov pred požari posvečajo veliko skrbi in pri vseh delih v gozdovih strogo izvajajo različne protipožarne varnostne ukrepe. Bodi mimogrede povedano, da vzdrževanje stez in presek v gozdovih, ki služijo istočasno kot proti- Slika 8. Jugoslovanski gozdarji v družhi francoskih kolegov (Eeot ia Combe-Haute Marne) (Orig.) požarni varnostni pasovi, gozdarskih stez za obhod revirjev in lovskih stez oziroma presek za Čakališia opravljajo lovske organizacije na svoje stroške. V prav tako pomembnem obsegu kot za protipožarne ukrepe skrbijo v francoskih gozdovih tudi za zaščito nasadov pred škodo po divjadi. Najhujši škodljivci so kunci, zajci, jelenjad in srnjad. V obrambo pred kunci in zajci postavljajo okrog nasadov mrežaste ograje. Visoke so 80 cm in 20 cm globoko vkopane v zemljo ter nagnjene navzven za 70°. Tudi za zaščito pred vdorom jelenjadi v nasade postavljajo nad 2 m visoke mrežaste ograje. Žica v ograji ne sme biti pletena, ker bi bila v tem primeru mreža preveč prožna. Tri mm debela pocinjena žica je zvarjena v mrežo. Okenca V mreži so od tal proti vrhu različno velika: v najnižjih 4 vrstah merijo 20 X 5 cm v naslednjih 4 vrstah 20 X 10, nato v 4 vrstah 20 X 15 in v najvišjih 4 vrstah 20 X 20 cm, Skupni stroški za nakup in postavitev taksne ograje zna-Žajo ok, 500 frankov po 1 dolžinskem meti-u. Za srnjad je ograja lahko nižja od 2 m. Drugi način zaščite sadik pred objedanjem po divjadi so mrežasti veilji, visoki 70 cm s premerom 25—SO cm. Z njimi zavarujejo vsako sadiko posebej. Zaščita nasadov z električno ograjo se ni obnesla. Drevesca in sadike premazujejo tudi 7. raznimi kemičnimi sredstvi (Arbinol), ki odvračajo divjad. 5 kolomasom premazujejo iglavce tudi zato, da bi preprečili krajo mladih iglastih drevesc (predvsem Abies gi'andis) za novoletne jelke. Pri čiščenju polagajo rogovilaste veje na proge ali pa okoli sadik, da se divjadi otežkoči dostop k sadikam. Potreba in intenzivnost čiščenj introducira-Qih Iglavcev sta odyisni od načina konverzije, Ha splošno je nannreč največ čiščenj potrebno pri introdukciji po izvršeni sečnji na golo ali pri sečnji na široke neobdelane proge. Čiščenje opravljajo ročno, mehanično ali z devitalnirai hormoni. Pri ročnem čiščenju posekajo z vejniki in sekirami 1 m od tal poganjke iz panjev in drugi debelejgi material. Pri tem delajo na deblih in debelclh takšne preseke, ki imajo obliko ščukinih ust oziroma obliko črke V, tako da voda zateka v zarezo in s tem preostaJo debelee hitreje strohni. Plevel čistijo s strojem, ki deluje po principu motorne kosilnice, vendar pa ga uporabljajo le na bolj ali manj ravnih tleh. Kosilnico poganja enoosni traktor, širok 0,8 m, jakosti 3 KM. V osmih urah s takšnim strojem očistijo 1 ha zemljišča od raznega travnatega plevela, robide in drugega lesnega materiala, debelega pri tleh do 2 ali 3 cm. Kosilnica porabi 41 bencina na 8 ur. Drugih strojev za čiščenje plevela v o.inovanih nasadih večinoma ne uporabljajo. Z devitalnimi hormoni uničujejo plevel le na nekaterih poskusnih objektih. V Foret d'Amance je izvršen na površini 0,80 ha poskus s Silvaxanom in francoskim preparatom Pay 80. Navedena sredstva raztopijo v vodi in navadno v septembru poškropijo plevel. Raztopljeni hormoni povzročajo pri razmoževa-nju rastlinskih celic disharmonijo (nastane hipertrofija), nežjii deli plevela pa se posušijo. Vendar pa s temi hormoni niso dosegli posebnih uspehov, plevel n.i bil uničen, le rast mu je bila oslabljena in višinski prirastek se je ustavil. Od vseh načinov čiščenja je ročno doslej najbolj razširjeno in najučinkovitejše- Se nekaj podatkov oziroma izkušenj francoskih gozdarjev glede nege že odraslih sestojev oziroma o kleščenju vej v takšnih sestojih. Iglaste sestoje obvejujejo na veliko, vendar le ok. 250 dreves na I ha in le-ta skrbno izberejo, ker ostanejo v sestoju do konca obhodnje. Veje odžagujejo, dokler di-evo še ni preseglo 25 cm premera v prsni višini. Žive veje odstranjujejo le pozimi, na pol žive zgodaj spomladi ali pozno v jeseni, mrtve pa kadar kolir Odžago van je živih in na pol živih vej vršijo zelo previdno in postopoma, Kresanje živih vej najlaže prenesejo duglazija, jelka in macesen, pa tudi razne vrste borov, vendar jim to posebno ne prija. Smreka ne prenese kresanja živih vej. ZakljuCek Francoske metode introdukcije iglavcev v devastirane nizke in srednje gozdove so za določene drevesne vrste in konkretne ekološke razmere tudi pri nas dobro uporabne. Vsi naši perspektivni načrti razvoja gozdarstva poudarjajo pomen vnašanja iglavcev v listnate gozdove, da se s tem izboljša zgradba naših gozdov in v bodoče zmanjša primanjkljaj na iglavcih za naäo lesnö predelovalno in kemično industrijo. Francosko gozdarstvo, ki je po svoji tradiciji eno izmed najstarejših, ki pa mora skrbeli za gozdove, ki so žal iz razUinih vzrokov relativno slabi, se je zadnja desetletja napotilo po poti hitre in najsodobnejše sanacije teh gozdov. Njihove metode in prizadevanja, prilagojena našim razmeram, pa so vsega posnemanja vredna. Slovstvo P. Cochet: Etude et culture de la toržt, Nancy 1951. Techniques de renrichissement, Etude du Comite consultatif des reboisement, Paris. Materi el s macaniques et reboisement, Etude du Comite consultatit des reboisement, Paris- P. Turpin, Mecanisation des boisements: faisons le pont, Revue forestiere iran-caise, No 4/1957. J, Mifclauiič: Zlahtnitev čistih bukovih in drugih sestojev v g. e. Pišece, Ljubljana, 1959. Plus de 775.Q0Ö hectares rebois^es par le PFN 1947—1959, Direction generale des Eaux et Forsts, Paris. IZ PRAKSE ZAPISKI S STROKOVNE EKSKURZIJE PO JUŽNI BAVARSKI Celjska sekcija DIT gozdarstva in lesne industrije je priredila od 13. do 19. VI. 1960 strokovno ekskurzijo na Bavarsko in nato v Švico. (O ekskurziji po Švici bom poroCal v posebnem £lanku.) V progi'amu je bil ogled naslednjih gozdnih objektov; Mestni gozd Traunstein (Bavarska), gozd mejnega grofa Ba-denskega v Salerau ob Eodenskem jezeru (Bavarska), Albisriederberg, učni gozd Tehnične visoke Žole v Ztirichu, Schädelinove poskusne ploskve v Sihlwaldu-Bivribodenu, prebiralni gozd Dürsrüti v Emmeritalu in gozdni melioracijski objekt v Brogliu v kantonu Ticcioo. Zanimanje sa to ekskurzijo je bilo izredno. Prijavilo se je 54 članov. Upravni odbor sekcije je sklenil prirediti ekskurzijo v dveh skupinah; prvo v letu 1960 z 29 udeleženci, ki imajo daljši delovni staž, in drugo za ostale člane v letu 1961. Prva skupina ekskurzistov je svoj program popolnoma ostvarila. Vodili so nas ugledni nemški in Švicarski gozdarski strokovnjald. Vse nas je oavduSila rteposred-nost prominentnoga Švicarskega predstavnika sodobn« gozdno gojitvene vede, prof, dr. Leibundguta, ki ni varčeval s predavanji in razlago ler je s tem posebno veliko prispeval strokovnemu uspehu naše ekskurzije v žvici. Na gozdnih objektih, ki smo jih videli na Bavarskem, sta v kratko odmerjenem času posredovala svoje znanje in izkušnje ter vodila Živahne diskusije asistent Inštituta za gojenje gozdov v Münchenu dr. Sommer in operativni vodja na gospodarsko vzglednih in znanih učnih objektih v Salem u, v iS j i gozdarski svetnik Rupf, Iz spontane prizadevnosti vseh gozdarjev, od dekana gozdai'ske fakultete v Zürichu in kantonalnega Šefa gozdarstva istotam dr, Krebsa pa do krajevnih operativcev, ki so prihiteli med nas na vseh v programu določenih mestih, smo se lahko prepričali o njihoii zavzetosti za kar največji uspeh naše ekskurzije in o njeni uspeli organizaciji. Ker mislim, da bodo bralce zanimala strokovna opažanja na tej izredno poučni ekskurziji, jih hočem izčrpno podati po svojih zapiskih, Mestni ßozd Traunstein Prvotni pretežno bukov gozd se je s stoletnim močnim i zko vis can je m in pogozdovanjem s smreko spreminjal v sestoje iglavcev s primesjo bukve in drugih ]i-stavcev. S staranjem novih, enodobnih sestojev oziroma skupin sc zmanjšuje primes bukVG na minimum. Povsod tam, kjer je jelka bogato zastopana, so bukev malon« izločili, kajti jelka biološko nadomešča bukev, razen tega je koliCinsld in vrednostni donos jelke izdatno večji od bukovega. TJa splošno, posebno še v srmrekovih sestojih, načrtno ohranjajo posamezne bultve zaradi ustreznega pomlajevanja. Zadostno bukovo mladje zagotavlja trajno produktivnost gozdnih tal. Kjer se mladje ne pojavi, ga umetno vnaSajo — posamezno ali v gnezdih. V odkupljeni smrekovi raono'kulturi Izvajajo postopno premeno; v luknjah po snogolomih in vetrolomih ter na skupinskih posekah, napravljenih zaradi rdeče gnilobe, sade sukcensivno, brez odlagan j a^ sadike bukve, gorskega javora in drugih listavcev, vmes tudi jelke. Te mešano posajene skupine ogradijo proti divjadi z žično mrežo. Omenjeni skupinski nasadi so redi^ejši kot normalno in imajo presledke; to pa zaradi tega, ker predvidevajo naselitev smrekovega sam.osevka. Matrtovana je postopna premena v razmerju: listavci 10—20%, jelka 20—30%, smreka 60—70%. Pri premenah monokultur je zaščita vnašanih vrst drevja pvoti divjadi povsod pereč problem. V obravnavanem mestnem gozdu rešujejo ta problem uspešno z redno zagotovitvijo zadostnih sredstev. Sprva je bilo pretežno v rabi mazanje s katranom. To sredstvo pa se je pokazalo drago in manj prikladno. Sedaj uporabljajo največ žične ograje. Brž ko nasad toliko odraste., da zaščita ni več potre-bna, prestavijo žično ograjo in zgradijo novo osnovano skupino. Za pospeševanje gojenja nasadov uravnavajo in zmanjšujejo stalež divjadi. Pri izkoriščanju gozdov dajejo vedno večji poudarek vmesnim užitkom. S selektivnim redčenjem izredno močno povečujejo donose, vendar pa pri tem 7, intenzivnostjo nikjer ne pretiravajo (vetrolomi!). V sestojih, ki so že zreli, uvajajo skupinsko postopno pomlajevanje, začenši z odpiranjem manjših hikenj, ki jih razširjajo na južno, t. j. vetrovno stran. Videli ümo tudi robne poseke (Saumschlag) Uvajanje skupinskega postopnega načina (Femelschlag) sodi v novo dobo. Bavarska šola previdno išče srednjo pot in si pri tem prizadeva, da ohrani več regularnosti, t j. smotrno sečno zaporedje. Zgradba sestojev naj bo blago stopničasta, toda primerno ši-rinska, torej brez strmih prehodov, valovita. Pomlajevanje sestojev ne pomeni probleiTia. Oslvarjajo ga brez vsakega izsiljevanja, ob času, ki ustreza, to je, ko postane naravna pomladitev gozda pereča. Kjer ta izostane, neodložno začnejo z umetnim vnašanjem (inLrodukcijo.) Stroški tega vnašanja so nepomembni. Tudi strogki za nego mladja in goSce, M je zaradi zagotovitve pravilne in ustrezne zmesi intenzivna, so v primerjavi z donosi — vmesnimi užitki skozi vse obdobje nege — nepomembni. Negovalni ukrepi v mladju se pocenijo s kontroliranim pomlajevanjem in vnašanjem. Racionalizacija je v samem začetku. Pravočasna negovalna dela so cenejša kot zapoznela. Mladje sili kvišku mimo obglavljenih kogev iglavcev in listnatih silaknv, Za negovalna dela I. stopnje uporabljajo večinoma ženske. Površina obravnavanega gospodarskega gozda je 169 ha. Leta 1859 je bila zaloga po ha 590 m^ povprečni prirastek na ha pa 15,8 m'. Etat na ha je 9,2 m®, od tega pridobijo pri negi 5,0 pri pomlajevanju pa'4,2m^ Delovne razmere Uzakonjen je 9-urni delavnik, Delavni Leden ima 45 ur, sobota pa je prosta. Povprečje mesečnega čistega zaslužka gozdnega delavca je 450 DM, tj. povprečno 2,5 DM na uro. Manj kvalificirani industrijski delavec zasluži povprečno 3 DM urno. 1 Gozdni prcddelavci z nazivom Haumeister so starejši kvalificirani delavci, ki vodijo delavce in neposredno odgovarjajo 2a kvalitetno in kvartitetno izvedbo določenih gozdnih del. Med p rad delavcem in gospodarskim obratovodjo (Wirtschaftler) je mesto revirnega gozdaL-ja (Förster) z izretino operativnim manirjulacijsivim področjem. Vsak stalni gozdni delavec lina za seboj 4-leti:io vajeniško dobo, nato opravlja izpit za kvalificiranega delavca (Facharbeiter). Brez izucenega in zanesljivega delavskega kadra v sodobnem gozdnem obratu ne more bitd uspehov in napredka, Se posebno velja to za sodobno lzva.janje gozdno-gojitvenih del in ukrepov, za katere so pri tem obratu — kakor sme videli — redno zagotovljena vsa potrebna materialna sredstva. Gozdarstvo V Salem u Gospodarska enota Salem s površino ok. 5Ü00 ha je del gozdne posesti mejnega grofa Badenskega. Kakor na filmskem traku se; tu vrstijo neenolični gozdni sestoji, uhrarit v zakroženo celoto, kot veličasten primer usmerjane ustvarjalnosti narai'"e in aktivne gozdar j eve gospodarnosti. V napredno vodenih obratih južne Nemčije dobiva na veljavi »svohodm stil gojitve gozdov« po Kostlerju. Namesto sestojev, po zgradbi preprostih, t. J. dvoran ski h« in dvoslojnih, smo že mnogokje videli sestoje 2 spravil no« večslojnostjo Oh likov an ju takih sestojev ustrezajo seveda predvsem dobra rastišča in po naravi meSani gozdovi. Tak izredni vzorni primer smo videli v Šolsko obravnavani!-! salemskih sestojih, Vanje je vtisnjeno 3S-letno negovalno delo prejšnjega gozdarskega direktorja Mei.ssa. Ekoloäke razmere salemskega območja ustrezajo vsem drevesnim vrstam srednjeevropskega klimatskega območja, le jelka je omejena na severne obronke, Tla so tipično morenska z ne posebno globoko, toda fino peščeno, mineralno bogato ilovico kot naplavino in usedlino (rjava puhlica). Zaradi pogostih i.^l znatnih letnih padavin in valovitega sveta so tla povsod sveža ter bolj ali manj vUžna. Med zaobljenimi -m HčAfarJke mdncsli - Jh/ih drms: macesen m ßioge ^^s^ s8o iirne lom ^or io smreka 20 1130 Zaloga mocessn m h I ion fgo hu^ev dor smfeka 3S H 702. Salem, oddelek; Hintere Hemdenlöcher (Po prof. Kostlerju prerisal S. Klančnlk) griči in hrbti so kadunjastc u-vale-doUnice' izrazit FraxLneto accrcto ulmeto alne-tuin; na vsem dvignjenem svetu pa je najmoCnejäa bukev v združbi iglavcev (smreka, rdeči b&r, deloma jelka). V naš a ni macesen jo alpske provenience in zraste — v opti-mslnih ekoloških razmerah območja Godenskega jezera z milejšim podnebjem — v ravnodebelna orjaSka drevesa, ki dosežejo izredne viSine nad 40 m. Podoba sestoja pred obnovo Sečnje so postopno oplodne z daljSim pomladi t ven im obdobjem in znafilno ne-regularnosijo, deloma so skupinsko postopne, deloma tudi robne. Izbrana drevesa, ki Se dobro priraščajo, ostanejo v sestoju za nadaljnjo rast. Vse izbrane matesne ohranijo za drugo obhodnjo. Ko je sestoj zrel, je bukev že reducirana na neogibno potreben razredčen postranski del sestoja in na izbrana semenska drevesa, ki so le toliko primešana glavnemu delu sestoja, kolikor je Se potrebno za ustrezno naseme-nitev. Posek zrelega sestoja napreduje proti smeti glavnega vetra. Ogledali smo si pomlajeni gozd gojitvene oblike v>femelSlaga-". Tu in tam Se stoje zaSčitne bukve (debele so že padle). Na redko stoje stari macesni, ki še zadovoljivo prirasčajo. Ob cesti rastejo tudi še bori in smreke, izbrana drevesa, ki priraščajo. Na izpostavljenem robu stoji drevje kot vet.ro bran, ustrezno pr ere d cen. Osnova sestoja Geslo »i-bukev je mati gozda« se tu praliliino uresničuje. Bukovo niladje naj služi kot osnova za vnašanje in vzgajanje vrednih drevesnih vrst iglavcev in žlahtnih listavcev. Višji gozdarski svetnik Riip£ je uporabil prispodobo: >>Bukev je kakor testo, vredne drevesne vrste pa so kakor rozine v njem«. Naseljevanje vrednih vrst v bukovem mladju nastaja bodisi naravno ali umetno z vnašanjem. S stadiju pomlajevanja je nega tako koncentrirana in intenzivna, da opravi obnovo sestoja večinoma narava sama Najprej s škarjami porežejo zastarčeno bukovo mladje povsod tam, kjer je v oviro novemu mladju, Vsaki dve leti mestoma porežejo bukovo mladje, tako da nastanejo luknje ali presledki, v katere se naselita samosevni rdeči bor, smreka itd. Kjer se nc zasejejo želene vrste, jih brez odlašanja vnaSajo s saditvijo. Bor sadijo gosto (po normativu 15.000 sadik na ha). Vnašanje iglavcev je skupinsko alt v gnezdih; posamezno se ne obnese, ker bi bila nega predraga in vnašanje posamez problematično. Macesen vnašajo posamezno v ustrezno velikih razdaljah Uporabljajo samo lepo razvite triletne sadike. Vsak posajeni macesen dobi močan metrski (smrekov) kolec, ki rabi vitki sadiki za oporo, obenem pa je nosilec za tulec iz Sitine mreže, ki varuje sadiko pred divjadjo (pocinkana kvadratna mreža, kot jo vidimo v vrtnih ograjah). Vsi tako posajeni macesni so deležni individualne nege kot vnaprej določena izbrana drevesa. VmladjuingošČavju Po vseni griču, ki meri olt, 50-ha, je bil izvršen končni posek pred 10—20 leti. Ocl daleč je videti samo listavce, predvsem bukev, od blizu pa je podoba drugačna. Tz listnate goSČe štrlijo vršički smrek, borov in macesnov. Robovi gošč so na gosto porasli (tudi kultivirani) z jesenom, gorskim javorom in brestom, V vlažni dolinici se jim pridružuje še črna jelša. Na sosednem griču je gošča višja in prehaja že polagoma v drogovnjak. Z nego niso v zaostanku in previdno pravočasno ukrepajo. Osvobajajo samo vrgičke iglavcev, namenjenih za graditelje glavnega dela sestoja. Listnato fosčo pustijo pri tleh skoraj neokrnjeno. Pri nas porabljamo pri negi po nepotrebnem veliko denarja, ker mladje iglavcev sproščamo preradikalno in presplošno. V Salemu se vračajo na ista mesta le v toliko, v kolikor je potrebno osvobajanje le iztranih osebkov ali skupin iglavcev. Vse odvečne posameznike pustijo utoniti v listnati goSčavi, če je potrebno, žrtvujejo tudi neliaj skupin iglavcev. Kacionalizacija nege je dosegla vrhunec smotrnosti, Strehasti profil — od goščave do drogovnjaka in debeljaka S preseke je bilo videti le bukovo in gabrovo goščo, Sele, ko stopimo v notranjost sestoja, razlotirno smotrno uravnav an o zmes. Že v začetnenn stadiju drogov-njaka obvejujejo iglavce, toda le kandidate za iübrano drevje. Smreke in bore, kt ovirajo izbrana drevesa in bukov pomožni sloj, obglavljajo. in to precej visoko v Salem, oddelek: Nellen-furt (po prof. Köstlerju prerisal S. KlanČnik) /rnarmdmff-J/eviodfcvei.- huktv m, la/t^:(lukev 4n ytudia ^ mid^Mimsterialcat Anton Rossipal t^' s sliko (Österreichische Forst und Jagdzeitung, Wien 1906); — »'Antun Rossipal t" (Sumarski list Zagreb, 1906); — "-Das Grabdenkmal des k. k. Ministerialrates Anton Rossipal in Ahazzia-", s sÜko (Österreich)sehe Forst und Jagdzeitung, Wien 1908) — »Anton Rossipal t-« (Mitteilungen des Krainisch kiislenländischen Forstvereines, 1907), s slilto; — "Ministerialrat Anton Rossipal-« (Laibacher Zeitung 1907); — »'Rossipal •^Anton Rossipal h' {Mitteilungen de^ R,rainiseh küstenlandischen Forstvereines, 1907), S 1 V i c JOSIP SCHAUTA Schauta se je rodil 37, maja 1853 v NjemSsi pri Mladi Boleslavi na Češkem, V Češki lipi je hodil v reallto, iz katere je leta 1867 izstopil in je bil nato 2 leti v gozdarski predpraksi na veleposestvu grofa Hartiga, Od leta 1869 do 1871 je bil v višji gozdarski Soli Bela (Weisswasser) na Češkem. Leta 1871 je Schauta nastopil službo kot gozdarski pristav na veleposestvu grofa Thurna Taxi.sa na Češkem. Leta 1873 pa je prišel itot gozdarski tajnik v službo na veleposestvo kneza Schönburga na Snežniku na Notranjskem, Leta 1B70 je prestopil kot taksator v službo na posestvu kneza Auersperga na KoSevskem, Leta 1877 je postal referent taksator pri cenilni iromisiji za regulacijo zemljiškega katastra za Dolenjsko, Schauta je leta 1680 opravil v Ljubljani izpit sa samostojno gozdno gospodarstvo ter je januarja leta 1881 stopil kot višji gozdar v službo turjasiiega veleposestnika grofa Her wards Auersperga, Pozneje je tam postal nadupravitelj s sedežem v Na-mršlju pri 2elimliem. Leta 1905 mu je bil dodeljen fastni naziv gozdarskega svetnika. Schauta je na svojem službenem mestu umrl dne 16. septembra 1922. Pokopan je bil v Žclimljem. V dobi, ko je Schauta služboval na Snežniku, je poučeval v tamošnjl dveletni Šoli za gojenje gozdov {Waldbauschule), Schauta je daleč naokoli slovel kot dober gozdarski strokovnjak. Zato so ga sodišča vedno klicala za izvedenca jn cenilca, Sodeloval je pri občinskih upravaJi v svojem službenem okoliSu, dalje pri okrajnem cestnem odboru in \ raznih strokovnih drush'ih. Leta 1B73 je bil med ustanov-niki Kranjsko primorskega gozdarskega društ^va. Bil je dolga leta njegov odbornik. Občina želimeljska mu je leta 1905 poleg Častnega občanstva podelila tudi domovinsko pravico. Bil je tudi častTii član občine Turjak in St. Vid. Schauta ni objavljal spisov v javnosti Pač pa je napisal veliko obširnih izvedeniških mnenj. Na Eborovanjih Kranjsko primorskega gozdarskega druätva je podajal temeljita kritična poročila o gospodarjenju 7. gozdi, ki so si jih ogledali druStveniki na ekskurzijah po raznih krajih takratne Kranjske in Primorske. Uporabljeni so zlasti naslednji viri; Sivic, »Josip Schauta t"' (Sumarski li^t, Zagreb, 1922); Putiek, "Forstrat Josef Schauta (Wiener allgemeine Forst- und Jagdzeitung 1922); Sivic, ■>Schauta Jpsip« (Slov. biograf, leksikon, 9. zv.). S i vi C PREDPISI resolucija ljudske skupščine lr slovenije o pkogramu in program perspektivnega razvo.ia lb slovenije v razdobju od 1961. do 196s. leta (Uradni list LRS št. 3 z dne 2. 2. 1961) Na gozdarstvo in lesno industrijo se nanašajo zlasti naslednja določila: RAZVOJ GOSPODARSTVA V PRETEKLEM OBDOBJU V družbenih gozdovih se je na podlagi večje samostojnosti gospodarjenja in delavskega samoupravljajnja se nadalje krepilo strokovno gospodarjenje z gozdovi in Izboljševala kvaliteta dela. V teh gozdovih smo sekali okoli prirastka, kar je omogočalo, da se je še nadalje povečevala njihova proizvodna zmogljivost. Zn^mo manj se je obvladovala sečnja v zasebnih gozdovih in se je še vedno gibala na višini prirastka. V nekaterih, predvsem gozdnatih predelih, so se gozdovi popravljali, medtem ko se je v manj gozdnatih območjih Se nadalje slabila zmogljivost gozdov. Skupna sečnja je v letu 1960 znaäala okoli 3 milijone m' In je bila 5% višja od sečnje v letu 1356, Pri tem je bilo težišče äe vedno na sečnji iglavcev ter se struktura gozdov ni popravljala v korist iglavcev v tisti smeri, kot je bilo predvideno. V okviru skupne sečnje se je izboljšal način gozdne proizvodnje. V letu IDßO je odpadlo na tehnični les že okoU 72% vsega posekanega lesa, toda tudi tu je bil delež listavcev prenizek: nanje je odpadlo le okoli 35%. Skupne količine lesa za tržišče so se v letih 1957 do 196Ü s smotrnejšo izrabo posekane lesne gmote povečale za 32%, To je omogočilo hiter razvoj industrije za predelavo lesa in holjSo preskrbo drugih potrošnikov Kljub temu pa tržišče ni bilo zadovoljivo oskrbljeno. To so povzročile v znatni meri neurejene razmere na trgu z lesom, administrativni posegi v gozdarstvo in administrativno določanje cen lesa. Šibka organizacija gozdarstva v zasebnem sektorju, nezadostna povezava gozdnih proizvajalcev in predelovalne industrije, nesmotrna uporaba lesa in drugo. Pri gojenju gozdov se je močno izboljšalo strokovno delo. Glavna skrb gozdarstva jt postala nega gozdov in večanje njihove zmogljivosti, temu so se postopoma podrejala druga gozdarska dela. V tem obdobju so bile povečane tudi investicije 7.a razvoj go'^darstva, predvsem zs graditev gozdnih cest in za nabavo opreme. Zgrajenih je bilo 424 km novih gozd- nih cest, rekonstruiranih pa 413 km, kar je bistveno pripomoglo Ic izboljšanju pogojev 7a gojenje in Jekorišfanje gozdov. V družbenem sektorju se je pričela uvajati mehanizacija pri graditvi gozdnih cest, pri splavilu lesa in pri gojenju gozdov, vendar pa sedanje stanje še vedno ni zadovoljivo. Pri delih v zasebnem sektorju se mehanizacija ne uporablja, čeprav bi zadružne organizacije prav na tej podlagi lahko pričele organizirano gozdno proizvodnjo. perspektivni razvoj gospodae.stva v razdobju od 1961 do iqtis. leta Predelava lesa iii izdelovanje papirja Industrija predelave lesa in papirja se bo razvijala v skladu z razvojem gozdarstva Prilagojevati sa bo morala spremenjeni sti^ukturi gozdnih soriimentov, v kateri sa bo ob povečanju skupne sečnje zaradi krčenja gozdov in redčenja ter intenzivnejšega gojenja osnovnih gozdov povečala udeležba listavcev in drobnih sortimentov. Bolj kot doslej bo morala izkoriSCati tudi industrijske ostanke lesa; s preusmerjanjem proizvodnje žaganega lesa iglavcev na Švedski sistem žaganja se bo skupna lesna gmota za industrijsko predelavo še nadalje povečala. V industriji predelave lesa in papirja se predvideva povečanje proizvodnje v razdobju 1961 do 1965 za 69%. Razvijala se bo predvsem proizvodnja tistih visoko-vrednih izdelkov, ki so deticitni na domačem trgu fpapir, karton, vezane plošče), in tistih, za katere so ugodne možnosti izvoza, to so pohiStvo, furnir, razne ploš£e in drugi končni izdelki. Naraščajoča zidava stanovanj bo zahtevala tudi vzporeden razx'oj proizvodnje lesnih izdelkov za gradbeništvo. 2ato se bo morala lesna industrija tesno povezovati z gradbeništvom in s serijsko proizvodnjo tipiziranih izdelkov stavbnega mizarstva nadomestiti draga individualno obrtniška proizvodnjo, ki naj se usmeri na storitve. Talilen razvoj bo mogofe doseči z investicijami v viSini okoli 27.5 milijarde din v petih letih ali povprečno letho 5,5 milijarde din, kar je 2,5-krat ve£ od povprečnega letnega vlaganja v obdobju 1957 do 1960 Povečana vlaganja so utemeljena v prvi vrsti s tem, ker se razvijata lesna in papirna industrija na lastni surovinski osnovi tn l-;er se bo s tem intenzivneje izrabljala tena gmota zaradi visoke stopnje oplemenitenja proizvodov. V tem oivvirii bi se z vlaganji 12 milijard din povečal fizični obseg proizvodnje lesne industrije za 73%, industrije papirja in celuloze pa pri vlaganjih 15,5 mibjarde din z-a 537«, pri tem bi bilo potrebno upoätevati predvsem tole: Večina žagarskih obratov je zastarelih. Iwaliteta proizvodnje nezadovoljiva, izraba lesa neracionalna in proizvodni stroški previsoki. Zato se predvideva rekonstrukcija najvažnejših bazenskih žag, ki bodo omogočile, da se bo na ekonomski podlagi pospešil proces opuščanja zastarelih in neekonomičnih žag z neustrezno lokacijo. Z zgraditvijo specializiranih obratov za proizvodnjo lesnih tvori v bo omogočena boljša preskrl^a proizvodnje pohištva in končnih lesnih izdelkov, Predvideno povečanje proizvodnje plošč se bo doseglo pri lesonltnih ploščah z rekonstrukcijo tovarne in z dograditvijo novih objektov na podlagi izluženega taninskega lesa, pri iverastih ploščah pa z dograditvijo tovarne v Cerknici in z zgraditvijo novih tovrstnih objektov na podlagi razpoložljivih odpadkov lesa. Povečano proizvodnjo plošč bo deloma kon-sumiralo gradbeništvo, deloma pa bo s tem mogoče povečati izvoz. Povečana proizvodnja pohištva bi bila dosežena predvsem s povečanjem tovarne pohištva v Novi Gorici ter z razSiritvijo in zgraditvijo drugih tovarn. Da bi se uskladila predelava lesa s suroxinsko osnovo, bo treba zgraditi še eno novo tovarno vezanega lesa. Zaradi preorientacije proizvodnje embalaže od klasičnega na sndubni natin bo treba postaviti v ustreznih surovinskih območjih nove obrate za proizvodnjo sekane embalaže. Predvidena je tudi zgraditev obratov za gradbeni opaž,in za tesarske izdelke ter rekonstrukcija obratov za lesno stavbarstvo. Na tolminskem obmotju, kjer pri sedanji surovinski osnovi lesna industrija ni razvita, bo treba proučiti možnosti industrijske predelave lesa z zgraditvijo objekta za suho destilacijo lesa, Da bi se povedal obseg proizvodnje celuloze in papirja, bo treba v prvi vrsti dokončati vse zadete objekte in rekonstrukcije, kot je postavitev papirnega stroja za 3300 t tankih ovojnih papirjev'v papirnici Sladki vrh; postavitev novega kuhalnika £a celulozo, podvojitev kapacitet za lesovino in nabava novega stroja za rotacijski papir s kapaciteto 30.000 t v "Vidmu; rekonstrukcija in razširitev tovarne celuloze v Goričanah; rekonstrukcija papirnic v Radečah in Vevčah s postavitvijo novih papirnih strojev za proizvodnjo specialnih in tiskovnih papirjev, naprava za proizvodnjo 3500 t strojnih kartonov papirnici Ceršak in naprava za 7000 t lesovine v Kolitevem, V tem obdobju bi se morala pričeti tudi graditi nova tovarna za 24,000 t sulfalne celuloze in 25.000 1 natron papirja, ki bi predelovala lesne in gozdne odpadke iz svojega širšega zaledja, Z nadaljnjim izboljšanjem organizacije dela in z izboljšavami tehnološkega procesa in hkrati z izboljšanjem stroliovne usposobljenosti zaposlenih bi se-pri 69% povečanju proizvodnje povečalo število zaposlenih samo za 15% ali za oitoli 4000, kar pomeni, da bi se povečala produktivnost dela v celolTiem razdobju za 46% oziroma za okoli ?,% letno. Predvideni razvoj lesne in papirne indtistrije bo v znatni meri vplival tudi na povečanje izvoza, ki se iio predvidoma povedal za (34%. Gozdarstvo I, OsKore ZQ. dolgoročni rasvoj gozdarstva Sedanje stan.je ter sedanji način izrabe gozdov ne dovoljuje bistvenega povečanja sečnje preko dosedanjega obsega. Ker potrebe nadaljnjega razvoja gospodarstva narekujejo večjo porabo lesa, bo treba intenzivirati sečnjo in vzporedno s tem pospešiti proizvodnjo lesa na plantažah in inteitzivnih gozdnih nasadih. tej podlagi bo treba spremeniti dosedanji način gospodarjenja z gozdovi, in sicer; — gospodarienje v sedanjih gozdovih je treba intenzivirati in ustvariti pogoje za njihovo obnovo ter za čim večjo proizvodnjo lesne graot.e, — proizvodnjo lesa je treba pospešiti z osnavljanjem novih gozdov na plantažah in intenzivnih nasadih. Taldna proizvodnja zahteva večja začetna vlaganja, zato pa daje Se v razdobju okoli 20 do 30 let na hektar isto ali celo večjo proizvodnjo lesa, kot jo dosegajo naravni gozdovi v 100 letih. Po dolgoročnem perspektivnem programu razvoja gozdarstva bi du leta 1980 skrčili okoli 110.000 ha gozdov na relativnih gozdnih zemljiščih, Ua ta način bi pridobili povrsi.ne za intenzivno proizvodnjo lesa, hkrati pa zagotovili nove površine, ki jih zahteva nadaljnji razvoj kmetijstva. S krčenjem bi se obenem skoncentrirala sečnja na manjše površine, na katerih bi se posekale vehke količine lesa. To bi omogočalo zmanjšanje setnje v osnovnih gozdovih na raven, ki jo zahteva smotrno gospodarjenje z gozdovi ter povečanje količin lesa. ki jih zahteva nadaljnji razvoj gospodarstva. Krčenje gozdov bi morali izvajati na ravninskih in gričevnatih predelih, to je n_a zemljiščih, ki so prikladna za kmetijsko obdelavo. Približno 50.000 ha teh povrSin bi se uporabilo za plantaže in intenzivne gozdne nasade, Plantaže in intenzivna gozdne aasade pa bo treba osnovati tudi na manj vrednih zemljiščih. Vkljufno z drevjem ob vodah in drevoredih bi znaSala reducirana površina takSnih nasadov oltoli 20.000 ha. Skupna povräina zemljiSČ za intenzivno proizvodnjo lesa bi tako znašala okoli 70,000 ha. Vkljub krčenju gozdov bi se zmanjSala površina osnovnih gozdov le za okoli 60.000 ha, ker bo predvidoma pogozdeno v istem obdobju v hribovskih predelih okoh 50,000 ha kmetijskih zemljišč. Ce pa upoštevamo, da se bo uporabilo od izkrčenih površin za intenzivno proizvodnjo lesa okoli 50,000 ha zemljišč, bi ostale gozdne površine nespremenjene. S krčenjem bi dosegli tudi kvalitetno spremembo v uporabi površin. Kmetijstvo bi pridobilo v glavnem plodne ravninske, izgubilo pa hribovske in za itme-tijstvo neprikladne povräine, ki ustrezajo gozdni proizvodnji. 2. Glavne rnzvojve smeri za obdobje 1061 do 196S Za razvoj gozdarstva v obdobju 1961 do 1965 se postavljajo tile osnovni cilji in naloge: — Družbeni sektor gozdarstva je treba le naprej organizacijsko krepiti ter razvijati gospodarjenje 2 gozdovi v velikih socialističnih proizvodnih enotah, ki bodo zmožne ob uporabi sodobne tehnike organizirati družbeni proces dela ter pospeševati socialistične družbene odnose na tem področju. Vzporedno s tem je treba tiidi gozdarstvo zasebnega sektorja razvijati z ustanavljanjem večjih gozdnih gospodarskih enot ter pri lem krepiti oblike, ki ob upoštevanju ekonomske zainteresiranosti vodijo k skupnemu gospodarjenju z gozdovi. Za uspešnejši razvoj gozdarstva je treba odpravljati administrativne posege v gospodarjenje z gozdovi ter omogočiti, da se tudi na tem področju v celoti uveljavi sistem delavskega samoupravljanja. — Povezanost gozdarstva z gospodarskim razvojem ter njegova neposredna teritorialna povezanost s področji politično-teritorialnih enot bo zahtevala, da se v njegov razvoj v kar največji meri vključijo kotnune, ki bodo morale prevzeti glavno skrb za uresničitev predvidenega razvoja gozdarstva, — Obseg sečnje je treba usmeriti tako, da se bo vzporedno s kritjem povedanih potreb tržišča pospeševala tudi obnova in proizvodna zmogljivost gozdov. V ta namen je treba začeti krCiti gozdove na relativnih gozdnih tleh, to bo omogočilo zmanjšanje sečnje v osnovnih gtr/dovjh; vzporedno s tem pa je treba uvajati intenzivno proizvodnjo lesa. S sečnjo ter gojitridjo bo treba izboljševati strukturo gozdov tako, da se bo povečevala udeležba iglavcev kqt kvalitetnejše drevesne vrste. Se nadalje je treba zmanjševati odpadek tri izdelati čimveč tehniEnega lesa. Pospešena je treba uvajati mehanizacijo tako za izrabo in gojenje gozdov kot tudi za krčenje gozdov. Prav tako je treba mehanizirati dela pri graditvi gozdnih cest. — Veliko pozornost je treba posvetiti znanstvenemu in raziskovalnemu delu. Med delom na terenu in znanstvenimi zavodi je treba ustvariti takšno povezavo, da se bodo doseženi izsledki in izkušnje čim hitreje prenašali v prakso. — Strukturo sortimentov v gozdni proizvodnji bo treba spravljati v sklad z razvojnimi možnostmi in poti-ebami industrije ter zagotoviti skladen razvoj obeh panog. Vzpostaviti bo treba nujno medsebojno sodelovanje in ga razvijati v ustreznih poslovnih skupnostih. — Zaradi ureditve gozdnega gospodarstva je treba izboljšati gozdno urejevalno službo in statistično službo tako, da bo dajala zanesljivejše podatke. 3. KrCenje gozdov Da s G dosežejo osnovni cilji perspektivnega plana za vazvoj gozdarstva, bo treba v obdobju 1961 do 1965 slti-čitl okoli 25.D00ha gozdov. Približno polovica teh površin bi se uporabila za osnovanje plantaž in intenzivnih gozdnih nasadov. Poleg tega bi se plantaže in Intenzivni gozdni nasadi osnavljali tudi na drugiii, doslej slabo uporabljenih površinah. Takih površin bi bilo treba pogozditi v tem obdobju okoli 5000 ha. V obdobju 19ßl do I96ä bo treba krčili v prvi vrsti družbene gozdove, vzporedno s tem pa «aj bi se pripravljali programi za krčenje nižinskih zasebnih gozdov. Pri arondaciji družbenih kmetijskih posestev in plantaž ter nasadov za intenzivno proizvodnjo lesa pa bo treba pritegniti v krčenje zasebne gozdove z zamenjavo za družbene gozdove tudi že v tem obdobju. Program za krčenje gozdov bo treba izvajati z letnimi družbenimi plani republike, okrajev in obfin ter izdelati podrobnejše programe dela. 4, Sečnjo gozdov Skupna sečnja bi se v obdobju 1961 do 1965 povečala od 3,000.000 m^ v letu 1960 na 3,350.000 m3 v letu 1965 in bi se gibala po pasameanih vrstah lesa in sektorjih lastništva takole (v 000 bruto m^): 1960 196S Indeks Skupna sečnja 3.000 3.5Ü0 112 — iglavci 1.750 1.840 105 — listavci 1,250 1.510 121 1960 Gozdna proizvodnja 2.590 — tehnični les 1,S56 — drva 734 — blagovna proizvodnja 2.050 — neblagovna proizvodnja 540 Prt povečanju neblagovne porabe za 4% je upoštevati lastno porabo lesa na družbenih kmetijskih posestvih. Na podlagi ukrepov za racionalno porabo lesa in na podlagi potreb tržišča predvidevamo, da se bo izdelalo v letu 1965 od skupne količine poseltanega lesa 76% tehničnega lesa. Pri tem bi se morala povečati zlasti proizvodaja tehničnega lesa listavcev; pri tem se računa, da bo na tehnifini les odpadlo okoli nasproti 35% v letu 1960. S tako strukturo proizvodnje se bo zagotovila surovina za predvideni razvoj industrijske predelave lesa. Povečanje količin tehničnega lesa se bo v največji meri doseglo z manjšo uporabo drv za kurjavo in za oglje. Drva naj bi se v večji naeri nadomeščala s premogom, plinom In elektriko, 5. Blagovna ■proizvodnja Blagovna proizvodnja se bo povečala do leta 1965 v primerjavi z letom 19Ö0 za okoli 14%, in sicer (v 000 neto m®); 196Q 1965 Indeks Industrijski tehnični les 1.770 2.008 iia Industrijski les 1,447 1.813 125 — za mehanično predelavo 1.0,^3 1.255 119 — za kerniCno predelavo 394 55ß 142 Drug tehnični les 323 275 85 Drva za kurjavo 200 245 B7 Razdelitev na glavne vrste lesa in skupine sortimentov izhaja iz predvidene strukturne sečnje, v Itateri se v vefiji meri povečuje sečnja listavcev, zaradi krčenja gozdov pa tudi proizvodnja drobnih sortimentov. Kljub temu bo proizvodnja iglavcev zadostovala za predvideni razvoj industrijske predelave lesa. 1960 1965 Indeks — osnovna sečnja 3.000 2.460 82 - sečnja s Icrčenjem - 890 - Družbeni gozdovi 1.150 1.510 131 — osnovna sečnja 1.15Ü 950 S3 — sečnja s krčenjem - 560 - Zasebni gozdovi 1.830 1.840 99 — osnovna sečnja 1.850 1,510 82 — sečnja s krčenjem — 330 — Na podlagi takega razvoja sečnje bi sekali v osnovnih gozdovih v letu 1965 povprečno 72% prirastka, od tega pri iglavcih 6B% ir. pri listavcih 79%, To bo omogočilo nadaljnjo krepitev gozdov in poveCanje njihove proizvodne zmogljivosti, zlasti pri. iglavcih, ki so za gospodarstvo najbolj koristna drevesna vrsta. Po glavnih sortamentih bi se ^baLa proizvodnja takole (v 000 neto m'): Struktura v % i9es Indeks 1960 19G5 2.890 122 100 100 2 200 119 72 76 690 94 2S 24 2.330 114 S8 81 560 104 32 19 Proizvodnja industrijskega tehničnega lesa bi se povečala predvidoma za 18%, od tega proizvodnja lesa za industrijsko predelavo za 25%. Od povečane proizvodnje industrijskega tehničnega lesa bi se povečala količina za mehanično predelavo za o kol L aoo.ooonis aH za 19%, količina za kemično predelavo pa za okoli 160,000 m^ ali za 42%. Proizvodnja drugega tehničnega lesa za mehanično predelavo bi se povečala za okoli 05.000 m^ ali za štirikrat; s tem bodo zagotovljene predvsem povečane količine lesa za predvideno proizvodnjo iverastih in lesovinskih plošč. Takšen razvoj izrabe gozdov to nnogoče doseči z ustrezno zgraditvijo industrije za predelavo lesa in z ukrepi, ki bodo pospeševali naprednejšo gozdno proizvodnjo. v naših razmerahj to je pri obstoju zasetanih gozdov, bo treba krepiti ta proces tura Tr.; pinijev laski sprevodni Tliaiimetopoea pitycrtampa Schiff,: bdkov ~ Dasivc-liira piictibiuv-da L.; lirästoT sprevodni ~ 'Hianme-toptcpläzniR -e ž gl. prßtaorioo! piwciiienca -e ž = izvor -ora. m; _ se- ineua; lesa pr6žea -žua -O' = ela&ticpji -Ena -a: les prožnost -i ž pr(>Žiš£e -a. s 2ačeiek drče plaziti -ira: ^ hlode spusčati hlode po drči pf'si prsi ž mncM,: ~ zoba element zobe pri Nagnem, lisia prsen -sna -o; višina, deblft,; premer debla (i,30 ni od tal) prst -1 ž Zgornja huin07.na plast tal prsfaničar -rja m Malacosoina jieustriaL. pršica -e ž' oceh(wa ~ Erioplives tri- sUiatus var. erineas Nal. pi'iicicE -t 7. pvvi -a -o; ^ delavec oodilni delavec (napačno: preddelaoec) prvoten -tna. -o: -a drevesna vrsta avto- hiona dreoe^^na prsfa psica -e 7. kratka^ do 35 cm dolga, močna A'üsa za košnjo stelje psihrometer -tra nv olagomer, hlapomer psikovina -e z gl. kosteličevje! piiliavec -vca m Quercns piibescens Wild. pi'ihel -lila -o: ~ les 7.elo Doiel les; les s .širokimi branikami: ~o seme prazno, slaba neme piililica -e ž od odra nanesena -lemlja punktiranje -a s gl. iočkooanje! pnnktärati -am pust -a -O': ^oi zemljiŠCe pustinja ž pTistoŠeiije -a s: ~ g'özda dejanja, k-i slabe pradtikiiTmo&t gozda pustošiti -im pi'isc. -e i flisca -e i pusi svet piišica -e Ž! v iculesui osi; — za perdsat ifrle, clenir pilšpan -a m gi. zeleniia! pijtrli -aro: pütreck -ska T)! ročni sodček R ratio-nälen -laa -o: gözcinoi g'ospoflÄr- atvo umno gozdno gospodarstoo racionalizacija -e dela; ukrepi o gospodarslDU, da se znižajo sfroiki in pooeča proizvodnja racüiiaiije -a s; ~ vrednosti gozda urcd- noienje gozda radialen -liia -o; ~i aJi z-rcfilni rez (skozi strxen) rdgla -e ž gi. prekla! räjkel -kljo ra; = mjielj -llja m gJ. pO' rajkelj! rajon -omi. m; gozdni ~ gozdni okoliš räk -aka, m,; haktetijski ~ na. boru po-vroča gü Pseiidonionas pitii Peiri: bakterijski ~ na jesejiii povtroča. g&Bucte-rium sanasfanot var. fraxini Brown.: bi'ikov ~ Nectria clitissima Titi.; jelöv M-elampsorcIla caryopliyllaceraiim ScliTüf. (D. C.); koslänjev ~ Endolliia parasitica Andres; macesnoy ^ Dasys' cyplia -wülkommii Htg.: topolov ^ Cy^ lospora eilrysosperniA Fries. — pikiii' dijaki stadij, Valsa soidida Nitscfa. — popoJna ohlikd räka -e ä nap, d množ. koriio, Heb pri mlinih in oadnih zag&h rakiia -e ž Salix aurita. L, vrba räkta -e z dogla debela palica rampE -e ä o-zdignjeno vakladaiišSe; pri- D02 rane -e ž SalL\ daplmoides Vili. orba ranina -e- ž rani (zgodnji) les. spomladanski ränta -e ž: - za plotövc, za v(xl]ijäk&, za kozolce prečnik, dolg prečen drog rosa -e ž: ^ drevja forma, mbapeciea: dr&vesae -a, regiondlne ali klimatič-ne rastiSčae aH staciönarne rnskav -ava -o; ^a skorja rast -i ž; _ v dehtslmor, v višmo rÄsten- tua -O; ^i prÖErtor povrSina, ki jo zaozama eno drevo t> sestoju: ritem potek rasti o raznih dobah; oegetäcij-&ke faze restilo -as: — na riistilii = lesna panju restišcfe -a, s: 1- kraj z vsemi pogoji za ras^ (tla, podnebje in medsebojni opHoi mrtoe in line naraoe); 2, kraj, kjer dreuje rasie rastiščen. -ščaa -o.; ~i potencial zmoglji- ooal rastišča rastje -a s = rastlinje -a s = rašča -e ž ne gel act ja rastlina -e ž rastlinjak -äka m' prostor za gojenje rastlin (cTietličnjskj rastljiv -ivai -o; ~ lej. ratišče -a si: leseni? ~ držuj za koso ravnica ž ravnina -e ž r avnini ca -e; Ž ravnodcbeln -Ina "Oi: drevo rfrt'tio z raonim deblom ravš -a, m = slee -eča in räza -e ž = praska -e ž razalen -Ina. ^a mera, letev = ra- zälw -a s inatrumeni za moeliranje nizati -a.m. = zrnvniiti -am: nodoraotio narediti rczhcliotiH -ini. se: plevel se razbolioti močno razraste rßzcefrän -ana -o.: ~ les razcefrati -dm: ~ les razolakniti Jes razcepiti -im: .^pälicO', pedčiio; dre^^ö se razcepi v dva vriia razeesTiiti -nem; strela ra.ztesne drevo razdobje -a. s: starostno ~ flrevja., sestoja (po 20 ali po 40 lei) rczdira.nje -u, s: ~ oglarsikei kope: razdirati -am razdreti -derem razgaliti -im^ ~ gözdua tla razgüntati -am rezklaU üofc (60—180 cm dolg odrezek debla) v iesi, osem ali duanü]s{ enakih deloo, zgontov (suho-robarski izraz) t rMgMditi -im posekati gozd t razgradnja -e ž = razkroj -6ja m: lesa (kem.) razilc -a s. raziskava ž: ~ lesž raziskovalen -Ina -ö; ^a plßsker raziskovati -üjcm räziti -i.mi praxko, razo narediii fazjeda -b ž razjedati -am; mrčes razjeda les rezjesH -em r^kladalen -Ina -o; posätija = raa- kladališče -a s (pn žičnicah) razkladanje -a, s: - lesd razkliädati -am: les. razkladati razklÄn -ana -o razkläti -köljem razkölen -Ina -a = razkoljiv -a -O' = = CBpljiv -a -a razköljek -Ijkaj in ra^koljivoüt -i i = raiköljioit -i ž razkrajanje -a s-; -- lesA razkrajati -ara m: les se razkraja razkrečen -ena -t>r dre-voi dreoo z močno razprostrtimi vejami razkrcčiti -im razkriliti- imi: ~ seraenjc otistraiii^i krilca 02ir. perniks s ftemenja. razkrb; -6 j a m: ^ lesa (kern.) razkrojen -jaa -o rctzkrcjevati -njem razkrGjn& -a & razkrojina -e ž različek -Čka m: ~ v di&vesiii vrsii razlikovalen -Ina -o: ali diferencialna, vrsrta. pa zli kovalni ca -e z ra^iliHa, ki se d okoi-rii zdruSbf. (asociacije) pojaolja. le t? določenih podzdruibah (subasociaci-j/ih), D katerih je stabia in jih karak-terizird razlikovati -ojem razlom -žnia m X'«zl6inek -mka. na razlomen -rana. -o razlcmiti -iin. razlomljiv -iva raztojnIjfvDsi -i ž raziömiiftst -i ž razmak -äka m: ~ med posajenimi sadikami ali. drevjem v sestoju razsioj razmejen -ena -o: ~ §özd rezmejitev -tve ž rczmejiü -irai določiti (potegniti) meje razmeriti -im: ~ gözdt, deblo razpasen -B.na rdsl razpasnost -i ž razpeljati -peljem gi. razpenU! razperilen -Ina -o: kleSfie-; -i stroj = = razperilnik -a m razperilo- -a s ra^pcritev -tve ž razperiti -im razpetina -e ž; mosta razpiranje -al s razpirati -son razplöd -6da m: ~ drer'ja razplodifev -tve ž razpoka -e. ž: ~ v les.ii; 1. zun Anja. a) povrSinskflv b) čelno; 2. rötrauja a) radialna., b) krožna, srčna periferna ~ (v hlodii); mnäzua cignje-na ~ razpoka plametiiDife oblike s spremembo baroe razpokflu -a -a: ~ lea razpokati -am razpon -5na. m: debelfnsJd - ^lebelin.^fca razlika drenja; viSinski ~ zd^Dili zob razpored -eda m = razvrstitev -tve ž: sfičenj razporeditev -i ve seilen j; ~ zagnih listov v jarmu razporediti -fm rttzprecen -ena -O: material maferfai, hi se lie da dobro zložiti; d iiršem pomenu: material z rozmeromn majhna proBiorninsko tezo. ki se upira siisnje-jiju (n.pr. veje, oblancij rftzprečiti -im razpredelnica -a i = tabela -e ž ra7,prostraiiiti -ijji se razprostranjenost -j ž: ^ göwla razrast -i ž = razvejiiftv -tve 5r r£3zrflsfek -tka m del debla, ki se razrašča rajrosti -rastem, so ra^räsiiiik -a m nap. n mnoz, oeje. v katere se-je deblo razra^tla, razdelih razred -cda m; de-bolirusiki sitarostiii — hio'l6ški bo-niu'tiii kakovostni ^ t razretlovanje -a s t razrcdo-vati -lijcni klaxificiräH razSrB.diti -im; ~ sekirO' nasprotje: nasaditi razsapel -pla -o: clr&vo od mraza raz- potnjio dreoo razsaplosf -i i razsoha -e' ž rogoDita, dz>e oeji, kobala; deblo, ki sn deli na doojc; dreuo s kratko obsekanimi vejarni, rabljeno kol osfrni razsQ-hast -a. -o = vfltčasf -a -o rszstoj -6ja nv ratnuik, razdalja med dreojem. o s.e&ioja itli med sadikami Miztegljiv -fvd -o raztegljivost -i 2 raztegniti -nem raztezanje -n s raztezati -am se raztezen -zna -o razteznost -i ž-. lesa raztope-u -pua -o raztopina -e ž raztopiti -im in rH.i:tO'piti -in: s« raztftpljiv -iva -ü raztopljivost -i ž ^ilz^6pJI&st -i ž paztovnivoti -atn^ - dfva, les, lilodp razvejen -ena -a: -jO [[revo razvejenost -i ž razvcjitcv -tvc ž razvejan -im in ra^vcjiti -im sc razvlalcniti -im gl. razeefräfi! razvodje -a s razvodnica -e i meja med porečjema razvčre -e ž deblo, se uporablja kol gred za le^me 7obate prenosilke razvrstitev -tvt- ž razvi-sfiti -int raz/.ebel -l>la -O' = zimast -o -o = raz- sapel -[jla --o: ~ les razzeblina -e z razpoka na dreojii od mrazs raaizebsti -zel>em t fjszzobje -a s gl rnediobje! rdeč -^Ča -e; -a pe.gavoat smtekoveg-a lesa bohzen; ^e srce nepravo srce (pri bukoaini) rdfnjR -a s. proa faza razkroja lesa (ko se spremeni samo baruaj vdeti rdim reambulaci/a -a I ream.buljra(i -am popramii, u^oiooiii dejansko siunje mej, stanje kulturnih orsi (davčni kata&ter) reber -hri ž: gola ^ (■ebrast -a -o; ^ les (poaebna iekaiura, črteči ^o deblo (n. pr. gabronoj; ~o Jagana ploskev napaka pri žaganju rebro -a s: 1. stfmo 2, močna listna žila recelj -tlju. to krn, strcelj odsekane ueje rccepfiven -viia -o sprejerfdjiv reoeiitiviiost -i ž sprejemljivost (n, pr. za bolezni), na.$proije: rezisienca -e ž od-pornosi reilčiua -e ž- ^ v gozdu redek sestoj (z jas um i) redčiti -im: ^ gö^d redticiran -a -O': po'vrsina skrčena po- vrSina (i} gozdorsiou) reducirati -am ie->Pri jezerih« ni več gozda, temveč je naš nacionalni park porasel v glavnem samo Že z izoliranimi macesni — vihaiTiiki — in rušjemj le v spodnjem delu s smrekovimi gozdovi. Da bi ugotovilij kako je bilo v Dolini triglavskih jezer 2 gozdovi v mlajših geoloških obdobjih, smo leta 1960 izvedli globinska vrtanja po nekaterih barjih v dolini jezer. Vrtali smo z rodno vrtalno garnituro tipa Dachnowsky, Namen vrtanj je. bil, najti dovolj stare in primerne sedimente za pelodne analize, ki bi nam rabile za ugotavljanje razvoja vegetacije v tem visokogorskem masivu od časov, ko jih je zapustil ledeni oklep pa do dandanes. Z&lo dobre rezultate je dala le vrtina v manjšem, žal že izsušenem barju na grebenu za kočo pri jezerih. sredini je barje nekoliko dvignjena, morda kot ostanek nekdanjega "■visokega barja«. Zato smo napravili vrtino na najbolj dvignjenem delu v sredini, v upanju, da bodo tu sedimenti.najgloblji. Dosegli smo globino 230 cm, kjer smo z vrtalno napravo zadeli na grušč^ zaradi katerega je postalo nadaljnje vrtanje nemogoče in za naše namene tudi nesmiselno, ker v grušču ni mogoče pričakovati pelodov, SedimeDti Sedi men taci j ske razmere so naslednje: Na dnu, nad gruščem leži tanka plast jezerske krede, ki pa je debela le nekaj centimetrov. Kreda prehaja navzgor v vedno temnejši organski sediment. Organogerd material je temen, mestoma skoro Črn, Vendar ne bi mogli tega sedimenta imenovati šoto, ker je bolj podoben organskemu blatu (gyttji). Takšna odkladnina je verjetno nastajala na ta način, da se je v kotanji kopičil sprsteninski material z okoliških pobočij, torej planinska črna prst, pomešana s finimi drobci matične kamenine. Pri pr^araciji se je namreč pokazalo, da vsebuje zelo mnogo mineralnega materiala. Prave šote je le nekaj desetin centimetrov na površju, in to v glavnem koreninska ali rušnata šota. Ker je pelod v celotnem profilu razmeroma dobro ohranjen, je neutemeljena domneva, da bi bila v globljih plasteh prvotno šota, ki pa bi naknadno sprstenela, kajti v tem primeru bi moral biti uničen tudi pelod, Najverjetnejša ije torej že prej izrečena misel, da je usedlina primarno odloženi, močno pre-pereli organski detritus, pomešan s finim mineralnim drobirjem. Iz navedenih razlogov je bilo mogoče za dosego čim večje koncentracije peloda v vzorcih uporabiti Zolyomijevo flotacijsko metodo, ki je sicer primerna le za minerogene sedimente. Eazbarvanje in nabrekanje pelodov smo dosegli po postopku KOH. Diagram 2e ob prvem pogledu na diagram vidimo, da se znatno razlikuje od takšnih diagramov z nižinskih področij, kar je seveda za to višino popolnoma normalno. Vidimo namreč, da le v začetku popolnoma dominira borovec, toda takoj ga izrine smreka^ ki skozi ves čas ostane vodiLno gozdno drevo. Drevesna vegetacija se torej na dnu diagrama, to je v delu, ki sega v jezersko kredo, začenja s stoodstotno vrednostjo borove krivulje. Pelod je popolnoma enoten po velikosti in morfoloških znakih, predvsem po ožilju na mešičkih in pripada tipu bora Pinus silvestris. Vrsti Pinus mugo (rušje) ali P. cembra (cemprin) nista zastopana. K temu nepričakovanemu pojavu se bomo ge povrnili. 2e v naslednjem viSjem spektru pa pade vrednost borove krivulje na 20% iin dalje navzgor Se niže, v glavnem v korist smreke in nekaterih listavcev. Tako se je tudi breza (Betula) pojavila z nizkiini vrednostmi takoj za borovcem, toda dosegla je le neznatno razširjenost in kmalu popolnoma izginila iz teh krajev. Pelod pripada po velikosti navadni brezi (Betula pendula ali B. pu-bescens); sploh pa ni sledu o pritlikavi brezi arktičnih in visokogorskih področij (Betula nana). S tem začetnim spektrom smo, kot se zdi, zadeli v prehodni £as iz taze borovca v obdobje smrekovih mešanih gozdov. Najmočneje se poslej dviga vrednost smreke^ ki v nadaljnjem razvoju daje značaj celotni gozdni vegetaciji. V splošnem niha njena pelodna vrednost med 30 in 50%, v treh sunkih se požene nad 50%, v enem primeru pa skoro do 60%. Maksimum je dosegla z z drugim vzponom, v globini 30 cm, ki ga spremlja znaten padec leskove in jelŠeve krivulje ter QM. Iz navedenega spoznamo, da bi mogli imeti opraviti s postglacialno fazo smrekovih visokogor.'jkih gozdov, kamor pa so zelo močno vrasle tudi listnate združbe, kot na primer QM, bukovi gozdovi ter enak delež leske in jelše kot v nižavju. V zvezi s smreko je potrebno omeniti, da se med njenim pelodom pojavljala dva ekstremna tipa s številnimi prehodnimi oblikarni. Pri prvem tipu so zračni~ meSički precej prilegli telescu, tako da od njega le malo odstopajo in njihov oris zavzema manj od polovice kroga. Pritrjeni so na zgornjem proksimalnem delu in skoro neopazno prehajajo v telesce. Drugi tip pa ima zelo majhne mešičke, ki pa zavzemajo v obrisu več kot pol kroga. Insercijska ploskev je jasno ločljiva, mešička pa sta pritrjena skoro na konceh telesca, tako, da je kot, ki ga tvorita njuni osi, skoro 180*^. Tak pelodni tip je morfološko zelo blizu pelodu sibirsko smreke (Picea obovata), za katero vemo, da je bila v teku zadnje poledenitve precej razišrjena po vsej srednji Evropi (Brandtner, 1949, Opravil, 1959). Tudi pri nas je bil ugotovljen podoben pelod v nekaterih ledenodobnih sedimentih, n. pr. v Volčji dragi (Sercelj, mscr.). Skupno s smreko se je naselila v doUni pri jezerih tudi leska (Corylus), ki ki je že v prvem sunku dosegla vrednost 24% ter se je ne&aj časa obdržala pna tej višini. Pripomnimo naj, da so to hkrati maksimalne vrednosti, ki jih je pri nas dosegla leska v nižinah. Iz nadaljnjega poteka leskine krivulje vidimo, da je na to vrsto zelo močno vplivala smreka, kajti v komplementarnosti obeh krivxilj moremo videti nek antagonizem. Leska je namreč na teh višinah gotovo potrebovala še več sonca in odprtega prostora, ki pa ga je smreka občasno zastrla. Od predstavnikov mešanega hrastovega gozda (QM) je v začetku dosegla najviSje vrednosti lipa (Tilia), nato brest (Ulmus) in šele kasneje hrast (Quer- cua). To vsekakor nakazuje dmgačen razvoj QM kot ga poznamo iz naših' "nižinskih diagramov, v katerih je brest prvi in najmočneiŠi zastopnik. V nadaljnjem razvoju QM sta začela lipa in brest kmalu pešatij le hvast se je, kot vidimo v sredi in proti koncu diagrama, nekoliko močneje uveljavil Sicer pa so mešani hrastovi gozdovi zastopani znatno slabše kot v nižini. Presenetljiv pa je pojav bukve (Fagus) in to že kar kmalu v začetku diagrama s skoro dvajsetodstotnimi vrednostmi. Tudi bukev se je torej takoj po borovi fazi priselila v te višine, podobno kot v nižinah, vendar s to razliko, da ni tako eksplozivno posedla terena, kajti njena krivulja bolj polagoma narašča in nekoliko kasneje doseže višek, toda razmeroma dolgo se obdrži na V nižjem delu Dölme triglavskih jezeč je od nekdanjega bujnega gozda ostalo le še na redko posejano smrečje m višini. Sele v drugi polovici diagrama jo je za kratek čas izpodrinila smreka; vendar si je pozneje še vedno opomogla, čeprav ni dosegla več enakih vrednosti, dokler ni nazadnje začela končnoveljavno propadati. Začetek propadanja bukve nam dobro prikazuje njena proti vrhu diagrama upadajoča krivulja, ki končno skoro izgine iz diagrama. Pripomniti velja, da je bukov pelod iz obravnavanih sedimentov mnogo bolj grob in močneje skulpturiran kot navadno. Jelša (Alnus) je zastopana najverjetneje po kaki grmovnati vrsti (Abius viriditis?) in je prav tako nastopila že v začetni gozdni fazi. Posebne razširjenosti ni dosegla in se šele tik pred vrhom njena krivulja povzpne do 15%, toda le za malo časa. Z zamudo pa se je priselila jelka (Abies). Njena krivulja vstopa v diagram ^cle v času, ko je ze vsa druga vegetacija na mestu. Tudi jelka se od začetka ni mogla uveljaviti. Iz diagrama nadalje ni mogoče razbrati njene afinitete do bukve v obliki zdi-užbe Abieti-Fageturn, saj se njena krivulja giblje popolnoma samostojno in se šele tik pod vrhom diagrama, v iazi iglavcev, začne ffiaglo dvigati. Ta vzpon je jelka dosegla v glavnem na račun listavcev, ki so bili tedaj vsi po vrsti že na splošnem umiku. Sele pozneje pa se je pojavil macesen (Larix) ter je ob vseskozi nizkih vrednostih ostal na mestu do dandanes. Tako kasna naselitev macesna najbrž nima klimatskih, ampak edafske vzroke, kajti mogel bi se bil naseliti že davno prej. Videti je, da macesnu pri nas ni nikdar posebno prijalo, ali pa ima zelo Šibke konkurenčne sposobnosti, kajti tudi v višjih poledenitvah, ko je bila gozdna meja na višini Ljubljanske kotline, ni bil prav nič obilneje razširjen, čeprav je imel na razpolago dovolj prostora. . \ jea«r zadnjih deset tlsof let jezer zadnjih deset tiso^ let z neznatnimi vrednostmi sta se kmalu za bukvijo pojavila tudi gaber (Car-pinus) in jesen (Fraxinus), Jesen je kmalu opeSal, gaber pa se je držal z nekajodstotnimi vrednostmi vse do časa^ do katerega sega naš diagram. Sporadižno se pojavlja pelod javora (Acer), ki je tudi v normalnih diagramih le piČJo zastopan,' nadalje črnega gabra (Ostrya) in vrbe (Salix). Dokaj nenavadna pa je najdba peloda »oreškarja'*, karije (Carya). To orehu podobno drevo, ki je bistveni element današnje severnoameriške flore, je iz naših krajev izginilo že v srednjem pleistocenu, to je pred skoraj 300,000 leti (Sercelj, 1060, 1961), Tako je seveda izključeno, da bi pelod izvii'al od kakega drevesa iz bližine, ampak je edino možna razlaga, da je z zračnimi tokovi prinesen od daleč. Vetrovi namreč včasih dvignejo pelod v velike višine in ga zračni tokovi nato lahko zanesejo na tisoče kUometrov daleč. Zanimivo pa je, da se je našel tudi na Pokljuki v holocenskih sed Imen tih pelod rodu Carya (Budnar— Tregubov 1958). Nedrevesna vegetacija (NAP) ostaja vseskozi pri zelo nizkih vrednostih, saj doseže maksimalno le nekaj nad 40% drevesnih pelodov, Najmočneje so zastopane I'aznie trave (Gramineae), praprotnice (Filicinae), košarnice (Compo-sitae), v začetku posebno Artemisia, za katero vemo, da porašča tundrske pokrajine tik pred naselitvijo drevesne vegetacije. Popolnoma normalno je tudi nastopanje alpske drežice (Selaginella selaginoides), drobne praprotnice, ki je bila na višku zadnje poledenitve po vsej Sloveniji zelo razširjena v nižinah. Na kratko povedano hi m'ogli v celotnem razvoju gozda v Triglavskem narodnem parku izločiti takele gozdne sukcesije: Faza borovih gozdov je na diagramu prikazana le na začetku in je, po diagramu sodeč, trajala le malo časa, če seveda ni vTirok tega začasna prekinitev sedimentadje ali kratkotrajna erozija. Ta faza je le izpolnila časovni presledek med umikom ledu s tega območja, ki je po Pencku in Briicknerju (1909) segal v Bohinju najmanj 1300 m visoko in se je napajal v glavnem s firnom s Komne in iz Doline triglavskih jezer, ler med naselitvijo listnate vegetacije. Spremljevalno nedrevesno vegetacijo so sestavljale v glavnem le trave, pelini (Artemisia borealis?) in v manjši meri alpska drežica (Selaginella). Cas borove dominacije je bil razmeroma kratek in je kmalu prevladovala smreka družno z nekaterimi listavci. Glede na tako visoke vrednosti smreke bi mogli ves nadaljnji razvoj označiti kot fazo smrekovih mešanih gozdov. Toda tudi ta faza ni enotna, ampak jo glede na znatno udeležbo zdaj enega, zdaj drugega listnatega elementa lahko razdelimo v več podfaz. Takoj V začetku upravičeno ugotavljamo smrekovo-leskovo podfazo. Kmalu za viškom leske se uveljavi še neka oblika mešanega hi-astovega gozda in bi ta čas mogli označiti kot podfa;!0 mešanih smrekovih-hrastovih gozdov. Takoj za tem je dosegla višek bukev in začela izrazito smrekovo-bukovo podfazo. Za časa smrekovega maksimuma so bili vsi listavci močno prizadeti, posebno Se bukev in mešani hrastov gozd, in si pozneje niso več popolnoma opomogli. Ko pa je zopet upadla smreka, sta se ji v nekoliko večjem obsegu pridružili le še jelša in leska, tako da moramo ugotoviti s m r e k o v o - j e 1-ševo-leskovo podfazo. S to podfazo se je končal zadnji vzpon listavcev, kajti od tedaj vsi po vrsti polagoma upadajo. Tako sft je začela zadnja podfaza, ki jo prikazuje naŠ diagram, to je čas smrekovih-jelovih-borovih gozdov. Močneje se namreč začne dvigati borova krivulja, ki verjetno uvaja zadnjo, današnjo borovo fazo; ta pa v diagramu ni več zajeta, Ce primeriamo sedanjo vegetacijo v Dolini triglavskih jezer s stanjem, kakrSno razberemo iz vrhnjega dela našega diagrama, bomo zlahka ugotovili, da so nastale v časovnem presledku od dobo, ko se diagram konča, pa do dandanes znatTie spremembe: Listavci, posebno bukev, hrast, lipa in brest so izginili, smreka se je umaknila niže; na mestu je ostal le še macesen, vso ostalo vegetacijo pa je nadomestilo ružje (Pinus mugo). Nič določenega ne moremo reči, kdaj se je ta sprememba zgodila, pač pa smemo s precejšnjo zanesljivostjo trditi, da je tudi barje nehalo rasti v istem času, ko je gozd začel končno propadati. Izginjanje gozda je verjetno imelo za posledico osušitev batja. Za relativno čas&vno določitev nam niti primerjava z nižinskimi diagrami ne pomaga, kajti vse premalo Se poznamo razvoj naSih visokogorskih gozdov, Na grebenu levo nad kočo leži barje, kjer je zapisana preteklost gozdov v Doli ni trigl avskih jezer da bi mogli tvegati kakršnokoli paralelizacijo. Razpolagamo pa z nekaterimi indiciji, ki nam dovoljujejo domnevo, da sega začetek umikanja gozda in osuševanja barja v petnajsto ali šestnajsto stoletje, V drugih evropskih deželah namreč poznamo več primerov naglega zniževanja gozdne meje in umika bukve. V Krkonoših je po Firbasu (1051) segala bukev v viäino 1500 m še do Časov nemške koloni2acije v 16. stoletju. V Švici je na Hohgantu, na višini 1780 m začela upadati bukev in naraščati borovec v času, ki je s pomočjo analize radioaktivnega ogljika (C,,) dolo&en v leto 1630 n. Š. (Wegmüller, 1959). Ta pojav moremo vsekakor spravljati v zvezo z začetki planinskega pašništva ali železarstva. Tudi pri nas je z razvojem železarske industrije na Gorenjskem začela upadati bukev kot prva žrtev plavžarstva (na Gorenjskem) ter glažutarstva (na Pohorju). To dokazujejo tudi pelodni diagrami z omenjenih območij. Analogno bi mogli tudi konec našega diagrama postaviti v šestnajsto ali sedemnajsto stoletje, ko je človek začel posegati tudi že po višinskih gozdovih in začenjal s pašništvom. MiiUner (1905) nam na osnovi bogate dokumentacije z arhivskim gradivom živo prikazuje, kakšne hude boje je imela tedanja gozdarska oblast i nenasitno železarsko industrijo. Zaključki V diagramu smo si na kratko ogledali razvoj gozdne vegetacije v ekstrem-nih rasHSčnih razmerah Doline triglavskih jezer. V začetnih fazah holocena je po umiku ledu dospela na ta rastišča in se tudi na njih ustalila pestra gozdna vegetacija z 'znatno udeležbo termofilnih sestavin, kar dokazuje začetno toplejše podnebje. Tako se je na obravnavanem območju naselila in do zadnjega obdržala bukev, nadalje hrast in jelka; drugi listavci, kot: lipa, brest, javor, jesen in gaber pa so se začeli umikati že sredi holocena. Vidimo torej, da sc je tudi visokogorski gozd, Čeprav drugačen po sestavu, počasi spreminjal od začetnih bolj termofilnih fonnacij proti končnim manj termofilnim in nazadnje prešel v popolnoma kriofilno obliko vegetacije. Ta sprememba, ki se je sicer manj opazno dogajala tudi z nižinskimi gozdovi, je potekala v visokogorskih gozdovih mnogo izraziteje in je zato tudi veliko bolj opazna. Zniževanje gozdne meje so po večini pripisovali poslabšanju klimatskih razmer. Toda še Aichinger (1942) je odločno zavrnil apriorno sklicevanje na poslabšanje podnebja ter dokazal, da je pogosto prav obratno: Človek je zaradi svojega nerazumnega ravnanja z gozdom porušil naravno ravnotežje, kar je imelo za posledico poslabšanje podnebnih razmer. Ta zli človekov vpliv traja že od Časov prvega požigalnlštva pred akoro 4000 leti (Iversen, 1941, Troels-Smith, 1960). Sukcesije raznih gozdnih faz so sicer dobro opazne, toda kažejo mnogo manj medsebojne povezanosti kot se to vidi pri nižinskih gozdovih. Nekdanji visokogorski gozd je bil torej le skupek individuov, samih nase navezanih. Zato pa je bil tudi mnogo bolj občutljiv za Škodljive klimatske in človeške vplive. Rekli bi: Gozdno ravnotežje je bilo na takih ekstremnih rastiščih zelo labilno in ga je bilo lahko porušiti, toda težko aH nemogoče zopet vzpostaviti. Kronološka razdelitev celotnega diagrama je precej težavna in bolj ali manj spekulativna. Če vzamemo kot osnovo bukovo in borovo krivuljo, bi uvrstili čas borove dominacije (280—269 cm glob.) v preboreal ali že celo v boreal (posebno še, če računamo z zakasnitvijo ledu), del diagrama, ko doseže bukova krivDlja višek, v boreal (260 do 20Ö cm), fazo počasnega upadanja bukve v atlantik (200— 120 cm), ponoven manjši dvig bukve naj bi se dogodil v sub-borealu (120 do 60 cm), počasno in dokončno upadanje bukove krivulje pa naj bi pomenilo subatlantsko dobo do približno 16. stol. n. š. Toda poudariti je treba, da je to le poskus, oprt na analogijo značilne bukove krivulje v diagramih z nižinskih območij. Opisani diagram je šele prvi in infonnativni poskus ugotavljanja razvoja naših visokogorskih gozdov. Potrebna so seveda Že nadaljnja raziskavanja, da bomo ustvarili vsaj približen pregled nad nekdanjo vegetacijo v naših Alpah, Entwirklung und Rückgang des Waldes inr Tale der Triglav er-Seen (2u sam men f ass 'ong) Ein Bohrungsprofil eines kleinen Moores im Slowenischen Nationalpark in der Höbe von :700 m, (i, M, ist palynologisch untersucht worden. Das Moor entstand in einer tekUmisch bedingten Vertiefung, a(uf deren Boden Geschiöbeschotter autgelagert vfurden. Die Schotter sind von einer dünnen Schichte von Seefcrelde bededtt, die al-iTnählich in immer durJder werdendes Gyttja-ähnliches Material übergeht, nur die höchsten 20 cm stellen eine Art Rasentorf dar. Die zieimlich reich und gut erhaltene Pollengehalt ergab Resultate, die denen des Schweizerischen Diagramms aus dem Hohgantgebiete (1780 m ü M.) sehr ähnlich sind, mit dem Unterschiede, dass in unserem Falle die Thermophyle: Fagus, Corylus und QM mit höhereii Werten vertreten sind. Das Profil und damit das Diagramm ist schon in einer bestimmten, nicht wedten Zeii^erlode unterbrochen, vermutlich im 16, Jahrhundert, vermutlich weil der Moorwuchs zu jener Zeit aufgehört hat. Die "Vegetation begamn mach deTn Zurücktreten des Eises, off-enbar eiii wenig verspätet, mit reiner Pinus silvestris-Phase. Es ist z\i betonen, dass Pinns sllvestrLs bis jetzt aus diesem Gebiete vollkommen verschwunden ist. Dia FohrenwaJder sind bald von der Fichte (Picea) verdrängt worden, deren Pollen auch Picea obovata-Formen beigemengt sind Mit der Fichte sind aber sehr früh auch Thermopyle: Corylus, QM, und Fagus in regen Wettbewerb eingetreten. Die spätere Waidentwicklung ging durch verschiedene Waldphasen mit immer überwiegender Fichte. Die Thermophyletn Laubbäume, die am Beginn (im Boreal?) verhältnismässig weite Verl>reLtu«g erreichten, gingen allmählich zurück und verschwanden biä heute vollk-nmmen, so dass die heutige Vegetation fast ausscliliess-Jich .aus seltenen Lärchen und vorwiegend Pinus mugo Gebüsch, nur in niedrigen Lagen auch aus Picea besieht. DiÄse Waldgrenzensemkung kann entsprechend der allgemein vertretenen Meinung än der Rliinaverschlechterung die Ursache hajben, .iedoch kann sie nach anderen Ansichten auch die Folge intensiven menschlichen Einflusses seJn, wie es Aichinger (1042) für die Südosrtalpen, Firbas (1951) für das Riesengebirge, Iversen (1941) und Troels-Smith (1Ö60) für Dänemark u. v. a, bewiesen haben. Wenn man all das in Betracht zieht, kann das im 16. Jahrhundert sich rasch entwickelnde Hüttenwesen eine wichtige Ursache der WaIdVernichtung sein. TEMELJI RAZISKOVANJA GOZDNIH ZDRUŽB IN RASTIŠČ V SVETU Prof. Milan P i s k e r n i k (Ljubljana) (Nadaljevanje) F. K. Hartmann (Zahodna Nemčija) uvršča regionalne združbe različnih stopenj v praktično prikrojen ekološki sistem po vižinskih pasovih io talnih lastnostih njihovih rastišč (1959). Kot najvišjo regionalno enoto upošteva aso-ciacijsko skupinOj ki ustreza klasični asociaciji z lastnimi značilnicami. Tej pripadajo vikarislične (vzporedne, nadomestne) ^območne oblike asociacij Manjše zemljepisne razlike v okvii-u precej razsežne območne oblike asociacije označujejo »posebne območne oblike asociacije«. Enako lestvično stopnjo kot območna oblika ima "krajevna asociacija-«, ki zavzema osamljen, manj obsežen areal asociacije v soseščini glavnega areala. Vse te enote imajo lastne geografske razlikovalnlce, ki pomagajo pri ugotavljanju majhnih podnebnih razlik in pri določanju gozdarsko pomembne območne prirodne kombinacije drevesnih vrst. Osnovne sistematske enote, ki imajo večinoma značaj ekološko-obravnavnih enot, so subasociacije. ki se medsebojno ekološko znatno razlikujejo n. pr. po talnih lastnostih^ reliefu, po pasovni klimi tn po mikroklimi, in.oblike (variante, subvariante), ki se razlikujejo šibkeje. Subasociacije in oblike imajo ekološke razlikovalnlce. Asociacije kot celote so le izjemno obravnavne enote. Ekološko podobne sorodne subasociacije združuje Hartmann v skupine subasodacij. V ekološko karakteristiko je. vključen tudi talni tip. Hartmann razlikuje 6 višinskih pasov, in sicer visokogoi-skega (iznad 800 do 1250 m), zgornjegoi-skega, gorskega (iznad 350-500 m do lOOO rn) hribskega, gričevnega (do 300—600 m) in ravninskega. Pasovi so široki do 550 m, krajevno torej že v manjših predelih, pa lahko nihajo za 50—200 m. Osnovne gozdne združbe ugotavlja Hartmann po njihovem celotnem rastlinju. Rastline, ki so razprostranjene pretežno v določenih vižinskih pasovih, imenuje pasovne značilnice. Za karakterizacijo asociacij uporablja tudi nekatere najbolj izrazite rastline iz značilne kombinacije in nadrejene zveze. Ilartmann razlikuje v Nemčiji 43 asodaeijskih skupin. Njihova imena ustrezajo običajnim asociacijam, n. pr. Querceto-Carpinetum medioeuropaeum, Ace-reto-Fagetum, Dentaria-Fagetum, Alnetum incanae. Razen tega pa loči tudi Štiui asociacijske skupine, ki so izvedene iz običajnih asociacij in imajo trojna (trinarna) imena: Dentaria bulbifera-Abieteto-Fagetum, Luzula albida-Abieteto-Fagetum, Mdica uniflora-Abieteto-Fagetum in Galio siivatico-Querceto-Carpi-netmn. Luziila-Abieteto-Fagetum je višinski tip, vzporeden v nižjih legah rastočemu bukovemu gozdu Luzuia-Faigetum. Posebne oblike so omejene na eno samo ali več bližnjih gorstev, n. pr. oblika smrekovega gozda z dlakavo šašuLico v Rudogorju, ki se odlikuje po pogostnosti mahu Plagiothecium undulatum. Krajevna asociacija je n. pr. Abi et eto-F age tu m jurassicum. Mogoče je, da je ena sama homogena subasociacija razprostranjena v celotnem arealu asociacijske skupine, G. Schlenker (Zahodna Nemčija) postavlja v ospredje regionalno razčlenitev na podlagi regionalnih prirodnih gozdnih združb, ki so rezultat regionalnih podnebij (1949). Njegova delovna metoda je prilagojena razmeram v že dolgo spremenjenih gozdovih, ki so vrh tega nadomeščeni na ogromnih strnjenih povrginsh s Čistimi smrekovimi nasadi. Zato se Schlenker ne opira na pritalno vegetacijo statistično - analitično in ne ugotavlja asociacij, temveč gozdne rastiščne tipe, katerih pritaliio rastlinstvo prikazuje kot ekološke skupine. V de-naturiranih razmerah njegovega delovnega območja Svabske je treba prirodne regionalne združbe največkrat rekonstruirati. Kategorije regionalnih enot so »rastno območje«, «rastni okoliš« in »delna pokrajina«. Rastni okoliš je po možnosti omejen tako, da se ujema z regionalno gozdno združbo, obenem pa ima določeno enotno reliefno podobo. Delna pokrajina je del rastnega okoliša; lahko je n. pr. visoka ravan ena delna pokrajina, sosednja strma pobočja pa druga, če se ta dva predela tudi podnebno n, pr. po padavinah razlikujeta. Običajno je delna pokrajina vezana na di"ugo kamenino ali drugačne vlažnosLne razinere. Regionalne združbe se lahko ponavljajo nestrnjeno. Za primer regionalne razčlenitve gozdov naj služi severna Zgornja Svabska južno od Donave med "Ulmom in Sigmaringenom. Tu je izločenih pet rastnih okolišev. Sedanji gozdovi so umetni, čisti smrekovi. Rekonstruirani prirodni gozdovi so takile: v prvem okolišu bukovo-dobov gozd s primesjo jelke, smreka se pojavlja v dveh predelih in v enem od njih je jelke več kot doba; v drugem okolišu bukovo-dobov gozd z manj jelke kot v prejšnjem, jelke je postopno Še manj v dveh robnih predelih; v tretjem bukovo-dobov gozd, v enem delu brez vsaltršnih iglavcev; v četrtem okolišu bukovo-dobov gozd, doba je precej več kot v prejšnjih okoliših, podlaga so tei'ciaiTie kamenine in puhlica; v petem okolišu je gozd prav tak, a podlago tvorijo morene. Podnebje je upoštevano s temi podatki: s povprečno letno toploto, povprečnimi letnimi padavinami, padavinami poletne polovice leta,' odstotkom teh padavin od celoletnih, dežnim faktorjem celega leta (padavine v milimetrih; srednja letna temperatura), poletnim dežnim faktorjem, Ti podatki naj bi zadostovali kot podlaga za primerjalno vegetacijsko obravnavo. Trije okoliši so glede padavin zelo enotni z B05-827 mm letTio (podatki 5 postaj v višinah 538 do 614 m), od tega poleti 532-549 mm, dežni faktor 106,1, toplota 7,6" C, Del tretjega okoliša in četrti okoliš imata 700—764 mm padavin, poleti 46S~500mm, dežni faktor je 102,4 do 105,1, nadmorske višine postaj so 540-596m, temperature 7 do 7,2" C, Peti okoliš ima letno 699-733 mm padavin, poleti 453 do 492 mm, dežni faktor je 86,7, temperatura 8,1", višine postaj 490—514 m. Regionalne razlike med okoliši so bile v zeliščnem in mahovnem sloju že v prirodnLh gozdih majhne. Zato je mogofe v zvezt z mofino podobnostjo talnih in reliefnih razmer postaviti za vseh pet okolišev enako rastiščno razčlenitev. RastišČnih enot je 17; skupinsko so razvräcene v stabilne (nasproti smreki), r. pr. sveži tip Oxalis-Aspenila, z napredujočim siromašenjem baz in z napredujočim zgoščevanjem tal, h. pr. tip Myrtillus-Schreberi na ilovnatih tleh. V monokulturah postavlja Schlenker »pritalne vegetacijske tipe** na podlagi popolne kombinacije vrst, in prav tako v prirodnih gozdovih, n. pr, bubovo-javorov gozd zelo svežega tipa Oxalis-Asperula. Pritalno rastlinje gornjega območja členi Schlenker v niz ekoloških skupin glede na preskrbo s hranih s 5 skupinami, upoštevaje obenem kislost tal, in v niz preskrbe z vodo s S skupinami; vsak niz vsebuje povsem druge rastline. Štiri ekološke skupine so^ navedene posebej; od teh jc skupina Oxalis navezana predvsem,na igličasto steljo, skupina Carex brizoides raste zlasti na zbitih tleh, sltupina Sphagnum na kislem surovem humusu, skupina Oxycoccus pa na barjih. Skupine so ugotovljene z neposrednim iskanjem na bolj ali manj enakih rastiščih, pri čemer zadostuje že manjše Število popisov. Obnašajo se bolj ali manj enako v odnosu do nekega skupka ekoloških činiteljev n, pr. vlage in kislosti tal. Pri upoštevanju dolgoročnega razvoja gozdov se Schlenker naslanja na dobo od 500 let pred n. št. do srednjega veka, ko so bili gozdovi še prirodni, podnebne razmere pa so se v glavnem ujemale z današnjimi, tako da podatke pelodne analize iz te dobe lahko uporabimo za rekonstrukcijo sestav^e prirodnih gozdov. Schlenker loči kljub temu -mekdanje prirodne regionalne združbe od v-sedanjih«; sedanje se ne ujemajo obvezno z nekdanjimi in so pač splošno tisto, ki bi se ra2rkri]e, če bi sedanji gozd prepustili naravnemu razvoju. Schlanker je mnenja, da more pritalna vegetacija zanesljivo pričati o hranljivosti predvsem zgornjega sloja tal, cesto pa - posebno na revnejših tleh — malo ali nič o regionalnem podnebju. Ista prirodna pritalna vegetacija se lahko pojavlja v drugačnem podnebju pod čisto drugače sestavljenim sestojem. Drevesni sloj je od regionalnega podnebja mnogo bolj odvisen. Za Schlenkerjevo metodo- je močno' upoštevanje podnebnih razmer posebno značilno. Upošteva jih Že s podrobno pasovno razčlenitvijo; (kot primer višine postaj v posameznih pasovih; gričevnati pas 176—315 m. hrlbski 350—540, pred-gorski (p ene m on tan ski) 288—560 m, gorski 667—760 m, visokogorski pas 830 do 1030 m). Upošteva jih tudi z razčlenitvijo rastlinja v f>nordijske, srednjeevropske, kontinentalne in južne« rastline. Srednje podnebne vrednosti služijo za prikaz regionalnih podnebij. Razen običajnih vrednosti uporablja tudi srednje temperature januarja in julija ter glavne vegetacijske dobe (maj-junij), število dni s srednjo toploto nad ICl", število dni z maksimumom najmanj 25" in s temperaturo nad O", Število meglenih in oblačnih dni, število dni s padavinami nad 0,3 mm, oblačnost v desetinkah, izmed fenoloških podatkov pa srednji začetek cvetenja jablan in žetve ovsa. Z diagrami ponazarja n, pr. odnos med temperaturno in padavinsko vsoto, odnos med toplotnim in padavinskim razponom (»podnebna polja«), podnebne ki'ivulje (seštevke mesečnih srednjih vrednosti toplote in padavin). Osnovno podnebno označbo podaja po Köppenovih faktorjih. Uporablja tudi karakteristike posameznih let, n, pr.: »Leto 1952 je bilo zadnje sušno, to je za rastlinje razmeroma neugodno leto: Obilne padavine po avgustu oziroma septembi-u so bile prepozne, da bi lahko še koristile rasti.« Pomen podnebja poudarja z ugotovitvijo, da se sestava rastlinja spreminja iz leta v leto; niba n.-pr. količina mahov, nahajališča nekaterih rastlin pa se menjujejo. Od podnebja je močno odvisna rastnost sestojev; tako ima neki okoliš z 8—9" povprečne letne toplote in 600—660 mm padavin na globokih apnenčastih ilovnatih tleh 1100—1300 m' povprečnega skupnega prirasLka na hektar v 100 letih, drugi okoliš s 7" in 800-950 mm padavin pa 1500-1700 Schlenker poudarja tudi pomen bioloških činiteljev v ekologiji. Konkurenčne odnose med drevesnimi vrstami povezuje z drobnimi podnebnimi razlikami, ki jih tla ne morejo več nakazovati. Glavno uveljavljanje Schlenkerjeve delovne skupine je kartiranje rastiši (v merilu 1 :10.000). Pri tem se ne izdelujejo posebne talne in zdruzbene (fitoce-notske) karte, lemveč je njihova vsebina prikrojeno vključena v rastiščne karte. V programu je tudi izdelava samostojne fitočenotske karte, vendar šele po zaključku rastiščnega kartiranja, ko bo dovolj zbranih podatkov. V okviru rastnega okoliša, ki je podnebno in petrografsko bolj ali manj enakSen, se ugotavljajo rastiščne enote predvsem na podlagi tal z -upoštevanjem morebitne dv&slojnosti in značaja .spodnjih slojev. RastiSCna enota združuje rastišča, ki so si tako podobna, da predstavljajo enake gozdnogojitvene možnosti in nevarnosti. Pri prirastoslovni uporabi rastiščnih enot je treba zaradi ekološke neenotnosti rastiščne enote in zaradi razlik v preteklosti sestojev na njej izrabiti podatke o čim večjem številu sestojev s te rastišč-ne enote. H. Ellenberg (Zahodna Nemčija) gradi na spoznanju, da se vrstna sestava rastlinskih združb spreminja bolj ali manj kontinuirano obenem z menjanjem flore. Spreminjanje načelno nima mej, ker rastlinske naselbine niso organizmi. Zato moremo postavljati sistematske enote le z abstrakcijo, in še tedaj so veljavne le za majhno območje. Vse obstoječe sisteme karakterizira Ellenberg kot do neke mere enostranske in okorele, torej neprirodne, tako da niso sposobni izražati prirodne mnogoličnosti rastlinstva (1950). Eilen be rg poudarja, da se pojem asociacije vse bolj zožuje in da tudi najvidnejši zastopniki montpellierske (Braun-Blanquetove) smeri postavljajo v zadnjem času številne asociacije brez značilnic, namesto katerih se opivajo na značilnice nadrejene zveze in na krajevne razlikovalnice. Po Ellenbergovem mnenju pa ima terilorialno zoževanje asociacij nerazveseljive posledice. Firvič dobimo množico osnovnih enot, ki imajo vsaka svoje ime, so pa druga drugi podobne in se v njih večkrat ponavljajo iste rastline kot značilnice; to otežkoča pregled. Drugič je marsikje zlasti v ravninah nemogoče razmejiti take združbe drugo od druge. Tretjič pa, kar je najvažnejše, lokalne ali teritorialne asociacije ne morejo predstavljati splošno veljavnih osnovnih enot, kakršne so Žiiroke asociacije z lastnimi značUnicami, Pri tvorbi enot ne moremo upoštevati čisto vseh vrst, ker bi sicer dobili toliko enot kot je po.sameznih sestoj kov. Podobnost enot lahko zajamemo krajevno, ne moremo je pa zajeti v splošno veljaven hierarhiäii sistem. Za pregled vegetacije so primerne malostevihie obsežne enote, kot so to zveze v smislu montpellierske šole. One predstavljajo »orientacijske točke^-. Kadar pa ne gre za preglednost, je po" EUenbergovem mišljenju pravilneje, da se zadovoljimo 2 lokalnimi enotami, ki nimajo lestvične stopnje. Ellenberg se zavzema za nehierarhičen red združb, to je gibljivo vzporedje maloštevilnih, mnogostransko opisanih, toda ne ostro očrtanih tipov, s katerami lahko primerjamo konkretne sestojke, a teh vanje ne moremo uvrstiti. Saj imata celo dva, blizu rastoča se-stojka, ki sta si na pogled popolnoma podobna, redko več kot dve tretjini skupnih vrst. Vegetacija je pač »^variirajoč kontinuum^-, ki se da le v ozkem teritorialnem okvii-u uvrščati v sistem. Na podlagi primerjalne in računske obdelave vegetacijskih popisov pride EDenberg do spoznanja, da si niti dve rastlinski vrsti nista ekološko in sociološko enaki. Pač pa so si številne izmed rastlin glede na to tako podobne, da jih je mogoče združiti v ekološke skupine. s tem dosežemo tudi pravilno razporeditev združb glede na njihovo vratno sestavo, Ekološke skupine lahko dolnčamo tudi s pomočjo ugotavljanja ekoloških činiteliev v naravi ali v laboratoriju, preko katerih zasledujemo obnašanje rastlin oziroma njihovo odvisnost od teh Činiteljev. S tem drugim načinom pospeSujemo vzročno analizo vegetacije. Skupine lahko iščemo neposredno v naravi na bolj ali manj enakih rastiščih; pri tem in pri prejšnjem načinu niso potrebni številni popisi. Ekološko skupino rastlin sestavljajo vse tiste vrste, ki se približno ujemajo po svoji »ekološki konstituciji«. Ker naj bi te rastline bile enotne tudi po svoji življenjski obliki, tvorijo istočasno sinuzijo. Ellenberg uporablja induktivni način ugotavljanja in razvršča rastline vegetacijskih enot glede na odnos do enega posameznega ekološkega faktorja v šest skupin {od O = Indiferentne rastline, do 5 = rastline, ki potrebujejo visoko vrednost faktorja). Seveda med ekološkimi skupinami tudi ni ostrih mej in tudi one so bolj ali manj subjektivne. Ce bi raziskovali velika območja, bi se izkazale mnoge vrste, ki so krajevno zelo močno navezane na nek faktor, za ekološko indiferentne. Zato se je treba vnaprej omejiti na manjše območje, n, pr. na južno Nemčijo ali severozahodno nemško nižino; potem tudi rase in ekotipi posebno ne motijo. M njivskih plevelih n, pr. razlikuje Ellenberg 25 ekoloških skupin. Skupine je določil glede na odločilni ekološki faktor v tleh, in sicer bodisi na kislost, vlago ali pa količino dušika, dodatno pa je vključil tudi zračnost tal in toploto rastišča. Nekatere skupine so enotnega obnašanja do več faktorjev, n. pr. skupina sinjca (Conringia orientalis) do vlage in zračnosti (odnos pri štirih rastlinah 5, pri eni 4—5), kislosti (odnos vedno 5) in dušika {odnos pri treh rastlinah 2, pri dveh 1—2). Podrobna razvrstitev 25 skupin plevelov v 9 glavnih skupin je tale; nakazovale! apnenca, nakazovalci pretežno nevtralnih tal, nakazovale! pretežno kislih tal, izraziti nakazovalci kislih tal, nakazovalci zastajajoče vlage, .nakazovalci svežih tal, nakazovalci dušika, indiferentne rastline, rastline shojenih tal in žitni pleveli. Ekološka skupina sinjca je n. pr. sestavljena takole: Conrin0a orientalisj Caucalis latifolia, Galeopsis angustifolia, Ajuga chamaepltys (vse enoletnice) in Bunias orientalis (dvoletnica). Ellenberg postavlja takele vegetacijske enote: združba Corydalis cava-Fagus süvatica, kratko gozd Corydalis-Pagus; združba Tussilago farfara-Sinapis arvensis, kratko plevelišče Tussilago-Sinapis, Na konec imena pride najvažnejša skupina, to je ona, ki tvori največji del sestojka in ga obenem tudi ekološko karakterizira. Združbe tega kova so po EUenberegu floristično, ekološko in fiziognomsko homogene enote in se torej ujemajo z definicijo asociacije v smislu sklepov kongresa botanikov v Bruslju 1910 (»Samo zda-užbe določene floristične sestave, enotnih rastiščnih razmer in enotne fiziognomije naj se označujejo kot asociacije^*). Brez težav se dajo uvrstiti v V3šje enote Braun-Blanquetovega sistema, zlasti v zveze. EUenberg poudarja odločilni pomen konkurence med rastlinskimi vrstami. Z njenim proučevanjem se pravzaprav šele začne vzročna analiza združbe. Zaradi medsebojnega konkurenčnega vpliva je »ekološko* obnašanje rastlin v naravi mcSo drugačno kot »-fiziološko-« pri izoliranem gojenju. Tako ima vijugasta masnica v čisti kulturi rastni optimum pri pH 5, v naravi pa je zaradi konkurence ena od najznačilnejših nakazovalk zelo kislih tal, ker jo na manj kisUh tleh izpodiinejo druge rastline. O kisloljubnih, vlagoljubnih, toploljubnih rastlinah lahko govorimo le takrat, kadar sta pri njih fiziološki in ekološki optimum pri isti vrednosti nekega ekološkega činitelja; fiziološka širina ampli- tude ijspevanja je pri tem lahko različna od ekološke. Ce se optima ne pokrivata, ampak sta premaknjena, smemo govoriti le o ►>kisloselkah-«, wlagoselkah-", wto-ploselkahv^, to se pravi registriramo lahko samo dejstvOj da naseljuje rastlina -n. pr. kiala tla ali n. pr. topla rastišča. Po drugi strani izpodbija EUenberg trditve, da razne strupene snovi, ki jih vsebujejo nekatere rastline oziroma njihovi odpadli deli, Škodujejo drugim rastlinam v združbi pri prehrani ali pa pri kalen ju. Temeljne raziskave dokazujejo, da postanejo te snovi v tleh brez izjeme neškodljive. G. A, Hills (Kanada) gradi svoja proučevanja na ekosistemih, ki jih definira kot biološke produkcijske sisteme, v katerih gozd kot skupina organizmov izkorišča energijo svojega okolja za proizvodnjo snovi. Do izločitve proizvodnega gozdnega sistema pride Hills Z razširitvijo koncepta talno-pod-nebnih enot (1952). Gozdni ekosistem je odprt dinamični sistem, ki ga za študijske namene lahko razčlenimo na podrejene sisteme: ekoklimo, kamenino in tla, rastlinstvo in mezofauno, S temi krajevnimi sistemi se prepletajo sovpadajoči vplivi v celinskem in svetovnem merilu. Fizikalno (fiziogralsko) okolje se deli v makroklimo in oblikovitosi zemljine površine vključno vodne površine, živo pa v človeški socio-ekonomski sistem in biosistem, ki vključuje vse rastline in živali. Vsi ti podrejeni sistemi so kontinua in imajo bolj ali manj enakovredni pomen v okviru celotnega ekosistema. Cilj klasifikacije je ugotavljanje celotnih sistemov. Hillsu pa gre v sedanji fazi dela za to, da doseže Čim bolj stabilno osnovo in zato izbere v ta namen oblikovitost in kamenino; v okviru obojega nato neposredno ugotavlja gozdna rastišča na podlagi podnebja in tal. Krajevno podnebje izvaja iz oblikovitosti, a ga spravlja v zvezo celo tudi z geološko-petrografskimi razmerami in talno vodo. Za osnovni »kontrolni« faktor proizvodnosti mu velja makroklima, ki ni odvisna od lokalne oblikovitosti in tvori nekak kontinuum vsemirske energijo od ravnika proti tečajem, modificiran po največjih reliefnih enotah; makroklime pa seveda ni mogoče ugotavljati. Lahko bi sicer makroklimo zadovoljivo prikazali kot mozaik dejanskih krajevnih podnebij, toda zaradi nezadostnosti meteoroloških podatkov se moramo namesto tega opirati na vegetacijo. Značaj ma-krokJime po mnenju Hillsa najbolje nakazuje dobro drenirano območje z zmerno propustnimi ilovnatimi tlemi, ki niso izrazito revna s hranili rati toksična; v takih okoliščinah lahko klimatska območja omejujemo s pomočjo vegetacije. V skladu s tem postavlja Hüls najprej mak roki i mats k o enotne rastiščnc regije na osnovi m aJtr o klimatski h razlik v toploti in vlagi. Državo Ontario deli n, pr. na sedem regij. To so rastiščne regije in obenem regije go'^dnih tipov, ker imajo gozdni tipi znotraj regije na vsakem s toploto in vlago determiniranem rastišču enoten razvoj in enotno proizvodnost. Vsako regijo razdeli dalje lokalno po stopnji toplote na nadpovprečno tople, srednje tople in podpovprečno tople skupine rastišč, vsako od teh skupin pa na podpovprečno vlažna, srednje vlažna in nadpovprečno vlažna rastišča, ki jim vsakemu pripada gozd določene sestojne sestave. Rastisča so fiziografski pojem in predstavljajo ekološke ^celice« ki jih je v vsem Ontariu 63. Rastišča in pripadajoče kUmaksne sestoje podaja Hills v razpi'edelnici in obenem naznačuje tudi pogostnost in razprostranjenost sestojev tei^ njih rastnost v različnih rastiščnih razmerah. Številni sestoji se v razpredelnici ponavljajo, n. pr, normalno rastoči sestoj smreke in macesna devetkrat, kmjavo rastoči sestoj smreke in macesna pa sedemkrat. Obenem je razvidna tudi odvisnost ekologije sestojev od regije; krnjavi sestoji smreke in macesna rastejo n. pr. na podpovprečno vlažnih rastiščih podpovprečno tople serije v regijah Veliko Po.strvje jezero in Jamesov zaliv, na nadpovprečno vlažnih rastiščih skupine srednje toplih rastišč v regijah: Hudsonov zaliv, Ve- liko Postrvje jezero in Jamesov zaliv ter na prav takih rastiščih podpovprečno hladne skupine v regijah: Wabigoönsko jezero in Tirryskamingsko jezero. Iz razpredelnice so razvidne tudi razvojne povezave gozdov na paralelnih rastiščih različnih regij. Hills obravnava tla ločeno od vegetacije, upoStevaje regije, Štiri stopnje vlažnosti, tri stopnje količine baz v kamenini in tri talne horizonte (organskega, osiromašenega in obogatenega), tako da je vseh talnih enot 84. lülls sam pravi, da je ta prikaz zelo posplošen. Po HUlsovem mnenju sta uspevahje in rast neke rastlinske vrste odvisni tako od živega kakor od neživega okolja. Splošno soodvisnost med gozdnimi tipi, manjšimi gozdno vegetacijskimi enotami in talnimi profili ima Hills za malo vredno. Priključiti ji je treba tudi makrokL'jno in oblikovitxjst, E. S ch m id (Švica) proučuje vegetacijske pasovo kot osnovne enote (1954), ki se ujemajo s flomimi areali in višinskimi pasovi; odvisni so predvsem od geografske širine in od razporeda kopnega in morja. Določijo in omejijo se floristično. V okviru pasov se določajo fitoceno^e po prisotnosti reprezentativnih tipov rastlin, ugotovljenih na podlagi številnih (204) ekološko-fiziognomskih značilnosti rasthnskih vrst, ki zadevajo osnovno obliko rastlin, lastnosti stebla in uavajalnih ter prehranjevalnih organov, razmnoževanje, razširjanje, družiiost^ determinanco (sinekološki pomen), udeleženost v raznih združbah in korelacije (odnose) v življenjskem prostoru. Reprezentativni tip je izraz rastišča, medtem ko je rastlinska vrsta bolj izraz svojega razvoja. Pomen posameznih reprezentativnih tipov je po območjih različen. Prostorski razpored članov združbe in spektri florističnih ter reprezentativnih tipov dajejo skupaj vzorec biocenoze, ki predstavlja agregat samostojnih primerkov živih bitij. Rastišče je korelativni del vesolja. Schmid poudai-ja pomen taksonomske razčlenitve vegetacije na rastišču (populacije) v sekcije, rodove, vrste in rase zaradi ugotavljanja njihove medsebojne sorodnosti, pomen Števila vrst in rodov in pomen endemitov, ker ilustrirajo starost .avtohtone flore, njeno razvojno preteklost in razvojno središče ter preseljevanje vrst, Izolirane vrste brez bližnjih sorodnic so n. pr, pogosto stare, druge vsestransko sorodnostno povezane pa mlade. Številni rodovi z maloštevilnimi vrstami nakazujejo v prirodnih razmerah veliko, starost flore, in narobe. Tudi obilje endemitov je znak starosti flore. Zato je vegetacija višjih leg v Alpah stara, v nižjih pa mlada, povsem poledenodobna brez endemitov, ki se v prekratkem razdobju £e niso utegnili izoblikovati. V maroškem Rifu so nasprotno endemiti v nižjih legah, medtem ko imajo visoke lege ledenodobne relikte iz evropske flore zmerno toplega in predplaninskega območja in so še brez svojskih rastlin. Na Balkanu so endemiti razprostranjeni v vseh višinah. Pri floristični analizi pa se ni mogoče opirati v enaki meri na vse rastline. Zlasti nezanesljivi so lišaji,. jetrenjaki in mahovi, ker so zelo pogosto neodvsni od višjih rastlin, s katerimi v glavnem nimajo povezav pri razširjanju in prehranjevanju. Njihove ekološko amplitute so zelo široke; mahovi n, pr. v glavnem niso izrazito odvisni od toplotnih razmer. Pri združbah je pomembna dinamika, pri prirodnih tudi konkurenca. Za proizvodnost združbe je odločilno abiotsko okolje, zato v enakih okoliiih razmerah nastajajo bolj ali manj enake količine snovi, tudi če je garnitura vrst čisto drugačna. Pri analizi moramo izbirati tipične vegetacijske enote in poleg njih značilne posebnosti (unika) ter vegetacijske relikte, ne pa prehodnih tvorb, kot so to lahko celi območni gozdovi, n. pr. Querceto-Carpineta severozahodne Evrope, ki so med biocenozami bukovo-jelkovega pasu, pasom mešanih listnatih gozdov in pasom resavnih dobovih gozdov. Popolnoma tipiten je pravzaprav le Lropski gozd. Načelno vegetacija sploh ni dostopna klasifikaciji. Prikaz vegetacije je mogoč le na podlagi njene lastne diferenciran osti. Geograf sko-p okraj inske flome enote so po Scb/nidu neuporabne kot vegetacijski pasovi, ker so zelo heterogene (n, pr. sredozemska regija). Pri velikopotezni Členitvi prekaša Schmidova biocenoloSka metoda fliiristično-atatistično, ker omogoča primerjavo preko vse zemeljske oble. Floristika in razčlenitev vegetacije nista paralelni. Za to ]e najboljši dokaz tropski dežni gozd. Floristično ga lahko razdelimo na posamezne zone na raznih kontinentih in otočjih, medtem ko ima povsod enake reprezentativne tipe, Florističnih zon nadalje ne moremo več členiti floristično, kar zlasti veJja za Gvinejsko zono, kjer se ista floma enota homogeno razprostira preko velikanskih območij. Lahko pa Členimo po reprezentativnih tipih, ki so tu mnogo manj Številni kakor rastlinske vrste. Terenska analiza vegetacije se po Schmidovi metodi opravi prvenstveno z ugotavljanjem pritalnih vrst v 625 enakih kvadratih s skupno površino okrog 25 m^ drevesnih vrst pa na površini okrog 500 m^; za dopolnitev te analize se analizirajo še ozki pasovi, če je vegetacija zelo homogena. Analitska ploskev mora biti tolikšna, da zajema v sebi praktično vse rastlinske vrste konkretne bioce-noze. Po vsaj 10 ujemajočih se popisih se postavi model biocenoze; temu modelu pridružimo vse druge bolj ali manj enake popise, dokler ne pridemo do periferije združbe, kjer ugotovimo spremembe, ki se tičejo strukture. Spekter reprezentativnih tLpov nam daje s svojimi spremembami možnost omejitve biocenoz in pri bistvenih razlikah narekuje razlikovanje novih enot. Boljši so manj številni, na redko posejani popisi kot mnogoštevilni, na gosto razporejeni, a manj temeljiti. Prirodne biocenoze se pogosto členijo v »odseke«, n. pr. zaradi skalnatih pobočij, vodotokov, jezer, naseljenih krajev ali drugih biocenoz. Taki odseki so le delno uporabni kot primerjalne enote. Na nekofi zaledenelem ozemlju Evrope so areaJi večkrat razrahljani in nedovršeni; tako n. pr. manjkajo rastline za neko skalno združbo v nekaterih področjih severozahodne Nemčije. Primer za poimenovanje florističnih pasovnih enot: St. 35: izoliran, neva-riabilen, star. Iz zatočišč postglacialno izhajajoč pasovni tip Fagus-Abics zmerno tople pasovne serije — aU kratko št. 35 zmerno tople pasovne serije. Pasov je v Evropi po Schmidu 15 in so Idimatski; najobičajnejši so pasovi Carex-Elyna, Vaccinium uliginosum-Loiseleuria, Larix-Pinus cembra, Picea, Fagus-Abies, Quercus-TiÜa-Acer in Laurocerasus (od zgoraj navzdol), Fitocenoze poimenuje po teh vzorcih: Fagetiim silvaticae typicum, Fagetum silvaticae tangens cin-gulum Larix-Pinus cembra. Priključuje jih tistemu pasu, kateremu pripada veČina njihovih vrst. Tako pripadata n. pr, Querceto-Ostryetum in Querceto Carpinetum jugovzhodne Evrope pasu Quercus-Tilia-Acer, in sicer prvi spodnjemu delu, drugi pa zgornjemu delu tega pasu. Jugovzhodnoevropski refu-gialni gozdovi predstavljajo poseben pas. Bukovi gozdovi jugovzhodnega obrobja Alp pa štejejo k evropsko-prednjeazijskemu odseku bukovo-jelkovega pasu in dalje k skupini regionalnih fitocenoz tega odseka, od katerih so najvažnejše tiste, ki so strukturno najpopolnejše. Karta vegetacijskih (in obenem flomih) pasov Švice po Schmidu ustreza v glavnem višinski pasovni razčlenitvi, vegetacijski pasovi Evrope pa i^azi-edom Braun-^Blanquetovega sistema. H. Etter (Švica) ugotavlja ekološko-biološke prostorne enote »življenjske prostore« ali biohore (1954). "V biohori so vegetacija in činitelji neživega rastišča v medsebojni odvisnosti, zato ni mogoče proučevati vegetacije in neživega rastišča ločeno. Celote ciniteljev sploh ni mogoče nikoli in nikjer kvantitativno zajeti, ker se kljub uravnoteženosti neprestano ciklično spreminjajo. Zalo se je treba omejiti na bistvene značilnosti biohore, ki jih določa sistem podnebje — tla —. vegetacija. Biohoro proučujemo na sploSno najlaže preko vegetacije. Pri tem je opaziti, da podnebje in tla nista identična na vseh rastiščih nekega prirodnega vegetacijskega tipa. Ker moramo sklepati, da je pri rodna vegetacija sicer enaka povsod tam, kjer so enake podnebne in talne (i'astiščne) razmere, razložimo neskladnost s tem, da je ekološka rezultanta rastišč vseeno enaka. Ce je vegetacija na rastišču še prirodna, je z njenim podrobnim opisom karakterizirana tudi taiohora. Etter opisuje vegetacijske enote kot biohore takole: »Querceto-Carpinetum aretosum, nekoliko soroden tipu F age t um majanthemetosum; podrobnosti naj se poiščejo v zadevni strokovni literaturi«. Opisuje relief, razvojno težnjo, splošno in sestojno podnebje, talni tip in njegove lastnosti. Podnebje označi takole: >>Po vsem videzu piipada obliki podnebja, ki je ugotovljeno za tip Quer-ceto-Cai-pinetum aretosxim, in sicer tisti, ki je najbolj oceanska, ima največ padavin in najhladnejša poletja. To se da domnevati iz razvojne težnje prii-odne vegetacije tega tipa k tipu Fagetum majathemetosum, kar po vsem videzu potrjujejo tudi podatki najbližje meteorološke postaje,« V. N. Sukačev (Sovjetska zyeza) je s postavitvijo termina biogeocenoze (1945) razširil in poglobil, jasno očrtal in izčrpno opisal bistva življenjske skupnosti rastlin z živalmi v neživem okolju in v odnosu do vsemirske energije. Njegovo pojmovanje te skupnosti poudai"ja identičnost življenja gozdne biogeo-cenoze z raznovrstnijni procesi presnavljanja snovi in energije in z izmenjavanjem snovi in energije z okoljem in drugimi biogeocenozami. To je tako ime-novami f^biogeocenotski proces-«. Vsaka od komponent blogeocenoze (podnebje, živa bitja, tla in zgornja plast kamenine) je zase popoln odsev teh procesov, ker so ti procesi in komponente med seboj neločljivo povezani. Proučevanje teh procesov je predmet biogeocenologije. V okviru določene biogeocenoze so komponente in procesi enotni, enoten je tudi njen razvoj. Enotne biogeocenoze tvorijo biogeocenotski tip. Meje biogeocenoze se načelno ujemajo 2 mejami ustrezne fitocenoze. Fitocenoza je skupina vseh rastlin na nekem kraju, ki ima enotno sestavo in zgradbo ter enotni «fitocenotski proces« (to je odnose rastlin do okolja in do drugih rastlin); predstavlja del fitogeosfere (to je nadzemne in talne Ilore) in ima razmeroma majhno razsežnost, ker so življenjske razmere enotne le na majhnem strnjenem prostom zemljine površine. Strukturno je sestavljena iz sinuzij, skupin vrst, ki imajo posebno drobnopovrsinsko ekologijo, ki zavzemajo v ;r:dru2bL poseben prostor ali. si časovno sledijo na istem prost01-u. V jelševem gozdu je n, pr. ena sinuzija na grbinah ob deblih, druga v vmesnih ulekninah, Tudj milu-o organizmi lahko sestavljajo lastne sinuzije. Kljub celovitosti pa iitocenoza ni orgamzmična tvorba. Enotne fitocenoze sodijo v isti f'itocenotski tip ali z drugimi besedami v rastlinsko asociacijo, pri čemer asociacija pomeni Istočasno splošno enoto kakor tudi osnovno sistematsko kategorijo. Ce hočemo zajeti fitocenotski proces, moramo spoznati vrstno sestavo združbe in ekološke lastnosti rastlin v njej, ugotoviti sinuzijske komponente zdrüzbe in določiti okolne činitelje v tolikšni meri, kolikor to dopušča standardna metoda raziskovanja. Pomembne so predvsem količinsko prevladujoče rastline, vendar so tudi druge važne, ker je vsaka rastlina lahko ekološki indikator.. Ker se pri standardnem delu ne more v zadostni meri upoštevati podnebja, je treba čim temeljiteje zajeti talne, Itameninske in vlažnostne razmere ter reJief. Po Suit a če vi je vem konceptu so značiinice in sploh tako imenovane navezane vrste brez pomena kot udeleženke pri fitocenotskem procesu kakor tudi kot sredstvo za določanje (izlusčenje) vegetacijskih enot. Tudi ločeno ugotavljanje analitičnih in sintetičnih značibiosti nima posebne vrednosti. Rastlinska asociacija je po Sukačcvu precej ozek pojem, največkrat je ožja kot pri Braun-Blanquetu, nikdar pa ni širša. Je precej blizu Du Rietzovi sociaciji, a je večkrat širša od nje, tabo da sinuzija Sukačevljeve asociacije ustreza Du Rietzovi sociaciji, včasih pa imata obe enak obseg, vendar nista identični. Bistvena razlika med Du Rietzovo sociacijo in Sukačevljevo asociacijo je v tem, da lahko govorimo o konstantah (stalnih, zelo na gosto in enakö-memo razporejenih rastlinskih vi-stah) samo v tistih gozdnih zdmžbah, v katerih prevladuje majhno število zeliščnih vrat, drevesna pa je v glavnem le ena, tako da je tam analitična minimalna površina zelo majhna, lahko le 1—10 in da drevesne vrste pri posameznem popisu sploh ni treba oziroma je niti ni mogoče vključevati. NasprotTio mora po Sukačevu biti ta minimalna ali »določilna« površina tako velika, da zajame vse drevesne vrste (edifikatoqe) tudi tam, kjer so Številne, Ln obenem celoten fitocenotski proces. Ce je asociacija razvila v premajhnih sestojkih, kot je to n. pr. pri borovi združbi Pinetum dadinosum na vršičih peščin, kjer porašča cesto le nekaj desetin kvadratnili metrov površine, so to le fragmenti; za prikaz asociacije je potrebno v tem primei-u opisati več takih fragmentov. V večini primerov se meje fitocenoze ujemajo z mejami biogeocenoze, čeprav stopnja podobnosti rastlinske sestave ne ustreza vedno stopnji podobnosti v lastnostih biogeocenoze, temveč so lahko razlike precejšnje. Ne ujemajo se pa, kadar gre za različno stare gozdove istega tipa; vsak od njih pripada drugi asociaciji z znatno različnim sestojem, tlemi, vlažnostnimi razmerami in mikro-kJimo; toda vse te asociacije pripadajo isti biogeocenozi. Nasprotno moramo razlikovati posebne asociacije in biogeocenoze na rastišču nekdanjega gozda, ki je bil posekan in je poseka sedaj zaraščena s travnim ali grmovnim rastjem {torej eno travno ali eno grmiščno biogeocenozo). Ce se na mestu nekdanjega borovega gozda naseli n. pr, brezov gozd, predstavlja p ta v tako posebno asociacijo in biogeocenozo. Ta tip biogeocenozo je obenem gozdni tip.. Vendar mora isti gozdni tip imeti enotno vi-stno sestavo sestoja, sicer imamo opravka z novim gozdnim tipom. Ugotavljati rastiščne tipe ima pO' Sukačevu pomen predvsem tam, kjer naj bi na negozdnatih zemljiščih obnovili gozd, pri čemer se zemljišče ocenjuje glede primernosti za to ali ono obliko gozda. Rastiščni tipi so pomembni tudi kot osnova za hoteno usmerjanje vi'stne sestave sestoja, Rastiščni tipi se navadno skladajo z gozdnimi tipi, z enakimi omejitvami kot pri biogeocenotskih ttpih. Da bi bili biogeocenotski in gozdni tipi gozdnogojitveno uporabni — kar je, njihov glavni namen — jih je treba glede sestave in življenjskih razmer kontinuirano podrobno proučevati skozi daljšo dobo na znanstveni ravni. Posebno pomemben je študij ekologije in biologije drevesnih vrst. Ugotavljati je treba txidi odnose med rastlinami različne in iste vrste, Sukačev poglablja standardne metode terenskega proučevanja do najmanjših podrobnosti, da bi nadomestil znanstveno obdelavo v primerih, kjer ni izvedljiva. Prepričan je, da se s tem izogne kopičenju popisov istega tipa in mu zadoščajo že trije. Upošteva tudi nanorelief z višinskimi razlikami v ded metri h in centimetrih. Razlikuje sloje rastlin, v katerih so rastUne ne glede na starostni razvoj, od sinuzij, ki jim pripadajo le dorasle rastline. Sterilne rastline, ki se tudi nespolno ne razmnožujejo, ne sodijo v podrast, temveC so samo slučajni deli slojev. Sukačev priporoča opis koreninskega sistema, merjenje višin iji premerov važnih drevesnih vrst v vseh slojih sestoja, pri grmih navedbo plodnosti, navedbo mahov in UŠajev na deblih. Pritalno rastje je treba opazovati veČ let, ker se z vsakoletnimi podnebnimi spremembarai menja tudi njegova količinska sestava in vitalnost. Številnost, in množino rastlinskih vrst je treba zaznamovati ločeno, ne združeno (kombinirano) kot Eraun-Blan-quet. Razlikovati je treba število stebel,, ki ji hrazvije ena rastlina (steblovitost) in velikost ter gostoto (skJenjenost) kip, ki jih tvori večje ali manjše število rastlin zaradi svoje družnosti. Zaznamovale naj bi se razvojne stopnje rastlinskih vrst od klice do odmrl os ti. Pii mahovnih vrstah naj se ugotavlja debelina živega in neživega dela krp ali Šopov. Poimenovanje asociacij je pri Sukačevu sledeče: n. pr. Piceetum oxali-dosum, caricoso-herbosmn, Pinetum querceto-tiliosum, Laricetum i nun da tum. Tipe gozdov, ki imajo sicer različne osnovne drevesne vrste, a jim je skupna n. pr. primes lipe ali imajo v podrasti borovnico, imenuje »lipovnike«, »-borov-ničnike«. V sistemu asociacij po Sukačevu izstopa vzporednost gozdov različnih drevesnih vr^t glede pritalnega rastlinja. Tako razlikuje borove in smrekove gozdove tipov polytrichosum, tiliosum in quercetosum, toda le Pinetum dadino-sum in Piccetum fontinale (smreka ne more prevladovati na zelo suhem, bor ne na povirnem rastišču). Teritorialno asociacij ne razčlenjuje; pač pa delajo to nekateri drugi ruski raziskovalci (n. pr. B. N. Gorodkov; Pinetum dadinosum ucrainicuni, transvolgense). Borovi in smrekovi gozdovi se členijo v skupine; Pineta dadinosa, Pineta in Piceeta hylocomiosa (asociacije vacciniosum, myr-tillosum, oxalidosum; Pinetum hylocomiosum), polytrichosa, sphagnosa, compo-sita (tudi z grmi: corylosum) in herbosa (Pinetum herbosum, Piceetum spha-gnoso-herbosum). A. Sc am oni (Vzhodna Nemčija) uporablja za karakterizacijo posameznih zdruä^b, ki morajo biti obenem biohore ali biogeocenoze, naslednje skupine rastlin: združbi svojske rastline, razlikovalne rastline v odnosu do drugih združb, rastline, ki združbo povezujejo z drugimi zdmžbami, rastline značilne kombinacije (prisotne vsaj 60% popisov združbe) in količinsko prevladujoče rastline (označujejo najmanjše enote, to je iaciese ali tipe). Poudarja, da dobivajo razlikovalnice vedno večji pomen. Značilnice so lastne po eni strani ekstremnim združbam, po drugi strani pa pogosto tudi zelo velikim vegetacijskim enotam. Ugotovijo se lahko le na podlagi popisov iz celotne floristične regije ali še večjega ozemlja. V več ozemljih veljajo le nekatere značilnice istočasno, drugih pa se ne sme prevzemati. Scamoni je mnenja, da je najbolje vzeti za izhodišče sistematske uvrstitve gozdnih združb vrstno sestavo njihovega drevesnega sloja. (1953), To načelo predstavlja po Scamoniju nadaljnji razvoj pojma asociacije z značilnicami. Na ta način je jesenovo-bukov gozd F rax i net o-Fa get um, hrastovo-buk o v Querceto-Fagetnm, podenota poslednjega (faciea) s šmamico Qu er četo-F age tum convai-lariosum. Scamoni upošteva geografske variante in >-vrase*< (primer; baltski gradnovo-bukov gozd) in poudarja pomen območne razčlenitve, ker se območne variante med sabo ekološko razÜkujejo. Najmanjše gozdne združbe izvaja načelno po pritalnem rastlinju. Najnižje enote se morajo razlikovati med sabo vsaj po eni skupini rastlin ali vsaj po eni drevesni vrsti in predstavljajo »oblike« združbe, vzporedne variantam v Braun-BIanquetovem sistemu. Običajno upo- rablja zanje nemška imena, n. pr. »gozd gabra, doba m gozdnega ciSljaka^j za Querc.eto-CarpLnetmn stachyetosum silvaticae. Prirodne vegetacijske enote najmanjše stopnje — oblike — so obenem tudi oEnovni biogeocenotski in-rastiščni tipi. . Sekundarne; degradirane vegetacijske enote često ne predstavljajo biogeo-cenoz, zlasti če imajo malo rastlinskih vrst, kot n. pr, čisti nasadi iglavcev. Isto pa velja tudi za prirodne iglaste gozdove z revnim rastlinjem. Neprirodni gozdovi so nadomestne, gozdarske gozdne združbe. V njih vegetacija ne odseva več okolja celotne biogcocenoze, ampak le posamezne ekološke činitelje. Vendar sla stanje vrhnjih talnih slojev in boniteta sestoja še vedno tesno povezana s pritalno vegetacijo. Posebno važno je tu ugotavljanje vegetacijske dinamike. Te sekundarne enote poimenuje Scainoni samo po pritalni vegetaciji: tip Myr-tiUus, tip Calluna. Svoje nazore glede determinacije in sistematizacije združb precizira Sca-moni kasneje (1959) takole: Lokalne značilnice in «-težiSčne značilnice« (rastUne, ki se pretežno pojavljajo v'eni združbi) ne zadoščajo svojemu namenu, namreč omogočanju pravilnega sistematskega uvi'scanja združb. Spremljevalk po Sca-monijevem mnenju ni. Bistvene so samo skupne in razlikovalne skupine rastlin. Ker se sistematska navezanost rastlin menja iz območja v območje, je treba rastline združevati v sociološke skupine, ki niso vezane na različne sistematske kategorije (kot n. pr, Fagion, Fagetalia), temveč združujejo rastline z enakšno sociološko amplitudo v okviru asociacij (ne nižjih enot). Združbe je treba določati po socioloških znakih: po kombinaciji rastlinskih socioloških skupin in množini ter prosto.rski razporeditvi njihovih vrst. srednjem številu vrst, cnaksnosti in načinu razčlenjenosti {kar pomeni, da ima neka enota podenote, ki se razlikujejo n, pr. po stopnji vlažnosti, druga pa podenote, ki se razlikujejo po količini hranil v tleh njihovih rastišč), Ce je ozemlje neke združbe zelo veliko, kot n, pr. evrosibirsko-ameriški vegetacijski krog ali tudi cvi-osibirska regija, potem bo ta združba^ imela kvečjemu prav malo skupnih in značilnih rastlin. Po Scamonijevem mnenju je za omejitev areala asociacije najprimernejši vegetacijski sektor, v Srednji Evi-opi n. pr. germano-rodanski sektor, ki je del srednjeevropske domene in obsega Švico in južno ter srednjo Nemčijo (ilirska domena n. pr, obsega gorati del Jugoslavije in Albanije), Scamoni predeluje dosedanji gozdnovegetacijski sistem severovzhodne Nemčije in postavlja zaradi novih kriterijev številne nove enote — redove, zveze 'in asociacije. Od skupno G3 enot raznih kotegorij v okviru raznih razredov je novih' 31 enot, od teh 12 nadomestnih za že prej postavljene enote. Asociacije 'tega ozemlja prikazuje v razpredelnici na osnovi 34 socioloskih rastlinskih skupin. Skupine so le relativno homogene, tako n. pr. skupina Carex digitata, v kateri so združene rastline, ki se pojavljajo v 12—14 asociacijah, in druge, ki se pojavljajo ]e v 4—6 asociacijah. Pri rastlinskih vi^tah je navedena "območna stalnost v asociaciji« s številkami 1—5. Sezoni uporablja tudi ekološke skupine. Za učni revir F,berswalde n. pr. s površino okrog 70 km" postavlja 14 ekoloških skupin, v katerih so večkrat skupaj rastline različnih bioloških oblik (poigrmiči, zelišča, mahovi), vendar grmov in dreves ne uvršča vanje. Primer za opis in sestavo ekološke skupine brusnice in resja: označuje slabe vlažnostne razmere, pičlost hranilnih snovi in kisli surovi humus; v skupini so Vaccinium vitis idaea, Calluna vulgaris, Leu-cobryum glaucum in Hypnum Schreberi, Toplote ne vključuje v opis, Upošteva pa v^iliv učinka razli&iih množičnih pritalnih rastlin na zalogo vlage v tleh, ki je zelo različen; preproga sedja (Hypnum) n. pr. vaiTije tla pred izhlapevanjem, posecna šašulica pa odvzema veliko vlage celo iz globljih slojev. Scam oni inoČno upošteva klimatske faktorje in se opira na indekse, na iekočo in dolgoročno splošno podnebno označbo posameznih let (n. pr.: »Izredno Velika zimska vlažnost nato nenadna odjuga; zaradi sprva pičlih padavin je bila prva polovica vegetacijske dobe nekoliko sušna; pozno poletje pa je bilo vlažno«), količino padavin za razne dele leta, izhlapevanje, trajanje sneženja, mesečno, relativno zračno vlago, pogostnost vetrov iz vseh smeri, pojavljaiije zmrzali (tudi v raznih višinah nad tlemi), toplotne amplitude, ti^ajanje posameznih toplotnih stopenj, ekstreme toplote, zmrzali, padavin in sneženja. Vendar teh posameznih podatkov ne povezuje konkretno z vegetacijo. A. Zlatnik (Češkoslovaška) razvija gozdno tipologijo (1930—1954) na podlagi gozdnih tipov, ki so obenem biogeocenoze in vegetacijske enote; ugotavlja jih s pomočjo skupin združbeno-rastiščno razlikovalnih rastlin (difko-me v« = direiencialnih kombinacij). "V teh skupinah so najčešče rastline, ki imajo v nekem smislu, n, pr. glede talne reakcije, vlažnosti, potrebe po nitratih, rudninskih snoveh enake ali podobne lastnoK=:tL Razlikovalnih skupin rastlin ne sestavlja Zlatnik enostavno po tem, ali se pojavljajo oziroma manjkajo v nekih združbah, pač pa uporablja za to vse razpoložljivo gradivo, ki osvetljuje ekološko korakteristiko posameznih vrst. Te skupine torej niso enotne (sin)ekološke skupine, temveč skupine, ki so bile postavljene na podlagi velikega števila fitocenoloških popisov, dobljenih, če je bilo le mogoče, iz celotnega češkoslovaškega ozemlja, in tudi ekološko raziskanih." Rastlinske vrste opiše Zlatnik ekološko in sinekološko (cenotsko) z naslednjimi značilnostmi: arealom (razlikuje 67 arealnih tipov), težiščem zdi-užbenega pojavljanja in združbenim izvorom (13 skupin rastlin), splošnim načinom prehrane, bioloSko obliko, načinom razširjanja spolnih celic ali trosov, dolžino vegetacijske dobe, periodičnostjo obnavljanja, asimilacijskimi organi, vplivom svetlobe na pojavljanje in vitalnost (6 skupin), zimsko odpornostjo, odpornostjo .v vegetacijski dobi in potrebo po zračni in talni vlagi v zvezi z biološko obliko (9 skupin), talni zračnosti in reakciji, hranilih, apnencu in dušiku v tleh (9 skupin). Vsaka od teh lastnosti je razdeljena na 3—6 stopenj. Pn proučevanju gozdov kot biocenoz je potrebno izdelati makro klimatsko razdelitev ozemlja, ugotoviti geomorfološke enote in njih mezoklimatsko oznako, kajrtografsko prikazati talne tipe, določiti in kartirati areale važnih gozdnih rastlin ter prirodne areale drevesnih vrst, določiti sinekološke skupine rasthn in fitocenološke tipe ter jim dati rastiščno karakteristiko, in končno postaviti gozdne tipe ter njihove skupine. Za diagnostiko in tipizacijo rastlinskih zdiTižb so sicer najvažnejše »^zveste-(značilne) vrste. Tudi dominante imajo svoj pomen. Toda značilne vrste so zelo redke Ln večina gozdnih združb jih sploh nima. Zlatnik je mnenja, da »zveste^ rastline ne nakazujejo ekologije združb najbolje, saj tudi ne moremo pričakovati, da bo neka pritalna vi'sta, ki je ekološko odvisna od edifikatorjev (dreves), imela isto ekologijo kot edlfikatorji. Pri Zlatniku je nelesnato rastje »podrast«, ki predstavlja sinuzijo, odvisno tako od okolja kakor tudi od sestave, zgradbe in starosti sestoja. Na podlagi razlikovalnih skupin, dominant in neuvrščenih rastlin določa Zlatnik vzorce in sheme tipov. V ta namen ugotavlja povprečno število vrst v skupinah in njihovo povprečno po krovno vrednost, za oboje pa tudi ampli-tiido. Pri uvrščanju nekega popisa v tip se določi najprej količnik med številom vrst najznačilnejših razlikovalnih skupin in številom vi-st drugih rastlin v popisu, prav tako analogni količnik pokrovnih vrednosti v popisu, nato pa se ta dva količnika primerjata z ustreznima količnikoma sheme oziroma vzorca. Ce je količnik popisa večji od količnika vzorca, je rastlinje popisa bolj tipično kot pri vzorcu. Tudi rastišča je mogoče tipizirati tako, da se ugotove v njihovem okviru povprečne vrednosti n. pr. za nadmorsko višino, lego, strmino, vrsto in dt; belin o humusa. V prirodnem gozdu je fitocenoza kot celota nakazovalka biogeocenoze; v go spod ar j enem gozdu pa le nekateri njeni deli. lahko celo samo nekatere vrste (n. pr. v posameznih starostnih razvojnih stopnjah), Ce v gos^odarjenem gozdu poslabšamo rastisčne razmere, postanejo podrasthe sinuzije v njem podobne tistim v prirodnem gozdu na slabem rastiSču. Gozdni tip je skupnost prirodnih in spremenjenih gozdnih biocenoz z vključenimi razvojnimi stopnjami in okoljem. Omejuje se po mejah litocenoze oziroma njenih sinuzij^ v dvomljivih primerih pa tudi po talnih značilnostih. Njegova osnova je prirodno sestavljen sestoj. Da bi lahko ugotovili, katere raz\''ojne stopnje sodijo v neki gozdni tip, je treba imeti na razpolago trajne primerjalne _ ploskve. Pomembno je razlikovati zoniljepisne variante gozdnih tipov; te se ujemajo z zemljepisnimi variantami podrashiih sinuzij. Gozdni tip predstavlja bi oge ocen ono. Zlatnik opozarja», da rasti šSni tip ni identičen z njo, ker ne vključuje organizmov, in da sploh ta pojem ni dopusten z biološkega stališča. Opisno fitocenološko raziskovanje, ki ne vključuje proučevanja biocenoze in njenega razvoja, pa tudi ne odnosov organizma do okolja, ne zadošča. Gozdni tip, pojmovan kot biogeocenotski tip, prav tako ne zadošča, Če ne vključuje prvotnih in sedanjih gozdov z vsemi vmesnimi razvojnimi stopnjami. I^e na podlagi vseobsežnih raziskovanj biogeocenoze je mogoče spoznati okolne činitelje in njihovo delovanje. Osnovne sistematsko-obravnavane enote so skupine gozdnih tipov; posameznih gozdnih'tipov .Zlatnik ne obravnava. Skupine gozdnih tipov so celote, Iti sodijo skupaj po zgradbi sestojev in zato tudi glede zgradbe načrtovanih gospodarskih sestojev. Enakšne so fitocenološko in zaradi tega tudi ekološko. Zlatnik jih je formiral po deležu difkomov, ki so ^>ekonomsko in fitogeografsko samostojni«. Za prikaz skupin, podskupin in vmesnih skupin gozdnih tipov (fragmente in prehode izključuje) združuje Zlatnik razlikovalne rastline v 29 difcirkov (»razlikovalnih krogov rastlin^-). Difcirki vsebujejo po več difkoniov in posamezne difspeče (posamezne razlikovalne vrste). Vseh difkomov in difspecev je 224. Mahovi in lišaji še niso vključeni vanje, ker jih bo treba zaradi njihovega posebnega ekološkega obnašanja šele proučiti. Pojavljanje drevesnih vrst je prikazano posebej izven okvira difkomov, prav tako tudi pojavljanje grmov (45 vrst in podvrst grmov v 21 skupinah). V tabelarnem prikazu difcirkov, difkomov in difspecev ter nekaterih posameznih, samo v difcirke, ne pa še v diEkome uvrščenih vrst, uporablja tri stopnje obilnosti (od desetstopenjske lestvice), Ekoloäke razmere v posameznih skupinah tipov ponazarja z dolžino vogetacijske dobe, s toploto in relativno zračno vlago v tej dobi, s količino mineralnih hranil v koreninskem sloju (rizosferi), z razponom pH, nitrifika-cijsko stopnjo zgornjega talnega sloja in stelje (po nakazovalnih rastlinah), z vrsto humusa, z vlago v koreninskem sloju in s stanjem talne vode. Razen tega podaja tudi shematični prikaz odnosa med dolžino vegetacijske dobe in višino sestojev v skupinah tipov. Zlatnik razlikuje (1956) v češkoslovaških gozdovih 52 skupin, zemljepisnih variant skupin in podskupin tipov, ki jih združuje v 4 rede in 2 skupnosti. Red vsebuje zelo razhčno sestavljene gozdove, lahko pa tudi gi-miŠČa, n. pr. hrastovo-gabrove, hrastovo-bukove, čiste bukove, bukovo-jelkove, jelkovo-bukove, javo-vovo-smrekove gozdove in ruš je. V ^ni od »skupnosti« so suhi in vlažni brezovi in barski borovi gozdovi, v drugi pa logi vrb, jelš, jesenov, doba, brestov in \ _J topolov. Skupine imenuje Zlatnik istočasno na tri načine, in sicer 2 imeni, ki so identična ali podobna imenom običajnih asociacij, s kraticami in s »popolnimi« imeni, n. pr.: Mughetum - M - grex typorum Mughi; Querceto-Pinetum - QPi-grex typorum Rni-Quercus; Fagetum abietinopiceosum-nornnale : Fap-n - grex typoiTjm normalium Fagi-Abietis-Piceae; Ulmeto-Fraxinetum populeum - UFr-p -grex typorum Ulmi-Fraxini Populique. V imenih uporablja tudi iisiogjiomske značilnosti: normale,- humile, degener, pauper, in petrografske značilnosti: cal-cicolum. Radikuje samo tri zemljepisne variante: Pinetum dealpinum, Fagetum dealpinum in Querceto-Fagetum dealpinum. Vmesne skupine so večinoma označene s končnico -osum, redkeje z -eum in -inimi. Vmesna skupina Fagetum quercinQ-abietinum n. pr. tvori prehod med skupino Fagetum quercinum in skupino Fagetum abietino-piceosum, Vegetacijsko-sistematsko so redi gozdnih tipov podobni zvezam Braun-Blanquetovega sistema, vendar se večinoma ne ujemajo z njimi. V zvezo Fagion n.pr. sodijo: Fagetum abietino-piceosum iz prvega reda, Querceto-Fagetum, Fagetum pauper in typicum, Abieto-Fagetum, Fageto-Abietum in Acereto-Fagetum iz drugega reda, Fageto-Aceretum iz tretjega reda in Fageto-Piceetum iz četrtega reda Zlatnikovega sistema. Slovstvo Aichinger, E.: Können Wir eine gemeinsame Plattform für die verschiedeneTi Schulen in der Waldtypenklassifikation finden? Iz: Forest Types and Forest Ecosystems. — Silva Fenoica 105, Helsinki I960. Arnberg, T.: Can we find a common platform for the different schools of forest type classification? Iz: Forest Types, — Silva Fennica 105, Helsinki I9fi0. Braun-BlariqUEt, L' Pflanzen Soziologie. Grundzüge der Vegetationskunde, — Dunaj 1951. Cajander, A. K.: Metsatyypit ja niiden merkitj's (Forest Types and their sLgnifi-cance; (izvirnik: 1.943). — Acta Forestalia Fennica 56, Helsinki 1949. Damerettu, P.: A combinei structural and floristic approach to the definition of forest ecosystems. Iz: Forest Types. — Silva Fennica 105, Helsinki 1960. Ellenherg, H.r Naturgemässe Antiauplanung, Melioration und Landespflege, — Stuttgart-Lud wigs burg 1954. Grundlagen der Vegetationsgliederung I; Aufgaben und Methoden der Vegetation s künde, — Stuttgart 1956, Etter, ff..- Grundsätzliche Betrachtungen zur Beschreibung und Kennzaichnung der Biochore. — Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen, Bern 1954, FAO: Choice of tree species. - Rim 1958. Hartviann, F. K.: Natumahe Wald gesel Isc haften Deutschlands in regionaler und standortsökologischer Anordnung (nüt Ausnahme des Alpengebietes}, - Grundlagen der Forstwirtschaft, Hannover 1950. Hills, G. A.: Comparison of forest ecosystems (vegetation and soil) different climaüc zones. Iz: Forest Types. - Silva Fennica 105, Helsinki 1960 Ktlapp, R.: Arbeitsmethoden der Pflanzensoziologie und Eigenschaften der Pflan-zengeseUschaften. - Stuttgart X958. Köstler, J.: Waldbau. - Berlin 1850. Kujala, V..' Die finnische WaldtypenkJassiiizierung für forstliche Zwecke, - 12. kongres Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih zayodov, Oxford 1956. Schlsnker G.idr.: Zur Standortsgliederung im nördlichen Oberschwaben. — Allgemeine For.'it- jUnd Jagdzeitung, Frankfurt/Main 1950. Mitteilungen des Vereins für forstliche Standortskartierung 3, i, 5. - Stuttgart 195a, 1955, 1956, Mitteilungen des Vereins für forstliche Standortskarlierung und Forstpflanzen-KÜchtUTig 6, 7,'9. - Stuttgart 1957, 1060. Schmid, £.; Anleitung zu Vegetationsaufnahmen. — Zürich 1954. Scamoni, A,; Standorts k und Ii che und pllanzensoziölogische Verhälttiisse im Lehrrevier Eberswslde. — Wege zu standortsgerechter Forstwirtschaft, Radebeul-Berlin 1953, Einführung in die praktische Vegetations kun de. — Berlin 1955. Grundsätze der pflanzensoziologischen Arbeit im InstiLut für Forstwissenschaften Eberswalde der deutschen Akademie der Lan d Wirtschaftswissenschaften zu Berlin, — 12. kongres Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih zavodov, Oxford 1956. Scammi, A., Passarge, H,; Gedanken zu einer natürlichen Ordnung der Waldgeseü-schaften. Archiv für Forstwesen, Berlin 195Ö. Siitace», V. AT.; General principles and procedure in the study of forest types. — Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij, Zürich 1958. Metsatyyppien tutkimisen opas (Rukovodstvo k issledovanju tipov lesov — original 1931). - Silva Fennica 99, Helsinki 1960. Wagner, H.: Grundfragen der Systematik der Waldgeseilschaften. — Veröffen-tlichvmgen des Geobotanischen Institutes Rübel in Zürich, Zürich. 1958. Zlatnik, A.: Methodik der lypologischen Erforschung der Sechoslo wakischen Wälder. — Angewandte PlanzensQzioloßie, Festschrift für Erwin Aichingcrll, Dunaj 1954, Obosnovanje kompleksnogg tipologičeskogo issledovanija i obsledovanija lesov i obzor grupp lesnih tipov v Cehoslovakii. — Za socialističeskuju selskohozjajstvenuju. nauku, Praha 1956. Waldtyp en gnjppen der tschechoslowakischen Wälder. — Za sodalističeslcuju -Sel-skohozjajstvenuju nauku. Praha 1957, PROBLEMI V ZVEZI Z REFORMO GOZDARSKEGA FAKULTETNEGA ŠTUDIJA V SLOVENIJI Prof- ing, Zdravko Turk (Ljubljanal Letos aprila bilo v Ljubljani posvetovanje o reformi gozdar-slcega visokošolskega študija. Posvetovanje je priredila nasa Stro-Icovna zveza inženirjev in teknikov gozdarstva ni lesne iridustrije. Na posvetovanju je bil podan referat, ki ga objavljamo. V razpravi so bi?a upoštevana nekatera stališča Z dosedanjih podobnih posvetovanj, posebej pa Se s posvetovanja v zveznem merilu, ki je bilo iefos februarja v Beogradu. Kafeor je razvidno iz referata in sklepov tega posvetovanja, gre za razmerama zapletena vprašanja, na katera ni lahko odgovoriti. V mrsikaterem pogledu še mso razčiščena ali poenotena siališ&a niti pri nas, še manj pa v širšem ali zveznem merilu, ne glede na nekatere posebnosti v posameznih republikah, ki Tiarekujejo določene razlike v študiju. Zato je potrebno ta vprašanja Se rasmotrivati in iskati ustrezne rešitve, da bi s študijem čim bolj ustrezali stvarnim potrebam gospodarstva. Od tega je v nemajhni meri odvisen tudi napredek gozdarstva. Ne smemo tudi prezreti dejstva, da mora biti insoko šolstvo vsklajeno s celotnim sistemom izobraževanja kadrov od delavcev navzgor. Objavljamo zadevni referat in sklepe posvetovanja, ki naj pripomorejo k nadaljnjemu reševanju obravnavanih vpraSanj. Uredništvo Gozdarski oddelek Fakultete AGV v Ljubljani je leta 1958-1959, to je pred d vem I leti, izvršil prvo reformo študija, s tem da ]e izločil nekaj študijske snovi in jo skrčil, da bi študenti lahko dokončali ätudij v 4 letih, kakor je bilo tedaj t zakonom določeno. Lansko leto je fakulteta ob sodelovanju zastoipnikov Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo in Druätva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije uvedla inverzni in etapni študij ter začela tudi i izrednim študijem. Pobuda za reformo študija je dala resolucija Zvezne ljudske skupščine, ki vsebuje smeimice, kako naj bi se pospešila izobrazba strokovnih kadrov in prilagodila potrebam prakse. Lansko leto je izšel novi zakon o Univerzi v Ljubljani. Na njegovi podlagi je treba izdelati nov statut za fakultetni Študij. Potrebno je upoätevati nekatere spremembe, vnesti dopolnila ter popraviti študijski načrt in program — v kolikor se je to med tem, ko je bil v veljavi dosedanji statut, pokazalo za umestno in koristno. Pri tem je treba upoštevati stvarne potrebe gospodarstva in mnenje strokovnjakov iz operative, ki ji je namenjena večina diplomantov fakultete. Naše društvo, sedaj Zveza inženirjev In tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije, je priredilo že veČ posvetovanj o potrebi, liku in izobrazbi strokovnih kadrov vseh stopenj, ko so biU obravnavani tudi nekateri problemi reforme študija na naši fakulteti. Letos februarja je bilo posvetovanje o glavnih problemih reforme študija tudi v zveznem merilu; organizirala ga je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije v Beogradu na podlagi referatov in korefe-ratov. Tega posvetovanja se je udeležilo tudi več zastopnikov iz Slovenije. Zaključki tega posvetovanja prispevajo k reševanju zadevnih vprašanj. BÜ0 bi preobširno in preveč zamudno, če bi v tem referatu hoteli podati opis vseh problemov ali povzetkov sklepov in referatov iz dosedanjih posvetovanj. Dovolj je, če se osredotočimo na glavne probleme, ki so pred nami in glede katerih so strokovnjaki iz prakse poklicani, da povedjo svoje mnenje. Saj gre za izcbrazbo kadrov, ki naj ustrežejo potrebam operative, S tem referatom tudi ne posegamo v vprašanja nižjih kategorij strokovnih kadrov od delavcev pa do gozdarskih tehnikov, ki sicer spadajo v skupni kompleks izobraževanja strokovnih kadrov ter smo jih že nekajkrat obra;vnavali. Dotaknili se bomo Ic šolanja vižjih tehnikov, inženirjev in specialistov, to je od stopnje telmikov navzgor, da se ne bt izgubili v preveliki širini vprašanj, ko moramo dati odgovor na določena nujna vprašanja. Pri pripravljanju lanske reforme študija, ko je bil uveden etapni študij, je bilo zelo veliko pomislekov, podobno kot tudi v zakljijčkih s posvetovanja o gozdarskih kadrih v Postojni (1959). Vsi osnutki fakultetnega Študijskega načrta so imeli znatne pomanjkljivosti, zlasti zaradi velike razlike v predizobrazbi kandidatov iz srednje gozdarske šole in gimnazije, ki imajo enako pravico vstopa na fakulteto. Na vztrajna priporočila višjih organov je fakulteta v sporazumu z zastopniki pri?:adetih republiških organizacij izbrala osnutek inverznega študija, ki je tedaj najbolj ustrezal, čeravno smo se zavedali, da ima občutne pomanjkljivosti, ki jih bo težko odstraniti. Izvajanje tega načrta je te pomanjkljivosti potrdilo. Zadevna vprašanja reforme študija so precej zapletena in je v okviru obstoječih predpisov in navodil težko najti zadovoljive rešitve, Se zlasti, ker do sedaj nimamo ustreznih izkušenj. Zapletenost vprašanj v zvezi z reformo študija in nejasno pol k rešitvi dokazuje tudi dejstvo, da miajo razne fakultete iste stroke v državi zelo različna stališoa in da se ta stališča tudi pogostoma. spreminjajo. ReSitev je toliko odgovornejša, ker mora vsak Študijski režijn trajati vsaj eno študijsko generacijo oziroma se ne more kadarkoli spreminjati. Lansko leto smo uvedli etapni študij ^»splošnega tipa-« brez »usmeritev-i. Sedaj začenjajo' s to reformo tudi fakultete v drug-ih republikah, ki predvidevajo tudi razne »»usmeritve«, kot jih bomo pozneje prikazali. Za seboj imamo prvi semester študija oziroma večji del prvega šolskega leta. Se je mogoče spremeniti studijski načrt in program za naslednja leta, upoštevajoč pri tem dosedanje vtise in žirža mnenja. Pri tem je treba prisluhniti tudi nazorom in stališčem drugih republik, če prispevajo k razbistritvi pojmov; z druge strani pa moramo upoštevati posebnosti naše republike ali stopnjo njenega gospodarskega razrvoja, da bi tako laže našli za naše razmere najbolj ustrezno pot. Vsekakor je naša skupna naloga, da čim bolj zadovoljimo pozitivne dlje omenjene resolucije o reformi študija oziroma da s čim sodobnejšim šolanjem strokovnjakov pospešimo napredek gozdarstva. V tem je tudi glavna vsebina tega posvetovanja. Kritično moramo oceniti, kaj se da še popraviti aH izboljšati, upoštevajoč perspektivne gospodar.ske potrebe za dosego postavljenih ciljev. Do sedaj .so se nekateri udeleženci posvetovanj premalo poglobili v zadevna vprašanja ali pa so bili o njih premalo informirani, da bi mogli bolj aktivno sodelovati pri snovanju rešitev. Za to je potrebno osvežiti ta vprašanja in kritično presoditi dosedanje ukrepe, da bi tako dosegli enotnejšo in uspešnejšo pot reformiranega Študija, ki naj u.stvarja boljše strokovnjake kot doslej. Reforma študija obsega naslednja glavna vprašanja; inverzijo študija ali pouka, etapni ali stopenjski študij, usinerjeni študij, izredni Študij in III. stopnjo ali podiplcsnski študij. Na kratko je treba nakazati bistvo posameznega vprašanja in morebitna stališča, ki ,bi našim razmeram najbolj ustrezala. I, Imverzija študija Inverzija študija ali pouka pomeni, da se študijska snov, predvidena za ves fakultetni študij,-drugače porazdeli na posamezna leta. Do sedaj sta prvo Študijsko leto pa tudi velik del drugega leta obsegala le splošne osnovne predmete, ki rabijo kot podlaga ali teorfetsko dopolnilo za strokovne predmete, strokovni predmeti pa so prišli na vrsto šele pojmeje. Tako je študent šele pozneje spoznal, kaj stvarno vsebujeta stroka in njegov poklic ter čemu rabijo splošni osnovni predmeti. Ce je moral fakulteto predčasno zapustiti in se zaposliti v gospodarstvu, mu je splošna snov brez zadostne strokovne vsebine premalo koristila. Z inverzijo se torej določena teorija odmakne na poznejša leta, namesto tega pa primakne del strokovne, laže razumljive ali praktične snovi v prva leta. Tako bO' študent hitreje spoznal bistvo stroke, se za njo ogrel in bolje doumel^ Čemu rabijo splošni osnovni predmeti. Zato bo praktično bolj uporaben, če zaradi kakršnegakoli vzroka ne more dokončati vse fakultete ter se mora zaposliti. Ce pri tem z inverzijo napravimo študijski načrt tako, da n. pr, ob koncu prve polovice študija ali po prvih dveh letih fakultetnega pouka tvori neko zaokozeno celoto, bomo dosegli posebno stopnjo izobrazbe ali stopenjski oziroma etapni študij, kjer je diplomant te stopnje Že uporaben v gospodarstvu. Ce nadaljuje študij Se v II. stopnji fakultete, bo nadgradil novo znanje na prejšnje, ki mu rabi kot osnova ali ogrodje. Izvedba inverzije za potrebe etapnega študija pa kaže tudi pomanjkljivosti zlasti v gozdarstvu, kjer je precej splošnih predmetov, ki rabijo strokovnim predmetom, kajti gozdarstvo na istem delovnem prostoru zajema 3 gospodarske komponente; biološko, tehnično iii ekonomsko. Zaporedje študijskih predmetov ni tako ustrezno kot je bilo prej, razbijanje nekatei-ih u^nih predmetov pa zahteva več ucmh' moči ali časa. Student bi moral poznati nekatere splošne predmete, še predno se loti strokovnih, ki so jim prvi namenjeni, itd. 2. Etapni študij Etapni Študij pomeni, da se dosedanji štiriletnj fakultetni študij razdeli na 2 etapi, od katerih vsaka praviloma traja po 2 leti. Vsaka etapa mora ustvariti zaokroženega diplomanta, uporabnega za prakso, V ta namen je potrebno z omenjeno inverzijo premakniti del snovi na I. etapo in odmakniti del teoretičnega pouka ali težje vsebine iz prvih let v II. etapo. Pri našem določanju etap smo upoštevali, da mora diplomant pi-ve etape poznati gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov, kolikor je to mogoče obvladati v razpoložljivem času. Dalje je upoštevano, da mora biti strokovna učna snov prilagojena gimnazijcem, ki je Še ne poznajo, ne g^lede na to, koliko Študentov je prišlo iz prakse ali iz srednje gozdarske šole. UpoStevana je trudi možnost prehoda iz I. v II. etapo fakultetnega Studii ja. Namesto 1. etape fakultetnega pouka je lahko posebna višja Šola, bodisi na isti fakulteti ali pa posebej. Njen učni načrt mora biti prilagojen fakultetnemu študiju, ker mora omogočati prehod v II, stopnjo fakultete, bodisi naravnost ali pa s posebnim izpitom. V vseh stopnjah je dovoljen tudi izredni študij. Etapni študij ima občutne pomanjkljivosti. Največja je v tem, ker je prevelika razlika v vsebini znanja med študenti, ki so prišli iz gimnazije (splošno izobraževalnih šol) in tistimi iz srednje gozdarske Šole ali iz prakse. Ta razlika pa se pokaže še bolj ostro pri etapnem Študiju, kjer se zgosti na prvi dve leti, medtem ko je bila prej raztegnjena na ves štiriletni fakultetni študij. Učni načrt in program strokovnih predmetov je potrebno v I. stopnji prilagoditi gimnazijcem, ki strokovne stvari še nič ne poznajo, splošne predmete (matematiko, kemijo itd.) pa je potrebno prilagoditi študentom iz srednje gozdarske šole ali iz prakse; to pa študij zadržuje. V prvi etapi je mogoče podati le nekaj praktične vsebine sti~okovnei snovi, ker je ostali del prepuščen II. etapi, To pa vzbuja glavno bojazen strokovnih ki-ogov v praksi, da višji tehnik, ki je izšel iz gimnazije brez predhodne prakse v kratkem času I. etape fakultetnega študija ali višje šole, strokovno skoraj nič več ne bo pridobil kot tehnik v srednji gozdarski šoli in da v praksi ne bo tako uporaben kot tisti viSji tehnik, ki je izšel iz prakse. Slednji pa v I. etapi tudi ne bo strokovno toliko pridobil kot bi sicer lahko, če bi bil uČni program prilagojen njegovi strokovni pred izobrazbi. Ponavljanje strokovne snovi iz drugega nivoa ali aspekta in v zrelejšem okolju sicer ni podcenjevati, toda tisti, ki že ima določeno sbrokovnö osnovo, bi bil lahko ddežen močnejše strokovne nadgradnje. Inverzija za- njega ne bi bila niti potrebna, ker je njen namen že v popolni meri dosegel z dotedanjim strokovnim študijem. Višji tehnik ni izšel iz ugotovljene potrebe v naši pralisi, ampak bolj kot plod reforme študija, pa je naša naloga, da mu najdemo ustrezno delovno področje ali delovno mesto in da temu pi-imemo oblikujemo njegov strokovni lik. Ker ponekod občutno primanjkuje inženirjev in tehnikov, je jasno, da,bodo višji tehniki najprej izpolnili prazna mesta. Zato do tedaj ni nujno ugotavljati ali zagotavljati njegovega specifičnega delovnega področja, pač pa mu moramo z izobrazbo zagotoviti takšno strokovno vsebino ali lik, da bo 'ustrezal najštevilnejšim delovnim mestom. Glede na to smo menili, da mora vsaj v glavnem poznati gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov. Sedaj nam v operativi najbolj primanjkuje tehnikov, in za prizadeta delovna mesta zadostuje, če vzgojimo tehnike, ki jih ustvarimo hitreje in ceneje kot viŠJe tehnikfe. Zato prevladuje mnenje, da ne kaže vzgajati vižjih tehnikov s pomočjo L etape in splošno izobraževalnih šol in da to vsaj naj ne bi bü cilj, ki bi ga fakulteta posebej skuSala dosegi, ampak da naj bi bila stopnja višjega tehnika pot strokovnega napredovanja in dograjevanja znanja gozdarskega tehnika. Hkrati naj bi bil to tudi njen izhod za boljšo praktično uporabnost diplomanta I. etape fakultetnega študija, kadar mora student iz kakršnegakoli vzroka zapustiti šolanje, Zakonski predpisi pa dopuščajo enako dostop na fakulteto in v višjo šolo absolventom splošno-izobraževalne srednje Šole (gimnazije) kakor tudi absolventom strokovnih šol in ustreznim kandidatom iz prakse. Za vse enako predvidevajo tudi izobrazbo do vseh stopenj visokošolskega Študija. Ce praksa potrebuje tehnike, potem ne ustreza našim potrebam, da bi se tehniki, ko končajo srednjo gozdarsko šolo podajali takoj in bre2 prakse na fakultetni študij; to naj bi bila le izjema ne pa pravilo, kot kaže današnje nagnjenje. To poraeni zmanjševanje njihovega dotoka v prakso in slabšanje številčnega razmerja med tehniki in inženirji v praksi. Potrebno je torej s smotrnim štipendiranjem ali z drugimi ekonomskimi ukrepi absolveante srednje gozdarske šole najprej usmerjati v prakso (v kolikor niso bili že prej), in šele nato na podlagi pokazane sposobnosti v višje šole. K poglobitvi strokovnega znanja lahko pripomorejo kratki tečaji in seminarji, podobno kakor so jih prirejale do sedaj razne organizacije. Pri tem se lahko ustreže nekaterim konkretiiim terenskim potrebam oziroma se snov tečaja lahko za določene potrebe sproti izbere. Toda takšni tečajij čeravno dvigajo delovno sposobnost, ne ustvarjajo določene formalne višje strokovne stopnje. Takšni tečaji lahko služijo tudi za specializacijo tehnikov za določene ožje sektorje strokovnega dela, kot jih srečujemo v praksi. Omenjena I. etapa študija temu ni namenjena. Nekateri želijo, da" naj bi bila učni načrt in program višje šole, ki bi bila lahko na fakulteti vzporedno s fakultetnim študijem, povsem prilagojena kandidatom iz prakse ne glede na prehod v 11. etapo fakultete. Takšne šole pa predpisi ne predvidevajo, Cc upoštevamo, da imamo zadostne fakultetne kapacitete, ki pa trpijo na pomanjkanju materialnih sredstev, bi pomenila vzporedna posebna šola nove izdatke in drobitev energije. V danih pogojih je bolj' smotrno revidirati učni načrt prve stopnje študija, kar se da napraviti, če se v drugi etapi uvedejo 2 smeri. FakultetTia raven pa se seveda mora zadržati. 3. Usmerjeni študij Usmerjeni študij pomeni, da se dosedanji enotni tip gozdarskega strokovnjaka-! nženi rja razdeli v teku Študija na dve ali vet vrst. Na ta način se delovno področ]e in znanje usmerjanega strokovnjaka zoži, hkrati pa poglobi glede na ožje področje. Usmeritev ne smemo zamenjavati s specializacijo. Usmeritev se nanu-eč nanaša na širše področje kot specializacija, kjer se s prakso in pošolskim Študijem razčlenjujejo specializacije po posebnih sektorjih dela, ki ustrezajo praksi. Ta usmeritev je na fakulteti lahko od 1. semestra dalje, to je od začetka Študija pa do konca, kar pa pomeni pravzaprav nov odsek fakultete ali novo fakulteto, bodosi šele v poznejših .študijskih letih, bodisi od začetka 11. etape študija (3. leta fakultete) ali pa v zadnjem letu. Menimo, da zadostuje usmerjanje od IL etape dalje, kakor tudi, da zadostujeta dve smeri, medtem ko naj bi bila I. etapa enotnega tipa. Usmeritev naj bi bila na pretežno biološko in pretežno tehnično stran. V prvi smerL bi bilo težiSČe na gojenju, izkoriščanju in urejanju gozdov, v drugi pa na projektiranju in gradnji komunikacij in stavb, na transportu lesa (izkoriščaniu) in na urejanju hudouniiških območij. Na gozdarski fakulteti v Beogradu so vpeljali 4 odseke: za gojenje gozdov 2a eksploatacijo gozdov, za ozelenjavanje mest in za borbo proti eroziji. Menimo da je to preveč nadrobna razvejanost, ki je predraga. Potrebno je namreč upoštevati, da se že k usmerjanjem, še bolj pa z razcepitvijo na odseke, ponavlja ista snov v raznih odsekih ali smereh, ker je ta snov vsenn potrebna, in da se učna snov posameznih odsekov ali smeri preveč hipertrbfira alt razširja, ker je na razpolago več ^i-časovnega prostora-«, namesto da se večja razvejanost doseže v m, stopnji fakultetnega študija, to je s podiplomskim študijem za specializacijo'. Usmerjanega Študija do sedaj nismo imeli. V Beogi-adu, Sarajevu in Skopju zagovarjajo usmeritev od; 1. semestra dalje in razmejitev med gojenjem in eksploatacijo gozdov, Menimo, da sodobno gozdarst-vo zahteva, da je gojenje gozdov povezano s proizvodi oziroma, da mora strokovnjak oboje hkrati poznati v tolikšni meri, da po proizvodih presoja umestnost in uspeh gojitvenih uki-epov in obratno. Häsen tega bi bilo operativno delo na terenu zelo težko smotrno deliti med 2 strokovnjaka za gojenje in za izkoriščanje gozdov, ker se ti dejavnosti v sodobnem gozdarstvu zelo izprepletata, Snov fakultetnega študija, ki z napredkom vedo raste, je obsežna. Težko jo je obvladati v štirih letih, Četudi je bilo z dosedanjo reformo odsti'anjeno nekaj snovi, ki ni neogibna. Vsa snov se mora kolikor toliko enakomerno' porazdeliti na vsa leta študija, to pa zahteva precejSnjo obremenitev posameznih letnikov. Zato je usmeritev v H, etapi študija na 2 smeri umestna, in sicer — kakor ie. omenjeno — na pretežno biološko in pretežno tehnično smer, kakor to naravi dela v praksi najbolj ustreza. Pri takšni usmeritvi bi se v obeh smereh ponavljalo okoli 25% snovi. Nekateri predlagajo, naj bi se tehniEni smeri dodalo .še urejanje gozdov z dcndrometrijo, da bi na ta način razširili in pomnožili delovna mesta za strokovnjake tehnične smeri, ki sicer ne bi imeli tohko delovnih mest kot v prvi smeri, V tem primeru bi se v obeh smereh ponavljalo nekaj več snovi. Cini več snovi se ponavlja, tem slabše je z usmeritvijo dosežen namen, to je, tem manj se lahko študij v posamezni smeri poglobi, toda tem širša je možnost zaposlitve takšnih strokovnjakov. Nekateri predlagajo, naj bi se v obeh smereh zajeli glavni predmeti, toda vsaki smeri naj bi se dodalo nekaj specifične snovi za posamezno smer, da bi se tako strokovnjakom obeh smeri omogočilo široko podi-očje zaposlitve. Ta predlog se zdi na prvi pogled najbolj vabljiv, toda zelo zmanjšuje usmeritev in oteSkoČa razdelitev snovi, ker bi bilo potrebno snov glavnih učnih predmetov cepiti na skupno in dodatno; podobno tudi pri pomožnih prMmetih. Menimo, da je načelno najbolj primerna prvo omenjena usmeritev. Podrobnosti bo pokazal sam učni načrt z razvrstitvijo vseh učnih predmetov po semestrih in smereh (k-ta bo na uvid na posvetovanju). 4. Izredni študij Izredni študij je omogočen na vseh stopnjah in smereh. Pri nas je bil uveden lansko leto, ko se je vpisalo čez 80 izrednih Študentov, kar je veliko. Kandidati niso bili prej dovolj poučeni o pogojih za uspešno študiranje niti o vsebini študija, še manj pa so se na to pripravili, zlasti tisti, ki imajo nepopolno predizobrazbo. Zato 6o se mnogi razočarali. Nekateri so pričakovali neposredno poglobitev praktič-nega strokovnega znanja, ne pa toliko »pomožne teorije« (matematike, kemije, botanike, itd.), ki tistim s pomanjkljivo pred-izobrazbo dela največ preglavic in pomeni pregrajo do strokovne snovi. Razumljivo je, da izredni študij zahteva mnogo napora, saj imajo s študijem dovolj opravka že redni Študenti 2 zadostno p red izobrazb o, ki nimajo drugih obveznosti. To pa ne pomeni, da ne bi obvladali izi-ednega študija tisti kandidati, ki so v praksi temeljito delali in se sproti poglabljali, kot je za samo prakso potrebno. Izredni študenti sicer lahko Študirajo več Časa kakor redni, toda razne okolnosti, ki izvirajo iz njihove zaposlitve, jih bodo silile, da Čim prej doštudirajo. Učijo se v glavnem po skriptih in knjigah, vaje pa morajo po dogovoru opravljati od časa do Časa v fakultetnih laboratorijih ali na učnih objektih, Glede Študijske snovi in izpitov veljajo 7a njih enaki pogoji in obveznosti kot za redne študente. Novim kandidatom za izredni študij je potrebno omogočiti, da se prej dobro seznanijo z zahtevami fakultetnega študija in da se tudi primemo pripravijo, bodisi,sami s pomočjo literature, bodisi v krajevnih tečajih. 5, Tretja stopnja študija Ti-etja stopnja študija na Gozdai-skem oddelku F AG V še ni povsem razčiščena, še manj pa uvedena. Razumeti jo je treba kot nadaljevanje študija za specializacijo bodisi za operativne, bodisi za znanstvene poti^ebe. Traja najmanj 1 leto. Ta stopnja študija ne izključuje krajših tečajev za poglobitev strokovnega znanja, ki jih lahko prireja vsakdo. Menimo, da je potrebno študij za specializacijo za prakso organizirati tako, kot je predvideno v letošnjih sklepih zveznega posvetovanja oi kadrih. Ni še rešeno vprašanje štipendiranja jn dopusta kandidatov za ta študij niti vprašanje financiranja tega študija na fakulteti, ki je zvezan s precejšnjimi sti-oški. Ka sedaj prevladuje mnenje, da bi morale stroške za ta študij nositi orgamzacije, katerim pripadajo udeleženci. Specialistov ]e potrebno razmeroma zelo malo, največ okoli 10% od števila splošnih strokovnjakov; tako kaže tudi anketa, ki je bila napravljena v zvezi z omenjenim letošnjim posvetovanjem o kadrih in nakazuje potrebe po specialistih pod 10% od števila vseh gozdarskih inženirjev. Glede na razmeroma majhno število potrebnih strokovnjakov — specialistov menimo, da bi bilo potrebno ta študij organizirati v zveznem merilu, tako da bi bili udeleženci na določeni fakulteti potrebni čas, pač glede na specialnosti, ki jih nudijo posamezne fakultete, ali pa bi morali predavatelji sodelovati pri drugi fakulteti, ki ta študij organizira. Ta študij bi se lahko opravil tudi v več časovnih obrokih s primernimi prekinitvami, ker je enoletna odsotnost z delovnega mesta ovira za mnoge kandidate, ki bi se zanimali za takšen študij. Za 111. stopnjo študija naj bi imeh kandidati najmanj 3 leta prakse, od tega vsaj 1 leto v tistem strokovnem sektorju, za katerega se nameravajo specializirati. Po sklepih zveznega posvetovanja o podiplomskem študiju iz leta. 1959' bi priSli za specializacijo za prakso v poštev naslednji sektorji: gojenje, plantažno gojenje, varstvo, iskoriščanje, urejanje gozdov, gozdne komunikacije in stavbe, ekonomika in organizacija gozdarstva, urejanje hudourniških območij, parkiranje in ozelenjavanje mest tei- gozdarsko-kemična tehnologija. Po potrebi se navedeni strokovni sektorji za specializacijo lahko še razčlenijo, zlasti glede na uvedbo usmerjenega fakultetnega štpdija, kakor pač potrebam prakse ustreza. V sedanjih razmerah ne bi mogli na isti fakulteti orga.nizi-rati vseh speci alizacijskih študijev, ker ne glede na stroške ni na razpolago dovolj prostorov J niti učnega osebja. Lahko pa bi si z izmenjavo sledil študij raznih specializacij. Potrebno bi bilo ugotoviti, kateri vrsti spedaJizacije je treba dati prednost. Tretja stopnja študija za znanstvene namene pa se lahko opravlja tudi brez predhodne prakse, individualno po posameznih prizadetih učnih predmetih, na željo kandidata in po prejšnjem sporazumu, kajti ta vrsta specializacije obsega razmeroma ozko in za posamezen primer razli&no področje, 6. Potrebe po kadrih Glede števila potrebnih kadrov se strinjamo z dognanji dosedanjih posvetovanj in Se posebej omenjenega zveznega posvetovanja o kadrih, ki kaže, da sedanje kapacitete gozdarskih fakultet lahko zadostijo perspektivne potrebe po inženirjih v petih letih. Torej ni potrebno Še posebno razširjati fakultetne kapacitete, ker nimamo dovolj sredstev niti za sedanje. Po perspektivnem prikazu potreb po kadrih bi na 1 inženirja odpadlo povprečno ok.-2170 ha gozdov. Stabšfa in ugotovitve posvetovanja Zve.ae inženirjev in tehnikov gozdarstva iti lesne industrije LKS v Ljubljani 6. IV. 1961. o problemih visokošolskega študija v gozdarstvu 1. Posvetovanje je glede namena razprave o .reformi visoko Šolskega Stadija v gozdarstvu zavzelo stališče, da je težišče razprave potrebno usmeriti na zaslišanje strokovnega mnenja zastopnikov gozdnogospodarskih organizacij in ustanov, gozdarske upravne službe in zbornice, ki so kot neposredni koristniki strokovnih kadrov v prvi vrsti poklicani k presoji strokovnega oblikovanja in uporabnosti teh kadrov v gozdarski praksi. Zaradi takšnega stališča se posvetovanje ni spuščalo v presojo o formalnili oblikah i~eforme študija, ker reševanje teh vprašanj spada v pristojnost ustreznih republiških organov. PaČ pa si je v pomoč pri presoji teh organov posvetovanje prizadevalo vsa načehia vprašanja refomne študija osvetliti s stališča potreb gozdarske prakse. 2. Posvetovanje ugotavlja potrebo po izobraževanju naslednjih kategorij strokovnih kadrov v gozdarstvu: tehniki, višji tehniki (v primernost naziva se ne spuščamo) in inženirji, Medtem ko sta vloga in delovno področje gozdarskih inženirjev in tehnikov glede na potrebe prakse jasno opredeljeni, nastopajo pri višjih tehnikih tako iglede njihovega izobražev.anja kakor tudi gle.de ustrezne zaposlitve v praksi določene nejasnosti. Glede na to, da naj bi višji tehniki praviloma zasedali delovna mesta na gozdnih obratih — ta mesta pa zahtevajo široko strokovno in praktična usposobljenost — je prevladalo mnenje, da naj bi se izobraževanje višjih tehnikov praviloma usmerilo na kadre s prejšnjo strokovno gozdarsko izobrazbo in ustrezno prakso. 3. Posvetovanje ugotavlja, da se. absolventi splošno-izobraževalnih sol v prvi etapi fakultetnega študija ne bi mogli v zadostni meri usposobiti za naziv in delovno mesto višjega tehnika. Nasprotno pa to stopnjo izobrazbe z dvoletnim šolanjem lahko pridobe kadri s prejšnjo srednjo strokovno izobrazbo in prakso v gozdarski stroki, 4. IzobraŽevanje višjih tehnikov naj bi se zato vräilo na višji gozdarski goli 2 učnim progr-amom, ki bi predstavljal nadaljevanje študija srednje gozdarske šole. Glede na zadostno kapaciteto nase fakultete za kritje perspektivnih, potreb po višjih strokovnih kadrih naj bi se v naši republiki ta študij po možnosti organiziral v okviru gozdarske fakultete, — S stališča prakse bi v ta namen ustrezal Studijski program z možnostjo usmeritve na tista strokovna področja, za katera so se tehniki v praksi že opredelili. Takšno dopolnilno izobralevanje kadrov iz prakse bi imelo hkrati tudi značaj p ost diplomskega študija tehnikov 2.3. Specializacijo, ki bi bil zelo koristen, ni pa Še po dosedanjih predpisih zajet v pojem višje šole. 5. Absolventom višje gozdarske šole oziroma ustreznega študija na fakulteti naj bi se na podlagi določene inverzije učnega programa in uvedbe dopolnilnih izpitov omogočilo nadaljevanje študija oziroma dovršite v celotne fakultete, 6. Z družbeno-ekonomskimi ukrepi (štipendije in podobno) si je treba prizadevati, da se bodo v bodoče absolventi srednje gozdarske šole najprej napotili v prakso ter šele nato na podlagi izkazane sposobnosti pri delu najboljši k nadaljnjemu študiju. 7. Glede na nakazano itsmeritev izobraževanja višjih tehnikov izključno na kadre,,s prejšnjo prakso bi lahko v celoti odpadla delitev fakultetnega študija na prvo in drugo etapo za tiste študente, ki na fakulteto prihajajo iz splošno-izobražcvalnih šol, v kolikor se v danih pogojih lahko uvede poleg rednega študija še posebna višja šola, 8. Glede usmeritve študija se je na posvetovanju izoblikovalo enotno mnenje, da je za naše razmere potreben strokovnjak pretežno splošnega tipa, ki bo v praksi obvladal vse smeri stroke Zato v prvih dveh letih študija usmeritev ni potrebna, pač pa se priporoča blaga' usmemitev od tretjega leta fakultetnega študija naprej, 9. Posvetovanje se v celoti strinja s tretjo stopnjo fakultetnega študija, Id naj izobražuje specialiste za določene strokovne sektorje, ki jih praksa potrebuje, Glede vrst specialnosti se posvetovanje strinja z zadevnimi sklepi zveznega posvetovanja (v 1, 1961). Priporoča se, da bi se namesto strnjenega enoletnega študija 3, stopnje omogočil enak študij tudi v presledkih. Tako bi se olajšala udeležba strokovnjakom iz prakse. Zlasti pa posvetovanje poudarja potrebo po krajših seminarjih in tečajih v obliki postdiplomskega študija. ]0- Glede izrednega študija je posvetovanje podčrtalo načelo, da morajo izredni Študenti obvladati isto učno snov ter dosoči enak nivo strokovne izobrazbe kot redni študenti. Čimprej pa bo potrebno rešiti nekatera odprta vprašanja glede finansiranja izrednega študija. ^ 11. Vprašanje pripravniške prakse naj se sitladno z zadolžitvijo, sprejeto na občnem zboru, posebej obravnava in skuša čimprej poiskati ustrezno rešitev. 12. V kolikor glede na sedanje smernice in predpise zgoraj navedena stališča ne bi bilo mogoče v celoti realizirati, si bodo zainteresirane gozdarske organizacije in ustanove tudi v bodoče morale prizadevati, da se vsa odprta vprašanja okoli reforme študija čimprej vskladijo s potrebami gozdarske prakse. Posvetovanje smatra, da bo takšno prizadevanje v celoti v skladu z enim osnovnih priporočil zadevne resolucije Zvezne ljudske skupščine, ki pravi, da vse ustanove za strokovno izobraževanje morajo biti usmerjene k čim popolnejšemu zadovoljevanju zahtev, ki jim jih glede kadrov postavljata gospodarstvo in javna služba. IZ PRAKSE ZAPISKI S STROKOVNE EKSKüRZUE PÖ š\aCI V prejsnrji Stewlltii Gozdarskega vestnika je bilo objavljmo poro6ilo o prvem delu ekskurzije Id ja je priredila celjska sekcija DIT GLI. Podan je bil prikaz vtisov iji opažanj iz Južnega dela Bavarske, Pričuj.t>či prispevek pa je nameinjen opisu drugega dela ekskiirsije, ki je poteikal v ŠvicarsM.h gozdovih. TuElaü&ne privlačnosti .dajejo vsaki strofcovni elcakursiji po Švici pcseben daretk. Naravne lepote te dežele prevzamejo tudi razvajene oči slovenskega turista. Saj je Sloveraja po- izredni pofcrnjlnsiki raznoličnostd podobna Sviei, le da je tam vse v dosti večjih, i&rednih obmerah, in da Švica nima morja ter lzi"azit6ga fcraSkega sveta, ima pa zato na južnih mejah okoli globoko ležečih jezer sredozemsko toplo podjiebje. Hribüwti, gričevnati jn dolinski svet severne polovice Švice, imenovan Mittelland, je zelo podoben preda'lpskemij delu našega zelenega Stajerja, le da je bolj kultiviran. 2e po izgledu mest, vasi in posebno kmetij lahsko skJepairao, da je blagostanje v Švici na visoM stopnji. Južno polovico Švicarskega ozemlja, t. j. vso Širino od ataLi-jaiAske in avstrijske pa do francoske državne meje, iispolnjuje sCilenjeffii visokoalpski svet, razčlenjen z globokimi dolitiami, po katerih tako deroče reke. V predalpskem in alpskem svetu je nmnogo veliJdh ir> manjSih jezer. Temna modrina njihove vodne gladine priča o velikih globinah, Vsa ta jezera so ledeniSkega nastanila iz polede-nitvenih dob (ledeni ške kad u nje?, i zgrabi, narivi). Na obrežjih jezer se belijo hoteli, naselja in prelepa mesta. Skoraj ni doline brez železnice in ceste; nekatere se vzpenjajo draiio čez alpske prelaze, vrstč se mojstrovine gradbene tehnijce, nekatere Se v klasičnem slogu (kamniti mostovi i. dr.). Švica niima premogovnikov, zato inajinten-zivneje izkoriSča vodno silo, gradeč hidrocentrale. Veleobjekti te vrste so iz novejšega časa. Švica je brez rudnih aakladov in na veliko uvaža indusitrijske surovine, vkljub temu pa ima močno razvito industrijo. Üa je le-ta porazdeljena malone n.a vse občine, je pripL-jati zakoreninjenemu smislu aa samotupravo, podjetnosti in izre/ini marljivosti Švicarjev. Švica ima čisto posebno zgodovino. V kapital i stičnem svetu uživa poseben položaj. Ta mala državica igra pomembno vlogo kot mednaroden liireditor, za kar Se ima zahvaliti [>redvsem svetovno znanemu tujsikemu prcKmetu, stanovitni neidral-nosti itd. Švica je — kot najizraziitejSa tujskoprometna dežela s potsebiiim industrijskim in izvozinotrgovinskim poteneialom — uvozniJt lesa. Od uvoženega lesa odpade največ na uporabni les iglavcev, celulozo in i&bra^ie tehnične Sortimente bstavcev Drv za kurjavo ima sama dovolj. Gozdna povräina Švice ni neanatno^ saj samo za 'i% zaostaja za evropskim povprečjem (26%). Površina produktivnih goizdov {981.000 ha) je približno enaika neplodni povräini [974.0Ö0 ha), t. j, 24% celokupnega Švicarskega oaemlja (4,129.000 ha). Od skupne gozdne povräine je G2% izločane kot 7aščitnl gozd. 586-ÖÖÜ ha gozdov je ujejeniVi z veljavnimi gozdarainmi načrti, t. j, vseh ali S8% javnih gozdov. Javni gozdovi, od katerih je največ občimskih, zavzemajo •CGO.OOO ha ali 70% vseh gozdov. Srednje lesne zaloge se gibljejo v javiwh gozdovih od 320 do 30Ö m®, povprečno 250 m^ na ha, to je vesiko nad evropskiim povprečjem. Precejšnje breme za Svicai-sike javne gozdove so dajafA'c lesa mnogim upravičencem, brezplačno ali po znižanih cenah, Te znašajo ^/s letne proizvodnje aJi 400.()00m' letno. Zaradi velikih in vedno večjih potreb po stavbenem in industrijskem lesu je izkoriščanje gozdov v Švici zelo intenzivno. Inten-izivna je tudi nega gozdov Leta 1923 je znažal posek na površini ok. 580.000 ha 1,49 milijona in', leta 1955 pa že 1,95 rhili-jona m' na približno enaki površini. Pri tem, za ok. ^/3 povečanem etatu, ipa je bilo ugotovljeno povečanje lesne zaloge. Švicarsko gozdarstvo je našlo ustres^e», spe- cifično Švicarski način gospodanesnja, 2 gozdovi, ki ga dalje razvija. Z izvajanjem skupinsko postopnega pomlajevanja In paritivne selakcije pri i-edčenju, v prebiralnih gozdovih pa z vztrajriirn pTebiranjoni, se je iposrečiloc združiti povečanje donosov s povečanjem prirasiüta. To statistično ugotovitev je potrebno -preisojati komplclcsno/ V letoviških feiiajih in ob glavnih cestah dajejo gozdu (kuldsno) izrediio tujskoprometiii POTaen: izredno ohranjeni gozdni d^ z orjaškim drevjem. Po navedeinih statističnih podatkih o površini zaščitnih .goadov in o letnem poseku sklopamov da tudi v gozdovih z zaSčitnilJTi značajem primerino dntemziwio gospodairijo. Za sfcupimsko postopno obratoviainje so iistvarjera v javnih gozdovih ugodni pogoji, zaradi .prarodne meäanost) gozdov iglavcev iin Listavcev ter zaradi liolj strnjenih gozdriiih po^rräiin, N.a predalpskem ta alpskem ozemlju je močneje zastopaiia bukev, medteim ko je najveC jelke V zahodaii Sväd, Z jeliko je zakoreninjen prvctoitiii prebi-ralni način gospodarjenja z gozdovi,, kar velja Se posebno za zaseä>no, pai'celirario kmečko gozdno posest. Kakor ima Švica po kajitonakiem in nadrobno samoupravnem ustroju geopolitično zelo razMčno obličje, tako se tudi gozdne razmere v različnih območjih zelo razhkujejo,. Na Juri so gozdne raizmcre drugačne kot v Mittellandu, zopet druga-fine so po strmih globinah alpskega sveta, eltsriiremiio drugačne so v sikrajnem južnem delu, v italijaJTifikem kantoinu "riccino itd. Zadostuje pogled na oro-grafsko an geoloäko karto Svicc. Gozdno transportme razmere, ka so v Švici Tia izredni višini, nasploh omogočajo intenzivno gospodarjenje-. S po^^evano gradnjo cest in žičnic postaja odpiranje gozdov sdstematično. Napreduje tudi mehaniziranje dela pri sečnji in izdelavi lesa. Znatno se je zadinje čase povečaila BtoiiiLnos^ zajradi dela z motornimi žagami. Sečnjo in izdelavo oddajajo v Svici večinoma v akord, Poeebnost Svioe je tudi organizacija gozdarstva z vnaprej določemim maltsiniiranijTi irtevilom gozdarskih inženirjev (obra-tovodij in javnih gozdarskih uraidaiikov) ter s podgoj*larji (Unterfoister), Iz kritičnih ugotavljanj prof. dr. Leibundguta v zadevnih razpravah (glej ponatise člankov in referatov!) lahko sklepamo, tJa obstaja težnja po dopolnjevanju ofrgajiizacije gozdarske službe, ki — zdi se po kiitionih ugotovitvah — ne hodi več vStiic s Časorn. To prizadevanje jc utemeljevajio z dinamiko razvoja, ki pa ji dajeta tako Silavaj samoupravnost kakor tudi prav nič manj krepka koitserviatävno&t Švicarjev poselwio zanimivo značilnost. Učni gozd tehniškr, visoke äole v Zürichu: Albisriederbcrg Leta 1928 nakijpljeni sreaijski in kmečki gozdovi so bili stoletja čezmerno izrabljani in so bili za gozdarsko visoiko šolo prevzeti, v zeflo slabem stanju. V glavnem je to srednji in nj2äd gozd, ki je še v stadiju prertrvarjanja v visoki goisd. V skrajnem zahodnem delu gozda je nastala pred olc. 20. leti v iaredčeniem predelu luknja po vetrolomu, V tej luknji že vidimo jelkovo in bukovo mladje. Tu je začetek ali zarodek akuipinskc postopne sečnje (Femelschlag), pravilno: skupimsko postopne pomlajevaine Tnetode (Femelachlagartige VerjiingungSEmethode). Asistent züriäkega Inštntuta za gojenje gozdov dr. Bosshart, ki nas je vodil, je pojasnü, da konkretno te luknje zaradi iretirovTLe lege za enkrat ne namefravajo raaSirjaii (po pruicipu »femelÄlaga«), V predelu TulajSih do srednjedobnih večinoma umetnih smrekovih sestojev smo videli tri izločene učne ploekrve, razUčaie po itntenzivnoshnih stopnjah redčenja: a) malo preredčeno; b) normalno prered-čeino in c> močno preredčeno, z očitnim podpiranjem listavcev, IndividuaJna opažanja nas navajajo na naslednje zaključke: Pri nas v aioveniji so taid umetni sestoji na splošno gostejši. Tudi lia Bavarskem, na poti od Münchens Statisrtični podatki so povzeti iz HESPA, publikacije iz 1. 1&59: "Die Schweiz und ihr Wald-. k Bodenskemu jezeru smo lahko videli čezmerno goste mlade sim-ekove sestoje (kulture). Ta so nedvomno la^t kmečkih posestnikov. Na. Bavarskem rabijo mnogO' raznovrstnega kolja dn dragovnega materiala, poeeibno. ostrvi. Za reäitev posainezniih listavcev "i?, obroßa« v «■nodobnertl mlajšem snrrekoveni sestoju je potrebno smreko, rastočo poleg hrasta ali drugega listnatega drevesa ob glavi ti sredi krošnje, S tem preprečamo ukiwljainje slokih hrastov i. dr,, ki so rasUi stisnjeni med smreJcaami. Prooeaiit primesi listavcev se ravna po rastišCLi. Načelno podpirajo iglavce s pov-preckom 70%. V starejšem čistem niže ležečem smrekovem sestoju, močno preredčenem po vetru, sproti nasadijo vsako luknjo z listavci, predvsem z bukovimj sadikami. CV bU-Žini tega meliorativno introdukdjskega objekta je gozdna drevesnica, ki proizvaja vse potrebne vrste sadik.) I2 za-četjiili velrolonmih lukenj prehajajo v '■filcupinsko postopno pomlajevaMo obratovanje", V razžirjeno pomlajeno luknjo vnažajo v malih skupojiah ali v ^eTdili triletne macesnove sadike v razdaljah 2 X 2m. Med -bukovim mladjem je tudi naravno mladje iglavcev (sim*,, jel., bor), iki ga je vsaka 2 do 3 leta P<5trö>no osivobajati plevela in bukovega mladja. Smer postopnega razširjan,ja — pomlajevanja luknje je vedno protd nevarnemu vetru, Sihlwald Poskusne ploskve pr o E. Schädelina v gozdnem kraju BIrrnboden (Eikskurzijo v ta kraj je vodil viäji gozdni mojster kantona Zürich di'. Krebs, ki nas je uvodoma popeljal na razgledno točko, od koder smo imeli pod seboj največje švicarsko mesto Zürich z delom Ziiriškega jezera. Mesto se razprostira na diluvialnih terasah in narivih. ob sevomem eliptičnem vrhu jezera oziroma v Tiadalje,Vaiiju tega na nbeh bregovih iztočne reke Limmat.) Dr. Krebs je razložil elaiborat o poskusnih redčenjih.na ploskvah 11 A m II B ter o ploskvi ISA. Sestoj ma poskusni p 1 os kvi 11 A je bil močno red-čen, II B malo redčen, 19 A ipa sploh ni bil redčen. ElaboTat je Je izdelal inütiiut za gojenje gozdov na Tehnifeii visoki SoM v Zürichu. Vsak udeleženec ekskurzije je pTejel en izvod tega elaborata. Primerjava navedenih treh poskusnih ploskev je pripeljala do naslednjih za'ključkov: 1, z redčenjem komaj vplivamo na celokupno proizvodnjo lesne mase nekega sestojia »-X« (Gesamtmassenleistung); 2, obstaja v veliki meri možnost koncentriranja prirastka sestoja »X« na najboljša drevesa In s tem vplivanja na vrednostn-o proisvodnjo (Wertieistung); 3, anotrna intenzivnost redčenja se ravna predvsem po Želeni ši-itrii letnih rasti izbranih dreves. Zaradi boljšega razumevanja naj navedem poskusne rezultate (brez kohčinskih navedb: Prirastek je praktično na vseh treh p r i me r j a In-ih ploskvah enako velik: na močno, malo in nič ,redčeni. Na obeh ploskvah, kjer je bilo .izvršeno redčanje, je ugotovljeno kakovostno iz bol. j äanje glavnega drevja (glavnega dela sestoja). Delež lepih debelnJh oblik je od leta 1930 do 1948 na ploskvi II A poskočil od 27% na 34%, na iplostai II B pa padel od 29% na 24% (zaradi manjšega posega). Na pltskvi 19 A, kjer sploh ni bilo redčenja, se je zmanjšala masa zelo vrednega glavnega drevja v istem obdobju za celih 48%. S tem je podan dokaz, da je v razmeroma taTatkesm t a z- dobiu mogoče znatno stopnjevanje kakovosti lesne proizvodnje. Analiza i» idrovesnih razredih, t j, vladajočem, sovladajoüem, ctoavladnem in podstojneim, je pokazala, da se je v obeh redSenih sestojih iiajbolj povečal delež vladajočih dreves, in to znatno bolj v močno kakor v nr a I d preredčenem sestoju, V nejredčenem sestoju pa se obrača težišče izrazito--^n a postranski del sestoja, na obvladano drevje oziroma sploh na drevje slabške kakovosti. Zadevna analiza je hil^ izvržena z znamstveno izČi"pno6bjo, vsi rezultati so absolutno dognani. Četrta, pozneje izločena, (niže ležeča) poskusna ploskev je novejšega datuma. Na tej plotstevi je bil bukov srednjedobni sest^oj v oplimainih rastisönih pogojih izredno močno razredčein. Vodilo: N.amen gozdinega go(spodarsL"va je proizvodnja lesa Pri nobeneni redčenju 'ne sme biü namen pomlajevanje. V tem preredčenem sestoju dohirih srednjih let se namreč močneje pojavlja bu'kovo mladje. Lepo mladj-e nas ne sme zavesti. Važno .pri redčenjih — doskrajne meje — je le ust v a r-janje Čim več kakovostnega lesa! V Sloveniji jmamo maJo bukovih sestojev v tako optimalnih tazrnerah. Zato bi pri nas pri redčenjih morali ravnati s precejšnjo previd>nostjo (degradacija tal, zaplevoljenje in dr,). Gozdne komunikacije v Sihlwaldu Dr. Kü'ebs je kot traser modeimlziraine osrednje vzdolžne kamionske oesite skozi Sthlwald nazorno razložil gozdno transportno mrežo v tem gozdu {po gospodarski karia). Dal je nekaj praktičnih napotkov za traairanje nasploh. Ta gozd mesta Ztiricha s površino 1400 ha in razgibanim teraiom je v celoti odprt s popolnim omrežjem gozdnih cest in vlak. Dolžina produkti^Tiih gozdnih cest je v Sihlwaldu 3,5 km ra na 100 ha (v celjskem okiaju je 0,6), Frebiralni go/d "-Diirsriiti-i^ v Emmcntalu Za uvod naj preprosto posredujem nekatera klena izvajanja proi. dr. Leibund-guta. Najtežja g<>zdin<^oji'fcveina. naloga v zasebnih gozdovih je izbira trajmega načina gospodarjenja. Dolgoročnost gozdnega gospodarstva zahteva trajno gospodarjenje ali ■obratovanje. Za anaike in velike užitke je najprlikladnejši prebiralni nači-n, 2a prebiranje je bistvena pI^zade;v^loEt za uravnovešsnje tudi na najmanjši površini. Pri prebiranju pa ni urejena prostoirna razdelitev posameznih razvojnih stopenj gozda. Ceprav pri pr-ebiranju na vndez nii pravila, vendar le obstaja haj-monično stopnjevkna in nespremenljiva razdelitev v tem. da so v prebiralnera gozdu za&topane vse sta-lostne in debelinske stopnje. V zasebnih gozdovih ima pt^iraina oblika sledeče prednosti pred vacmi drugimi obratovalnimi oblikami; 1. dionosi v lesu ijn denarju so tudi na majhni gozdni ipovralni s.talni; 2. Ogroženost od Skod vseh' vrst je malenkostna; 3. ohranite-v Ln izraba vseh proizvajalnih moä tal in zraönega prostora jt- naj-boljSa in neprekinjena; 4. gozdinogojit-veno ravnanje je preprosto. Prebiraim sestoj je za zasebnega poseslMka idealna oblika gozda, vemdar so aa njo primeiTie samo drevesne vrste, ki praiašajo sanco. Pri svetloljubnih vrstah bi zahtevala stopničasta zgradba .probiratnega go^da tako redko zsra.st, da bi se zmanj-Sale zaloge, prirastek in kakif-^st daleč pod optimum, Prebiralni gozd je niogoč v conah, kje r se po naravi meš ajojelk a, smreka in bukev. 2e v nižjih Legah inara,vnega bukwega goz-prjrodnijn« gojenjem in tako imemovanim f«umetnkn« gojenjem gozdov. Za izhodišče mu rabi znano načelo in cilj gojenja gozdov; trajna maksimalna .proizvodnja lesa po masi in kakovosti, kjer ugotavdja, da je to načelo osnova vsem sedanjim gojitvenim težnjam in smerem. Razlike obstojajo le v različnem, vČa'Jih subjektivnem tolmačcjiju načela trajnosti. Problematitea načetega .vprašanja opozarja, da je kakovosijia proizvodnja iž dneva v dan aiktualnejša. Zato v uvodu postavlja osrednje vprašanje: Ali ne obstoja resnično nasprotje med prcazrt^odnjo mase in proizvodnjo Icakovosti? Odgovor na vp^raianje sledi na osnovi analize »^prirodnega« in >vumetnega-< gojenja gossdov. Pod prirodndm gojenjem (der naturgemässe Waldbaiu) razume nauk, kj razlaga sredstva in ulortpe, potrebne za maksimalno &Tpanje gospodarskih koristi brez globljih motenj in sprememb v gozdu, K tem sredstvom in ukrepom spadajo; uravnavanje zmesi drevesnih vrst, nega sestojev, ki skuäa zagotoviti vsakemu členu sestoja takšen položaj in stanje, ki za skupnost lahko pomenita maksimaJno korist. Časovni in prostorninski red je le v okviru načal nege. Pnri tem avtor poudarja, da vsako načrtno zmanjševanje gojitvene intenzivnosti pomeri grobo zavračanje enorm-nih možnosti, ki jih avtohtoni gospodarsld gozd na dobrih rastiščih lahko nudi. Za umetno gojenje (der künstliche Waldbau) pa so po ranmju avtorja bistvene sledeče značilnosti; Pojavlja se predvsam v predeOjh, kjer so gozdovi uničeni; nadalje pri periodičnem uničevanju gozda z sečnjami na golo in tam, kjer avtohtone drevesne vrste' niso pomembne, V takih razmerah se za umetrio gojenje uporabljajo poljedelca sredstva, v mnogih piamerih 'iz objektivnih razlogov, kot so: prostrane uničene površine, povečane potrebe po lesu, kjer je osnovanje avtohtone vegetacije iKkljuceno, in podobno, Zato je težišče uroeüiega gojenja v iabiri dreveenih vrst in v ancft^anj-u sestojev (letmika pnigozdovanja). Ob upoSteT/anju u-gotovitev; da opu&ibo-Šena tJa n-e morejo hramiti rasJačnih drevesnih vrst k različnimi življenjskimi zahtevami, da je praiktLčno v7jdrževajnje trajne amesi različnih drevesnih vrst v lajkšnih razmerah težko izvedljivo, vodi do tvorbe trionolvultur. V monofculturah so semnje na golo utemeljene. Zaradi prezgodinjih znakov drevesnesga staranja, zaradi redke zasnove, veliikiiVi pogozdoval™ h stroškov, velikih izdatkov za varstvo, majhne vrednosti d{ynosov iz red'cenj imajo redčenja povsem drug značaj kot v prirodno gojenem gozdii. Poseben prohJefn predstavlja pomanjikanje stroikovne delovne sile, Pri takänlh razmerah je neu temeljem o govoriti o kakovostni proizvoden ji. Primerjava prirodnega wi mnetinega gojenja nas navaja na sklep, da sta cilja različna, rtoda avtor to odločno zajiiJca, ko ßlablje anaJiziia sorodnost sredstev in metod gojitvenih smeri s stališča: Lrajnostd proizvodnje, maksimalne proizvodnje po masi, izboljšanja kakovosti, stopnje vlaganja sredstev in dela ter ohranitve plodnosti rastišča. Pri tem ugotavlja, da imata oba gojitvna naute isti oilj, vendar hociiita po poti različnih pripomodkov. Ti pripomočki pa so pogojem z rastlinskogeö-gral^imli, ekološkimi in gospodarskimi razmerami okolja, kjeo* se gojenje opravlja. Temeljne razlike izstopajo predvsem v načinu pomlajevanja in v raalagi nege sesto-j£5v. Pj^odno gojenje ima svoje prednosti v v-ečjem gospodarskem uspehu zaradi večje vrednosti lesa, manjSih strošliov v zvezi s kalamitetairni, trdnejše zagotovitve tiajnoijti proizvodnje, večje iabire sorttmentov in s tem večje gospodarske stabilnosti, zaradi ugodnega spajanja nege sestojev z nego rastišča, zaradi protizvajanja kakovostne sfuroivine ß pomočjo obhikovanja ugodnega okolja. Umetno gojenje ima veliko prednosit, ker lahko nepos^redno praiRtično uporablja izsledke genetike. Razumljivo, da se navzlic skupnim ciljfan pojavljajo razlike med naukoma, saj obravnavata v temeljih Tazlične objekte, prirodjio gojenje — ohranjeno gozdno vegetacijo, umetno gojenje — opustosena območja. Zato tudi uporabljata razJiČne delovne metode. Skupen jima j'e cüj, -Id pa je laže dosegljiv, če so skupne tudi težnje za medsebojno razumevanje, težave, ,primiavanje napomv, izmenjave iztaiäenj, predvsem pa plodno akupno sodelovanje na podiročju raziskovalnega dela. Clanak je izredno zanimiv in ga velja temeljteje prouiiti. Dc Philippis, A.: Iglavci v domeni domaČega kostanja v Italiji (La cultui-e des coHiiferes dans 1'etage dn chätaignier en Italie). Propadanje kostanja v Italiji je sprožilo kompleksen problem obnove kostanjevih gozdov vzporedno z eätonomskam problemom razseljevanja hribovskega podeželja in vedno manjše pdrosnje kostanjevih ,plodav za hrano. Wajpraproateje bi bolani ko-slajij nadomesüle domače vrste hrastov, ki pa zaradi svoje poCasne rasti in ma.ihne vrednosti ne ustresajo. V tej zvezi so italijanski gozdarji postali pozorni na iglavce, ki v mnogih primerih vdirajo na sedanja rastišča domačega kostanja. V toplejšili predelih so to predvsem bori (Pinus mariUma v Toskani in Ogviriji, Pinus iaricio v Kalaibriji, Pinus silvestris v iprcdalpskem svetu, severnih Apeninih dn Oguriji). JeUca posebno dobro uspeva v Apeninih, kjer uveljavlja na svežih rastiščih svoje odlične regeneracijslje sposobnosti. V alpske doline vdirata v zono buikve in delno v zono ko&tanja macesen, in jelka (do 500 m nadmorske višine). Ta gospodarsko ugodna pene-tracija je reakcija prirode na človekovo dolgotrajno umetno pospeševanje domaČega kostanja. S prepuščanjem razvoja pi-irodi se bo kostanj na mnogih mestih podredil povrnjenim vrstam ali pa bo celo izgSnil. Z domačimi vrstami imajo že bogate izteušnje. Intea-e&antne postajajo tudi egsote, 'ki jim posvečajo vedno več pozornosti. Izredno lepe uspehe so dosegli z zelesno duglazajo v Apeninih na silikatu (lesna zaloga v v 25-30 letih 350-400 mVha). Ta vrsta se je zelo slabo obnesla v pokrajini med Pie-montom in Julijsko Benečijo (poizkusi na najrazličnejših rastiäah), kar je vsekakor tudi za nas važna ufiolovitev. V glavnem ve-lja, da se je duglaziia najbolje obnesla na meji med Castaneluinoin iji Fagctumom; to ceJo na slabših suhih rastiščih. Neuspeh v sev-srni KaJiji je morda pripisati geografski rasi m ekotipom. Morda bi bile za te predele kantinen.taImejše rase ugt>dinejSe; vendaa- te v svoji domovuru veliko slabäe priraščajo. Z gladkim boröm so dosegli izredno lepe uspehe v Ca^tainelumu söveme Italije, Poleg pomernbniili prirastiiw (10—15 m=/ha) odlijlcuj& to vrsto tudi izredino' modna pri-rodna regeneracija in prodiranje v gozdove listavcev. Veliko upanja polagajo na uspeh v Padskj nižini ter v predalipsl:em svetu. Za japonski macesen so ugotovili, da v mladosti naglo raste, vendar Jtaže zgodnje znaike staranja. AvLofi" priporoča uvajanje bora Pinus radiata glede na iaredne uspehe (tekoči prirastek do 30 m^/ha pri SO-letni obhod nji) v določenih predelih Castanetuma. Poizkijs z gräko jelko v Apeniinili in v severni Italiji ustvarja upanje, da jo bo možno širše uvajati. Posebno ohrabrujoSi so rezultati iz okolice Trsta, pa le ugotovitve gotovo veljajo tudi za naše razmefre. PamaiijlfljjvoGt gräke jelke je njena izredno počasna rast. Zelo dobro se'je obnesla atlantska cedra za pogozdovanje golih povrSin v spodnjih zonah Castanetuma.. Z vi«to Cedrus deodara so dosegäi dobre uspehe le na aluvialnih tleh v Lonibardiji, slabe pa v severnih ApeninJh, Obäirni poizkusi Z vrstama; Abies gi^ndis, A. nordmanniana ter drugimi jelkami so v teku. Avtor na koncu obravnava tudi tehniko premene in snovamja -novih nasadov. Pri tem omenja možnosti pLanitažne proizvodinje lesa iglavcev. Rezultati z duglazijo in gladkim borom so razveseljivi. Avtor poesebej poudarja, da bo plantažna proizvodnja lesa iglavcev po mnenju vodilnih StrofcovnjaJcov mc^oča le na najboljših tl^h, hi jih je kmetijstvo zapustilo. Na manj ugodnih r-astJSčih bo potrebno prirodno oblijtovanje gozda (iprimas iglavcev a^'tohtoiiim vrstam). Pri tej aitciji se resno zavedajo nevarnosti škodljivcev, kj jih opisane vrste nimajo malo, V zvezi s tem že sedaj [pripravljajo zadcrvma proučevanja Škodljivcev ter uispešno zaščito. Istocasmo so zaCeli tudi & proučevanjem tehnoloških lastnosti lesa omenjenih vrst, Robmekih terenakah obhodov v planinah bi-ez smuči. Zato ni čudno, da vsakoletne gozdarske zimske igi-e postajajo vedno bolj priljubljene in popularne, Fra\nlnö je prikazal usinerjenost :in pomen letošnje prireditere v Črni predsednik Obč. LO Ravne na Koroškem tov. Ivan Hercog pri otvoritvi z-.besedami: »Ljudje ne tekmujejo samo zaradi rekordov posameszniikov, temveč zato, da se učijo in urijo za vsestransko razvito življenje, ki ga terja naž hitri razvoj.« Športna tekmovanja zbližujejo Ij.udi, so dostikrat tudi sredstvo za izn-ienjavo ninen,], priložno&t 2a spoznavanje krajev, navad, običajev itd. Isa našem letošnjem tekmovanju ao se zbrali gozdarji, lotv'ci in lesnomdustiialci Skoraj vse Slovenije. Ob tej priložnosti so se pogovorili o življenju in gospodarjenju v raznih krajih Slovenije. žal nam je, da smo na startu pogrešali lovadše iz Savinjsike doline, Maribora, Primorske in Noti'anjske. Ob zaključni svečanosti v Ömi je bil na predlog udeležencev iz Bohinja sprejet sklep, da bo III. prvenstvo .prihodnje leto v Bohinju, kjer bo udeležba prav gotovo še večja in prireditev še uspeSnejša. Tehnični podatki tekmovanja so na kratko üle: Proga za, moški veleslalom je bila dolga 1400 mi imela je višinsko razliko 280 m in 14 vratc. Proga za ženski veleslalom je bila dolga 800 m, je imela višinsko raizliko 130 m in B vratc. F^oga za moške teke jö bila doLga 7 km z višinsko razliko 120 m. Stairt in cilj sta bila na istem mestu. Proga za žanske teke je bila dolga 4 km z višin^o razliko 100 m. Start in cilj sta bila na istem, imestu. V veleslalomu je tekmovalo 54 srauiarjev aü 14 aki-p in 8 žensk ali 3 ekip&. V tekih je tekiTKjvalo 28 mo^ih ali 8 ekip in 7 eensk aii 2 afcipi. Skupnoi je sodelovalo Ö7 tekmovalcev ali 27 ekap. Pasameamki so dosegli naslednje rezultate: Veleslalom moSki: FiraTic Primožič, DIT Kranj 1;08, — 2. Janez Stefe, Goj. loviSče KaravaiTike 1;09,2. — 3. TLneek Mulej, Goj. lovižSe Karavawke 1;09,9. — i. Franc Cvenikl, Elan B^unje 1;10,6. - 5. Marjan Lavtižar. GPZ ßadovljica 1;13,S. - 6. Jože Zaherle, GKZ Orna 1;14,4. — 7. Peetr Jaikopič, GG Bled I;15,0, - 8, Jože Arn, LIP Bled 1;15,3. -9. Andrej Piitonajer, GŠC Postojna 1;15,4. - 10. Srečko Trojai-, LIP Bliid 1;16,2. Veleslalom ženske: 1—2. Nataža Prisfcavec, Elasn Begunje 1;03,5; Anica HoOTaaJi, LIP Bled 1;03,5. — 3. Sfcefica Steräe, GKZ Cma 1^06,2. - 4. Julka Strgar, LIP Bled 1;09,6. - 5. Barbka PeČovnik, KGP Slovenj Gradec 1 ;48,3. Teki moški; 1. Tone Mencinger, LIP Bled 25,0'9. - 2. Franc Gregorič, LIP BLed 25,14. -3. Jože Pi-ntar, LIP Bled 27,17. - 4. Jože Peterman, GG Bled 27,45. - 5. Maite Konec-ndk, GSr Postojina 27,46. - 6. Lovro Strgar, GPZ Hadon/ljica 27,56. - 7. Peter Sarli, LIP Bled. 28,54. - 8.-9. Milan Liko7ar, Elan Begunje 29,22. - 10. Vlado KersTiik, Goj. lovišče Karavamte 29,22. — 11. Frame Bučar, LIP Bled 30,33. TeM ženske: 1. Anica Roiiman, LIP Bled 23,57. — 2. Tončka Kobilica, LIP Bled 2B,39. — 3. Terezija Ramsak, KGP Slovenj Gradec 29,34, - 4. Ivica Jug, GKZ Cma 32.2G. -5. Fmneka Pirih, LIP Bled 33,05. Skupinski rezultati so blb naslednji: Veleslalom moški; 1. Gojitveno lovišče Karavanke (Stefe, Mulej) 2-,I9,l. — 2. DIT Kramj (Primožič, Gartner) 2;29,3, — 3. LIP Bled (Arh, Trcrjor) 2;31,5, — 4. GoadarSiki šolski center Postojna (Pirkniajer, Kladnik) 2,33,8. — 5. Elan Begunje (Cvenkl, Mencinger) 2,37,3. Veleslalom ženske: 1. LIP Bled (Rozmani Strgar) 2;13,L - 2. GKZ Črna (Sterže, Gašper) 3;07,8. -3. KGP Slfjwnj Gradec (Pečovnik, Eamäak) 3;46,3, -Teki mošikd; 1. LIP Bled (MencingOT, Gregorič) 50,23. - 2. GG Bled (Petcman, Mendelc) 58,32. — 3, Elan Be^nje (Marolt, Likozar) 1;0110. - 4. GSC Poeftojna (Konečnik, Jodl) 1;04,14. — 5, KGP Slovenj Gradec '(Obi^tan, Pušnifc) I;05,53, Teki ženske: 1, LIP Bled (Rozman, Kobilica) 52,36. - 2, KGP Slovenj CJradec (RamSak, Pe-čovnik) l;04,ll. ^ PREDPISI RESOLUCIJA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE O PROGRAMU IN PROGRAM PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA LR SLOVENIJE V RAZDOBJU OD 1961. DO 1965. LETA (Nadaljevanje) Introdukclje, io je vnašanje drugih drevesnih vrst v čiste sestoje listavcev ali iglavcev, bo treba izvršiti na okoli 3000 ha v primerjavi z okoli 1000 ha v preteklem obdobju. Strožke za odkazovanje, ki so bili doslej izredno visoki, bo treba zmanjšati z ustreznejšim naCinom odkazovenja. Vzdrževanje gozdnih cest bo treba reševati sistematično ter razmejiti' gozdne ceste od javnih, ki bi jih morali vzdrževati ljudski odbori. Investicije v osnovne gozdove bi se povečale do leta 1965 za 17%, pri tem bi se struktura vlaganj bistveno spremenila: 1960 1965 Indeks Struktura v % 1960 1965 Skupna vlaganja (v milijonih dinarjev) 1.C80 1.960 117 100,0 100,0 Ceste (v km) 234 245 105 57,2 56,1 - nove 120 155 129 — rekonstrukcije 114 90 79 Zgradbe Cv m^) 6,110 5.670 93 13,9 10,7 — upravne ' S40 500 60 — logarnice 3.670 3,250 aa — gospodarske 1600 1.920 120 Oprema (v milijonih dinarjev) 290 410 141 17,3 20,9 Drugo (v milijonih dinarjev) 195 24Ü 133 U,6 12,3 V največji meri bo treba povečati vlaganja za mehaniztranje gozdarskih del, Odloineje kot v prejšnjih letih je treba odpravljati ročno delo ter na ta naCin ne samo pospešiti izvräevanje predvidenih nalog, temveč tudi zmanjšati pjroizvodne stroške in doseči večjo stalnost delovne sile. Hkrati z mehanizacijo, ki jo je treba povePati že v prvih letih tega obdobja, je treba skrbeü tudi za to, da se ho sedanja in nova mehanizacija mai^simalno uporab- Ijala skozi vse leto. Pri tem je treba uporabljati tudi mehanizacijo kmetijskih organizacij v Času, ko ni uporabljena. Graditev gozdnih cest je treba pospešiti zlasti v novih in slabo odprtih gozdnih otmočiili, S tem bi se tudi v teii gozdovih otnogoiila širša uporaba mehanizacije pri izrabi gozdov. V celotnem obdobju naj bi se zgradilo okoli 75ü'km novih cest ter pri tem kar največ uporabljala mehanizacija. Pri graditvi gozdnih stavb je treba zmanjSati obseg graditve upravi^ih zgradb, logarnice pa graditi načrtno in v naseljih. Prav tako je treba graditi v naseljih tudi stanovanja za gozdne delavce ter predvideti za to ustrezna sredstva v skladih gospo-darsiüh organizacij in v stanovanjskih skladih. Vzporedno s povečanjem mehanizacije ho treba graditi tudi gospodarske zgradbe in delavnice za popravila. Posebno pozornost ho treba posvečati boju proti eroziji. V ta namen naj bi se povsod, kjer so ogrožena zemljiSča, komunikacije ali drugi objekti, predvidela sredstva za ureditev hudournikov in za sanacijo erozijskih žarišč, V te namene bi morale vlagati sredstva predvsem zainteresirane gospodarske organizacije s sodelovanjem ljudskih odborov. b) Osnovanje novih gozdov r Od celotnih sredstev za obnovo gozdov bi bilo treba nameniti za osnovanje novih gozdov približno 39%, in sicer po posameznih strokah takole (v milijonih dinarjev); 1960 1065 Skupaj 185 2.070 — plantaže in nasadi 80 1,V94 — nove pogozditve 13 156 — pogozdovanje krasa 92 120 Na podlagi predvidenega obsega krčenja gozdov bo v celotnem obdobju na razpolago za osnovanje plantaž in iotenzivnih nasadov okoli 10.000 ha ali skupaj z drugimi povrSinami okoli 15.000 ha površin. V prvih letih bp treba pospeševati zlasti hitro rastoče listavce, zanje je metoda dela proučena in uspeh saditve zagotovljen. Hltrati pa bo treba proučiti metode dela in vrste drevja za osnovanje plantaž ter intenzivnih nasadov iglavccv. Poleg glavne naloge, ki jo imajo plantaže in intenzivni nasadi, to je intenzivna proizvodnja lesa, je treba na dobrih zemljiščih uporabljati plantaže tudi za pridobivanje ustreznih vmesnih kmetijskih pridelkov. Pri odločanju o vrstah drevja je upoštevati tudi četelno pašo in druge koristi, ki jih lahko da gozdno drevje. Za osnovanje plantaž in intenzivnih gozdnih nasadov je treba sestaviti podroben načrt, v katerem ho treba predvideti zlasti količino In vrste saditvenega materiala, gnojila in mehanizacijo za krčitev gozdov. Nove pogozditve se bodo izvajale na hribovskih kmetijskih zemljiščih in enklavah v gozdovih, ki jih bo prebivalstvo predvidoma zapuščalo. Vlaganja v pogozdovanje krasa bi se povečala za 30%. Povečanje je namerijeno za vzdrževanje in pospeševanje krašlrih gozdov, za razširitev pogozdovanja krasa in za osnovanje obrambnih pasov proti vetru. Pogozdovanje krasa, ki se razteza na območju dveh okrajev, se mora izvajati po enotnem načrtu, v katerem bi bilo treba rešiti tudi vprašanje odnosov družbe do površin zasebnih lastnikov, ki so se pogozdile iz družbenih sredstev. 7. Zaposlenost in produkti most dela V zvezi s poveäanjem mehanizacije, izboljševanjem organizacije dela ter z nadaljnjim izboljševanjem strokovnega dela bi se zmanjšalo Število zaposlenih od 9300 v letu 1060 na 9400_ v letu 1965 ali na 9G%. S tem bi se povedala produktivnost dela za 36% ali za e,2% povprečno na leto. V tem pa ni upoštevan predvideni obseg kcEenja gozdov, Iti bo v skladu z vsakoletnim obsegom del zahteval dopolnilno delovno silo. V ta namen bi bilo treba izboljšati strokovno usposobljenost zaposlenih in njihovo strukturo takole; — Število gozdarskih in obratnih inženirjev je treba povečati od okoli 150 v letu 1900 na 350 v letn 1965. S tem se bo znižala površina gozdov na enega gozdarskega ali obratnega inženirja od sedanjih okoli 6300ha na okoli 2600ha v letu 1965; — hkrati je treba krepiti srednji strokovni kader. Z novim prilivom iz srednje gozdarske šole se bo povečalo število gozdarskih telinlkov od 330, kolikor jih je v operativi danes, najmanj na 900. S tem se bo zmanjšala površina gozdov, id odpade na enega tehnika, od 2800 ha na okoli 1000 ha, — praviloma je treba uvajati v proizvodnjo stalno delovno silo, ki ]e v sodobnem gozdarstvu in pri uvajanju mehanizacije ter višje strokovne ravni gospodarjenja nenadomestljiva. Ob tem je treba upoštevati terenske razmere in tam, kjer je to. mogoče in koristno, uporabljati v povezavi s krnetijstvom tudi sezonsko delovno silo. TEMELJNI ZAKON O GOZDOVIH (Uradni iisl FLRJ št 16 od 26. 4. 1961) 1. poglavje TEMELJNE DOLOCBE 1. člen Z gozdovi .kot ddbrino aplašn^ga družbenega pomena je lire'ba gospodariti tako, da se doseže trajnost in povečanje njjhovega donosa ter da se uresniči namen posameznih gozdov. 2. člon Gospodarjenje z gozdovi oibsega' zlasti: Čuvajije, gojitev, varstvo, obnovo in rekonstrukcijo ^oadov, osnovanje novih goaidov in nasadov, izkoriščanje gcttdov in nasadov, ter gradnjo in vzdrževaisje gozdiuh prometnih poti, naprav, priprav, stavb in drugih objektov, goadni transport iai drugo. V pogledu pravice uporabe gozdov, ki so družbma lastnina, in premoženjskopravnih riazmeiij veljajo glede gozdov stpLošni predpisd premoženjskega prava, če ni s tem zaikonom drugače določeno. 3. člen Po namenu so gozdovi gospodajTsfci, varovalni in gozdovi s pose;hndm namenom, Gospodaisiki gozdovi so namenjeni predvsem za proizvodnjo lesa in drugih gozdnih prolzvod'ov. Varovalni gozdovi so namiengeni predvsem za zavarorvanje gospodarsädh in drugih objektov, naselij, vodnih tokov, zemljišč in drugega premoženja. Gozdovi s poseibnim namenom so: ' 1) goadovi, ki .pomenijo pose&no redkost aJi leipoto ali so posebnega znanstvenega ali zgodovinskega pomena (narodni panki in rezervati); 2) gozdovi, Jd so nam!enjeni za izleitišča; 3) -gozdovi, iki so namenjem za znanstveno raziskovanje, aa .pcrnk, za vojaSke ali za. dnige, s posebnimi predpjsi idolofene pCFti-ebe. Pristojni državni organ razglasi po predpisih, ki jih izda Ijudska republiiika, gozd za var-ovalni gozd oziroma za gozd s posebnim namenom in doloSi, kaJco naj se uporablja. Sekretariat Zvesniega izvršnega sveta za femstijstvo in gozdaratvo razglasi v soglasju 2 Državniim sekretariatom za narodno obTambo gozd za goad s poaebnijn vojaikim jiamenom, 4. člen Gozdovi, 'ki ao diužbena Jastniiia, dajejo v uporabo gospodarskim orgainizacijam. Posamezni gozdovi v družbani lastnini se lahko dajo v uporabo tudi drugim organjzacijain, za.vodom in državivim organom. Z goadövi v družbeni lastnim gospodarijo gospoda^^« in ciruge orgajiizacije ter zavodi in državni organi (organizacije), ki so jih dobili v uporabo, 5. člem Z gozdovi v državljanski lastnini gospodarijo njihovi lastniki. Lastniki lahiko pr^pusrtijo svoje goedove v gospodarjenje zadimgi ali drugi gospodarski organizaciji, s katero sJtlen^o pogodbo o [kooperaciji ali kakšno drugo pogodbo. Ljudska republika lahkn določi s srvojim predpisom, da se gozdovi v drfavljanski lastnini,, s kateilmi ne gospodarijo gospodarske orgamizacije v smiski drugega od-stavika tsga ičlena, prepustijo v gospodarjenje gospodarskim orgamzacijaim. S predpisom iz trestjega odstavika tega dlesna se dolotijo tudi ip/ogoji, ob katerih se prepustijo taiki gozdovi v gospodaxjetnje gospodarskim organizacijam; pri tem pa morajo bitii zagotovljene lastnikom tele pravice: 1) pravica, sekati ies, ikd jim je .potreben neposredno za njihoivo km£tiisko gospodarstvo; „ 2) pravica do dela cena stoječega lesa in drugih gozdnih proizvodov; 3) pravica, pridobivati steljo in malt, če -je to dovoljeno po predpisu ljudske republike, tn pravica', uporabljati druge gozdne proizvode za svoje kmetijsko gospodarstvo, Nataninejse predpise o pravicah lastnikov gozdov iz četrtega odstavka tega člena izdajo ljudske republike, e, člen Z gozdovi se gospodari po gozdnogospodarskem naSrtu, če ni s tem zakonom drugače določeno. Pri gospodarjenju z gozdovi je' treba uporabljati ukrei>e, s kateri/ni se zagotavlja vzdrževanje in obnova gozdov, ter ukrepe, s kateiitini se pospešujejo gozdovi in gozdna iproizvodmja. 7. tlen Za pravilno gospodarjenje z gozdo'vi se oblikujejo gozdnogospodarska območja. Goadnogospodarska območja se oblokoijejo po naravnih, goapodarskSh in drugih razmerah, ki kažejo, da je obmpčje enota in celota. Gozdovi in druga zcmljiSča v družbeni lastnini, ki so v okviru gozdnogospodarskega območja, se dajo kot celota v uporabo posamezni gospodarski orgianizaciji. Predpise o oiblikwainju gozdnogospodarsikih območij in o dajanou gozdov in drugili zemljigi v okviru gozdnih gospodarskih območij v uporabo Izdajajo ljudske republike. 8. üern Za gospodarske organizacije, >ki gospodarijo 2 goßdnvi, veljajo glede gosipodar-skega poslovanja ter glede ugotavljanja in delitve dohodka predpisi, ta veljajo za gospodarake 0'rgaiii2acije, öe ni s tem zakonom ali s predpisom, izdaniin na. njegovi ■podlagi, drugače določesno. Ce S0 gospodai-ska organizacija, ki gospodari z gozdovi, ukvarja tudi z dodarski naCrt 20. Člen Gozd-nogospodarsOd načrt je podlaga za dolgoročno gMpodarjenje z gozdovi; načrt priikazuje slajije gozdov ter določa smotre gospodarjenja, vnste in obseg del ter ukrepe in metode za dosego smotrov gospodarjenja. V gozdnogospodarskem načrtu morajo biti zlasti določena minimalna gozdna gojitvena. dela (obnova, vzdrževanje in posipeSevanje gozdov). 21. člen Za vse gozdove morajo biü napravljeni gozdnogospodai-sld načrti, Če ni po tem zakonu določeno kaj dmgega (23. člen). Določbe gozdnogospodarskega načrta so obvezne. 22. člen Gcednogospodaiske načrte sprejemajo orgajiizacije, ki gospodarijo z gozdovi. GoiBdmogospodareke načrte .potrjujejo: 1) če so goc.dovj na območju iste občiiie — občin:^ ljudski odbor; 2) če so gozdovi na območju dveh a.U več obČin Istega okraja - sporazurrmo občinsla ljudski odbori, če sc ne sporazumejo, pa okrajni ljudski odbor; 3) £e so gozdovi na obmožju dveh ali več okrajev — sporazunrKno oicrajni ljudski odbori po zaslišanju ljudskih odborov zadevnih občin, če se iie sporazumejo, pa reputoliSki izvršili svet, O potrditvi gozdnogosrpodarakega načrta sklepa ljudski odfcor na sejah obeh zborov. Za g07.dave, s katerimi ne gospodaiijo gospodarske organizacije, se sestavijo gozdnogospodarski načrti v sWadu s predmisi Ijiidisike republike. Go(;:dnogosppdaTske naftrte za goedove s posebnim vojažkim nanienom predpiSejo organi, M jih določi Državni sekretariat za narodno obrambo. 23. a-eTi Seteretariat Zveznega izvršnega sve'ta za kmetijstvo in gozdarstvo je pooibla5čen, da izda. naitanünejäe predpise o gozdovih, za icatere ni obvezen gozdnogospodarski naprti liaJtor tudi o vsebini, obliki in nači.nu izdelave gozd:nogospodarskih načrtov, o postopfcu in času, za 'katerega se sprejmejo, ter o reviziji in evidenci injiigovega izvräevanja, Z, Izkoriščanje, vzdrževanj«, obnova in pospeševanje gozdov 24. eiOT Organizacije, iki so jim dani gozdom v uporabo, ter lastniki gozdov morajo gozdove 'ne glede m njihw namem vadrievaAi, obnavljati in pospeševati v skladu z določbami tega sakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov ter v akladu z gozdnogospodarskim načrtom. 25. člen Sekanje v gozdovih je dovoljeno šele, ko so drevesa odbrana in zaznamovana m posek (odikaüovanje). Odfcazovanje opravlja orgaiaLzacija, M gospodari z gozdovi, v gozdovih, v kateiih ne gcisTkodarijo organizacije, pa organ, ;kd ga določa predipis ljudske republike. Odkazovanje ureja predpis Ijuidiike republike. V tem iprcdpi&u je lahko urejeno tudi, kako se kontrolira odikaaovajije. S predpasom ljudske repuiblike se lahko vpelje tudi obvezno žigosanje lesa in izdajanje spremnic za gozdne proizvode, ki se spravljajo iz gozdov. 26. ölen Prepovedalo je .pustoSeaije in tkrčenje gcradov, zasekovajije dreves lim vsako dr-u-, gačno dejanje, ki zmanjšuje donosno moč gozda ali ogroža njegov obstanek ali namen. 37. aen S predpiisoTT) ljudske republike se lahko določi, v katerih pomerih je dovoljeno: 1) krčiti gozdove, če s tem niso ogrožene njihove Viaxovalne fwikoije; 2) sekat) na golo. če to ni predvideno v gozdonospodar.skem načrtu; 3) seltati drevje redkih vrst; 4) pasti v gozdovih živino in prašiče, klesti'ti vejnike ter pridobivati steljo in mah. 28. člen Organizacije, gospodarijo z gozdovi, oziroma iastniiki gozdov v državljanski lastnini morajo pogozditi gozdna pogorišča, površine, na katerih se ni posrečila pod-mladitev, površine, ki so bile opustošene laVi ibrezipravno do golega posekane, in po\TŠ-ine, na 'katerih Je bilo brezjpravno iroseltano drevje redkih iTst. Organizacije in osebe iz prvega odstavka tega člena morajo opraviti pogozditev v roku, ki ga določa za gozdamtvo pristojni občinska upravni organ, Ce ni ta rok določen v gozdnogospodarskem načrtu. 39. člen Ljudski odbori so poofcLaŽčeni, da smejo predpisovati gozdnokulturne ukrepe za zboljšanje gospodarjenja z gozdovi, M morajo bUi upoštevani pri izdelavi goadno-gospodarakäh načrtov. Ljudski odibori lahko predipoSejo u>Jtrepe iz prvega odstavka tega člena tudi za gozdove, za .katere tü obvezen igozdnogospodarskd načrt. 30. člen Ce orgajüzadja, iti gospodari z goadovi, ali lastni'k gozda v državljajiski lastnim ne izvrši ulcnopov, odrejenih po teiii zaikonu ali po predpisih, iz-dajnih na njegovi podlagi, jih izvrši organ, ki jih je odiredii, ali diiiga organizacija, tki jo on pooblasti, na stfoäk® orgaJdizacije aU Lastnika, ka bi jih bila morala izvršiti. 31. člen Večja dela za zboljäanje gospodarjenja z gozdovi, zlasti pogozdovanje, melioracije in podobno, morajo temeljiti na strokovni in tehnični dokLimenitaciji. Dela iz prvega odstavkaNtega člena mora pregledati in prevzeti strokovna komisija. Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo je pooblaščen., da izda natančnejše predpise o tem, katera dela se štejejo za večja dela, o strokovni in tehnični dokumentadji ter o načinu pregleda im prevzema deil in pa o sestavi in delu strokovnih diamlsij iz drugega odstavka tega členka. Za pregled in prevzem gradbenih del veljajo posebni predpisi. 32. čLen Od divjadi je dovoljeno gojiti v gozdu le tiste vrste in toliko divjati, da to ne ovira pravilnega gospodarjenja z gozdom. Vrste im. število divjadi v smislu prvega odstavka tega člena se določijo z gozdnogospodarskim. načrtom v skladu s piredpd&i o lovstvu, 33. člen Poti, ki so namenjene predvsem za prevoz go?.drah proizvodov in so osnovno sredstvo orgainisacije, ki gospodari z gozdom, veljajo za gozdne poti. Goadne poti smejo uporaWjati tudi druge orgaiiizadje in posamezniJii. Organizadje in iposamezniari, ki uporabljajo goedme poti, se morajo pri tem ravnati po pravilih, ki jih za to predpise orgaiuzadja, kaiteri pripadajo poti kot osnovna sredstva, ter ji plačevati za prwoz od&kodnino po medsebojnem sVorazumu. Ce se orgamizadje in posamezniki, ki uporabljajo gozdsnc poti, ne morejo spo-razumebi, določi odäkodnino upravni organ občinskioga ljudskega dbora, ki je pristojen za .promet, tako da odškodnina ustreza amortizaciji in letnim stroškom za vzdrževanje teh poti. Zoper SMUočbo o odi^odinini ia četrtega odstavka tega člena ni dovoljena pritožba in ni mogoč upnravni spor, pač pa lahko predlaga stranka, ki z njo ni zadovoljna, v enem meseou od vročitve odäoöbe, naj sodišče določi odškodnino. O predlogu za določitev odškodnine odloča v n^ravdnem po&topku oltrajno sodišče, prisitojno za območje, po katerem teče gozdna pot 34. člen Lastnik oairoma uporabnik zamljišča mora dovoliti začasen prevoz (zasilno poti in zložjtev tujih gozdnih proizvodov na svojem zemljišču, če tega ni mogoče opraviti drugače ali če hi bil drugačen način nesoraz-memo dražji Kdör uftorablja zasilno pot ali zloži gozdne proiavode na tuje zettiljiSSe, morja plačati za t» lastniku oziroma u,porabniku zetmljiSča odÄkodnano. Odločbo o piridotntvi služnoalj iz prvega odstavka iti o odškodnini iz drugega odistavka. tega člena izda na zahtevo palzadetega svet občinskega ljudskega odbora, ki le pristojen za gozdarstvo. Pritožba zoper odločbo o pridobitvi služnosti iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve. Zoper odločbo o odškodnini iz tnetjega odstavka tega člena ni dovoljena pritožba in ni mogoč upravni spor, pač pa lahko predlaga vsaka straiüta v enem mesecu od vroiči'tve odločbe, naj sodiäöe določi odškodnino, O ^tr^ogu za določitev odškodniine odloča v napravdnem postopku okrajno sodišče, pristojino za območje, na katerem leži zemljišče, ki se na njem pridobi služnost. 3. Varstvo gozdov 35. Člen Organizacije, Id gospodarijo z gozdovi, in lastniki gozdov v državljanski lastnini marajo ukreniti, kar Je tareba, da se gozdovi zavarujejo predi požarom in drugimi elemenfcirniTni nezgodami, rastlin&fcinni bolezninij, mrčesom in drugimi žkodami. 36. člen Ce so gozdovi v posebni nevarnosti za požar, lahko odredi svet občinskega ljudskega od-bora, ki je pristojen za goedarstvo, v soglasju s svetom občinskega ljuds-kcga odibora, ki je pristojen za notrasnje zadeve, še posebne ukrepe, da se požar prepreči f kot so; urediiisv preselt v gozdu, zagotovitev nujrJh Jcoličln vode, vzgoiitev listnatega pasu v gozdovih iglavcev, postavitev opazovalnic ter organiraran.je opazovalne, poročevalske in gasilske službe, Za prevenitivno varstvo dxevesnüi plantaž pred rastlmskdmi boleznimi in škodljivci lahiko naloži svet oiJčinsikjega ljudskega odbora, ki je piristojen za gofsdaj^itvo, da je treba odstraniti ali uničiti okuženo drevje iz neposredne ibMžiine plantaže, kakor tudi druge ustreane ukrepe. 37. člen Lokomoitive in druga voiila, ki se kurijo s trdnim gorivom in vozijo skozi gozd, morajo imeti varovalne najprave, ki preprečujejo iskren Zvezni državni setoetariat za notranje zadeve je pocrfalažčen, da. izda v soglasju s sekrötar.iatom Zveznega -izvršnega sveta za promet in zveze ter za kmetijstvo in gozdarstvo iwedpise o ukrepih za prepi-ečevanje gozdnih požarov, ki jih utegnejo povzročiti lokomotive in druga vozila. 38. člen Varstvo gozdov pred protipravno uporabo in drugimi Škodami (Čuvanje gozdov) opravljajo organizadje, ki gospodarijo z gozdovi. 39. člen Tiffta, ki. opravljajo gozdno Čuvajsko službo pri organizacijah, 'katere gospodarijo z gozdovi (gcndni Čuvaji) morajo nositi v službo službeno oblaka in so lahoko tudi oboroženi. Pni opravljanju svoje službe so gozdni čuvaji upravičeni: 1) legitimirati, praskati in privesti k pristojiiim organom tiLste, ki j-ih zalotijo-pri kakfeiem dejanju, kaznivem po tem zakonu, ali pri sodno kaznivem dejanju, ki se nanaža na gozdove; ali tiste, za 'kjatere je podan utemeljen sunii da so storili tako dejanje; 2) zaseči predmete, s katerimi je ibilo storjeno dejanje iz 1. točite tega odstavka, in predTOete, nastale s takim dejanj«n. Nataiignejäe predpise o pravicaii gozdnih čuvajev izda Zveani da-žavai sekretariat za notraitije zadeve v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta aa Ikmetijstvo in gozdarstvo. 40. člen Gozdni čuvaji imajo poleg pravic po posebni predpisih tudi pravico do brez-piaöne islužbene obleke ij\ olxit^^e, če sHanujejö v gozdu, pa tudi ipravjco do brezplačnega stamovanja in kurjave ter pravico breT^lačne upoarabe zemljišča do 1 heättara. Dohodete od zemljišča iz prvega odstavika Lega' Člena se jie všteva v dohodek, po ka.terein se priznava .pravica do otroškega dodartka oiairoma odmerja otroSki dodatek. 41. člen Natanöaejäe predpise ukrepih za varstpvo gozdov'iz 35,. in 36. člena tega zakona, o čuvanju gozdov dn o odAkodram za gozdno skotJo (3B. člen) ter o posebnih dajatvah gozdnian čuvajem (40. člen) izdajo ljudske republüke. Organizacije, ki gospodarijo z go-zdovi, lahko predpišejo v ^adu z reimbUäkiml predpisi pravilnilts o varstvu gozdov. m. pog iav je ARONDACIJA GOZDOV 42. glen Arondacija gozdov je dovoljena, Če je potrebna za umnejše gospodai-jen-je z gozdovi, mehanizacijo gozdnih del, dsrvedbo melioradjskili in proUerozijskih del, za uspcšnejSe vanstvo gozdov, pogoadoivatije ter 2a vzgojo drevesnih plan'taž, Z ajwidacijo se lahko pripoji gozd ali kmetijsko zemljiSče v državljianisiki lastnini, ki leži kot entolava ali polanklava v gozdnem Itompleksu. 43. Člen Arondiaclja Je možna le v korist gos.podai-ske orgaaiizacije, tai gospodajri z gozdovi. Pri arondaciji gozdov se smiselno uporabljajo odločbe zakona p izkoriščanju kmeitijsldh zemOjiSe, ad se nanašajo na arondacijo kmetijskega zemljišča. Arondacijo pirecüaga organizacija, ki zahteva, naj se opravi arondacija v njeno koiist. Po predlogu za. arondacijo postopajo upravni organi, ki so, pristojni za gcsdarstvo; tj OTgani Izdajajo tudi odločbe. * IV. poglavje GOZDARSKA INŠPEKCIJA 44. člen Gozdarsko inäpeJccijo opravljajo u-pravra organi, ki so pristojni za gozdarstvo. V imenu upravnih organov, ki so pristojni za gozdarstvo, opravljajo neposredno gozdajskiS^nŠpekcijo za to pooblaščeni uslužbenci (goKdarski inšpektorji), Za zadeve gozdarstoe inäpdteije se lahko ustanovijo v skladu z določbami zakona o državni upravi gozdarsfci inšpektorati. Pri ijospodarsidh organizacijah, ki delajo določere potrebe Jugoslovanske ljudske armade; m pri organizadiiaJi, kd jih ustanovi Državni sekretariat za na^ rodno obrambo ter gospodarijo z gozdovi, nadzorujejo izvrSevauje doloöb tega zakona in na jijegovi podlagi izdanih predpisov organi Državnega Bekretariata za narodno obrajnbo. 46. člen Občinski organ gozdarske inäpökcije opravlja vse zadeve gozdarske LnS.pekcije, ievzeraSi zadeve, ki so .po tem zakonu, po predpisih, izda-nih na njegovi podlagi, ali po posebnKn zakonu v pristojnosti kaIkSnega drug^a organa. 47. čleTi Okrajoii orgaan gozdai-slte inäpekcijö sikrbi za strokovno organiziranje in pravilno opravljanje gozdarske inšpekcije v okraju; nadzoruje, kako uporabljajo cfcčinski organi gozdarske inšpekcije ta zakon ter na njegovi podlagi izdane republiäice ii» olcrajne predpise; neposredno nadzoruje, kaiko se spoštujejo določbe o odteazovanju drevja v gozdovih, s katerimi gospodarijo organizacije (25. člen), določbe o pustoSenju gozdov (26. Slien), o sečnji na golo (27, Člen), o večjih delih za po^eäevanje gozdov (31. člen) in o gojitvi divjadi v gozdijvih (32. člen), in opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po zakonu ali po pt^lpisij i vršnega sineta. 40, člen Republiški organ gozdarske inSpakcije sätrbi za pravilno organjsaranje, <^ravljanje in napredek gozdarske inšpekdjsike službe v ljudski republiki ter za izc^raževanje in strokovno izpopoltijevanje uslužbencev, ki opravljajo gozdarsiko inšpekcijo; neposredno nadzorujejo delo okrajnih organov gozdarske inSpeikcije ter jim strokovno pomagajo. Republiški or.ga'n gozdarske inšpekcije opravlja neposredno gozdarsko inšpekcijo glede organizacij sn zavodov, ki so pod ne.po3redmm ■nadzorstvom republiäkeea orgafna, 49, člen Zveani organ gozdarske in&pekcije sk-rbi za pravilno OTganiziranje, opravljanje in napredek gozdarske inSpeJicijske službe v Jugoslaviji ter za izoibraževanje in strokovno izpopolnjevanje uslužbencev, ki opravljajo gozdarsko infekcijo. Zvezni organ gozdarske inšpekcije skrfei tudi za izvajanje nuednarodnih pogodb, ki se nanašajo na gozdove. 50, člen Ce nižji organ gozd.arske inžpeikdje ne opravi kakšne zadeve iz svoje pristojnosti, jo lahko opravi prvi viSji organ gozdarske inžpekcije. Cc ne oprari zadeve iz prvega odstavka tega Člena niti prvi višji organ, jo lahko opravi vsak višji organ gozdarske inšpekcije, 51, člen Pni opravljanju gozdarske inšpekcije je gozdarski inšpektor upravičen: 1} pregledati vsa gozdna dela, objeMc, priprave in naprave ter vsa. mesta, kjer se les seka, zlaga, predeluje, spravlja iz gozda ali daje v promet; 2) pregledovati gozdnt^ospodareke načrte, leine načrte gospodai-jen^ poslovne knjige in dr.uge listine, če je to poitröbno za kontrolo, kako se spoštujejo predpisi in ukrepi, ki se nanašajo na gozdove; 3) začasno ustavila sečnje, ki niso v skladu z dol<5čbami tega zakona in. na njegovi podlagi izdanih predpisov, ter druga nezakcmita dejajnja do dokončne odlogi,tve pristojnega organa; 4) zaseči brezpravno posefcan les ter druge brezpravno prilaSčene ali pridobljene gozdne proizvode; 5) odrediti v nujnih primerih, ko bi sicev nastala spložna Skoda, začasne ukrepe^ da se škoda prepreči; 0) obvestiti jM-istojne ongane o zapaženih nepravilnostih in zahtevati njihovo intervencijo, če ni sam neposredno upravičen zanjo; 7) zaslišali odgovorne osebe, priče, izvedence in druge, kadar je to potrebno, 3) stoTiiti druge ukrepe in diuga dejanja, za katera je upraviOen po posebnih predpisih. Orgainizadje, civilne pravne osebe in posamezniki, katerih delo je pod nadzorstvom gozdarskih inäpefctorjew, morajo tem oirrtpgočiti -nadzoisitvo dn jiim dati potrebne podatke. Pritožba zoper odločbo gozdarskega in^peiktorja praviloma ne zadrži njefie izvrSibve. Gozdarski InSpeJitor lahko odloži izvräiterv odločbe, če ni priČaJiovati, da bi nastala zaradi tega nevarnost za ljudi aH premoženje, ali Če bi njema izvršitev povzročila škodo, ia bi jo bilo težko popraviti. 52. Člen Gozdarski inš-pektorji morajo imetd predpisano Strokovno izotorazfao in izpolnjevati druge določene pogoje. ' Gozdarski inšpektor mora imeti izkaznico, s katero dokazuje, da. je gozdarski inšpeiktor, Natanfinejäe predpise o strokovni izobrazbi in o drugih pogojih iz prvega odstavka tega člena ter o izkaznici gazdaxfikega inšpektorja izda Sekretariat izvršnega sveta za JametijsLvo in gozdarstvo v soglaaju s Sekretariatom Zveanega iarvrSnega sveta za občo upravo, ■ V, pog 1 avj e KAZENSKE DOLOČBE 53, člen Gospodaj-slca org and za ci j a, družbena organizacija, samostojen zavod ali druga pravna oseba se Jta^nuje za gospodarski prestopeik z denarno kaznijo od SO.nOO do 5,000,000 dinarjev: 1) če pustoši gozd ali zasekuje debla (26. flen); 2) če krči gozd, kadair to na dovoljeno {27, člen); 3) če poseka gozd na golo, kadar to ni dovoljeno (27, člen); 4) če ne opravi v določenem roku obvezne pogozditve (28. člen); Za kršitev iz prvega odRtavfca tega člena se kaznuje z denarno kazmijo od 10.000 do 109,000 dinarjev tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije, družbene organizacije, samostojnega zavoda ali druge pravne- osebe, če kräitev ne ponieni kazaii-vega dejanja. če je imelo kakšno dejan je iz 1., 2. in. 3. točke pi"vega odstavka tega člena posebno hude posledice, se lahko izreče gospodarski organizacij», družbeni organizaciji, samostoj.neiTiu zavodu ali drugi pravni osebi denarna kaze« do petkratnega znes^ka stoo-jene škode, Gospodarska, organizacija, družbena organizacija, samostojen zavod ali druga praivna oseba se kaznuje 2a gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 20.000 do 2,000,000 dinarjev: 1) Če ne izvrši odrejenih posebnih ■ukrepO'V, da se .preprečuje požar v gozdu, s ika-teriin gospodan (pirvj odstavdc 36. čJena); 2) če ne izvrSi ukrepov, odrejenih za preventivno varstvo plantaž pred rastlinskimi boIezTiimi in Škodljivci (-drugi odstavek 36. člena). Za kršitev iz prvega odstavka tega Člena se kajmuje tudi odgovoiria oseiba gospodarske organizacije, družbene orgainizacije, samostojnega zavoda ali druge pravne osebe z deaiaitno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev. 55. člen Gospodai^ska organi^acija■, diružbena organizadjaj samostojen zavod aid druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno 'kasinijo od 10.000 do 1,000.000 dinarjev: 1) če nima go&podai-akega načrta za gozdove, s 'katerim gospodari, kljub tem.u, da bi ga po prvem od&taviku 21. člena ter po predipisdh, izdanih pan podlagi 33, in 61. člena tega zakona, morala irneti, 2) če seJca aü dovoli sečnjo gcjzda brez poprejšnjega odkazovanja (prvi odstavek 25. Člena); 3) če seka redko drevje, ttadar to jii dovoljeno (27, člen); 4) če opravlja ali dovoli pašo živine ali prašičev, klesčemje vejjukov al: öbje-danje brstja, kadar to ni dovoljeno (27, člen); 5) Če rte uporablja ufcrcjjöv, ki so predpisani za. zboljSaaije gosipodarjenia z goadovi (prvi in drugi odstavek 29, Člena); 6)'Če izvaja večja dela za zboljšanje gospodarjenja 2 gozdovi brez strokovne in tehnične dokumentacije ali čo ne zahteva pregleda in prevzearia izvedenih del po stroifcovni komisiji (prvi in drugi odstawek 31. Čleina); 7) Če goji v gozdu divjad taike vrste ali tolikšno število, da divjad ovira pravilno gospodarjenje z gozdom (32, člen); S) če ne opremi svojih lakoTTtofciv iJi drugih vozil, W se kurijo s trdnim gorivom in vozijo sikoei gozd, z varovairuiani naiprawami, ki preprečujejo' iskre (prvi odstavek 37. Člena); 9) če ne prilagodi v določenem roku obstoječega gozdnogospodarskega načrta temu zakonu (61. člen); 10) če nima lertnega načrta gospodarjenja za gozdove, s ikateriml gospodari, čeprav bi ga 'po prvan odsta^-ku 62. člena tega zakona morala imeti. Za kršitev iz prvega odstavka tega Elena, se ikasnuje z denarno kaznijo od 3000 do 30.ÖOO 'dinarjev tudi odgovorna oseba gospodarsike organizacije, družbene orgainizadje, samostojnega zavoda ali dmge pravne osebe. 56. člen Gospodarska organizacija, družbena orgaruzadja, samostojen zavod aJi druga pravna oseba se 'ka2nuje za preikršak z'denarno kaznijo od 5,000 do 300,000' dinarjev: 1) 'fie se ne ravna po gozdnogospodarskem načrtu (drugi odsteveik 21. člena), kolikor ni s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, predpisana posebna kazen; 2) če pridobiva ali dovoli pridobivanje stelje ali mahu v gozdu, kadaf to ni dovoljeno (27, člen); 3) če ovira gospodamskega i'nspektorja pri nadzorstvu ali mu ne da potrebnili podatkov (drugi odstavek 51. člena); 2a kršitev iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaarUjo od 1.000 do 20,000 dinarjev tudi odgovorna oseba gospodarske orgaruzacije, družbene organizacije, sambstojnega zavoda ali druge pravne osebe. 57. člen Z denarno kazni jo od 5.000 do 200.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik: 1,!) če' se ne ravna po gozdmogcapodarskem načrtu (drugI odstavete 21. člena), koiliifcor ni s tem zakooom ali s predpisom, izdanim na njegovi podlagi, predpisana posebna kazen; 2) če iz malomarnosti poseka redko drevje, lead ar to ni dovoljeno (27. člen); 3) fe ne uporablja uicrepov, predpisanih za »boljsanje gospodarjenja z gozdom (prva in drugä odstavek 29. člena); 4) če ne izvrši posebnih ukrepov, odrejenih za preprečitev požara v gozdu, s katerim gospodari (prvi odstavek 36. člena); 5) Če ovira gozdarskega inšpektorja pri nadz.orstvu (drugi odstavek 51. člena). 58. člen Z denarno kaznijo do lOO.OOO dinarjev se kaznuje za prekršek posamezrtik, če z namenom tatvine poseka v gozdu eno aH več dreves, pa količina posekanega lesa ne presega enega kubičnega rnettra. V ponovnem primeru se sme ozreči za prekršek iz prvega odstavka tega člena poleg denarne kazni tudi zapor do 30 dni. 59. Člen V primycrih iz 1. do 3. točke pi-vega odstavka 53. člana, iz 2. in 3. toöke prvega odstavka 55. člena in iz 58. člena tega zakona se srne izi^eči poleg obsodie na kazen tudi varstveni ukrep odvzema ^predmetov, ki so bild uporabljeni aii namenjeni za gospodarski prestopek oziroma prekrSek ali so nastali z gospodan&kim prestopkom oziroana preki'äkom. V primerih iz 1. do 3. točke pivega odstavka S3, člena in iz 2. do 4. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona se sme izreči gospodanski organizaciji, druSieni organizaciji, samostojnemu zavodu ali drugi pravni osebi poleg obsodbe na kazen tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi. VI. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 60. člen Za oblikovanje gozdnogospodarskih b-bmočlj po 7. členu tega zakona se jsme prenesti pravica uporabe gozdov z eme gospodarske organizacije na drugo. 61. člen Sedsmje gozdnogosipodarske načrte je treba prilagoditi temu zakonu in na njegovi podlagi izdanim predpisom. Za gozdove, ki morajo imeti po tem zakonu gozdnogospodarske načrte, pa jih nimajo, je treba to načrte sestaviti. Ljudske republike določijo s svojimi predpisi roke, v katerih je ti-eba prilagotiiti sedenje in sesiaviti nove gozdnogospodarske načrte. Dokler ne bodo sestavljeni gozdiiogoapodarsloi načrti, se bo gospodarilo 2 gozdovi po letnih inaartlh gospodarjenja. Ljudake r^piubÜke uredijo s svojiirm predpisi kako se sestavljajo, sprejemajo in portrjujejo letni nairti gospodarjenja iz prvega odistavka tega člena. 63. Člen. Da se aberejo podatki, Qd so potrebni za sesitavo latniih načrtov gospodarjenja, bo opraftfljema inventura gozdov, za katere niso sestavljetii gozdnogospodarski na^rbi. Z inventruro iz prvega odstavka tega čLena je. treba ugotoviti po enotni metodi tudi prirastek lesne gmote ter tehnično opremljenosL gozdov. Seteretaarial; Zveznega izvrsn^a sveta za kmefüjstivo in gozdarstvo je' poo-blaSCen, da izda pinedpise o organizaciji in naänu inventure gozdov iz prvega in drugega odstavika tega člena, 64. Člen Organizacije, Jd gospodarijo z gozdovi, morajo do 31. decembra 1961 prilagoditi svojo notranjo organizacijo lin poslovanje temu zaikonu. Gozdfia gospodarstva, Jd so bila doslej sam-otstojni zavodi z leorganizacijo pa postajnejo gospodarske organizacije, si ustvarijo s sredstvi svojih slUadov ustrezne sklade, fci so rpredpisani za gospodairske organizacije, Gospodarsike organdzacije, kd prenesejo po 4. in 60. členu tega zakona izkoriščanje gozdov .na gospod ar säce organizacije, Iraterirrii ibodo dani ti gozdovi v uprabo, morajo prenesti nanje tudi ustrezen del sredstev svojih skladov, fci se nanaša na te gcedove. 65. čLen S 1. ju.lijem 1961 nehajo veljati določbe zveznih predpisov, po katerih je bila obvezna ostanovitev gozdnih ^ladov, Nepoj-abljetna. sredstva sMadov iz prvega odstavika tega člena se .po poravnavi obveznosti, nastalih do 30. junija 1061, uporabijo za pospeševanje gozdaiistva. Natančnejše predpise o uporabi sredstev iz drugega odstavka tega člena izdajo ljudje rspu'bliika ' 66. Člen Ljudske republike so pooblažčeoie, da izdajo predpise o ugotavljanju meja gozdov v družbeni las'tnini, če te miso ugotovljene, ter o uretMttvi premoženj s In h razmerij, ki nastanejo z ugotovitvidjo teh meja. 67. člen Z dnem, ko za&ie veljati ta zakon, neha veljati: 1) iSploäni zakon o gozdovih (»Uradni list FLRJ« Št, 106^47); 2) sploSnJ zakon o varstvu gozdov pred požarom (>-lIradni list FLRJ« St. 29/47) | 3) uredba o organizaciji posnožne gozdno-tehnižne službe (»Uradini list FLRJ-« ät. 64/49); 4) drugi predpisi, ki so v •nasprotju s tem zakonom. DoSder ne bodo Izdani novi predpisi na podlagit tega zakona in döfeler ne bodo iadaiM predpisi o ugotavljanju in deUtvi dohodika gospodarskih oo^amzadj, ki gospo-garijo z gozdowi, ostanejo v veljavi v Üstih delih, ki niso v nasprotju s tem zakonom: 1) uredba o upravi narodnih parkov (»Uradrvi list-« FLEJ &t. 75/4G); 2) xjdredba o uterepih za odvirnitev nevarnosti gozdnih požarov, ki "jih utegnejo zanetiti lomomoüve goednih jnd-ustTi^kih želeftnic in železnic javnega prometa {»Uradni list FLJlJ-< Št, 54M7); 3) pravilnik; o razglašanju varovalnih gozdov, njih evidentiranju in upravljanju (»Uradni list FLRJ« H. 30/48); -4) odredila o prepcKvedi seinje in uporatbe macesna (Larix europasa) - (^Uradni list FLEJ« šrt 47.'4B); 5) odredih a o pr«povedi setoje bresta na področju Livade v Istri (--Uradni list FLRJ« ät 7/49); 6) odredba o varstvu m ojnejitvi sakasija Srnega gabra (Ostry.a cai-pinifolis) -(»Uradni'list FLJtJ« ät 17/49); 7) pravilnik o službeaii obleici (utiiformli) liilužbencev pomožne gozdno-tehnične službe (.'Uradni list FLBJ« ät. 36/49); 81 odredba o prepovedi gole sečnje gozdov ("-üradtii list FLRJ« št. 100/49); 9) odredba o .prepovedi sečnje in uporabe taniiiskega lesa za kurjavo [»Uradni list FLRJf gt. 17/50); 101 odloik o ulotavljamj-u in delitvi dohodka go-zdnih gospodairstev (»»Uradni Ust FLRJ- ät 28/58) 2 navodiloin za njegovo izvajanje (»Uradni list FLRJ^ 5/59); 11) navodilo o varaLvti gozdov in gozdnega drevja pröti škodijivernu mrfesu in nalezljivam boleznim (»Uradni list FLRJ« št. 32/49); 12) splošna navodila 7.3 urejanje gozdov z dne 8, marca 194S in 2, februarja 1949, ki jih je ipredpisalo Ministrstvo za goEdarstvo FLRJ, 6fl. eien Ta 2akon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem -listu FLRJ«. ODREDBA O OZNAČEVANJU, ZAZNAMOVANJÜ IN PAKIRANJU PROIZVODOV IZKORIŠČANJA GOZDOV IN IZDELKOV LESNE INDUSTRIJE (Uradni list FLRJ ät. 11 od 22. 3. 19(51) 1. Gospodar&ke organizacije smejo dajati v promet proizvode izkoriščanja gozdov in izdelke lesne indijstrije samo, če so ti prt» z vodi oznaieni, za^naiinovani in paikiram talco, 'kot doJo^ča ta odredba. Ta odredba veija tudi za samostojne zavode in zasebne obrtme delavnice ter za posamezndilc-e, ki proizvajajo proizvode izkoriščanja gozdov iz panoge 313. 2. Proizvodi azkorižčanja gozdov in izdeDd lesne industrije inorajoi imeti označbo kakovosti in proiivajaliru žig. Poleg oznafibe kakovosti in proizvajalnega žiga morajo biti na posame23iih, s to odredbo določenih proiavodih označeni tudi njihova sestava in dimtenzije. 3. Proizvodi izteoriSčajija gozdov iz panoge 313 morajo imeti naslednje označbe za kakovosti 1) bledi za furnir: a) listavci; — hrast, eer, bukev, naivadni jmen, brest, javor, gaber, lipa, topol in vse sadno drevje, razen oreha; F; — oreh: F-I, F-IIa, F-Hb, F-III; b) iglavci: — jelka, smreka, beli in črni bor: F; 2) hlodi za. luš^enje; a) listavci: — buikev, javor, lipa, jelša, breza, topol, trepetlika in vrba: Li b) iglavci; — čmnii in beli bor: Lj 3) hlodi za žaganje: a) trdi listevci: — hrast in bukev: K, I, II, IIIj — jesen, brest, javor, gaber in oreh K, I, 11; — cer, klen, črni gabar, akacija ün vse sadmo drevja, rasen oreha; I, Hi, b) mehiki listavci; — lipa, jelša, iopol, vrba in breza: I, H; c) iglavci': — črni in beli bor: K, I, II, III; — jelka in smrAa: K, I, II, 1H; 4) blodi listavcev za prag&ve: — hrast, cer iin bukev: P 5) hlodi za veiealico: a) laste-vci: — lipa, topol, icepetUka, vrba iin vse druge mehke vrste listavcev; S b) iglavci: — smreka, jelka, bor in druge vrste iglavcev; S 6) drva; ~ celulozni les iglavcev in bukve ter les za lesno volno: na vsaki skladovnici mora bnti vidno označena, kakovost (po vrst^ab) vsakega sortknenta, ki je predpisana 7. jugoslovanskimi s-tandardi; les mora bi.ti na skladižču zložen v ločenih skladovnicah. 4. Kakovost proiCTodov izkoriščanja gozdov, ki so družbena lastnina, morra biti označena 2 zeleno oJjnato barvo, če gre za prod!3vode izkoriščanja gozdov, Id so zasebna lastniina, pa s Cmo oljnato barvo. StftVilke oziroma Črke, ki označujejo kai^ovost proizvodov izkoriščanja gozdov, morajo biti velike od 6 do 12 cm. Kakvost proizvodov iz 3. 'točke te odredbe mora biti oanačena na obeh čelih. 5. Izdelki lesne i.ndustrijc iz panoge i22a morajo imeti nas ledji je označbe kakovosti : 1) žagan jelov in siirrekov les, obroibljene deske in neob robi j ene deske (sannice); čist-ipolčist — 'dve rdeči piki, I, vrsta — eno i-deoč .piko, 11, vrsta — dve čtTii piki, III. vrsta — eno črno piko, IV. vi^ta — eno zeleno piko iin V, vrsta — eno rumeno-rjavo (oker) piJw; 2) žagan iborov les: — obrobljene deske: čiat-jpolčist — dve rdeči piki, I. vrsta — eno rdečo piko^ II. '\Tsta — eno črno piko, III. vrsta — eno zeleno piiko in opaž — eno. rumenorjavo .piko; — neob robi jene deske (samice): öLst^polcist — eno rdečo piko, I/II vi-sta — eno črnri ipLko; 3) žagan hrastov les: — obrobljene deske: I. vrsta — ©no rdečo piko, II. vrsta eno Čmo piko, merkantil (M) — eno zeleno piko, rjav (R) — eno rumenorjavo piko in mužičav (Ms) — dve rumenorjevi pi'ki; — neobrobljene deske (satniee): l/II virsta — eno rdečo piko, merkantil (M) — eno £™o piko in UI. vrsta — eno zeleno piko; 4) žagan bukov les; — obrobljene deske in neobrobljene deske (samice), parjene in neparjene: I. vrsta — eno rdečo piiko, 11. vrsta — eno čmo .p'iiko, m.enkantil (M) — eno zeleno piko in III. vrsta — eno mmenorjavo piko; 5) žagan les drugih trdih Idsi^avcev: javor, jesen, gaber in sadno drevje {kostanj, jablana, brek, sfcorS, čeSnja, višnja, hruška in breskev): I, vrsta — eno rdečo piko, n. vrsta — eno čmo pjiko, merkamtil (M) — eno zeleno piko; 6) žagan orehov in bi-estov 1^: I/I I viista — eno rdečo piko in merkantil (M) — eno črno piko; 7) žagan jelžev in brezov les; I. vrsta — eno rdečo pUio in II. vrsta — ewo Črno piko. B. Ozaiačbe za kakovost iadelikov (pike) iz 5. točke te odredbe se označujejo z oljnato barvo; pike mjorajo i'meti .premer najm.anj 12 mm. Označba za kakovost mora biti na obeh čelih izdelkov iz 5, točke te odredbe. 7. Izdelki lesne industrije iz panoge 123b morajo biti paidrani in označeni takole: 1) ladijski -pod: v svežnjih po 5 desk. V posameznem svežnju morajo biti deske enake kakovos.ti enakih dimenzij. Zunanje deske morajo biti zložene taiw, da je zgornja površuna obmjiema proti aredi. Svežnji morajo hiti povezani na dveh mestih, in sicer I. ui II. vrata s konop-inefii'm motvozom, III. \rrsta pa z žgano žico St. 16. (Nadaljevanje sledi) 264 i NOVI ZAKON O GOZDOVIH Dr, SLavJco Komar, sekretar Zveznega izvršnega sv«ta za kmetijstvo in pjidarstvo NagU družbeno-ekonomski razvitek zadnjega desetletja, zlasti v obdobju od 1957. do 3 960. leta, ki se je uspešno pokazal tudi v gozdarstvxi, je načenjaj v tem gospodarskem področju vedno več aktualnih problemov. Od hitrosti njihovega reševanja, prav tako pa tudi od načina njihovega zakonskega urejanja je bila odvisno, ali se bo gospodarska veriga gozdravstvo — ]esna industrija usposobila hoditi vätric z vedno hitrejSim razvitkom naše dežele. Zato je Zvezni iKvrSni svet po določilih Družbenega načrta za 1959. leto proučil razmere v gozdarstvu in lesni industriji ter je nato razen drugih ukrepov pred pristojne organe postavil nalogo, izdelati predlog novega zakona o gozdovih. Sprejetje novega zakona o gozdovih bo pomenilo najvažnejši regulativnt ukrep na področju gozdnega gospodarstva, Pri tem pa je to ugodna oklišcina. da se .sprejetje zakona časovno ujema z reformo našega gospodarskega sistema. ■To bo mgočilo hitrejšo reorganizacijo sedanjih gozdnih gospodarstev in ustanov s samostojnim finansiranjem (razen LR Slovenije, kjer je bilo to že prej opravljeno) v podjetja z delavskim upravljanjem. Reorganizacija pa je hkrati povezana z vključevanjem izkoriščanja gozdov v področje dejavnosti gozdnih gospodarstev. Doslej je bila eksploatadja ločena, in je ravno to onemogočalo oblikovanje gospodarstev kot ekonomskih organizacij. S sprejetjem zakona in z reorganizacijo gozdnih gospodarstev v podjetja tipa integralne gozdno-ekonomske organizacije se mora praktično začeti na področju gozdne in lesnoindustrijske proizvodnje novo razvojno obdobje. Snov, ki jo zakon ureja, je pogojena' z racionalno, s splošnimi družbenimi interesi vsklajenö uporabo gozdov, prirodnega bogastva, ki ima izreden pomen ne le za gozdno ekonomiko in njene delovne kolektive, ampak posredno tudi za mnoge druge gospodarske in negospodarske dejavnosti. Znani so interesi naše družbene skupnosti, ki so navezam na gozdove. Stanje naših gozdov, njihov donosni potencial in sečni donosi so odvisni od zelo spremenljivih prirodnih razmer okolja in od različnih pogojev gospodarjenja kot posledice ekonomske razvitosid posameznih širših in ožjih območij. Enotnost gospodarskega sistema in ostvarjanje enakih ekonomskih pogojev za gospodarjenje sta zahtevali, da se določijo in s pomočjo zakona uresničijo določene družbene norme tudi v gozdarstvu, enotne za vse ozemlje in za celotni gozdni fond Te norme so ostvarjene zlasti ü definicijo pojmov nekaterih osnovnih kategorij, kot so gospodarjenje z gozdovi, vrste gozdov, gozdnogospodai'sko območje, gozdnogospodarska osnova, subjekti gospodarjenja z gozdovi in pod. * Ekspoze, prečLtan na zasedanju Zvezne ljudske skupščine 18. aprila 1961, ko bil obravnavan načrt osnovnega zakona o gozdovih in nato tudi sprejet, * Nadalje se te norme kažejo v enotnosti splošnih ciljev pri gospodarjenju z gozdovi in v enaki pristojnosti organov oblasti in uprave ustrezne sto-pnje. Osnovna načela, Iti jih uresničuje zakon, so: 1. Načelo tfajnosti donosov. Regenerativna sposobnost gozdov omogoča neprekinjeno gospodarjenje in pri tem neprestano poveča van je letnega obsega izkoriščanja gozdov na določeni površini. Zaščitne in rekreacijska funkcije-gozdov se lahko trajno izražajo samo tedaj, če se bo gozd ohranil v enakem obsegu. Zato je pri vsakem ravnanju, pri vsakem ukrepu dobrega gospodarja v gozdu potrebno skrbeti, da ta neprestani dotok neposrednih in posrednih koristi od gozdov nikoli ne preneha. Prizadevanje delovnega kolektiva in individualnega proizvajalca, da bi zagotovil neprestano korist, se kaže v prindpu trajnosti donosov kot temeljnem načelu v gozdnem gospodarstvu.* Načelo trajnosti se več ali manj prepleta skozi vsa določila zakona, zato je temeljni princip^ ki na njem sloni zakon Pomen njegovega uresničenja je i/ neprekinjeni proizvodnji, v neprestanem večjem ali manjšem poveča van ju sečnih donosov ob obsegu in vedno boljšem po strukturi gozdne proizvodnje, v neprestani izboljšavi stanja gozdov in njihove strukture in s tem tudi potencialne vrednosti gozdne proizvodnje. Načelo trajaosti bi se moralo v praksi kazati na ta način, da gozdno gospodarstvo zagotovi družbi ne le sedanji minimum donosov, ampak — glede na potrebe ter z uporabo novih tehničnih ukrepov — lesn.e gmote za v bližnji bodočnosti povečane potrebe. * Zakon zagotavlja ostvaritev načela trajnosti zlasti z določili o gozdnogospodarski osnovi, z omejitvami pri izkorigčanju gozdov in z obveznostmi obnove, izboljšanja in varstva gozdov. 2, GozdnagospodcLrsko območje kot ekQTiomslco-orgamzacijski instrument. Zakon predvideva osnovanje gozdnogospodarskih območij, ki naj omogoči uresničenje načela sodobnega gospodarjenja z gozdovi. Težave pri vodenju gozdarske dejavnosti po načelu gospodarskega računa so zlasti v tem, ker se stroški regeneracije gozdov časovno ne ujemajo s stroški za izkoriščanje gozdov. Zato je praktično zelo težko primerjati stroške za regeneracijo gozdov z njihovimi uspehi v rokih, ki so v gospodarstvu v navadi, Zakon je določil zato gozdnogospodarsko območje kot delovni okoliš gozdnega gospodarstva, da bi se na ta način premagala omenjena težava. Hkrati je pri tem upoštevano dejstvo, da so pri urejenem gozdnem gospodarstvu stroški za regeneracijo vsako leto približno enaki oziroma kažejo tendenco enakomernega povecavanja. Zakon je določil gozdnogospodarsko območje kot delovni okoliš goz'dnega gospodarstva. Načelno je treba v tem okviru zagotoviti možnost pokritja' stroškov regeneracije gozdov iz celotnih dohodkov, da pri tem gospodarstvo ostvari svoj dohodek in izvrši njegovo delitev v pogojih samoupravljanja proizvajalcev. Takšna vsebina gozdnogospodarskega območja mu daje značaj ekonomskega in organizacijskega instrumenta za gospodarjenje z gozdom. Pri tem je predpostavljeno, da bodo z gozdnogospodarskim območjem zajeti v glavnem ekonomski gozdovi, t. j. gozdovi, ki glede na svojo zgradbo in stanje omogočajo takžen obseg sečenj, da bo vrednost gozdne proizvodnje mogla pokriti stroške za regeneracijo gozdov. Iz tega sledi načelo, da z enim gozdnogospodarskim območjem gospodari vedno ena gospodarska organizacija. Ce se pri določanju gozdnogospodarskih območij pod vpUvom admini-strativno-birokratskih odločitev ne bo zadosti upoSteval njihov namen, bo postalo dvomljivo poslovanje organizacij na načelu ostvarjanja in delitve do- » Kot prihcjp trajnosti dojiosov se razume njegova kontinuiranost in neprestani) povečavanje. hodka. V. tem primeru bi bilo onemogočeno ot^bovanje delovnega kolektiva, i vsemi posledicami, ki iz tega izvirajo. Gozdnogospodarsko območje bo raoglo zajeti bodisi samo gozdove v di-ut-beni lastnini, bodisi vse gozdove ne glede na lastnino, ali pa sc bodo oblikovala posebna gozdnogospodarska območja za gozdove v družbeni lastnini, posebna pa za gozdove, ki so last državljanov. To vse je odvisno od zakonov o gozdovih, ki jih bodo sprejele ljudske republike. Obstoji mišljenje, da gornja meja velikosti gospodarstva naj ne bi presegla 60,000 ha. Na večji povrSini bi bilo težko intenzivno gospodarjenje in delavsko upravljanje. Takšna ogromna gospodarstva se lahko obdržijo začasno^ dokler še nimajo niti stalnih delavcev niti strokovnjakov niti mateiialno-tehnicnih pogojev za intenzivno gospodarjenje. Toda ne glede na to se bo moralo vprašanju snovanja gozdnogospodarskih obmoaj posvetiti posebno pozornost, ker bi se zaradi večjih napak mogel kompromitirati smisel zakona, da se ustvarijo ekonomsko samostojne, krepke gozdnogospodarske organizacije. Velike celovite površine grmišč, degradiranih gozdov in. goličav je potrebno izločiti iz gozdnogospodarskih območij.* Za dejavnosti v taksnih gozdovih je potrebno osnovati posebna uslužnostna podjetja ali ustanove, ki bi poslovale z dolgoročnimi krediti in do.tacijami, 3. Poslovanje na načelu ostvarjanja in deli tue dohodka je eden od najpomembnejših principov novega zakona o gozdovih, principa, ki odnosom v gospodarjenju z gozdovi omogoča novo kakovost. Do sredi lanskega leta ao bila samo gozdna gospodarstva Slovenije podjetja, pa tudi ona niso razpolagala z gozdovi kot s sredstvi za proizvodnjo, ker je z njimi upravljala državna uprava, Vsa druga gospodarstva so bile samostojne ustanove. Po veljavnih predpisih so razdeljevala celotni dohodek vse do Čistega dobička, toda ta delitev ni slonela na samoodločanju delovnega kolektiva glede razplaganja s sredstvi čistega dohodka, tudi ne na poslovnem uspehu gospodarstva oziroma prizadevanju posameznika, ker zato niso bili ostvarjeni elementarni pogoji. 4. Razvijanje delavskega samoupravljanja. Do sedaj večina gozdnih delavcev ni bila deležna osnovne pravice delovnih ljudi v naši deželi, da neposredno upravljajo s sredstvi za proizvodnjo, s proizvodom in viškom proizvodov kot rezultatom "uporabe teh sredstev. Zaradi pretežno administrativnega upravljanja z gozdovi in zaradi budžetskega načina poslovanja so bile te pravice okrnjene. Zelo ostro se postavlja vprašanje razvijanja delavskega samoupravljanja kot pogoja za hitrejši razvoj gospodarjenja z gozdovi na temelju novih družbenih odnosov. V odnosu na druge gospodarske veje namreč zaostaja in jih mora čimprej dohiteti. Z oblikovanjem gozdnogospodarskih območij, z integriranjem izkoriščanja z nego in gojenjem in z uvajanjem načela ostvarjanja in delitve dohodka daje zakon delavcem pri gospodarjenju z gozdovi enak ekonomski in drtižbeni položaj kot kolektivom drugih gospodarskih področij in sprošča njihovo ustvarjalno iniciativo za razvijanje proizvodnih moči in socialističnih proizvajalnih odnosov. Zato predlog zakona ustvarja možnosti za razvijanje delavskega samoupravljanja, kjer koli Je bilo to glede na značaj te pravne snovi mogoče. Te možnosti n, pr. izvirajo iz pravice gospodarjenja z gozdom (samostojno in prosto odločanje ♦ To velja za primere. Če bi stroSki za melioradjo grmiäc in degradiranih gozdom' ogrožali sodobno regeneracijo t. i. ohranjenih gozdov. o vrstah go?^arske dejavnosti, o organizaciji poslovanja), iz pravice gozdnogospodarske organizacije do lastnega gozdnogospodarskega območja, iz pravice ostvarjanja in delitve dohodka, predpravice za nakup in zakup gozdov, ki so last državljanov, pravice določanja gozdnogospodarske osnove, pravice arondacije gozdov, ki gospodarstvo z njimi razpolaga, pravice odkazovanja, pravice do odškodnine zä g07dne poti, ki so osnovna sredstva gospodarstva, itd. Sedaj bo delovni kolektiv lahko sam razvijal materialne pogoje za ustvarjanje dohodkov. Gozdni delavec, ki se bo pri večini gozdnih gospodarstev šele aedaj izoblikoval v stalnega delavca, bo mogel kot v "drugih gospodarskih organizacijah samostojno ostvarjati in deliti svoj dohodek, zato bo mogel tudi sam prispevati k razvoju svojega kolektiva. Dosledno izvajanje delavskega samoupravljanja bo sprostilo široko iniciativo 2a odkrivanje velikih rezerv v sečnem potencialu gozdov, za racionalno izkoriščanje sečne gmote in proizvodnih sredstev, za intenzivno gojenje gozdov in uvajanje novih oblik proizvodnje lesne gmote (plantaže), 5. Pravica uporabe in, gospodarjenja s gozdovi. V zakonu je ostvarjeno načelo, da se gozdovi v družbeni lastnini lahko dajo na uporabo gozdnim, kmetijskim in drugim gospodarskim organizacijam, ustanovam in državnim organom, t. j, vsem organizacijam, ki so jim gozdovi potrebni, da bi mogli opravljati svoje splošne in posebne naloge. S tem načelom se ukinja ostanek administrativnega upravljanja z gozdovi, preneha se s sedanjo prakso izključenosti in cmogoca organizacijsko povezovanje gozdnogospodarskih dejavnosti z drugimi dejavnostmi, ki predstavljajo organsko oziroma tehnološko kontinuiranost v proizvodnji in predelavi lesa ali pa v uporabi gozda v druge namene. Organizacije, ki so jim izročeni gozdovi v uporabo, smejo z njimi gospodariti, in le od njihove volje bo odvisno, katere dejavnosti in posle iz gospodarjenja z gozdovi lahko zaupajo drugim organizacijam, S tem načelom je tudi onemogočeno administrativno vsiljevanje organizacijskih oblik, ki je bilo doslej eden poglavitnih vzrokov za zaostajanje gospodarjenja z gozdovi. 6 Razširjanje osnove za vključevanje individualnih lastnikov v socialistični nektar c/ozdne 'proizvodnje. V zasebni državljanski lastnini je 30% vseh gozdnih površin. Zaradi varstveno-rekreakdjskih funkcij kakor tudi zaradi precejšnjega sodelovanja na tržišču (sedaj 1,2 milijona m^ industrijskega lesa) je potrebno posvetiti posebno pozornost gozdovom v državljanski lasti. Glede izvajanja načela trajnosti donosov kot tudi glede ohranitve in izbol]« sanja gozdov obravnava zakon gozdove v državljanski lasti enakO' kot tiste, ki so družbena last. Najpomembnejša so posebna določila, t. j. zlasti določilo člena 5,, ki dajejo lastnikom pravico, da lahko na podlagi pogodbenih odnosov gospodarjenje s svojimi gozdovi üaupajo zadrugi oziroma gospodarski organizaciji, Toda razen tega je predvideno tudi, da lahko ljudska republika pod dolo-,čenimi pogoji v splošnem interesu in v interesu lastnika gospodarjenje z gozdovi v državljanski lasti zaupa gospodarskim organizacijam. V tem primeni je obvezno zagotoviti pravice lastnjka gozda glede sečnje in uporabe gozda za lastne potrebe kot tudi pravico na del rente." S temi določili se ustvarjajo zelo ugodni pogoji za vključevanje mdividual-nih proizvajalcev gozdnih proizvodov v družbeni sektor proizvodnje in za povečanje tržnega značaja gozdne proizvodnje na splošno, vse to pa končno krepi socialistične družbene odnose v gospodarjenju z gozdovi. * Ce lahko ti gozdovi po izbranih meliodah gospodarjenja z gozdovi dajo donose lozjroma koristi, Skrb skupnosti za gozdove v državljanski lastnini se kaže tudi v določilih 14. üena zakona, kjer je predvidena pravica ljudske republike, da lahko določi poseben obvezen prispevek gozdnih posestnikov. Zakon tudi omogoča prost promet z gozdovi v državljanski lastnini in njihovo dajanje v zakup, pri tem pa daje predpravico gospodarskim organizacijam, 7. VJogn korrtun. Dejstvo je, da se je gospodarjenje z gozdovi večinoma razvijalo brez povezave in mimo komunalnega sistema. Predloženi zakon zastopa stališče, da se administrativni ukrepi, ki so bili v gozdarstvu na splošno, zlasti pa pri upravljanju a gozdovi zelo močni, zmanjšajo do skrajnih meja. Zmanjšuje se vloga administrativno-upravni h činiteljev na splosntJj v kolikor pa ostane äe vnaprej, se težišče družbene inte^•vencije prena.^a na osnovno družbeno celico, na komuno. Zakon je dal federaciji pristo,inost skoraj samo za dopolnilne predpise, ljudskim republikam pa za predpise, s katerimi bodo glede na konkretne razmere in možnosti podrobneje obravnavana določila zakona o gozdovih Pristojnost okrajnih ljudskih odborov pa je še bolj zožena. Zainteresiranost komun za gospodarjenje z gozdovi se močno izpremeni: ~ zakon daje komuni zlasti veliko večjo pristojnost v gozdarskih poslih; — veliko večji fondi, s katerimi po novem sistemu delitve razpolagajo sama gozdna gospodarstva, posebno pa večji prispevek podjetja komuni, povečajo interes komun za razvitek gospodarjenja z gozdovi, — zakon določa komuni pomembno vlogo pri organiziranem povezovanju individualnih gozdnih proizvajalcev v družbeni sektor,; — udeležba na renti, ki se ostvarja pri gospodarjenju z gozdovi in se bo vferjetno prihodnje leto uvedla, bo tudi poživila interes komune, 8, Uvajanje sodobne tehnologije v gozdarske dejavnosti. Glede na uravnavanje ukrepov pri gozdnem gospodarstvu se je moral zakon dotakniti tudi tehnologije gospodarjenja z gozdovi. Medtem ko je ze bilo neogibno poti-ebno urediti de) te snovi, je skušal zakon s svojimi določili zagotoviti uvajanje sodobnih ukrepov in metod, t. j, dati- spodbudo za novo, sodobno tehnologijo v vseh panogah gozdarske dejavnosti in opravU. V tem smislu določa zakon za vse pravne in fizične osebe, ki gospodarijo z gozdovi, obveznost, da morajo uporabljati ukrepe za izboljšanje gozdov in gospodarjenja z njimi, da morajo vnašati v gozdnogospodarske osnove obvezne gozdnogojitvene ukrepe za napredek gospodarjenja z gozdovi; pooblašča občino, da predpisuje takšne ukrepe tudi za gozdove, ki za njih niso potrebne gozdnogospodarske osnove in dr. Problemi Ln ukrepi za razvitek gozdarstva Pri proučevanju pogojev m možnosti za razvoj gozdarstva v dolgoročnem planu in bližnji perspektivi postane očitna vrsta resnih problemov. Nekateri so nastali in so bili več ali manj pereči skozi vse povojno obdobje, medtem ko so se drugi porajali pozneje. Vsi ti problemi izvirajo iz; — pruič, nezadostno razvite materialno-tehnične proizvodnje (premajhna odprtost gozdov, primitivno delovno orodje in dr.); — drugič, vedno nezadostnih finančnih sredstev: — tretjič, neurejenih organizacijsko-proizvodnih odnosov med gozdarstvom in lesno industrijo kot tudi iz neprestanega spreminjanja oblik notranje organizacije gozdarstva v vsem povojnem obdobju. Pri odstranjevanju nastalih problemov m težav so bili izvajani, zlasti ud leta 1954, veČ ali manj pomembni ukrepi. Med zadnjimi so posebno važni: — predpisovanje gozdnih taks kot najvišjih dopustnih cen za les na panju; — osnovanje sklada za napredek gozdarstva; — kreditiranje investicij v gozdarstvu iz splo£nega investicijskega fonda in — spremembe v režimu cen gozdnih in lesnoindustrijskih proizvodov. Navedeni kot tudi drugi ukrepi niso niti približno zadoščali za likvidacijo problemov in odstranitev težav v razvoju gozdarstva, a) Problemi proizvodnje. Naša g oz d ogo spod ar ska l:ehnologija je povprečno na precej nizki stopnji. Vendar so med območji velike razlike, tako da je tehnologija ponekod m evropski ravni, drugod pa komaj stopa na pot sodobnega gojenja in izkoriščanja gozdov. V kompleksu proizvodne problematike so najpomembnejše sibfcosti pri gojenju, zaščiti in varsivu gozdov. Te Šibkosti se praktično kažejo z relativno ozko fronto del pri negi gozdov (redčenja, čiščenja in dr.) in v neprestano nezadostnem varstvu gozdov pred požari, insekti, rastlinskimi bolesnimi in ujmami. Nastajajo kot posledica vrste činiteljev, zlasti pa pomanjkanja denarnih sredstev (pogosto se «ne splačajo«) pri gozdnih gospodarstvih- in inercije ter zaostalosti enega dela gozdarskih strokovnjakov, ker ni tradidje glede uporabe .sodobnih metod m zaradi nezadostnega poznavanja delovne tehnike Nadalje stopa v skupini teh problemov v ospredje tudi počasen razvitek aktivnosti za. isboljsanje gozdov 2 vnašanjem novih bolj ekonomi&nih drei^^esnih ttrsf v stare sestoje, zlasti iglavcev v planinske in topole v ravninske gozdove. Čeprav je to najhitrejša in najboljša pot za rekonstrukcijo gozdnega fonda, je vt-ndar obseg del zelo omejen. Za razširitev dejavnosti v tej smeri bo potrebno izdelati program izločanja gozdov za rekonstrukcijo, nato organizirati množično proizvodnjo semena in sadik iglavcev, na podlagi pridobljenih iz-ku.šenj in uspehov doma in v tujini usposobiti strokovne kadre itd. V tej .smeri je potrebno organizirati tudi posebno ztianstveno-raziskovalno delo. V proizvodni problematiki pa se posebno pojavljajo problemi pri delu za snovanje plantažnih in drugih zelo intenzivnih gozdnih nasadov topolov iit iglavcev. Gibanje plantažne proizvodnje lesa se namreč ne širi, kot je bilo pričakovano in kot bi se objektivno moralo, čeprav je propaganda v strokovni in splošni javnosti široka in vkljub uspehom — sicer skromnim ki so bili že doseženi Vzrok za to so pi-edvsem omejena finančna sredstva (to pa so relativno drage investicije), prav tako pa tudi pomanjkanje enotnega nacionalnega programa za dela ter še vedno nezadostno pojasnjeni problemi glede tehnologije in ekonomike takšne proizvodnje lesa. Pri snovanju plantažnih nasadov iglavcev nastajajo še posebne težave, zlasti glede vprašanja izbire drevesne vrste, nato pa tudi počasnosti pri organiziranju semenske in dre-vesničarske osnove za množično proizvodnjo saditvenega blaga Ko govorimo o problemih pri snovanju plantažnih gozdnih nasadov, moramo končno opozoriti še na nekatere probleme, ki bi njihovo pravilno rešavanje moglo občutno vplivati na ves problem dela v tej smeri. Zamisel gozdne plantažne proizvodnje se namreč ni rodila samo iz borbe za uravnoteženje nacionalne bilance lesa, ampak je prav tako, Če še ne važnejša za sodobno racionalnejšo uporabo zemljišča. Zato so nastale v praksi zelo različne organizacijske oblike kombinirane, združene gozdno-poljedelske-proizvodnje. N. pr.: — snujejo se posebni kombinati za trajno gozdno-poljedelsko uporabo zemljišč (n. pr. na območju okrajev Sremska Mitrovica in Vinkovd); — kmetijska posestva in gozdna gospodarstva se združujejo v enotne orga-mzadje (primer okraja Koprivnica); — snujejo se posebni obraU za plantažno proizvodnjo lesa v lesnoindustrijskih kombinatih (primer Maglaj) in — snujejo se posebni obrati za združeno poljedelsko-gozdno proizvodnjo pridelkov in gozdno-poljsko uporabo zemljišča pri gozdnih gospodarstvih (naj-pogostnejža oblika in značilna za vso državo). Nedvomno so vse te organizacijske oblike v osnovi zdrave, ker "gre'pri vsaki za najrentabilnejSo uporaba zemljišča in drugih prirodnih pogojev. S tem, da se nujno dodelijo potrebna sredstva, je potrebno zagotoviti "piane plantaziranja-«, prav tako in šc bolj pa tudi gibanje za kombinirano uporabo zemljišča. V tem, da so zamujana in v nezadostnem obsegu opravljana skoraj vsa go^dnogojitvena dela, se vidi, da je problematika gozdarstva na področju regeneracije, obnove in snovanja gozdov aktualna. To je razvidno iz preglednice. Planirano IzvrSeno % 1957-1961 1957-1961 plan Pogozdovanja 110.000 80.000 TI Melioracija degradiranih gozdov in grmišč 200.000 135.000 66 VnaSanje iglavcev v gozdove listavcev tso.ooo 30.000 20 Snovanje topolovih plantaž in gozdov 30.000 23.000 73 Nega in varstvo gozdov 750.000 580.0ÜG 77 Urejanje gozdov 2,000.050 1,850.000 92 Kot je razvidno, ni bil ob koncu 1960. leta za nobeno vrsto gozdnogojitvenih deJ dosežen cilj, ki ga določa petletni plan Takega primera ni v nobenem drugem gospodarskem področju. Zlasti so zaostajala opravila za melioracijo in vnašanje iglavcev v listnate gozdove Problemom, materialno-tehničnega značaja hot osnove za gozdno proizvodnjo pripada posebno pomemben položaj v kompleksu proizvodne problematike gozdarstva. Ozka material no-teh nična osnova gospodarjenja z gozdovi je podoba njene splošne in ekonomske zaostalosti. V primerjavi z drugimi gospodarskimi področji in vejami je gospodarjenje z gozdovi na zadnjem mestu. Pri tem se zlasti očitno kažeta nezadostna komunikafivnoat gozdov in slaba tehnična opremljenost proizvodnje. Čeprav je bilo pri povojnem investiranju prvenstvo na graditvi, gozdnih komunikacij, je vendar stopnja odprtosti gozdov (15-20 km na 1000 ha) Se vedno gJoboko pod ravnjo, ki ustreza intenzivnemu gospodarjenju z gozdovi, Takšna slaba povprečna odprtost gozdov kaže svojo negativno podobo v gospodarjenju z gozdovi in v gozdni proizvodnji Čeprav sodobna gozdna proizvodnja na splošno, zlasti pa eksploatacija gozdov in snovanje novih gozdov in plantaž, zahtevajo uporabo mehanizirane tehnike — le z njo je mogoče zmanjšati velike stroške ter se izogniti zelo napornemu telesnemu delu - je tehnična opremljenost gozdne proizvodnje zelo slaba. Po podatkih iz leta 1955 — položaj pa se do sedaj ni pomembno spremenil — je bilo pri eksploataciji gozdov na 100 zaposlenih delavcev sanno 30 KM (v gradbeništvu 89, v ribarstvu 350, na kmetijskih posestvih 252). Ker povprečno slaba komunikativnost gozdov in slaba tehnična opremljenost gospodarjenja z gozdovi izvirata zlasti iz nezadostnih vlaganj, se lahko problem seveda rešuje v prvi vrsti z večjimi vlaganji za gradnjo gozdnih poti in za nakup mehaniziranega delovnega orodja. Dosedanje usmerjanje v ta dva sektorja gozdarsko-goapodarskih investicij je potrebno še bolj okrepiti. b) Protlemi odnasav gozdarstva in tes^ie industrije. Pri obravnavanju teli problemov je potrebno zlasti podčrtati: — prvič, da področji gozdarstva in lesne industrije po prirodi predstavljata enotno, organsko verigo gospodarjenja v tehnološkem in ekonomskem besednem pomenu; — drugič, da lesna industrija predstavlja tipično »bazensko^^ gospodarstvo, kjer je bazen odločilno opredeljen z njeno gozdno surovinsko osnovo in — tretjič, da se življenjska doba lesnoindustrijskih strojev približno ujema ?. obdobjem, v katerem je mogoče doseči bistvene spremembe v strukturi gozdne proizvodnje. Zaradi takšnega značaja verige, hkrati pa zaradi oblike dosedanjega praktičnega reševanja odnosov gozdne in lesnoindustrijske proizvodnje v sestavu našega sistema lokalne uprave, je nastala vrsta problemov, ki jih je treba odstraniti, da se odprejo in olajšajo poti za ekonomsko integracijo gozdarstva in lesne industrije, Z reševanjem teh problemov se bo praktično zagotovilo: — da se bo gozdarstvo Čimbolj orientiralo k proizvodnji sortimentov, ki so v sodobni zelo rentabilni industrijski tehnologiji potrebni; — da se bo industrija hitro prilagodila gozdni surovinski bazi oziroma, da se zgradi v prvi vrsti za kompleksno izkoriščanje lesa listavcev; — da se lesnoindustrijska podjetja iz sektorja primarne predelave zgradijo na natančno projektiranih surovinskih zaledjih; hkrati pa se mora rešiti problem lokacije in velikosti kapacitet za tovarne primarne predelave; — da se priniama industrija razvija samo v smeri uporabe listih proizvodov primarne predelave, katerih proizvodnja je prirodno organizirana na določeni gozdni surovinski bazi. Značaj navedenih poti za integracijo gozdne in lesnotndusü-ijske proizvodnje, zlasti njun »bazenski« značaj, odpira problem oziroma tudi interese: — gozdnih gospodarstev z lesnoindustrijskimi podjetji in — gozdnih gospodai-stev in lesnoindustrijskih podjetij (skupaj in posamič) s politiCno-teritorialnimi enotami, Odnasi in interesi gozdnih gospodarstev m lesnoindustrijskih podjetij se morejo in morajo urediti v okvirih stalne organizirane kooperacije, zlasti na planu medsebojnega kreditiranja in drugih oblik finančne pomoči (graditev komunikacij in razvoj surovinske baze, gradnja industrijskih kapacitet za predelavo tanjšega lesa in dr.). Problemi odnosov gozdnih gospodarstev in lesnoindustrijskih kombinatov na eni strani ter poli tično-administrativnih enot na drugi strani se najpogost-neje načenjajo giede teritorialnih vprašanj (neskladnost območij). Potrebno jih bo odstranjevati ne le 2 dogovarjanjem med gospodarskimi organizacijami in okraji oziroma komunami, ampak tudi med samimi okraji in komunami med seboj, c) Problemi ekonomike gozdnih gospodarstev. Vprašanje cen gozdnih proizvodov se postavlja praktično, zlasti pa kot problem odnosov med gozdarstvom in lesno industnjo, To je tudi problem odnosov med gozdnogospodarskimi organizacijami in skupnostjo, ki nastaja kot vprašanje sredstev za razširjeno reprodukcijo v gospodarjenju z gozdovi. Za naloge^ ki jih določata petletni plan in program dolgoročnega razvitka, so potrebna velika sredstva. Zato, in ker se mora gozdarstva razvijati s po- močjo lastnih moči, je potrebno reševati probleme cen gozdnih proizvodov v smeri: — Čimbolj prostega oblikovanja cen in — ekonomskega odmerjanja instrummtov v gospodarskem sistemu, ki vplivajo na nivo cen gozdnih proizvodov (davek na promet, renta itd,), Prehod gozdnih gospodarstev na poslovanje po gospodarskem računu in dosledno upoštevanje gospodarskega sistema pri gozdnogospodarskih organizacijah bosta ob pravilni politiki cen gozdnih proizvodov omogoCila ustvarjanj? novih lastnih sredstev. Toda le-ta ne bodo zadoščala .za gospodarski razvoj. Za pridobitev nnanjkajočih sredstev je potrebno zagotoviti gozdnim gospodarstvom ne le izgradnjo komunikacij in plantaž, ampak tudi posebni kreditni režim, ki ga narekuje anačaj proizvodnje (dolg proizvodni ciklus, nizka renta), potreben za druge investicijske podvzeme. d) Problemi delovne sile. Malo stalnih gozdnih delavcev in njihov slab-sestav glede na kvalifikacijo, močna fluktuacija, šibek dotok mladih delavcev in pomanjkanje specializiranih strokovno tehničnih kadrov ter njihov slab sestav so glavni problemi na področju gozdarskih kadrov. Od ok. 67.000 delavcev, zaposlenih pri gozdarskih delih, je najveC 10.OOP stalnih, od tega v Sloveniji ok. 7000. Pogoji so namreč v gozdarstvu objektivno zelo težki (delo na prostem, velika premakljivost, težak teren, delo z velikimi proizvodi, huda nevarnost pred požkodbami, slabi pogoji za prehrano in kulturno življenje). Skrbi za strokovno izobrazbo in za boljše stanovanjske razmere gozdnih delavcev se ne posveča niti približno zadostna pozornost. Poglavitni vzroki za takšno stanje so: — do osvoboditve je bila uporaba gozdnega bogastva v rokah zasebnega, zlasti tujega kapitala, ki' ni bil čisto nič zainteresiran za reševanje kadrovskega vprašanja; — dokler nismo pred kratkim dosegli prelomnih uspehov v gospodarstvu in kmetijstvu, je bilo na vasi vedno zadosti delovne .-sile, ki je v gozdarstvu iskala dopolnilni zaslužek, — po vojni je bilo določeno premalo sredstev za ustvarjanje boljših delovnih pogojev gozdnih delavcev, organizacijske spremembe pa so slabile pobudo za ustvarjanje kadra stalnih gozdnih delavcev in. za njihovo strokovno usposabljanje. Posledice takšnega stanja so se pokazale zlasti v težavah pri razvijanju delavskega samoupravljanja v gospodarjenju z gozdovi (pomanjkanje stalnih delavcev) in v šibki produktivnosti vseh vrst gozdnih del. Najvažnejši ukrepi za reševanje problema kadrov bi bili v sistemu nagrajevanja po učinku, v ustvarjanju boljših delovnih in življenjskih pogoje^." z:a gozdne delavce, v njihovem strokovnem usposabljanju in v uvajanju takšnega sistema strokovnega Šolanja, ki ustreza potrebam gospodarjenja z gozdovi. Uveljavljanje zakona Glede na sedanjo zelo ozko materialno osnovo gospodarjenja z gozdovi, bo pri uveljavljanju zakona prav gotovo veliko težav. Toda splošni gospodarski ukrepi, ki so v zadnjem času napravljeni za nadaljnji razvoj našega gospodarskega sistema, zlasti sistema delitve dohodka, bodo ugodno vplivali na uresničenje načel, ki jih določa ta zakon. Upravičeno lahko pričakujemo, da se bo začelo razvijati popolnoma novo gozdarstvo, kakovostno drugačno od dosedanjega, da bo osebni interes gozdnih proizvajalcev in njihovih delovnih Kolektivov skladno povezan z interesi družbene skupnosti. To bo pospešilo ukrepe in metode intenzivnega gospodarjenja in proizvodnje lesne gmote na 5i>dobni osnovi. S tem, da bo sprejet predloženi zakon o gozdovih, pa seveda ne bo končan o delo za reorganizacijo gozdarstva, njegovo uvajanje v gospodarski sistem in njegovo vključevanje v komunalni sistem. Nasprotno, lo je le začetek novega načina-, lotiti se reševanja vseh problemov v gospodarjenju z gozdovi iri njegovega izboljšanja. Nova delovna metoda bo potrebna ne le gozdnim organizacijam, ampak tudi državni upravi, zbornicam in vsem drugim ustanovam, ki ao odgovorne za določene probleme gozdarstva, da bi se do slcrajnih konsekvenc Mressičile vse intencije tega zakona. Glede tega čaka tudi zvezne oi'gaiie uprave, pristojne za gozdarske posle, zlasti pa ljudske republike, zelo obsežno in odgovorno delo. Zvezni izvršni üvet mora izdati več podrobnih predpisov in pravilnikov, ljudske republike pa čimprej svoje zakone o gozdovih, Načela zakona, dopolnilni predpisi in vsi drugi ekonomski ukrepi za njegovo izvajanje odpirajo jasno in široko perspektivo za razvoj gozdarstva naše države v skladu s celotnim našim gospodarskim in družbenim razvojem in omogočajo hitrejši tempo razvitka gozdarstva, kakršen je potreben, da bi Eospodarjenje z gozdovi Čimprej prišlo vštric z drugimi gospodarskimi področji. POMEN, MIK ROREUEFA PRI GOJENJU GOZDOV {Iz FAGV v Ljubljani in Koroškega gozdarskega podjetja v Slovenjem Gradcu) Dr, ing, Duäan M 1 i n š e k (Slovenj Gradec) Študija je biJa zasnovana leta 1958 ob urejanju gozdov v okolici Raven na Koroškem. Terensko in kabinetno delo smo opravili v okviru urejanja gozdov. Iz tehničnih razlogov se je končna obdelava gradiva nekoliko zavlelda Pri fitosocioloskem delu mi je izdatno pomagal dr, M. Wraber, ing. M. Brinar pa je prispeval k članku po terminološki plati. Obema kot tudi požrtvovalnim sodelavcem pri Sekciji za urejanje gozdov v Slovenjem Gradcu se za pomoč najlepše zahvaljujem, Uvod Gojenje, t. j. usmerjanje proizvodnje v gozdu, moro biti uspešno, če sloni na širokih temeljnih spoznanjih o medsebojnem delovanju faktornih skupin: klime, tal in vegetacije. Klima odločilno vpliva na razvoj tal in vegetacije, vegetacija m tla pa močno vzajemno delujeta na klimo ali bolje: na mikroklimo Te temeljne činitelje v medsebojnem aktivnem odnosu imenuje H, PaUmann biofioro (1, 6) Rast in prirodno oblikovanje gozda sta produkt biohore. V kompleksu naravnih sil nastajajoča rastlinska združba in njena gospodarska vrednost — prirastek — sta torej proizvod številnih mnogostransko med seboj povezanih in delujočih abiotičnih in biotičnih sil, Cim pestrejše je okolje, tem raznovrstnejše, živahnejše ter zamotanejše je njegovo delovanje. Zato je dobro poznavanje zakonitosti, po katerih delujejo proizvodne sile v okolju, temelj gojenja gozdov. S proučevanjem vzajemnega delovanja rastiščnih sil na podlagi vegetacije in njenih življenjskih pojavov razvozlavamo zamotan energetski sistem v biološki proizvodnji ter tako spoznavamo, kako ie mogoče rast gozda smolmo pospeševali. Med mnogimi sUnicami. ki oblikujejo vegetacijo in njeno rast, je posebno važen i-elief. V pričujoči Študiji bomo posvetili svojo pozornost vprašanju; kolikäen je vpliv mikroreliefa na rast gozdnega drevja in kako naj ga pri gojenju upoštevamo? Raziskovnlni objekti in način zbiranja tei urejanja podatkov Za uspešno obravnavanje zastavljene.ga vprašanja so potrebni glede na rastišče in poraslost heterogeni raziskovalni objekti, Najprimernejši bi bili prirodni sestoji, ki nanje človek ni vplival Toda morali smo se zadovoljiti s kmeS-kimi gozdovi, ki so sicer pod močnim gospodarskim vplivom, imajo pa to prednost, da niso povsem izunietničeni kot so gozdovi socialističnega sektorja na Koroäkem, kjer smo reševali zastavljeno nalogo. Izbrali smo odmaknjene obronke severnega pobočja Uršlje gore (n v. 1697 m), in to severozahodni podaljšek, imenovan Hom (n v. 1098 m). Območje Homa se členi v drobno slemenje, uravnano proti severu. Pri raziskovanju smo uporabljali 10 m široke raziskovalne proge, ki smo jih določili premo po reliefu skozi gozdove z namenom, da bi po možnosti zajeli čim več rastiščnih lipov in njihovih odtenkov. Raziskovalno območje je rahlo valovit svet, v spodnjih legah brez izrazitih strmin, proti Homu pa prehaja v strmine. Pod okriljem prevladajočih severnih pobočij so različno usmerjene osojne lege, prisojne pa so le pičle. Mikrorelief je pester in izrazit, značilen, za apnenčasto-dolomitna območja. Prevladuje klima, značilna za vzhodnoalpski svet Slovenije. Srednja povprečna letna temperatura je 23 Leäe 8,0® C. Padavine znašajo povprečno letno v Ravnali 1168 mm, od tega v vegetacijski dobi od aprila do septembra (S mesecev) 711 mm. Prevladujeta dolomit in apnenec. Mestoma so močneje zastopane ivniške plasti Tla so 7elo različno globoka; dolomitna sc plitva (rendzina); na winoznih legah prekriva apnenec debela plast rjavih gozdnih tal, ki so tudi na strmih pobočjih fizioloSkc globoka, V nižjih legah na položneišem terenu m na policah so nakopičena srednje globoka, manj humozna ilovnalo-peSčena tla, mestoma globoka, toda zaradi zbitosti in nepropustnosti za vodo so fiziološko plitva, M. Wraber (8) loči na obravnavanem območju sledeče osnovne rastlinske združbe: Abieti-Fagetum, Bazzanieto-Abietetitm, Pineto-Ericetum, Ostryeto-^ Fagetum, Pineto~Vaccinietum, Acereto-Ulmetum, Querceto-Carpinetum, Luzu-leto-Fageiutn, nekatere s precejšnjim številom različnih subasociaeij. Prevladujejo smrekovi gozdovi, v katenh kmetje prebiralno gospodarijo. Izi-azito prebiralne ali enodobae oblike ni. Sestoji se podobno kot rastišča prepletajo s prehodi od enodobnih do prebiralnih oblik brez vsakršne uniformnosti V spodnjih legah so rastnejši, v zgornjih, pod vrhom Loma na dolomitu, kjer prevladujeta bor in macesen, pa so slabo rastni. Posebne nege jim niso nikdar posvečali. Zaradi močnih sečenj, načina sečnje in majhnih zalog so se ohranile in ponovno vi'inile drevesne vrste, ki po prirodi, sodijo na ta rastišča. Takšno drevje najdemo povsod in nam omogoča rekonstrukcijo prave vegetacijske podobe v sicer smrekovih go-zih (iglavci listavci 9%). Povprečna zaloga v obravnavanih gozdovih znaša po gospodarskih načrtih 200-345 m^/ha. Na pobočju Loma smo določili dve 10 m žiroki progi, ki se sekata pod kotom 80" oziroma 100"; z njima smo poizkusih v paralelograrau zajeti vso rastiščno pestrost za del obravnavanega območja. Prva proga (I) poteka približno v smeri V—Z pod vznožjem Homa tako, da smo z njo zajeli čimveč kontrastov v nagibih. Podobno kot proga 1 je bila zakoličena tudi druga proga (II) po stnncu pobočja Homa z namenom, da čimbolj zajamemo pestro podobo rastišča tudi vadolž strmine in da tako z obema progama povzamemo rastišcne značilnosti obravnavane površine. Potem ko smo uporabili ročno busolo, smo progi premerili s tcodolitom in zakoličili ter omamili vse reliefne nadrobnosti V Žirini 10 m je bilo zaznamovano-vse drevje nad 10 cm prsne mere. Iz bioloških vidikov smo ocenili vsako drevo po njegovi uifalnosti iz gospodarskih vidikov pa po gojitveni vlogi in kakovosti debla (3). Izmerjeni so biii: prsni premeri v cm, drevesne vižine na 1 dm natančno in z vrtanjem desetletni ploŠčinski prirastek. Za vsako drevo smo ugotovili njegov položaj na progi glede na rastišče; pri tem smo ločili: relief in rastlinsko združbo. Rastlinske združbe za obe progi je ugotovil M. Wraber pri obhodu obravnavanega območja in jih pregledno opisal v posebnem elaboratu (8). Drevje smo razvrstili v skupine, ločeno po odsekih proge: 1. glede na reliefne spremembe in 2, glede na fitosocioloske spremembe. Pred pričetkom zbiranja podatkov smo izdelali pregledni načrt prog v merilu: 1:1000 (vertikale: ] :200). Objavljam naris proge v opremljeni izdelavi in pomanjäanem merilu. Na terenu zbrane po-datjco smo statistična obdelali in izračunali povprečja, odklone povprečij ter signifikance, ločeno po 5-cen tirne trških debelinskih stopnjah, po prog ovnih odsekih ter po skupinah glede na ekspozicije in fitosocioloske združbe. Zaradi obsežnega računskega dela in prepričljivih rezultatov za progo I smo nadrobne analize za progo il izpustili, Podatki terenskih meritev Proga I Proga 11 Dolžina 1.593,0 m 631 m Povrätna 15.939 m^ 6310 m" Poraščeno s starim gozdom 12.347 m^ 6310 m" Deljiic obnovljeni gozd 373 m= — Praznine 176 m® — Travniki 2.268 — Potoki 90 m^! - Ceste IB5 m^' - Višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko na progi I znaša 150 m in 197 m na progi IT. Pomanjkljivost ozke proge je v tem, ker zajema na kratkih odsekih razmeroma malo drevja, nasprotno pa je ozka proga pogoj za homogenost reliefne oblike, ki je s Široko progo ne bi mogli doseči zaradi velike reliefne razgibanosti. Ozke proge so primernejše fe zlasti zato, ker sta njih meritev in zbiranje podatkov preprostejša in hitrejša. Vpliv mikroreliefa na rast gozdnega drevja Pri usmerjanju gozdne proizvodnje njeni glavni osnovi: rastišče in sestoj pogosto le površno obravnavamo. Rastišča razvrščamo in '-uniformiramo'- z namenom, da bi si ustvarili boljšo preglednost in olajšali gospodarjenje. Takšno nasilno izravnavanje ni uspešno, ker zaradi niega prirodne proizvodne sile nepopolno izkoriščamo in povzročamo v gozdni proizvodnji trajne izpadke. Vzrok za takšno ravnanje je v nezadostnem poznavanju rastišča ter razvojnih zakonitosti gozdnega drevja v različnem okolju in v različnih starostnih stopnjah. Ce pii organski gozdni proizvodnji ne upoštevamo kompleksne pogojenosti in izredne pestrosti tega proizvodnega procesa, nas takšno ravnanje zavaja, da gozdno prcftzvodnjo vtikamo v prisilni jopič togega administrativnega planiranja in urejanja (4, 5). Že površen pogled v laboratorij narave nas o tem prepriča. 276 J Pregled glavnih leg na piogi I Število reliefnih odsekov Površina v Lega lia 1 % Sever 10 0,1681 13,62 Severovzhod t4 0,3153 25,52 1 Vzhod 13 0,2296 18,61 Jug 1 0,0)72 1,39 1 Zahod 20 0,2875 £3,23 Severo^rahod 2 0,0337 2,73 Kavno 3 0,05B5 4,74 Grebeni 5 0,0555 4,49 2leb 2 0,0407 3,30 KotÄTijast teren 1 0,0287 2,32 Skupno 71 1,2347 100 Razpredelnica I Glavne rastlinske združbe nai progi I Število Površina Rastlinske združbe reliefnih odsekov ha ■■ V. Pineto-Vaccinletum (na bazični podlagi) 5 0,1113 9,15 Pineto-Ericetum (blaga oblika)" 28 0,4122 33,38 Pineto-Erjcetum (ekstr&mna oblika)^* 4 0,0444 3,59 Ac ere to-Ulm e t u m R 0,20ß7 16,90 Abieti-Fagetum typicum 7 0,1124 9,10 Abieti-Fagetum pinetosum 4 0,0974 7,88 Ostryeto-Fagetum (jug) 3 0,0436 3,53 Ostryeto-Fagetum (sever) 5 0,0647 5,24 Ostryeto-Fagetum (na prehodu v Pineto-Ericetum) 3 0,0757 6,13 Osiryeto-Faeetum Abietetosum 1 0,0222 1,79 Pineto-Vaccinietum (na kisli podlagi) 3 0,0421 3,31 Skupno 71 1,2347 100 Razpredelnica a , Analizirali smo obe progi glede reliefnosti in razprostranjenosti rastlinskih združb (razpredelnici st. 1 in 2). Na progi 1 smo ugotovili celo 71 odsekov, kjer se relief spreminja, na več kot polovico krajši pi'ogi II pa 31 reliefnih sprememb. Pri Lej analizi se je izkazalo, da ima vsak odsek svojo reliefno in rastiščno po- " Pretrgane preproge pomIa(3anske re.se (Erica carn«a) na bolj svežih, skeLeto-idnih mestih. ** Nepretrgane preproge pomladanske rese (Erica carnea) na suhih, kamnitnih, «■Eiksponiranih mestih. sebnost. Odseke smo razvrsti)! v skupine po določenih podobnostih glede ekü-pozicije in pri tem dognali, da gre za 10 glavnih leg (ra^redelnica št. 1), Te lege se na progi 1 spreminjajo 29-krat, na progi II pa celo 3O-k rat. Pri tecn znaša povprečna dolžina posameznega reliefnega odseka na progi I 17,5 m na rta pragi II pa 21 m. V povprečju se spreminjajo glavne lege na progi I vsakih 43 m, na progi 11 pa na vsakih 39 m. Razčlenitev prog glede vegetacijskih tipov nam ustvari naslednjo podobo Našteli smo 9 rastlinskih združb. V tem Številu niso upoštevani prehodi med /driižbami, ki fitosodološko pestrost še povečujejo. Pregled združb je raz video iz razpredelnice št. 2. Združbe se na progi 1 spremenijo 25-krat in na progi fl !9-krat. Sprememba združb ni tako pogostna kot sprememba ek.spozicij. Vegetacija je namreč izraz kompleksnosti ekoloških činiteljev, kjer manj izrazite razlike v ekspoziciji ne prihajajo vedno dovolj očitno do izraza, zato je razumljivo, da zajema ena združba ponekod več reliefnih odsekov. (Glej razpredelnico §t. 2!) Zanimiva je udeleženost združb. Pojavljajo se nakazovalci najplodnejših in najsiromaŠnejgih rastišč. Številnost, prehodi in menjava združb ponazorujejo mozaičnost rastišča, ki ga gojitveno ni mogoče uniformirati. Raznoterost rastišča je razvidna iz preprostega računa, kjer predpostavljamo, da ležita progi druga na dmgo pribhžno pravokotno in da reprezentirat^ površino ok. 70 ha. Ugotovili smo, da se lega na progah .spremeni povprečno na na vsakih 17,5 do 21 m. Zato se na zajeti povr.lini teoretično vsaka površinska enota v velikosti 3,5 do 4 arov ponaša z drugačno mifcroreliefno značilnostjo. Podobno se menjajo tudi združbe teoretično ok. 6-krat na 1 ha, t. j. na vsakih 16,5 arov vlada drugačno flonstično obeležje. Teoretično ugotovljena površina je praktično lahko večja. Upoštevati je potrebno, da so na razgibanih pobočjih rastišča enotnejša vzdolž pobočja, s premo progo, ici poteka po strmcu pobočja pa raznovrstnosti često ni mogoče zadovoljivo zajeti. Razlike so navzgor in navzdol zelo velike. Rastišče že po nekaj arih, 1 ha in več vidno spreminja svoje značilnosti Kot posebnost je poudariti, da površina naših najboljših rastišč, kjer rastt: javorovo-jesenova združba, ni majhna, saj znaša kar 17 (razpredelnica 2), Na videz neznatne oaze postanejo pomembne, če rastišča natančno proučimo. Upo-.števaii moramo, da so takšna rastišča kot naj rodovi tnejša izkrčili za kmetijske kulture, predvsem večje komplekse, kjer so dandanes kmetije. Zato najdemo največ takšnih rastišč na vznožju hribovskih kmetij, manjše pa so v celoti ohranjene v preostalih gozdnih kompleksih Mikroreliefna razčlenjenost ustvarja ob določeni klimi in makroreliefneni okolju pogoje za nastajanje lokalne mikroklime ter vodi do različnih načinov razvoja gozdnih tal in vegetacije. Rezultati medsebojnega delovanja, vplivanjji in nadomeščanja prirodnih proizvodnih sil se izi-ažajo v gozdu in v njegovi združbi. Razvoj gozda spreminja od ene do druge mikroreliefne rastiščne posebnosti svojo razvojno dinamiko, ki se — podobno kot dinamičnost okolja — neprestano menja ter se kaže v vedno novih razvojnih oblikah (Fabijanowski, 2). D reue sne vrste Izmerjenih 1052 dreves pripada 14 drevesnim vrstam, ki že delno nakazujejo opisane rastlinske združbe in njihova rastišča, v kolikor gre za osnovne drevesne vrste, graditeljice lastnih združb. Zastopani so praktično vsi drevesni predstavniki naštetih združb, seveda skromno, pač zaradi močnega prevladovanja smreke. Smreka je pod gospodarskim vplivom v celoti osvojUa določena rastišča, predvsem rastišča jelke in bukve, pa tudi plodnejša rastišča bora na globokih tJeh. Na drugih castiščih so se posamez ohranili drevesni indikatorji združb, predvsem na izredno dobrih rastiščih javora in jesena, ki kažejo večjo odpornost proti absolutnemu prevladovanju rastišču neustrezne smreke. Posebno odpornost je opaziti tudi na slabih rastiščih rdečega bora z vresjem (Erica camea), kjer se smreka le s težavo uveljavlja. Številnost drevesnih vrst, čeravno v zgradbi sestoja v podrejenem položaju, dokaziije poleg bogatega nereglstri-1'anega tanjšega materiala, da so rastisča prirodrih združb res pestro zastopana. Študiji je dodan naris proge I z vsemi bistvenimi reliefnimi spremembami, ki Eo nadrobno razložene v pisanem delu profila. V odvisnosti od reliefa so nad risanim delom profila prikazani povprečni 10~letni ploščinskt prirastki -i-a povprečno drevo na stojišču dotične skupine. Delež drevesnih vrst Drevesna vrsta Število % Drevesna vrsta Število Vi, Smreka S31 79,00 Zelena jelša 1 Jelka 15 1,42 Bukev 94 8.94 Bor 46 4,37 Brest 1 Macesen 21 2,00 Oreh 1 Iglavci 913 86,79 Brftz^T 1 0.66 Javor 34 j Mokovec 3 Jesen 2 1 3.GÜ Mali jesen 1 i Dob 1 1 Listavci 139 13,21 1 Skupaj 1052 100 j Razpredelnica 3 Vitalnost Pri ocenjevanju vitalnosti smo drevje razporedili na tri stopnje glede na zunanje znake, ki nakazujejo življenjsko moc osebkov, kot so: vzrast, oblika krošnjej dolžina letnih poganjkov, gostota krožnje, razpored in barva iglic, skorja, bolezenski pojavi itd. S šiframi obeleženo krepko, normalno in slabotno drevje je bilo mogoče računsko analizirati. Iz grafične analize smo ugotovili, da se na eni strani vitalnost stopnjuje s premerom drevja.*' Pri debelejšem drevju se pogosteje pojavljata normalna in krepka vitalnost. To je pojav, ki je značilen ne le za enodobne sestoje, temveč v enaki meri tudi za prebiralne smrekove sestoje. Spričo tamkajšnjih klimatskih razmer, zaradi prebiranja, nekoliko veČje zaloge in preskromnega dotoka svetlobe mlade smreke močno pešajo. Pri dovolj odprtem skupinskem prebiralnem gospodarjenju tega pojava ni opaziti. Ob primerjavi stopnje vitalnosti z reliefnimi nihanji opazimo, da vitalnost tanjšega drevja občutljivo reagira na reliefne spremembe. Podoben pojav je opaziti tudj pri debelejäem drevju. Za najdebelejše dimenzije pa je ta značilnost zabrisana; verjetno zato, ker navadno ravnamo tako, da med maloštevilnimi debelimi drevesi odkazujemo vse slabotnejše osebke, na ekstremnejših rastiščih pa ni debelejših dimenzij, ki bi rabile za primerjavo. Pri določanju povprečnih stopenj vitalnosti za 9 značilnih leg je bilo ugotovljeno, da so povprečja manj značilna; zabrišejo se nadrobne reliefne karaktc- * Diagram Iz tehničnih razlogov ni izdelan. Približna razvrstitev rastlinskih združb 1« Ji g +1 Ä H J' s' iS s II H 1 id O C " i ll D U «J ii a a a ■Vi Ii D C ^ B &I4 O -K- i! ^oiTreCne a7£ 616 B7S B76 876 076 S76BT&a76 87» 876 Jebsl.ntoiinJj C - po Telllmatl jorTriiBajn lo letatju pldätiniiKigii prtiaotta UB finD dr^va - M pripatiniaiUil pfivprtiCjuai vlEčiAotDl ESSaSa »I oi Bin lit prlraBtsic I po\T>i-s*iiB »1)1 nt I jtrlffiit^eCM stoiuijiui] TltalBoatl irevjt: ic m m Grafikon 1 Oeäfl sftM/ö 8 35 - cm 7 jf - Ji 6 26-30- z 1 Q. 5 C "•G "t* - ^s a. 4 5 1 - 20 Jj__L 1 1 1 1 1 III III 1 1 1 1 1 II i 11 J_L ili llJJLl Li E? s S fe = g gš S" ^ i ] 49 1 H» |Sf SJ JJ « sfi|s7i S9 59] GO I SI ]S1 1 ' W lS^66 11 > / . _ 1 A L r 1 O.F sjrer O.F. abiet AJ^fy». PfMi //lOIrnit AL 1 P E t. A.U. nwtnt n/jVwnin Tram'tr t/tJopoa) 37,9> im 30.00 SS.9^1 JB,?2 I 1 'i&.ai »^wjw! > ? 1 ti s s K ü ^ ■ d f; S s JJ_.J Ii |S7| sa 69 ■ 1 «J \yi t / A i/, ttflno prHtodi Its. a H! 5 2 i U RASTtiČE (proga/) W POVPREČNI PloiČlNiKI PRIRASTEK ENEGA DREVESA v cm ^ ÖO£Z)W£: : višine: lE G erJD A: I = 100 c/n a ä tojaiOittisnttirasa^iK m s « IS ia io Jto in 7,2,3 St^UPIrJSX^IfAIVSiSTJTEif DfffVJA I OJfHOAf/J/l «f/yff EKiPOilciJA I s sz z J v sv »J. — , —. />Av/vO, KOTA^jjA,sro flAS.TLINSK£ ZOat/ZRjr fi« p(W£7-0 VAQCIfJleTuM P/A/ero fjfrcw/trijM - SMO^I OBUKA P.E. P/f'JBTO EffiCEruM p.£-b. pwero eftfcera»- biaga obl/ka P.E.e. PMero e/ticETt/M - EHsr/^efifni) A.F.fy^. AaiETi fAqetUM - TYPfcuM ' A.fp/o, AB/BTI I^Acetum-PiNErOsuM O. F. OSTK-IETO FAQETUM O^bi^. OStRtETO FAGETUM - AdlETETO^UM A.L!. ACERETQ ULMETUm rislike, kl so prt individualni primerjavi stopnje vitalnosti z relieiom očitne Vendar pa smo opazili, da je vitalnost drevja v jarkih izredno krepka na eksponiranih legah pa šibka, Zanimivejša so povprečja vitalnosii po rastlinskih združbah {grafikon 1). Kljub temu, da so individualne značilnosti manj- očitne, se jasneje kaže povprečna vitalnost po združbah in bolj k a rak ten žira združbe kot pri podobni primerjavi z reliefom. Mnogo vitalnega drevja je v okviru rastlinskih združb Abieti-Fagetum typicum, Abieti-Fagetum pinetosum in nekaj tudi na rastlSčih Pineto-Vaccinietum {kisla podlaga), ki so v obravnavanem območju obilneje zastopana. Ta pojav si razlagamo z dejstvom, da ima smreka na teh rastiščih delno domovinsko pravico in je zato vitalnejša. Bor je na rastišču Pineto-^Vaccinietwm močneje zastopan, zato je tudi njegova vitalnostna komponenta očitnejša. Nasprotno pa je vdiko slabotne smreke na rasüäöih. Pineto-Vacdnietum (bazična podlaga), Acereto-Ultnetum in na raznih rastiščih Ostryeto-Fagetum, kjer je mnogo hirajoče smreke. Ker pa smreka praktično na vsej progi prevladuje, sklepamo, da je vitalnost določene drevesne vrste (v našem primeru smreke) močno odvisna od okolja in še posebej od ustreznosti rastišča tok ploačinslicga prirastka 51 m 2S m SkicÄ 1: Shematski prikaz odvisnosti ploščinskega prirastka od .reUela (detail iz priloženega narisa,, skupine ät. 1-23) PloSčinski prirastek S skrbnim proučevanjem oblikovitosü reliefa ter s primerjavo mikrolokal-nih prirastkov lahko izluščimo zanimive značilnosti glede odvisnosti debelinskega prirastka od reliefa. (Glej priloženi diagram!) Pozornost vzbuja občutljivo reagiranje ploŠčinskega prirastka (v bodoče »vprirastka«) že na manjše reliefne spremembe. Grafična predočitev velikosti prirastkov v priloženem reliefnem narisu Živo in prepričljivo ponazoruje milcroreliefno podobo rastišča. Ob pri- mer ja vi prirastkov po debelinskih stopnjah z relief on^ opazimo pri drevju 4. debelinske stopnje izrazito valovil odsev reliefa, Ta izrazitost je delno zabrisana na mestih, kjer je tanj se drevje po debelejšem močneje zastrto. Sosednje krošnje onemogočajo zadosten dotok svetlobe, V tem primeru je sosedstvo odločilnejše od reliefa. To je značilno n. pr. za skupine št. 1 do 5, kjer v bolj enodobnem delu sestoja tanjše drevje kljub ugodni legi in dobrim rastiščnim pogojem slabo prirašča. Nasprotno pa ]e pri skupinah št 15 do 20 kljub zadostni svetlobi prirastek drobnega drevja skromen (izključen je indirektni ugodni vpliv sosednjega pobočja). Občutno nihanje je opaziti pri skupinah št. 41 do 57 na nekoliko izrazitejšem grebenu. Pri skupinah št. 64 do 71 pa kaže, da je vpliv sestojne zgradbe močnejši kot direktni vpliv reliefa. Analogno drevju četrte debelinske stopnje se obnašajo prirastki v peti stopnji. Prirastek občutljivo reagira na reliefne spremembe. Posamez se pojavljajo nepojasnjena odstopanja, kot na pr. pri skupini St. 48. Prirastki šeste debelinske stopnje so manj izi-aziti, vendar je odvisnost od reliefa dovolj jasna. Podobno velja za preostale debelejše stopnje, vendar pri vladajočem drevju dotok popolne svetlobe za spoznan]e slabi izrazitosti, značilne za tanjše stopnje. Posebnost so veliki prirastki na robu sestojev (skupine št.: 41, 58, 64, 71). ße posebej je ta pojav viden pri skupinah št. 64 do 66 na zahodnem pobočju z višinsko razliko nekaj metrov. Prirastek se z vzpetino po nekaj metrih razdalje močno stopničasto zmanjšuje. To zmanjšanje je še izrazitejše zaradi robnega drevja, ki raste ob travniškem robu na meji nekdanjega javorovega rasti.Šča. Pri kompleksnem opazovanju prirastka - ne glede na debelinske stopirije -se podoba odvisnosti prirastka od reliefa Že dopolnjuje. Opažamo n. pr., da se prirastek na pobočju navzdol stopnjuje. Razen tega pa smo ugotovili, da je krivulja prirastka pri različnih konkavnih terenskih oblikah (vdrtine, jarki, grape in podobno) konveksna,' nasprotno pa pri konveksnih terenskih oblikah {kope, grebeni in podobno) konkavna, Prirastek je izrazita zrcalna podoba reliefa. Skica št, L poudarjeno prikazuje to zrcalno podobo (detail priloženega narisa za skupine št, 1 do 23) V veČini pnmerov je takšen odnos jasno razviden iz priloženega narisa. Na odseku skupin št. 1 do 20 se dobro vidi bočni vpliv bolj ali manj osojne nasprotne lege na razmeroma prisojnejšo lego. Pri skupinah št. 8 do 12 smo na suhem pobočju nam jarkom pričakovali majhne pnrastke, vendar pa so le~ti razmeroma veliki in pojemajo šele pri više ležečih skupinah, ki rastejo že izven bočnega vpliva sosednjega pobočja. Iz ugotovljenega sklepamo, da tako neposredni kot tudi posredni reliefni vpliv odločilno uravnavata rast sestoja: neposredni s tvorbo talnih pogojev za rast (kopičenje mineralnih snovi, vlaga itd.), posredni pa z ustvarjanjem lokalne klime, kajti ravno v našem primeru splošna severna lega predeta klimatično močno vpliva. Oba vpliva se često nadomeščata in dopolnjujeta. Neskladnosti, ki se pojavljajo v korelaciji prirastka in reliefa, so razumljive, saj so v igri pri rode vme.sani mnogi faktorji, ki povzročajo odklone in ne dopuščajo tesne funkcionalne odvisnosU, Sem prištevamo predvsem vpliv klime, talnih razmer, geološke podlage m človekove dejavnosti. Cim plodneje je namreč rastišče, tem bolj vsestransko se rastiščni faktorji med seboj nadomeščajo. Ves kompleks proizvodnih silnic, ki oblikujejo rast vegetacije, pa najlepše odseva na rastlinski združbi. Vsiljuje pa se vprašanje, ali je mogoče na podlagi rastlinske združbe pojasnjevati nihanje prirastka vzdolž določenega reliefnega profila oziroma nihanje prirastka razlagati kot odvisno spremenljiko rastlinske združbe. Priloženi grafični prikaz poizkuša delno odgovoriti na postavljeno vprašanje. Na njem so pod J, ekspozioijaml vpisane pripadajoče rastlinske zdvužbe. Primerjava nam pokaže znatno skladnost med prirastkom in združbami, kajti združbe se zelo prilagajajo terenu, iz česar sledi stohastična medsebojna odvisnost rastlinske združbe in prirastka. Navadno sega ena združba v raznih odtenkih preko več reliefnih odsekov (manj izrazite reliefne oblike), zalo so v mejah iste združbe v prirastkih lahko precejšnje razlike. Se bolj pregledno podobo pa si ustvarimo z istočasnim opazovanjem vseh debehnskih stopenj v mejah iste združbe. Zaradi vpliva se-stojne zgradbe so zabrisane izi"azitosti na mestih s tanjšim zastrtim drevjem Na splošno lahko trdimo, da obstoja odvisnost med rastlinsko združbo in prirastkom Vsekakor pa nam združba dopolnjuje reliefno podobo in večki-at omogoča razlago nerazumljivosti v odnosu med reliefom in prirastkom, Pogostne nejasnosti v razmerju med rastlinsko združbo in prirastkom ]e pripisovati Širokim prehodom med združbami, pogostni neizraziti razvitosti nekaterih združb na pretesnem prostoru, široki variacijski amplitudi priraščanja in antropoge-nemu vplivu. Pri tem ne smemo pozabljati, da rasthnska zdinjžba indicira plodnost, t. j. proizvodno sposobnost rastišča, če je njena sestava predvsem v drevesnem sloju, prirodna. Opraviti pa iniamo z rastnostjo takšnih sestojev, ki so po svoji sestavi bolj ali manj tuji proučevanemu rastišču. Povprečne višine in prirastek na različnih legah EkspozicLja Povprečna višina po deb, stopnjah v Povprečni lO-letni plošč. prir. v cm'-' po deb, stopnjah Deb. stopnja e 1 7 1 « i'- 1 7 1 H Sever 21,20 22,90 25,50 100,90 141,10 207,20 Severovzhod 21,5B 22,B4 24,63 147.03 210,09 267,83 Vzhod 23,00 26,71 29.64 100,64 180,71 Jug - - - - - Zahod 23,86 23,04 25,00 115,05 122,47 20B,e0 Severozahod 17,87 — — 37,75* - - Ravno 19,50 33,33 26,00 105,00' 245,00- ne.Ofl-^ Grebeni 19,43 19,00 — "177,17 ISfi.OO — 2 leb 20,05'^ 23,63 1 37.00^' 221,50 183,00^ Kotanjaai («ren - ■ 17,00' - - 69,00^ - ♦ Ni ■■slgnifikantno. Rä/prcdelnioa i V začetku smo ugotovili, da se lege in združbe rastišča večkrat ponavljajo. Zato smo proučili povprečja prirastkov istih leg jn združb ter ugotovili, da najbolj priraščajo v osojnih legah, kar je bilo tudi pričakovati Na prvem mestu so lege SV, nato sledijo vzhodne in severne lege Povprečja so zelo signifikantna. Druge lege so slabše zastopane, zato ni mogoče podati njihove zanesljive karakteristike, saj so tudi povprečja le delno signifikantna. Razpredelnica št. 4 prikazuje rastno pestrost različnih leg. Posebno velike razlike ae lahko pojavljajo med grebeni ter žlebovi, v odvisnosti od njihove izrazitosti. Na ravnih tleh je znaten prirastek pri tanjših dimenzijah. Zaradi rteustrezne poraslosti {smreka na vlažnih tleh) peša prirastek debelejšega drevja. Na splošno lahko trdimo, da izračimana povprečja karakterizirajo posamezne lege. Z veliki povprečji pa zbledijo značilnosti, ki jih ostreje prikazuje relief na posameznih mestih. [Glej i priloženi naris!) To, za goji tel] a, ki zavrača brezizrazna povprečja, izredno važno ugotovitev potrjujejo veliki odkloni povprečja pri posameznih legah. (Razpredelnica št. 6.) Gibljejo se med 9 do 80%, s težiščem med 20 do 50%. Povprečja po rastlinskih združbah (razpredelnica st. 5 in grafikon št. 1) pa nam pokažejo, da so največji prirastki na rastiSčih javora in bresta (Acereto-UlmetiLm) ter Povprečne višine in prirastki po različnih drevesnih združbah Rast.išCe {rasti, združbe) --"" Deb. stop Povprečna viSina po deb. stopnjah v m PovpreSni lO-letni ploSč. prirastek v cm^ po deb. stopnjah Ö 1 7 1 ä ß 1 7 1 8 Pitieio-Vaccinietum (na ba3ični podlagi) 25,25 27,83 29,64 78,25 177,83 180,71 i Pineto-Ericetum {blaga oblika) 21,50 22,81 24,71 114,08 131,95 185,43 Acereto-UImetum 21,52 22,43 24,79 137,13 198,25 255,71 Pinebo-Ericefcum (ek- stremna oblika) 19,00 22,00 — 121,75 143,00* — Abieti-Fagetum typicum 21,50 22,44 26,63 137,20 156,00 217,50 Abieti-Fagetuin pinetosum 22,70 24,60 - 128,90 195,40 " \ Ostryeto-Fagetum (jug.) 17,75 13,50- — 120,50-^ 100,00 Ostryeto-Fagetum na pre- hodu v P.-EriceLum 19,33 22,50 25,00* 91,50 104,11* 144,00* 1 Ostryeto-Fagetum a biete- 1 tos um. 20,75^ — - 126,00' — ■ Pineto-Vacciriietum (kisla podlaga) 19,83 20,25 — 157,67 190,50 - Ostryeto-Fagetum {sever) 19,50 — — 115,33 — — Ni signifikantro. Razpredelnioa 5 Odbloni povprečja plolčinskega prirastka po legah Ekspozicija Debeiinska stopnja 6 7 S cm^ ' "/0 t:m== f- % Sever -42,1 42 81,5 5B 77,4 37 Severovzhod 43.2 29 7G,6 36,6 24,7 S Vzhod 35,8 26 56,8 31 54,9 30 Jug — - - - - - 2ahod 44,8 39 51,1 42 6G,7 32 Severozahod 26,9 71 - - -- — Kavno 45,2 43 196,0 80 41,1 35 , Grebeni 63,9 3ß 51.4 33 — 2leb — — 51,B 23 - — Kotanjast teren - ■ - - — - - Kazpredelnica 6 jelke in bukve (Ahieti-Fagetum). Nato sledijo druge združbe, ki so v grafikonu glede na višino prirastka približno razvrščene. Zaradi široke variadjske ampli' tude priraščanja posameznih združb je razvrstitev nekoliko problematična. To se očitno vidi pri združbi Ostryeto-Fagetum in njenih odtenkih. Iz ugotovljenega sklepamo, da je togo uvrščanje združb na lestvici prirastkov težko izvedljivo. Naše analize so glede tega premalo obširne. Dokaz za težko razvrstitev pa so tudi veliki odkloni prirastnega povprečja, ki znašajo v povprečju 30 do 40%. Tudi ta nakazovalec potrjuje veliko rastno heterogenoat. Na podlagi tega sklepamo, da je ugotovljena p,o v p r e č n a v e 1 i k o s t p r i-rastkalahko pri gojitvenem ukrepanju le usmerjevalka v najširšem smislu, ne more pa biti osnova za posploševanje gospodarskih in še zlasti gojitvenih nalog Drevesce viSim Povprečne drevesne višine se le delno ujemajo z velikostjo povprečnih prirastkov po rastlinskih združbah. Izrazito izstopajo iHšine združbe Pineto-Vacci-nietum na bazični podlagi. Uvrščajo se pred združbo največjega plosčinskega prirastka javora in bresta. Podobno velja za združbo Ostryeto-Fagetum, ki se v našem primeru uvršča med prva mesta (z izredno široko variacijsko amplitudo priraščanja). Primerjava prirastka in višin glede na različne lege (razpredelnica št, 4) nakazuje večje neskladnosti. Na osojnih legah so sicer največje višine In tudi največji prirastek, vendar se z največjimi višinami ponašajo vzhodne in severozahodne lege, kjer smo ugotovili največji prirastek, Heterogenost je Še povečana zaradi človeškega vpliva, ki pogosto zakriva naraviie značilnosti oblikovanja višin. Predvsem pa je treba opozoriti na značilni potek višinskega priraščanja na različnih rastiščih, pri različnih drevesnih vrstah in okolju, ki se razlikuje od razvojnega poteka ploščinskega prirastka, Primerjava prirastka z Ditalnostjo (iz tehničnih razlogov tak prikaz ni izdelan) dokazuje, da je z ugotavljanjem vitalnosti mogoče v znatni meri sklepati na priraščanje posameznega drevesa. Krepka vitalnost se pogosto ujema z velikim prirastkom ter nasprotno. Težja pa je primerjava med povprečno vitalnostjo, izračunano po rastlinskih združbah, in njihovim povprečnim prirastkom. (Grafikon 1.) Iz njega čitamo, da se z zmanjševanjem deleža vitalno ki-epkega in povečanjem udeležbe vitalno slabotnega drevja zmanjšuje prirastek. Iz povprečnih izračunov drevesne vitalnosti pa je v celoti teže sklepati glede višine prirastka ter je ta naloga laže izvedljiva z individualno ocenitAdjo drevesa na določenem rastišču. Zaključne ugotovitve in napotilo za smotmejle operativno delo pri gojenju gozdov 1. Relief povprečnih gozdnih rastišč je v Sloveniji izredno razgiban. Njegova mikroreliefna pestrost pa je s podrobnejšim proučevanjem rastišča še posebno očitna, 2. Ustrezno reliefnim razmeram se oblikujejo rastlinske združbe, katerih številnost in pestrost prehodnih oblik opozarja na mnogostranske in menjajoče se naravne proizvodne sile reliefa in rastišča sploh, 3. Stopnja vitalnosti nekega drevesa je zelo odvisna od rastlinske združbe in zgradbe sestoja, kjer drevo raste. Glede na stopnjo vitalnosti je mogoče sklepati na višino priraščanja posameznih osebkov v sestoju. Odkloni povprefjn ploščinskega prirastka po rastlinskih združbah i Združba Debelinska stopnja fi 7 8 . cm- 1 % J cin- "io cn,= ! Pineto-Vaccinietum {bazična podlaga) 25.8 32 58,2 54,9 30 Pi ne to-E rice tum -(blagi) ŠO,'! 44 53,2 40 71,4 m Acereto-Ulrnetum 38,4 28 78,2 39 38.2 if> Pineto-Ericelum (ekstremni) 93,6 77 — — - ■ — Abieti-Pagetum typicum 49,4 3G 90,9 853 39 A bi et!-F age t um pinetosum G7,9 53 80,1 41 - — OstryetivFagetum (jug) 16,2 13 — — — - Ostryeto-Fagetum {na pre- J» hodu v P.-Ericetum) 28,4 31 1G4,0 53 - - OsU-y^to-Fa^etum abiete- tosum — — — , — - — Pineto-Vafcinietum (kisla podlaga) 24,3 15 47,4 25 — — Ostryfrto-Fagetum. (sever) 22,1 19 — - — Razpredelnica. 7 Kakovost in gojitvena vloga drevja po rastlinskih združbah (v odstotkih) Rasti, združbe Gojitvena Fagetum<*. Tzraz Fagetum je seveda v fitocenološkem smislu zgreäen, ker bukev veže bukove gozdove z naj--razlidnejšim rastlinjem in je torej pravzaprav le temu rastlinju pridružetiH vrsta; upravičen je samo kot poenostavljena oblika za >vFago-Asperuletum^< in "Pago-Asperulo-Saniculetum". Po bukvi bi torej lahko poimenovali kvečjemu Bendzinski buko-vi gozdovi Evrope č 6- (H o ■»v ä 9 ai o e: c — — -t o 'S ^ to o '■J 1= o S tut (d ^ 5 t: 1 Ch, s — 1 S - o c^ Ö i e: tj fc, = C ^ kä el z In i 3 s _ Nadmorske višine- v ra Število popiso\' 69 23 34 15 21 35 108 Stalnost rastlinskih vrst 41 13 Fagus silvatica 10 IG 10 10 10 10 10 10 10 Mere Uriahs perennis S 8 9 6 5 7 9 S 4 Cb lam a gros tis vari a rr 3 _L 1 4 2 rr 2 Anemone nemorosa 5 rr 4 3 1 2 Sanicula europaea 2 4 3 2 " 2 2 4 2 Anemone hepatica 5 4 S 3 4 1 5 5 Hypnum molluscum 1 4 1 ■ 3 B iÖ, 2 S Convallarja majalia in"! 2 2 3 1 1 5 2 Aspeiula odorata 4' 3 2 3 3 I 3 2 Sesleria varia 5 pöl 6 7 rr Frai:inus excelsior 5 (i 7 9 1 rr ir Picea excelsa 1 9 10 5 5 8 e Hieracium bifidum 7 m rr er IT Anemone trlfolia 5 1 rr Abie"; alba rr 9 7 a 3 9 2 Carex alba 6 6 4 3 5 3 2 Valeriana tripteris - 7 3 3 4 4 . 1 Dentaria eiineaphyllos 2 3 B D 3 2 Helleborus niger 5 5 S 1 4 Homogyne silvestris 2 2 4 3 Cyclamen europaeum 7 9 2 7 4 !"S| lö Fraxinus ornus 3 r 6 5 Ostrya carpinifolia 1 r ß rj Calamintha grandiflora » 5 1 Sesleria autumnaUs rr Stevüo gozdnih vrst 149 112 231 175 154 223 216 , 211 19S Usto enotpi recimo s stopnjo razreda, ki bi imela kot nepretrgan sestavni del samo bukev kot prevladujočo vrsto v aestojli in bi potemtakem vključevala prav vse bukove gozdove (Fagetea). Vzrok za manjkanje prehlajenke ni toliko kislost, vsaj ne v toplejši srednji Evropi; v slovenskem Primorju najdemo n. pr prehJajenko, ki je sicer tam precej redka, na flišu izjemno celo obilno in popolnoma vitalno dobesedno pomešano z jesenskim resjem, vijugasto masnico, belkasto bekico, nizko reliko in srčno močjo. Prenese tudi pH izpod 4, Vzrok za manjkanje prehlajenlce je treba iskati v neenakomerni vlažnosti zgornjega sloja tal, ki je značilna za rendzine m izprana tla, katera so obenem skeletna^ V severnejši Evropi pa se zdi prehlajenka bolj navezana na nevtralna tla-jn morda že samo zato manjka v tamkajšnjih; acidifilnih bukovih gozdovih. Čeprav je morebiti vlage dovolj, V Evropi 'lahko razlikujemo na rendzinah naslednje zveze čistih in mešanih bukovih gozdov; J, Fago-Convallariion majalis: severna in srednja Nemčija, 2, Fago-Sesleriion variae: švicarska Jura. 3, Fago-Calamagrostidion variae: severovzhodni del Vzhodmh Alp; 4, Fago-Hieraciion bifidi: skrajno vzhodno obrobje Vzhodnih Alp. 5, Fago-Anemonion nemorosae: je zveza Karavank m verjetr^o tudi Savinjskih planm. Približno enak pomen kot Anemone nemorosa imata v tej zvezi morda tudi Dentaria enneaphyllos in Dentaria bulbifera. 6, Fa g o-Anemon i on trifoliae: zajema vse vzhodne Julijske planine 7, Fago-Hypnion mollusci obse.ga ves slovenski Visoki Kras in morda tudi hrvaškega ter bosenskega, 8, Fago-Cyclaminion europaei. To je zveza osrednje in jugovzhodne Slovenije! 9, Fago-Sesleriion autumnalis združuje bukove gozdove jugoslovanskega j Primorja. Naštete zveze imajo vsaka svojo specifično florisUčno sestavo. Poimenovanem pa so po tistih rastlinah, ki so v njih najstalnejše; s tem je zagotovljena konkretnost zvez, temelječih na nepretrganih florističnih znakih, obenem pa tudi upoštevanje'fitogcografskega središča ozemeljskih raziskovalnic. Nekatere važne razlike med zvezami nam pokaže razpredelnica; podrobna primerjava pa je pokazala, da se zveze razlikujejo med sabo po 127—206 rastlinskih vrstah, čeprav obsega celotni inventar gozdnih rastlin le 471 vrst, Vse obravnavane zve/.e zajemajo velike površine, a so regionalne Poleg njih pa lahko razlikujemo-tudi nekatere zveze rendzinskih bukovih gozdov, ki imajo obsežnejše areale, Taki bi bili v Alpah n, pr, zvezi Fago-Ericion cameae in Fago-Rhododendrion hirsuti. Po podobnih načelih razčlenjujeta prit^Uno vegetacijo bukovih gozdov K, Domin (n. pr, Caricetum albae, Luzruletum silvaticae, 1932) in H, Gams (n. pr. Calamagroslidetum variae), vendar pri tem večinoma ne upoštevata fagetalnosti. Sedaj primerjajmo med sabo zveze nefagetalnih kisloljubnih gozdov, ki so v veliki večini razviti na kislih kameninah. Tudi za te gozdove je značilno, da v njih ni prehlajenke in lečuhe aH pa sta zelo redki in se pojavljata le v najnižjih enotah. 1, Fago-Deschampsion flexuosae. Razvita je v Angliji in severni Nemčiji, Bukvi sta primešana navadno bodisi dob ali rdeči bor, pogosto pa sploh ni primesi. Belkasta bekica manjka ali pa se pojavlja le v nekaterih podrejenih enotah, Zajčica fPrenanthes purpurea) je povsem izjemna, podobno zlata rozga. ^Solidago virga aurea), Pri nas so vzporedne enote razvite le pod čistimi nasadi smreke ali prirodno ob :robu barij samo v zgorniem gorskem pasu (Deschampsieto flexuosae-Piceetum Wraber na pohorski planoti). 2. Fago-Luziilion albidae obsega ozemlje južno od prejšnje zveze in sega v Srbijo (primerjaj asociacijo Fageto-Luzuletum albidae Mišic—Popovic 1854} ter prav v bližino Jadranskega morja. Zajčica in zlata rozga sta precej splošno razširjeni. Ker je ta zveza tako razsežna, je [>bmočno zelo razčlenjena. Glavne azerneljsbe enote (podzveze) bi bile verjetno naslednje: a) Quercus roboris Fago-Luzulion: srednja in južna Nemčija, b) Poae nemorali s Fago-Luzulion: CeŠka. c) Prenanthis purpureas Fago-Luzulion; zahodna notranja Slovenija. d) Vacdnii myrtilli Fago-Luzulion; jugovzhodna in vzhodna Slovenija. Enote Še ni zanesljivo določena. Savojska škržolica (Hieradum sabaudum) je ponekod že pogostna e) Hieracii sabaudi Fago-Luzulion: slovensko Primorje. Tu je zlata rozga izredno stalna, še bolj kot savojska škržolica; morda bi kazalo imenovati to podzvezo po njej čeprav ne nakazuje ekoloških razmer tega področja tako dobro. Ozemeljske razlikovalnice in obenenn značilnice: dob, gozdna latpvka, zajčica, borovnica in savojska skrzolica niso izključne, pač pa so zelo razločno nakopičene vsaka v svojem območju, kjer se pojavljajo v vsakem ali skoraj vsakem popisu. V južnih podzvezah je zelo pogost graden, v severnih dob. Razen gornjih glavnih, zelo obsežnih kisloljubnih bukovih gozdov moramo navesti še površinsko omejgn predplaninski bukov gozd zveze Fago-LuzuHon Silva ti cae. V podobno skupino sodi tudi Fago-Vacdnion myrtilli. Ta enota obsega po dosedanjem gradivu v Evropi ves razpon od severa pa vsaj do naših krajev in ima zato morda značaj sicer precej enotnega reda (Fago-Vaccinietalia myrtülij. Posebej je treba omeniti malo razširjene bukove gozdove severnejše Nemčije na laporjih in puhlici s stalno enocvetno krasliko, a le izjemnima pre-hlajenko in lečuho. Ti gozdovi niso izrazito acidifilni in bi bili člen zveze Fago-"Melicion unifiorae, ki je močno povezana s fagetalnim kraslikaviro bukovim gozdom na ozemlju severnejše Nemčije (Melico uniflorae-Fagetum), pa tudi z gozdovi zvez Fago-Des champ si on in Fago-Luzulion albidae. Glede zvez bukovih gozdov v južni Evropi, ki jih je provizorično postavil pjsec (1959): Fago-Buxion sempervirentis, Fago-Ilicion aquifolii. Fago-Poten-tillion camiolicae, Fago-Arion orientalis in Fago-Rhododendrion pontici, bo treba še odgovoriti na vprašanje njihove fagetalnosti, V kolikor manjkata v njih prehlajenka in leSuha zaradi podnebnih razmer, jih moramo imeti za fagetalne; če pa manjkata zaradi talnih razmer, pa seveda niso fagetalne. Poenotenje določanja in klasifikacije gozdnih združ:b v svetovnem merilu To vprašanje je danes eno najaktualnejših. Enotnosti namreč ni niti med srednjeevropskimi raziskovald, da sever neevropske in severooameriške sploh izvzamemo. Velik korak k napredku je bil napravljen s tem, da je bil v znatni men odstranjen zavirajoči vpliv značilnic, od katerih prisotnosti je bilo t>d-visno postavljanje osnovnih samostojnih združb — asociacij. To pa ni bil same napredek, temveč tudi že načelna rešitev zastavljenega vprašanja. Združitev nordijskih gozdnovegetacijskih tipov in srednjeevropskih asociacij, ki je pri tem ključni problem, je postala s tem mogoča. Nekoristni so bili seveda dosedanji poskusi, da se nordijske sociacije podredijo srednjeevropskim asodaci- Jam kot majhne, nepomembne in floriatično nezadostno utemeliene enote, ali da se vključijo v zveze srednjeevropskega sistema. Brž ko je bilo ugotovljeno, da so v srednji Evropi asodacije z značilnicami pravzaprav tako velike enote, da predstavljajo zbore ali celo zveze asociacij, je pcrstalo jasno, da imajo majhne enote brez značilnic, ugotovljene po razlikovalnih rastlinah, značaj osnovnih asociacij, ki se dalje členijo v floristicno in ekološko homogene subasociacije in faciese. Take sistematsko majhne enote pa so ravno nordijske sociacije in gozdni tipi. Ker (ia so oboji določeni na podlagi količinsko prevladujočih rastlin, pri čemer so drevesne vrste celo postranskega pomena, vsebinsko ne ustrezajo osnovnim, to je okolišnim ali včasih predelnim asociacijam, po arealu pa so vrhu tega neizmerno večji od njih (700 do fiOÖO-krat). Potrebno je bilo v prvi vi-sti ugotovitij ali se da postopek ugotavljanja vegetacijskih enot z razUkovalnicami, ki se pojavljajo zaradi območnih podnebnih ali reliefnih in talnih krajevnih razlik, prenesti v nordijske floristične in vegetacijske razmere. Predelava finskega gradiva je potrdila to domnevo. Najprej nekaj besed o značilnostih finske tipologije. Važno je n. pr. vprašanje, ali finski raziskovalci pri določanju gozdnih vegetacijskih enot (gozdnih tipov) dosledno upoštevajo količinsko prevladujoče in obenem stalne rastline. J, Sarasto je n. pi", (1957) na melioriranih močvirjih Finske ugotovil 16 vegetacijskih tipov. Največ teh tipov je postavljenih po dominantnih rastlinah. Toda pri vseh Štirih tipih, ki so poimenovani po severni močvirski rastlini Ledum palustre, ni upoštevana dominanca, ker je ta rastlina po količini Šele na 4. do 10. mestu; isto velja za njegovo stalnost, V tipu Dryopteris spinulosa-Oxalis-Majanthemnm je senčnica (Maj an them um) po količini Sele na Šesteim mestu, Oxalis pa zaostaja po stalnosti. Ledum je pri skoraj isti količini in stalnosti bodisi upoštevan (n. pr, stalnost 23,5%, celotna Iseäteta] množina 62, popisov 17) ali pa neupožtevan (n. pr. stalnost 2'S"i>, celotna množina 55,5; popisov 13). Tipi z Ledum so torej postavljeni tako, da je Ledum ne glede na stalnost in kohčino nalašč poudarjen, da pride do izraza specifična ekologija njegovih rastišč, če se to zdi raziskovalcu potrebno. To pa pomeni, da se pri tem neupravičeno uveljavlja subjektivno pojmovanje. Obravnavati je treba tudi izredno razsežnost sedanjih finskih regionalnih tipov, katerih areali merijo še vedno 10,000 do 80.000 km®, medtem ko so Cajan-drovi gozdni tipi sami merili tudi 300.000 ha (n. pr, HMT) ali celo do 650.000 ha (n. pr. VMT) — njihov areal pa je bil seveda še večji. Pričakovati moramo sicer, da bodo fmske regionalne vegetacijske enote ostale precej večje kot so pri nas, in sicer zaradi floristične revščine, neobčutljivih rastlinskih vrst, enotne kamenine, enakomernega reliefa in malo različnih padavin, pa tudi velikopoteznejših svetlobnih razmer. Tudi toplotne razmere govore za regionalno velika poteznost vegetacije, saj se a pr. med Marjaniemijem v Botnijskem zalivu m 190 km oddaljenim Sotkamom v notranjosti. Finske znižaje povprečna letna temperatura zelo enakomerno in na vsakih 10 km povprečno le za 0,037" C. Istočasno se toplotna ampUtuda zviša od 25,1® na 27,0*'. V nekem smislu ustreza Uiko velikopotezno okolje razmeram na obeh straneh ravnika, k]er se toplota in svetloba menjsta le v toliko, ker nihata časovno in glede na oddaljenost zemlje od sonc.a v različnih delih leta. Nasprotno pa lahko pričakujemo najdrobnejšo pokia-jinsko razčlenitev rastlinstva v sredi med tečajem in ravnikom; lak položaj pa ima ravno Slovenija, Zakaj postavljajo finski raziskovalci gozdne tipe samo po priUlnih rastlinah, ne pa tudi po drevesnih vi'stah, naj pojasni naslednji primer. Gozdni tip HVT, to je üp Hylocomium proliferum (= Hypnum splendens) — Vacciniiim vi tis idaea, v katerem sta ti dve rastlini najbolj obilni, vključuje n. pr, v istem območju smrekove in borove gozdove. V. Keltikangas prikazuje (1959) floristične razlike med njimi, ki so jih finski ti pologi doslej zanemarjali. HVT z borom in vsega 33 vrstami rastlin ima dve lastni rastlinski vrsti, in sicer Ledum pa-lustre ter CaJamagrostis arundinacea, HVT s smreko in 36 vrstami pa pet,, in sicer Vacciniam uliginosum, Pirol a un j flora, Equine tum sü vati cum, Goodyera i-epens in Cladonia spec., vse pa so pičle in redke (finska označba id : jd ali O : 0). Število razlikovalnih vrst je tu najmanjäe. Je manjše koL med različnimi tipi z isto drevesno vrsto v istem področju: smrekov gozd tipa HV in smrekov gozd tipa PIV (Pleurozium S chreberl-V actinium viti s idaea) se n. pr. razlikujeta za 22 vrst rastlin Manjše pa je tudi kot med podtipi gozdov iste drevesne vrste v v nekem območju in večmonia manjSe kot med različnimi paralelnimi področnimi tipi gozdov iste drevesne vrste, kot bomo videli pozneje. Finski raziskovalci ocenjujejo te majhne razlike vse do zadnjih let bolj kot naključne, posebno še zaradi močnega poudarjanja razvojne dinamike gozdnih tipov, ki povzroča floristično nehomogenost. Obenem pa pripisujejo te razlike vplivu »slučajne-drevesne vrste. To pa pomeni, da so mnenja, da je v nekem gozdnem tipu pri-rodna le ena drevesna vrsta, bodisi izključno ali vsaj pretežno. Toda ne glede na to, ali raste v nekem tipu prtrodno ena ali ve.č drevesnih vrst, so noristicne razlike med njihovimi sestoji tako razločne, da se vegetacija pod njimi enakovredno vzporedno členi na podtipe (subasociadje) po različnih legah, saj finski gozdni tipi običajno niso strogo omejeni na določeno ekspozicijo. Zato moramo tip HV z borom razlikovali kot posebno asociacijo, po razlikovalnih dominantah recimo kot Hylocomii Pino-Vaccinietum od tipa HV s smreko Hylctcomii Piceo-Vaccinietum — zlasti še, ker so tako borovi kakor smrekovi gozdovi navadno čisti — česar finski raziskovalci doslej niso napravili, Zelo poučna je tudi regionalna razčlenitev kolektivnega >'tipa s Schreberje-__vim sedjem« po v V, Keltikangasu (1959). Omenjeni avtor pojmuje Cajandrove tipe HMT (Hylocomium proliferum-Vaccinium myrtillus) severne Finske s 33-rastlinskimi vrstami, VMT (po A. Kaleli; Vaccinium vitis idaea-Vaccinium myrtiUus) srednje Finske z 32 vrstami in VT (V. vitis idaea) južne Finske z 31 vrstami kot klimatsko-regionalne paralelne tipe smrekovih gozdov in jih zato združuje, in sicer pod imenom »tipi s Schreberjevim sedjem^'. Severnofinski HMT ima sam tri rastline: Nephroma arcticumj Li s t era cor da ta in Aulacomnium palustre, južnofinski pet; Pteridium aquilinum, Calamagrostis epigeios, Agrostis. tenuis, Convallaria majalis in Pirola chlorantha, medtem ko srednjefinski nima svojih rastlin, temveč ima Sest skupnih s severno fins kirn (Solidago vir ga aurea, Vaccinium uliginosum, Equisetum silvaticum, Cornus suecjca, Ledum palustre in Cetraria islandica) in dve skupni z južnofinskim tipom (Calamagrostis arundinacea in Call una vulgaris). Severnofinski HMT se torej razlikuje od srednje-finskega VMT po 5 rastlinah od južnofinskega po 14 rastlinah, južnofinski pa od srednjefinskega po 11 rastlinah. Skupina »sedjavih smrekovih gozdov« je sestavljena po količini Schreberjevega sedja, -ki je povprečno najobilneje zastopana rastlina teh gozdov, ki pa ga v sevemofinskem in srednjefinskem tipu prekašata borovnica in Hylocomium proliferum. Ob upoštevanju regionalno diferencialnih rastlin dobimo tele enote, ki jih V. Keltikangas sicer tabelarno prikazuje, a jim ne daje Imen: v severni Fmski nephromicum arctici, v srednj Finski solidaginicum virgaureae, v južni Finski pa pteridicum aquiUni. Za prikaz razčlenitve gozdov istega območja, ki jo povzročajo različne lege in različne talne razmere, se opremo na podatke J. Jalasa, ki jih je zbral v borovih gozdovih narodnega parka Rokua v srednji Finski (1953). J. Jalas posameznih opisanih sestojkov, sedem po številu, ni sistematsko, opredelil in jih tudi ni poimenoval, temveč navaja samo njih pripadnost mahovnatim gozdovom. Ponazarja jih na običajni finski način tako, da razvršča rastline po slojih in po obilnosti ter staJnosti pojavljanja. Originalni vrstni red rastlin je v naši raspredelnid naveden pred imeni rastlin s številkami v oklepajih. Glede označbe stalnosti (prve številke) in množine (druge številke) je ohranjen originalni način prikaza. Ce posamezne tipe iz Jalasove razpredelnice prikažemo na podlagi do minantnih in najobilneje zastopanih razlikovalnih rastlin, dobimo naslednje enote (1.—7.: vrstni ced tipov v originalni Jalasovi razpredelnici): Pieurosii Schreberi Pino-Vaccinietum vitis idaeae; 1. betuletosum verru-cosae, 2. alnetosum ijncanae, 3. cetrarietosum islandicae, 4: callunetosum vulgaris. 6. betuletosum pubescentis. Pleurozii Schreb&n Pino-Vaccinietiim myrtilli: 5. d a doti ie losu m silvaticat;, 7. deschampsietosum flexuosae. Ce pa te tipe postavimo po diferencialnih rastlinah in po ekologiji posameznih sestoj kov, torej spričo precejšnje enakšnosti tal po legi in s tem toploti in vlagi, dobimo drugačne enote in drugačen razpored: Convallariae Pino-ChamaeneTietum angustifoUi: 1. hieracietostim umbellati, 2, alnetosum incanae, 7. melampyretasum pratensis. Empetri Pino-PleuTOzietum. Schreberi: 3. cetrarietosum islandicae, 4. callunetosum vulgaris, 5. melampyretosum pratensis, 6. betuletosum pubescentis. Pri prvi razčlenitvi so združeni tipi neustrezno njihovi floristični sestavi in ekologiji. Pri drugi razčlenitvi pa so nasprotno skupine tipov florističnd homogene in tipi južnih leg pridejo v drugo skupino kot tipi severnih leg in ravnine. Za drugo razčlenitev je razen tega značilno, da se načelno izogiba tistih vrst, ki so po vsej Finski stalno in obilno navzoče; na katere pa se ravno opira finska tipologija, in jih upošteva le, če so obenem tudi diferencialne Saj so te rastline zaradi svoje splošne razširjenosti le. floristično jedro večine vegetacijskih enot in zato no morejo biti opora za razlikovanje floristično in ekološko homogenih gozdnih vegetacijskih enot (gozdnih tipov). Pač pa so v biološkem smislu odločilni člen teh tipov, ker so zaradi svoje množičnosti in prilagojenosti najrazličnejšim rastiščem konkurenčno najmočnejše. Poudariti je treba še, da je popolnoma upravičeno vzeti za razlikovalnice asociacij in. podrejenih enot tudi tiste rastline, ki kažejo v originalnih finskih razpredelnicah le majhno stalnost. Finski raziskovalci namreč določajo stalnost po pri-sotncsti rastline na zelo majhnih ploskvicah, n. pr, Im^ ki jih izberejo n. pr. deset na ploskvi s 100 m^ površine. Za srednjeevropske pojme pa so absolutno stalne ne samo tiste rastline, ki se pojavljajo v nekem tipu vsaj po enkrat na vsakih 100 m^ temveč tudi tiste, ki se pojavljajo na vsakih 500 ali tudi 1000 m^, kolikor pač meri miaimalna dol(jČilna površina posameznega tipa. Po gornjih ugotovitvah vsekakor ].;ihko rečemo, da je poenotenje določanja in klasifikacije floristično in ekološko homogenih vegetacijskih enot v svetovnem merilu doseženo. Treba bo še poskrbeti za to, da se bo učvrstilo s činu obsežnejšim dokaznim gradivom. # (Članek je bil oddan za tisk v maju 1961. Opomba uredništva) Mahovnt borovi gozdovi območja Robua v srednji Finski (J. Jsdas. Silva Fennica 81, 1953) i 1 2 1 3 ^ 1 5 1 6 7 Originalni vrstni rad 4 3 6 S 2 ' 1 7 Okvirna popisna ploskev 100 100 100 100 100 lOO IOC Popisanih 1 m- kvadratov 10 10 lö 10 10 10 10 t-ega ravtio ravno N N S S S (2) Salix caprea 1 (21) Lastroa dryopteris ! 4 :6.2 <103 Lyccfpodium annotinum 4 ; 0.9 (2B) niibm saxatilis 3 :0,9 <20) Pteridium aquillnum 2 :0.3 (30) Trientalis euro.paea 1 :0.1 <19) Linnaea bo-realis 0:0 <26) Orchis maculata 0 : 0 (27) Platantera bifolia 0:0 (46) Peltigera aphthosa 3 : 0 2 (34) Hieradum uiribeliatum 8 ; O.H (33) Ajntennaria ^Jioica 6 : 0 6 (IS) Thymus serpyllum 5 :Ü.5 (39) Dicrajium scoparium 0:0 2 : 0.2 (8) Alnus incana II 10 1 (41) Drepanocladus uncinatus 1 :0.1 (35) PoIyU-ichuni • juniperinum 1 (3) Betula verrucosa I 10 30 (5) Juniperus commünis II + 5 (25) Convallaria majaljs 3'; 1.5 10 ;gg Ö : 1 (32) Solidago vjrgaurea 1 :0.1 8 : 0,9 8 ;l <22) Calamagrostis epigeios 2 : 0.2 9 : 0,9 4 : 0.4 <29) Chamaenerion angustifolium 0:0 1 :0.1 3 ; 0.3 (45) Plilidium pulcherrimum 1 ; 0.1 1 lO.l 1 :0,1 (9) Sorbus aucuparia II 1 5 (7) Fopulus tremula II 1 5 1 <31) Melampyrum pratense 5 : 0.3 6 : 0.6 (24) Luzula pilosg. 0 ;0 2 : 0.2 <14) Vacciniym uliginosum 1 :0.1 1 :3 (6) Picea excelsa II + (37) Dicranum robustum 1 ; 0.1 (4) Betula pubscens I 20 (50) Cetraria islandica 6 :0,4 <23) Deschampsia Ilexuosa 0:0 3 ; 0.3 2 : 0,2 10 : 1.3 <42) Pülium crista castrensis a : 13 3 : 0 3 5 ; 10.1 i36) PoJytrichuTn commune 1 ; 0.1 1 ; O.l 1 rO.O 300 1 2 1 3 1 ^ ä 6 i ^ (11) Lycppodium complanatum 1 : 0.1 1 : 0.5 (12) Ledum palustre 7 ; 10.3 0:0 (15) Vacciniuni myrtillus 1 : 0.1 5 : 0.6 3 ■2,2 9 ;21.1 1 10.6 10 ;41 (Iß) Calluna vulgaris 5 ; 0,4 a ; 1.5, 6 : 0.6 2 :0.2 0 ; D (44) Hypnum splendeiis S ; 13,6 S rs.! 4 ■ 0 8 1 : 0.1 B : i3.( (17) Empetrum herm aphr od i tum 1 ;0,1 5 ;7,5 10 : 17.8 5 .6 • (47) Cladonia alpestris 1 : 0.1 8 ;3.2 1 : 0,1 1 ;0.1 (48) Cladonia rangiferina 7 : O.fl 8 : 1.3 0 •0 9 : 4.5 2 : 0.3 5 ; 1,8 (49) Cladonia silvätica 5 :0.3 7 ;0.ö 0 : 0 10 ; 4.8 4 :0.5 5 ; 1,8 (1) PinuG silvestrls I, II 70 00(111) 40 40(1120) 30 40 30 (13) Vacdnium vitis idaea 10 : GO 10 ;33 10 ; 47 10 : B.2 10 : 55 10 :29 10 : 7.9 (43) Pleurozium Schreberi 10 ; 79 10 :77 10 : 57 10 :80 10 :9.8 10 : B 10 :51 (38) Dicranum undulatum 7 :2.2 10 :0.8 f! ; 4,9 7 :1.6 2 ; 1.1 3 :0.3 8 ;2,3 (40) Dicranum fuscescem B : 0.8 10 :0,7 2 •0.1 10 :2.9 2 ;0.2 2 :0.2 6 Ll Število rastlinskih vrst 12 14 14 18 21 25 34 uporabljeni] slovstva: E.Aichinger: Vegetationskunde der Karawanken. — Jena 1933. — Die Rotbuchen Wälder als Waldentwicklungstypen. — "Wien 1952, A. Bodeux: Alnetum glutinosae. — Mitteilungen der Floristisch-soaiologischen Arbeitsgemeinschaft, Stolzen au/Weser 1955, K. Domin: The Beech Forests of Czechoslowakia. — tz; E. Riibel, Die Buchenwälder Europas — Bern-Berlin 1933. H. Grüneberg — H. Schlüter: Waldgesellschaften im Thüringischen SchieJergebirge. — Archiv für Forstwesen, BerlLn 1Q57. G. HoJjTnann: Die eiben reichen Wald gesell sc haften Mitteldeutschlands. — Archiv Ilir Forstwesen, Berlin 1958 J, Jalas: Rokua suunnitellun kansallispixiston kasvillisuus ja kaavisto (Vegetation und Flora des geplanten Nationalparks von Rokua in Mittelfiniiland) ~ Silva Fennica ai, Helsinki 1953, H. Jänichen, S. Müller, G. Schlenker, O. Sebald idr.: Die Waldstandoile des nördlichen Härdtsfeldes, — Mitteilungen des Vereins für forstliche Standortskaiüemnä. Stuttgart 1951. B. Jovanovič: O dvema fi toe en o za ma jugoistočne Srbije (Quere et um montan um i Fageto-muscetum). — SAW, Beograd 1953, V. Keliikangas; SuomalaisLsta seinäsammaltypiestä ja nniden asemasta Cajar:-dcrin luokltusjärjestfilmSssä (Fir.nish feather-moss types and their position in Cajaji-der's forest site classification). — Acta Forestalia Fennica 69, Helsinki 1959. R. JCnapp, Vegetationsaufnahmen von Wäldern der Alpenostrandgebiete, — Halle' Saale 1944. H.G.Koch: Der Wind als Stan dort faktor im KUraamosaik des Mittelgebirges. ~ Archiv für Forstwesen, Berlin löCO. F. Markgraf: Der deutsche Buchenwald. — Iz: E. Rubel, Die Buchenwälder Europas, — Bern-Berlin 1932. V Miiič, M.. Popovič: Bukove i smrčeve šume Kopaonika — SAK, Beograd 1054. M. Moor; Die Fa g ion-Gesellschaften im Schweizer Jura. — Bern 1952 K. Mräz: WaldkundUehe Untersuchungen im MittelfcÖhmischeri Berg land und Erfahrungen mit der Anwendung statistischer Maschinen bei der synthetischen Bearbeitung. — Archiv für Forstwesen, Berlin 1957. E. Oberdörfer: Eine pfianzensoziologische Kartierung im Frelburger Stadtwaldgebiet als Grundlage waldbaulicher Arbeit. — Mitteilungen der Floristisch-soziologischen Ai'beitsgem eins ehalt, Stolzenau/Weser 1950, H. Passarge: Waldgesellschaften des mitteldeutschen Trockengebietes. — Archiv für Forstwesen, Berlin 1053. — Die Waldvegetatioh des Unterspreewaldes. — Archiv für Forstwesen, Berlin 19S4. — Vegetationskundliche Untersuchungen in den Wäldern der Jungmoränenlantä-schaft um Dargim/Ostmecklenburg. — Archiv für Forstwesen, Berlin 1959. — Waldgesellschaften NW-Mecklenburgs. — Archiv für Forstwesen, Berlin 1960. M. Piskernik: Gozdne vegetacijske enote v Mokricah — Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije (IGLG), Ljubljana 1956. — Gozdne vegetacijske enote na Pišečkem. — IGLG Slovenije, Ljubljana 19ö'7- — Podnebni in rastiščni okoligi v višjih legah zahodnega Pohorja. — IGLG Slovenije, Ljubljana 195S. — Gozdne zdnižbe prisojne strani Bohorja. — IGLG Slovenije, Ljubljana l95tJ — Pasovna razčlenjenost čistih smrekovih nasadov na severni strani zahodnega Pohorja, — IGLG Slovenije, Ljubljana 1959, — Združbena opredelitev bukovih gozdov Slovenije na raziskovalnih ploskvah v okviru vseevropskih bukovih gozdov. IGLG Slovenije, Ljubljana 1959. — Gozdne združbe severne strani Miklaväkega hriba in Lise pri Celju — IGLG Slovenije, Ljubljana 1959 — Temelji raziskovanja gozdnih združb in rastišč v svetu, — Gozdarski -veslnik, Ljubljana 1961. — Podnebje Slovenije kot podlaga raziskovanju gozdnih združb — JGLG Slovenije, Ljubljana 1961 J^so-To-Sto: Metsän kasvattamiseksi ojitettujen soiden aluskasvilUsuuden raken-teesta (Über Struktur und Entwickliing der Boden vegetation auf für Walderziehung entwässerten Mooren in der südlicYien Hälfte Finnlands). — Acta Forestalia Pennies 65, Helsinki 1957. A. Scamoni: Watürliclie Waldgebiete der Deutschen Demokratischen Republik. — Archiv £ür Forstwesen, Berlin 1958. • H. Schlüter: Waldgesellschaften und Wuchsbezirksgliederung im Grenzbeneich der Eichen-Buchen-zur Buchenstufe am Nordwestabfall des Thüringer Waldes, — Archiv für Forstwesen. Berlin 1959. M. Schretzenmayr: Die Wald- und Forstgesellschaften im westtliüringischen Buntsandstein bezirk. - Berlin 1957 W, Trautmann: Natürliche Waldgesellschaften und nacheiszeitlichs Waldgeschichte des Eggegebirges. - Mitteilungen der Fl oris tisch-sozio logischen Arbeitsgemeinschaft, Stolzenau/Weser 1957, R. Tüxen: Eindrücke während der pflanzen geographischen Exkursionen durch Süd-Schweden. - Vegctaüo, Den Haag 1951. F.visrhavper: Die Rotbuchenwälder Österreichs — Iz: B. Rubel, Die Buchenwälder Europas. — Bern-Berlin 1932. A.S.Watt, A.G\Tansley: British Beechwoods. — Iz, E. Rubel, Die Buchenwälder Europas. ~ Bern-Berlin 1933. M. V/raber: Vegetacijske združbe na Pohorju, - IGLG Slovenije, Ljubljana 1953, H, Zeidler: W a Idles ellschaften des Frankenwalcies. — Mitteilungen der Floristisch-sozio logisch en Arbeitsgemeinschaft, Stolzen au/Weser 1953, Letna poročila meteorološlce službe 1953—1957, — Hidrometeorološki zavod LR Slovenije, Ljubljana. Manusliriptnj zennljevidi gozdnih adružb Primorske (40 specialk 1 :25 000). — Vodstvo snemanja: G. Tomažič in M. Piskemik. Snemalci; J. Martinči6, A. Gregorič, I. Puncer, M. Prešeren, A Rihar, M. Gruden, M. Podlipnik, I. Senk, J.Bizjak, R. Zega, J Kruljac, P. Cujnik, T. Modic in J, Ponikvar. - IGLG Slovenije, Ljubljana I960. Vereinbeitlichung der MethodcMi zur Feststellung and Klässifizieruns der Waldgesell s cha (ten und ^dere aklueJle Problem« der Pflanzensoziologle* (Z usa mm enf ass un g) Die Intensität der regionalen Gliederung der Waldges-ell-scbaften ist bei den meisten Forschem seJir gering (Arealgrössen der Grund-geseHscJiaften zwischen lSOO-250 000 km^ nur aus nah ms weise 30-300 fcm"). In Slowenien wurdeji dagegen auch bej einheitlicher Gesteinsunter]age- überall regionale Grundeinheiten mit nur 10—20 km" Areal oder noch weniger festgestellt, wclche in identischer Form sich nirgends wiederholet!. Damit kommen wir zur wichtigen Frage der St.ellungder Klimatologie iin der Ökologie und Pflanzensoiiologie. Das Klima und seine regionale Vielfältigkeit muss als der wichtigste Urheber der ungeheuren natürlichen Aufspaltung der WaldvegetaÜon angesehen worden. Deshalb ist es von ausserordentlicher Bedeutung, dass das Klima so untersucht, gegliedert und dargcslelU wird, das dabei dessen Zusammenhang mit der Ghederung und Ökologie der WaldgeseJlschatten zu Tage tritt. Aus diesem Grunde sind die üblichen einfachen Klimaghederungen in einige, an dean Fingern einer Hand abzuzählende Klimaeinheited, 2ur Anwendung in der Ökologie unhaltbar. Das gleiche gilt für die thermo-humiden Klimaindexe sei es von L. Emberger, von W. Koppen oder von C. W Thomthwaite. Vielmehr scheint es klar zu sein, dass jeder einzelne meteorologische Faktor oder Erscheinung für sich seinen Einfluss auf die Vegetation ausübt, dass also einmal diese, einmal jene Gruppe von Pflanzenarten ausfällt oder umgekehrt neu hinzukommt, sobald ihre klimatisch-ökologische Schwelle, natürlich im Rahmen des allgemeinen Küniacha-rakters und der biologischen Konkutrenz, überschritten oder unterschritt«! wird. Als Rahmeneinheiten des Klimas können wir im Einklang mit diesen Ausführungen jene betrachten, welche auf der Kontinentalität des Klimas beruhen. Die so festgestellten Einheiten werden mit den Wärmeabslufungen zu Grundeinheiten des Klimas kombiniert. Die Kontinentalität als Folge der Niederschlagsverteilung schhesst die relative Niederschlagsmenge im Grossen und Ganzen in sich ein Sie wird am ausführlichsten so fö t geh alten, dass die Verteilung aller Niederschlags-mininia und-maxima auf die Monate des «anzen Jahres innerhalb eines Zeilabschnittes hervorgehoben Wird. Auf diese Weise resultieren in Slowenien auf Grund der Daten von etwa 240 meteorologischen Stationen 64 Kontinenta litätsstufen. Die Haupteinheiten sind: 1. da^ küstennahe Klima, 2. das Barrierenklima, 3.-5. das westliche, zentrale und Östliche Hinterlandsklima, 6. das halb kontinentale und 7, das kontinentale Klima; Die zentrale Stellung nimmt hierbei das sogenannte Ubevgangs-klima oder feuchte Mediterran klima des Hohen Karstes ein, welches in ozeanisch beeinfiussten Perioden in keinem Monate niedrigere Niederschläge aufweist als im Februar und JuU fallen In der Kü.-jtennähe kommt dazu das Januarm.inimum, Eingerejcht im Maj 1960, genau so aber auth ain Ostrand des Hohen Karstes Jm Innern Sloweniens, Weiter im Hinterland schalten sich zwiseheji das Februar- und Juliminimum immer neue Minima ein, und zwar im Alpen gebiet zunächst das Minimum im Dezember und dann im Mär^, im dinarischen Gobiet umgekehrt zuerst das Minimum im Marz und dann im Dezember, Daraufhin folgen sukzessiv zusätzliche Minima im April und November, dann entweder im Mai, September oder Oktober und schliesslich zugleieii entweder im Mai und Oktober oder September und Oktober. Ganz im Nordosten steigt die Zahl der Minima wegen der relativen Hebung der Sommemiederschläge so, dass endlich nur noch ein absolutes Minimuirv und ein absolutes MalKiinum vorhanden sind, zwischen welchen die Niederschläge regelmässig steigen bzw. tallen. Im Gross teil des nordöstliclisten Slowenien fällt jedoch die Zahl der Minima wegen erneuter Senkung der Sommer niederschlage, so dass schliesslich nur noch zusätzliche Minima Im Januar und März verbleiben; die durchschnittlichen Jahresniederschläge zeigen dabei eine schwache Vergrösserungsteindenz, Die Wärmeslulen werden an Hand der auf das Meer es niveau reduzierten mittleren JahrcsteiTiperaiur bzw. deren Spanne in einem gewissen Zeitraum festgestellt, Da.^ Gebiet Sloweniens zerfällt hierbei in etwa GO "Wärmegebiete, innerhalb welcher nebst einer gewissen einheitlichen relativen Wärmetönung auch ein einheitlicher Wärmegradient gilt. Es sind folgende Wärmestufen zu unterscheiden: ausserordentlich wärm (Wätime auf das Mees-esniveau reduziert zwischen 12,1—14,2" C), sehr warm (reduzierte Wärme 10,9-13,2» C), warm [10,i~12,Q''C), massig warm (9,7-11,Q. massig kühl (8,8-10,7" C) und kühl (8,1-9,6°C). Es ist zweckmässig, auch die übrigen zahlenmässig erfassten Klimakianponenten in Stufen zu serlegen, um sie übersichtlich zu machen. In Slowenien bekommen wir so 6 Stufen der Niederschlagsmenge (zwischen 750 und 3000 mm), 5 Stufen innerhalb der doppelsinnigen Differenz zwischen den Juni- und Augustniederschlägen (0—61 min in einem, 0—34 mm in entgegengesetztem Sinne), 10 Stufen bei den Temperaturm a xima (zwischen 16,0—39,6® C) und-minima (zwischen 2,3—34,5" C unter Null), 7 Stufen bei der Luftfeuchügkelt (zwischen 66-89%), 11 Stufeai bei der Schneedeckendauer (zwischen 0-202 Tagen), 10 Stufen beim Aufhören der Frühlingsfröste (zwischen dem 9, f. und 26. VI.) sowie beim Beginn der Herbstfröste (zwischen dem 3. XII. und 9. VIT.) und schliesslich 12 Stufen Ijei der Neb&lhäufig-keit (zwischen 0 und 315 Tagen im Jahr) und Tauhäuügkeit (zwischen 0 und 210 Tagen), Wir können also ein gegebenes Klima am besten durch eine analytische Angabe seiner vrichtigen Komponenten darstellen. Daraus ergibt sich z. B. das Klima von Ljubljana wie folgt: ein massig warmes (9,2" C bei 301m ü.M., reduziert 10,7" C), intermediäres westliches Hinterlandsklima mit mittelgrossen Niederschlägen (11611618 mm) und deren zusätzlichen Minimumwerten im Januar, März und Dezember sowie Maximumwerten in April, Mai und September (Periode 1919—1939), Die Augustmederschläge sind massig höher als die des Juni (um 9 mm), das Juliminimum beträgt 80% der Junimiedexschläge (115mm). Die Temperaturminima sind massig (14,6-23,3" C unter Null), die Maxima hoch <31,0-37,1" C). Die Prühlings-fröste hören sehr bald auf (zwischen dem 20, IV, und 10. V,), die Herbstfröste dagegen setzen früh eSn (zwischen dem 29, IX, und 9. X,), Die Schneedecke ist ziemlich kurzdauernd (38-C2 Tage im Jahr), die Atmosphäre ist feucht (mit 79—80% relativer Feuchtigkeit) und die Nebel sind ausserordentlich häufig (in 130-162 Tagen jährlich), während die Taubildung äusserst häufig ist (in 170-210 Tagen), Es herrschen Südwostwinde vor.. Es muss betont werden, dass die KlimacharakteristLk sich von Jahr zu Jahr ändert, dass jednch gewisse kurze Zeitperioden ein einheitlicheres Klima aufweisen, Deshalb sind blosse langjährige Durchschnitte wertlos und deshalb ist es unter and«i'em auch unmöglich, etwa die Vorkriegszeit, der Nachkriegszeit klimatjscii gleichzustellen, Es ist hingegen unumgänglich, dass sich die Bestimmung der Kitmar eharakteristiLk auf kümatisch möglichst liomog^rue Zeitabschnitte beschränkt; diese sollen dann miteinander verglichen werden. Langjährige Durclischnitte komm&n ei ni germ aasen erst in Betracht, w-enn Daten, über mehret« vollkommene, klimatisch homogene Perinden vorliegen. Die Methoden der Aufstellung von ökologischen P£lan-2 e n ar t e n g r u p p e n. Es muss betont werden, dass ökologische Artengruppen, welche auf Grund einzelner Standortsfaktoren formiert werden, sich so sehr von jenen richtigerweise auf Grund der Stan dor ts res ultante ermittelten und somit aus soziologisch-ditferenzieUeri Arten zusammengesetzten unterscheiden können, dass zwei gleichnamige Gruppen nicht eine einzige gemeinsame Art besitzen. Die ökologisch begründete Systematisierung der nichtoder schwachfagetalen Buchenwälder auf Rendel nen und podsoligen Böden. Die Gliederung dieser Wälder ist aus dem slowenischen Texte ersichtlich. Zusätzlich sind auch die zu einer verwandten Gruppe gehörenden Süd europäischen Buchenwald v erb an de aufgezählt. Die Gliederung stützt sich einerseits auf die überxvlegende Abwesenheit von Asperula und Sanicula, andererseits auf die konitinuierliche Anwesenheit von Rendzlnen-bzw. Podsolpflanzen (vgl. H Gams und K, Domin). Die Buchenwaldverbande auf Rendzinen unterscheiden sieh voneinander durch 127—206 Waldpflanze na rte n, obwohl ihr gesamtes Waldartefi-inventar mir 471 Arten timfasl, Netjen den obigen Fragen nimmt eine hervorragende Stellung das Problem der Vereinheitlichung der Methoden zur Feststellung und Klassifizierung der Waildgesellschaften im Welt rahmen ein. Sobald die Charakterartcn ihren bindenden und einengenden Einfluss mehr oder weniger eingebüsst haben, war der erste Schritt in dieser Richtung getan. Denn die Einigung im pflanzensoziologischen System war vor allem zwischen der Braun-Blanquetischen und der nordischen Schule anzustreben. Als as sich bei den Arbeiten in Slowenien herausstellte, -dass die Grundeinheiten t des Systemes kleinflächige, auf Differenzialarter» gestützte Lokalassozialionen ohne jegliche eigenen Charakterarten sind, lag es auf der Hand, sie mit den Soziationen und Waldtypen der nordischen Schule zu vergleichen, insbesondere da auch die letzten systematisch für kleine, untergeordnete Einheiten galten Hierbei waren aber zwei wichtige Unterschi.ede ru beachten, nämlich der Aufbau der noTdischen Typen auf steten Dominanten und ,dic riesigen Areale dieser Typen, Der erste Unterschied erwies sich alsbald als hinfällig, weil es sich bei Vergleichen zeigte (vergleiche auch Tüxen 1951t, dass sich die nordischen Typen auf die gleiche Weise in Subasoziationen gliedern lassen wie die militeleuropäischen Auch sind z. B die Waldtypen nicht ironsequent auf die steten Dominanten gestützt, sondern in mehreren "FäUen auf differenzielle Arten, wie die I/sdum-Typen J. Sarasios (1S57), in welchen Ledum hinsichtlich der Dominanz sowie der Stetigkeit sogar auf det zehnten Stelle stehen kann. Genau so können mit Hilfe der DifferenziaJarten regionale Typen unterschieden werden. Dazu sollen die Angaben von V. Keltikangas (1959) als Beweis dienen. V. Keltikangas fasst die Cajander'schen Waldtypen, den HMT Nordfinnlands (Hylocomium proliferum-Vaccinium myrtillus-Typ), den VMT Mittelümilands (Vacci-nium Vitts idaea-V. myrüllus-Typ) und den VT Südfinnlands (Vacclnium vitis idaea-Typ) als Pleurozium Schreberi-Typen zusammen. Diese einzelnen regionalen Tj'pen deutet er als klimatische parallele Typen, Der HMT unterscheidet sich vom VMT durch 5 Arten, vom VT durch 14 Arten, der "VT viom VMT durch 11 Arten Nur der HMT ist aus dominairten Arten gebildet. Wenn wir die regionalen Tjfpen auf Grund der Differential arten formiereTv, stellen die PLeurozium-Typen das Pleurozii Picec^Myrtillaeum dar; dem HMT enspricht die regionale Einheit nephromieum arctici, dem VMT das solidagimcum virgaureae, dem VT das pteridicura aquilini, J JaJas gibt (1953) eine Darstellung der Gliederung der Rotföhrenwaldcr eines Gebietes in Pinnlandi bei 64^33' nördlicher Breite, ohne die einzelnen Typen genau iai". idemäfizieren, wobei die Pflanzenarten nach den einzelnen ScWchten angeordnet .■ilnd. An Hand seines Materialcs bekommen wir nach der Konstanz-Dominanz-Methode folgende Einheiten (siehe die angeschlossene Tabelle; ] —7. Reihenfolge Aufnahmen bzw. Typen in der Originaltabelle von J. Ja!as); Pleurozii Schreberi Pino-Vaceinietum vi Us idaeae: 1. betuletosum verrucosae, 2. alnetosum iTicanae, 3. cetrarietosum island!cae, 4. caJlunetosum vulgaris, 6. betu-letcifium pubeacentis; Pleurozii Schieben Pino-Myrtilletum: 5. dadonletosum Silvaticae, 7. deschamp-sietttsum flexuosae. Nach der DitTerenzialarten-Methode schälen sich ganz andere EinhaiLen in anderer Reihenfolge heraus.' Convallariae Pino-Chamaenerietum angusüfolii: 1, hieracietosum umbellati, 2, alnetosum iincanae, 7. melampyretosum pratensis; Bmpetri Mno-Pleurozietum Schreberi: 3, cetrarietosum islandicae, 4. callunetosum vulgaris, 5, melampyretosum pratensis, 6. betuletxjsum pübescentäs In der ersten Anordnung sind die Typen so zusammengefasst, dass dies ihrer floristischen Zusammensetzung nicht entspricht, aber auch nicht ihrer Ökologie, weil Tyiien südlicher Exposition mit denen nördlichen zu-saramenf allen. Die zweite Anordnung hingegen zeigt diese Mängel tiicht, die Typengruppen sind florist isch homogen und es kommen die Typen der südlichen Exposition in eine ändert; Gruppe als die TjTpen der Ebene und der nördlichen Exposition Für die Bevechtigung der rHfferenzialarten-Methode spricht auch der Umstand, dass die anscheinerfd niedrige Stetigkeit der DiIferenzialarten in Wirklichkeit hoch ist, weil die Stetigkeit einer Art nach ihrer Anwesenheit In mehreren l — Quadraten (z. B zehn 1 m^ — Quadralen) innerhalb einer etwas grös.^eren Fläche, z. B 100 m'' festgestellt Wird. Bezüglich der ansehnlichen Ausdelmung der bisherigen finnischen regionalen Vegetationseinheilen ist zu sagen, dass sie mit fortschreitender Erforschung zweifellos kleiner werden werden. Es ist jedoch wahrscheinlich, dass sie wegen dortiger spezieller Verhältnisse, welche eine allmählichere Änderung der Pflanzendecke bedingen dürften: floris tis eher Armut, unempfindlicher Püanzenarten, einheitlicher Gesteins-unterläge, wenig warüerender Niederschläge, gleichmässigen Reliefs und grosszii-gigerer Lichverhältnisse verhältnismässig umfangreich .bleiben werden. Dagegen spricht auch nicht, soweit ^bekannt," die Wärmeverteilong: zwischen Marjaniemi i.m Bottnischen Meerbusen z. E. bei 65" n. Br. mit 1,5® C mittlerer jährlicher Temperatur und SolJtamo, 190 km von der Küste entfernt beä 64,l0-n, Br. und 150 m ü. M. mit 0.8" C fällt die Temperatur ganz allmählich und regelmässig über drei in ziemlich gerader Linie dazwischenUegende Stationen. Zugleich vergrössert sich die Wärmeamplitude von 25,1" auf 27® C. Hierbei ändert auch der Umstand nicht viel, dass die- Temperatur auf der Höhe von Sotkamo an der Meeresküste gewiss etwas höher ist als in lOftkm weiter nördlich gelegenem Marjaniemi, weil zugleich eben die Entfernung vom Meer sich auf 220 km vergrössert. In diesem Falle entsprächen die linnischen VerhältnLsse denjenigen am Äquator, wo homogene Wärme- und Ucht-intensitäten sehr weite Breitengürtel umfassen, d.h.sich langsam ändern. Wo allerdings ganz gegensätzlich die Exposition nur insofeme eine Rolle spielt, als die gleiche BefiOfuiung in andere Perioden des Jahres fällt, Slowenien mit seinei- Lag« in dei-Mitte zwischen Äquator und Pol dürfte umgekehrt odoČe treba velike neskladnosti v zaiedbi s-trokovnih kadrov med posameznimi območji in K2 ter zlasti med zasebnim in družbenim sektorjem gozdarstva odpravljati z uvedbo čimbolj enotnih materialnih pogojev in nasploh z iLstrezno kadrovsko politiko, ki naj bi jo na svojem območju vodile okrajne zbornice za kmetijstvo in gozdarst-vo, za vso Slovenijo pa naša j-epubliSka zbornica. 3. Iz dosedanjih izvajanj izhaja, da. so pri kmetijskih zadrugah po izvršeni reorganizaciji v sp los nem zadovoljivi objelcövni pogoji za uspešen razvoj gozdarstva v okviru KZ. Gozdne površine, ki jih zadruge vključujejo, razmemo ustrezajo, pri mnogih zadrugah pa so tudi že ustvarjeni zadovoljivi pogoji glede strokovnih kadrov. Manj zadovoljive pa so ugotovitve glede dejanskega položaja gozdarstva v zadrugi, ker je anketa ugotovila, da celo pri tistih zadrugah, ki že imajo vse objektivne pogoje, gozdarstvo Še nima talcSne organizacijske oblike, ki bi mu zagotavljala uspešen razvoj, ni ostvarjen položaj in pomen gozdarske službe, koL so ga poklicani organi prvotno zamišljali in priporočali. Anketa je namreč ugotovila, da od 35 anketiranih zadrug še do sedaj nobena ni formirala gozdarskega obrata z organon» delavskega upravljanja, da je samo pri 12 KZ osnovana gozdarska poslovna enota z ze izvoljenim DS, da ima gozdarsko poslovno enoto brez DS 33 KZ in da v preostalih 40 KZ gozdarstvo sploh nima samostojne organizacije, temveč je vključeno v celotno dejavnost zadruge brez lastne poslovne enote z ločenim obračunom proizvodnje, ki bi gÄ gozdarstvo kot gospodarska panoga vsekakor moralo izkazovati. Se posebej pa se kaže pomajnjkljiva organizacija gozdarstva pri KZ v tem, da je v večini primerov promet z lesom izločen iz pristojnosti gozdarstva in se skupno 'A ostalimi proizvodi uvršča v tako vmenovano odkupno dejavnost ;;adi'uge brez neposredne povezave s proizvodnjo. Po zbranih podatkih je namreč samo vil zadrugah promet z Lesom vključen v organizacijo gozdarske enote, med tem, k-o v vseh ostalih 74 zadrugah gozdarstvo nima neposredne ingerence nad realizacijo svoje proizvodnje, Ni potrebno poseb&j utemeljevati, da je takšno ptyjmovajnje v celoti zgrešeno in z nifiimer utemeljeno, Ce hočemo namreč govoriti o organizaciji gozdarstva kot samostojne gospodarske dejavnosti v zadrugi, potem mora ta obsegati celotno podiroßje stroke od semena do realizacije. Nasprotno stališče lahko izhaja le iz nezadostne gospodarske razgledanosti ali pa; iz neutemeljene bojazni po odtegnitvi dflh-odka gozdarstva iz skupnega dohodka zadruge. Končno pa povzroča izločanje prometa z lesom iz gozdarstva že omenjeno stališče, da so ostale dejavnosti gozdar-ÄlAa pasi Vine, da pomenijo te breme za zadrugo in da dohodki iz gozdarstva ne prenesejo zaposhtve strokovnih kadrov. Tudi potreba po vlaganju skupnih zadružnih ircdstev za napredek gozdov se ob taJtSnem miSljenju kaže v drugačni luči. iz ugotovitve, da dO' sedaj še nobena zadruga ni osnovala gozdarskega obrata s samostojnim obračunotm in organom delavskega upravljanja, izhaja, da se orga.-nizacija gozdarstva v K2 ne razvija v zaželeno smer. Tudi pri tistih zadrugah, ki so sicer osnovale poslovne enote za gozdarstvo, SennLso razčiščene oblike ugofjavljaiija in delitve dohodka med poslovno enoto m zadrugo, zato seveda se niso mogli hiti ustvarjeni pogoji uvedbo stimulativnih metod nagrajevanja po učinku. Docela pa je pomanjkljiva organizacija gozdarstva pri tistih zadrugah, ki še sploh niso o.snovale gozdarsirih poslovnih etiot oziroma, kjer je ta dejavnost skupno z drugimi panogami v zadrugi. Posebej je po-trebno poudariti obliko, ki so jo uveljavili oa območju OLO Maribor, kjer so pri vseh zadrugah osnovali skupne poslovne enote kmetijstvo in gozdarstvo z večjim žtevUom obračunskih enot. Poudariti je treba, da so obraEunsike enrrte za gozdarstvo, Id so predvidene v PravUniku o poslovanju kmetijsko-gozdarske poslovne enote, ki ga je sestavila okrajna zadružna zveza brez sodelovanja gözdarst"va, dcrffaj nestrokovno in gospodarsko zgrešeno sestavljene. Predvidena je n, pr. obračunska enota za nego, varstvo in zaščito gozdov ter vzdrževanje in gi'adnjo gozdnih komunikacij ter posebne obračunske enote za LzkoriSčanje gozdov ter odkup in prodajo lesa. Čeravno je od navedenih obračunskih enot prva oCevidno pasivna in vezana na dotacijo, dj'Ugi dve pa zelo rentabilni, je po zanrösU omenjenega ptavT-lnika osebni dohodek zaposlenih vseeno vezan na poslovni uspeli obračunske enote Opisana oi'ganiaacijska oblika je torej zgrešena ne le 7>ato, ker ne upošteva povezave vseh gozdarskih dejavnosti v celoto, temveč tudi zato, ker je 5 stališča nagrajevanja skrajno, destimulanvna. Iz analize doslej uveljavljenih organizacijskih oblik izhaja sploSna ugotovitev, da zadruge Se nimajo izdelanih in jasnih pojmov o načinu ugotavljanja in delitve dohodka, ki končno sicer mora biti namenjen razvoju celotne zadruge, vendar bi organizacija zadruge morala v celoü omogočiti ugotavljanje ostvarjenega dohodka v ekonomskih enotah za posamezno dejavnost Le takšna organizacija bi namreč bila solidna osnova za uvajanje stimulativnih oblik nagrajevanja, ki omogočajo, da se odločanje glede delitve dohodka Čimbolj prenese na kolektiv, ki ga je ostvaril. -1. Ugotovili smo, da ae kljub razmeroma ugodnim objektivnim pogojem, ki so ponekod že ostvarjeni, organizacija gozdarstva v kmetijskih zadrugah še ni uveljavila tako, da bi bil zagotovljen uspešen razvoj gozdarstva. Da bi laže našli rešitev v tej smeri, ne bo odveč, če analiziramo nekatera stališča in razloge zaradi katerih verjetno doslej na tem področju Še niso bili doseženi boljši rezultati: a) Eh^ mnogih zadrugah se bojijo, da bi bil z izločitvijo gozdarstva v samostojno obratno enoto glede na razUfne ekonomske instrumente kmetijske in gozdarske panoge prizadet celotni dohodek zadruge. b) Ponekod imajo tudi pomisleke, da bi izloditev gozda retina oviraJa prelivanje Ofitvarjenih sredstev za potrebe celotne zadruge, čeravno je mogtJČe to vprašanje v ccloti urediti s pravilnikom o delitvi dohodka. c) V veČini zadrug so posamezne dejavnosti neenakomerno udeležene pri ostvar-janju celotnega zadružnega dohodka. Tam, kjer gozdarstvo v odnosu do ostalih dejavnosti moSno prevladuje {n. pr. KZ na Pohorju), izražajo pomisleke, da bi bilo z organiziranjem gozdarstva v samostojno organizacijsko enoto otežko^eno ustrezno oblikovanje ostalih zadružnih dejavnosti (kmetijstva). Nasprotno pa gozdarstvu tam, kjer je v odnosu do ostalih dejavnosti v manjlini, odrekajo pravico do samostojne organizacijske oblike. č) Sedanje pomanjkljivosti glede organizacije gozdarstva so majrsikje tudi podoba nezadostne gospodarske razgledanosti In nerazumevanja potreb gozdarstva, Takäna stališča postajajo očitna zlasti tam, kjer se zadruge uveljavljajo le v trgovini z lesom, ki jo imajo za posebno dejavnost, medtem ko druge naloge gozdarstva zanemarjajo. d) Glede na poseben značaj gozdarsiie široke, ki ga med drugim karale terizlra zlasti dolgoročnost gozdne proizvodnje in dmžbena zainteresiranost za vzdrževanje in napredek gozdov, je težko v celoti in povsod vs kladi ti interese razvoja gozdarstva z drugimi nalogami in ekonomskimi interesi kmetijskih zadrug, kjer se še rnarsikje očitno kažejo ozke osebne težnje včlanjenih individualnih proizvajalcev. Pričujoča problematika ima namen, prikazati z ene strani, koliko so z izvršenim združevanjem kmetijskih zadrug že ostvarjeni pogoji za prevzem in uspešno opravljanje nalog s področja gozdarstva, z druge strani pa opisati sedanje stanje in osvetliti vzroke, ki ovirajo nadaljnji razvoj. Kot takšna naj hi rabila prizadetem organom za pripomoček pri presoji smernic in ukrepov za utrditev organizacije gozdarstva zasebnem sektorju. Gre predvsem za presojo, kako pri kmetijskih zadrugah uveljaviti pogoje, ki so bili pred njih postavljeni Se pred odločitvijo o prevzemu odgovorne naloge gospodarjenja ti zasebnimi gozdovi. Kot je ze bilo poudarjeno, so glede gozdnih površin in strokovnih kadrov ti pogoji ponekod v ceJbti ali delno že ostvarjeni, kljub temu pa se organizacija gozdarstva v KZ äe ne razvija v smeri, ki bi zagotavljala uspešno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi Prav slednji nalogi pa pripisuje poseben pomen nedavno uveljavljeni temeljni zakon o gozdo\rih, ki v £1 3, izrecno predpisuje, da morajo organizacije, ki se razen gospodarjenja z gozdovi ukvarjajo tudi z drugimi gospodarskimi, dejavnostmi, organizirati gospodarjenje z gozdovi kot obrat s samostojnim obračunom, Gre torej za vprašanje, kako pri kmetijskih zadrugah, ki gospodarijo z gozdovi, zagotoviti organizacijo v skladu z določili zakona oziroma poiskati druge ustrezne reSitve, kjer tej zahtevi v okviru zadruge ni mogoče zadostiti Takäne reSltve pa dc^>u£ča zakon s Šircfldmi pooblastili v 5, členu Ing. T, C a i n ko IZ PRAKSE KONČNO VENDARLE SREDSTVO PROTI JELOVI TJŠI Obšdrna obrnočja domače jelke že dolgo ogroža jelova uS, ki je to drevesno vrsto marsikje že iztrebila. Borba proti temu nevarnemu škodljivcu je 2 bioloäke kot tudi s tehnične strani zelo težka. Tehnične težave so bile doslej predvsem v tem, da so za insekticide, ki jJh uporabljajo v jelovih sestojih kot meglo, potrebne posebne lastne naprave in ^JSU-ejaio osebje, zlasti pa primemo cestno omrežje, Pod- jetje Oes terr ei this che S Licks toff werke v Linzu je pravkar na izviren način režilo ta problem s pomočjo megle '►Kerfex". Gozdarski reierent te tovarne je ■nedavno poučno in nazorno precloCiL ter seznanil Številne gozdarje iz južne, srednje in vzhodne Staierske a tem ditrmim sredstvom za zatiranje žuželk. Insekticid, ki mu je pri-meSano sredstvo za dimljenje, Je shranjen v vrečicah iz plastične snovi, Vaniastna vžigalica, ki ne goti, ampak le tli, povzroča zamegUtev, Deset zavitkov po 250 g, torej komaj 2 in K kg tega sredstva ^adoSča za llia. Zvezni gozdatsld inštitut v Mariabrunnu je preizkosil to sredstvo za zatiranje škodljivcev in ga je tudi odobril. Z meglo "•Kerfle'x-" pa ob dovolj Široki uporabi ne zatiramo uspeSno le je love uSi, temveč tudi zelo razširjenega škodljivca: smrekovo grizlico. {Iz glasila; "Schutz dem Wülde«, Graz, St. 108, ki ga izdaja ustanova Öester-reichischer Waldschutzverband na Dunaju,) V. B, TOOOTNA STEELA , V gozdu Kmetijskega posestva Ponoviče pri Litiji, v oddelku 6 b je letos 15. maja pixjti 11. uri udarila strela v 45 cm debelo smreko, visoko kakih 28 metrov z vsebino najmanj 2 m'. Smreka je stala na robu precej globokega jarka, v Itaterem izvira studenfek, ki se steka Italdh BO metrov niže v potok, tekoč ob toLiu gozda pod bregom, nagnjenim proti vzhodu. Strela je udarila kakih 15 metrov pod drevesnim vrhom in ga odbila, da se je sicer nepoškodovan vsadil lik ob preostali ätor in stoji pokonci, kakor da bi rastla mlada smreka s premerom, 24 cni ob tleh. Ob ätoru, na katerem so ostale le do tri metre visoke ščetine, ležijo najprej debelejšo 3 do 11 metrov dolge razmetane, iz debla iztrgane trske. Zraven je posejanih metrskih do centimetrskih trsk in trSčic, večjih nekaj sto, drobnih nekaj tisoč v krogu kakih. 60 metrov. Zlasti je trske daleč zaneslo v zahodni smeri. Po vseh okoliških deblih so v lubje zapičene majhne in nekaj večje šUaste trščice. Okolica je z iverjem kar posejana, in Ifts je zdrobljen kakor od stroja za drobljenje lesa. V začetku hude ure so okoličani süäali silen pok — udarec, ko je strela zdrobila in raznesla smreko. Tedaj je komaj zaöelo deževati. Drevo je bilo popolnoma zdravo. Tak Izreden primer razdejanja drevesa po streli bi bilo vredno s fotografijo dokumentirati. M. KNJIŽEVNOST SCHWEIZERISCHE ZEITSCHRIFT FÜR FORSTWESEN V letošnji marčni številki so zlasti pomembni naslednji članki: Tromp, H. Wildmer, F.: Dokazovanje rentabUnosti investicij za odpiraJije gozdov (Die Problematik der RentaSilitatsberechnung bei Investitionen zur Walderschliessung). Citn bolj prodira spoznanje, da je gozdarstvo proizvodna panoga, ki proizvaja lesno materijo, toliko bolj se obSuti potreba, da se tudi tu uveljavijo sploSna gospodarska načela, ki veljajo za druge proizvodne panoge. Obravnavani Slanek skuSa najprej razčistiti ndcatere osnovne ekonomske pojme in njihovo apKkacijo na gozdno gospodarstvo, zlasti pa izračunavanje oziroma do-kaziovanje rentabilnosti mvesticij za odpiranje gozdov, za izgradnjo gozdne prometne mreže. Pravzaprav bi se morali čuditi, da se takäne težnje tako pozno pojavljajo DzJroma bi nas moralo presenetiti dejstvo, da so tak.šni članki in razprave 5e vedno aktualni v reviji s tako dolgo tradicijo. Tuda avtor se očividno iaveda nekolika čudne srtuadje, pa takoj nato, ko je pojasnil pojme: »gospodarnost-^, »^prodobtivnost-i ali fkstorilTiost" ter pojem "-rentah i In ost«, v posebnem poglavju obravnava vpraSajije^ ali si v gozdarstvu sploh prizadevamo, da 'dI dosegli rentabilnost v navadnem pomenu besede. Pri tem citira Burgerja, ki je ze Inta 1928 podal neke vrste definicijo, itaj je glavna dolinost gozdarja: Najbolj odlična naloga gozdarja v državni službi ni v tem, da posameznim gozdnim posestnikom za vsako ceno zagotovi rentabilnost njihovih gozdov, temveč v tem, da skrbi za razvoj proizvodnih sii v gozdairstvii v korist vse dežele. Tudi pri nas v Jugoslaviji smo priäli dcistikrat do zaključka, da je glavna karakteristika Švicarskega gozdarstva prav v tem, da skuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi^ razviti in izkoristiti naravne proizvodne sile v gozdovih, pri tem pa s^-posebno ne zanima za rentabilna^t v posameznih primerih, niti v konkretnih gozdnih predelih. Vemo, da Švicarji znajo racunatij toda okolnost, da jih rentabilnostni račun v gozdarstvu doslej ni .posebno zanimal, si lahko deloma razlagamo z dejstvom, da skoraj vsem gozdnim posestnikom država in kanton dajeta vefje ali manjie subvencije. Se posebno v gorati deieli kot je Svlca jskusno zatiranje borovega sprevodnega prelca z bakterijami Ing. Drsgutin Hanz): Povečanje proizvodnje z gojenjem robinije. Ing, Halid Sarajlič: Prispevek k pogozdovanju kontinentalnih kraških zemljišč, izpostavljenih vplivu najmočnejše burje. Ing Edmund Medun : Vpliv oblaganja sadik s kamenjem in razvoj oljkinih sadik na krasu, ■ i. St,: 5/Ö — 196J: Dr. Slavko Komar: Novi zakon o gozdovih. Ing. Bogo mil Cop : Vloga in aktivizacija inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Hrvaške pri ostvaritvi petletnega plana in pri izvajanju novih gospodarskih ukrepov. Ing. Avgust Horvat: O tehniki pogozdovanja degradiranih kraSkih zemljišč s saditvijo sadik in o perspektivah njenega razvitka Ing. Branko Biča-nič : O cilju gospodarjenja z gozdovi na nižjih legah eumediteranskega pasu v Dalmaciji in o njegovi ostvaritvi. Dr. ing. Ivo Opačič: Prispevek k poznavanju duSika v lesu. SUMAHSTVO - Beograd St.: 3/4 - 1961; Ing. Slobodan Curčič; Graditev tovarn za, iveniste plošče -v Plevlju in Mojkovcu. Ing. Nikola S i m u n o v i c ; Približna ocena letnih nanosov, ki bodo gravitirali Jt bodočim akumulacijam hidroelektrarn Grabovica in Solakovac. Dr. ing. Žarko Miletič: Nadaljnji prispevki k metodiki za določanje prostorninskega prirastka. Št.: 5/6 — 1961: Ing, Djordje Panic: O prirastku breze in elementih igradbe brezovih sestojev. Ing, Dragoljui3 Trilunovič: Nova metoda za izdelavo donosnih in priraslnih tablic za enodotine sestoje z dolgo obhodnja Dr, ing, Ivan Soljani.k: Proizvodnja sadik iz nedozorelega gozdnega semenja Ing. Milutin Jovanovič: Izbira seinenskih sestojev — prva stopnja pri :žlahtnenju in selekciji gozdnega drevja. St.: 7/8 — 1961: Ing, R.ajica Djekič: Ob dvajsetletnici ljudske revolucije. Dr. Slavko Komar: Naš novi zakon o gozdovih. Dr. ing. Slobodan Ga-VI i I o v i č : Študija o uporabi retardadjskih sistemov pri borbi z erozijo in v hudourniških koritih. Ing. Ziv.orad Radovanovič; Kadri v gozdarstvu Bosne in HtircegovLne s stališča ekonomičnosti in proizvodnosti dela. Dr ing, Milan Dudič: O nek-;h bioloäkih Činitel.iih za povečanje borove smolitve. Dr, Drago- ljub Mirko v ič: Nekaj resuUatov dela Gozdarske fakultete v Beogradu v obdobju od osvoboditve do konca Šolskega let,a 1959/60. Dr. ing. OuSan Simeunovič: Prvo desetletje pomembne znanstvene publikacije. NARODNI SUMAH - Sarajevo St.; 9/10 — 1960; Salem Cerič: Ob spremembi zalcona o gozdovih Boane iTi Hercegovine. Ing. Peter Sudjič: Izdejava gojitvene osnove za EcmljiSča, ki .so na fakultetnem vzornem posestvu Igman ogolela zaradi vetra. Ing. Sreten V u č j a k ^ Tehnika ugotavljanja norm s pomočjo fotokroonometriranja. Ing. R a d o-slav Curid: Nova nahajališča gorskega javora na Jahorini pri'Sarajevu. St.: 11/12 — 1960; Ing Mirko Sutevič:. Nova orientacija in naloge našega gozdarstva. CedomiJ Silič: Cempriri in njegovi nasadi na Trebevidu pri Sarajevu Dr. ing. Konrad Pjntarič; Problem konserviranja gozdnega semena. Dr Miloä Matcsiinovič: Gozdni red v gozdovih iglavcev. St.: l/a — 1961: Salem. Ceriči Proces vključevanja gozdarstva v gospodarski sistem ne sme ovirati opravljajija naših vsakodnevnih nalog. Ing. Aleksej Post-Tiikovr Realne možnosti za mfihaniztranje dela pri tzkoriäianju gozdov Ing. Aleksandar Panov in ing. DuSan Terzič: Zagotovitev novega sestoja črnega bora je pogoj za racionalno izkoriščanje starega sestoja. Ing, K a r 1 o Fice : Cecidomia Baeri Prell — do sedaj premalo znan Škodljivec borovih nasadov. Ing, Vladislav Beltram; Zaščita rastlijn pred boleznimi in pred mrazom. St.; 3/1 — 1961; Ing. Mirko Sučevič: Izvajanje reorganizacije gozdarstva v LR Bosni in Hercegovini, Ing. Vladislav Beltram: Seč nja bukve ob koneu avgusta. Dr. Konrad Pintarlč: Gojenje sadik v posodah. Dr, ing. M i 1 o t a d JovanCevič: Prirodna nahajališča Črnega bora na otcJ™ KorčuU. Ing. Ni k o Popnikola in ing. Aleksandar Ilievaki; Nekaj variadjsko-statistiCnjh podatkov o semenu, moiike s planine Perister v LR MakedonijL Radomir Laku-s i d ; Prispevek k poznavanju razSirjenosti vrste Myricaria germanica Desv v Cmi gori in Srbiji, SUMAESKI PREGLED - Skopje St.; 5/6 — 1960; BI, BožinovskiinL. Starova: Ljudska mladina kot iniciator za snovanje novih gozdov. Dr. Slavko Djekov; Nasadi hitro rastočih iglavcev v Italiji in možnosti za osnovaJije taJcšnih v RL Makedoniji. Ing. Tr. Ni-kolovski: Konverzija gozdov v LR Makedoniji s staliäSa sodobnih metod. Ing. Božo PetruSevski: Drevesniška proizvodnja topolovih sadik. Ing A1 e k-sandar Se r a f j m ovs ki : Topolov zavijač — nevaren škodljive našiti topolovih plantaž. Ing. VI. BeUram; Sečnja bukve ob koncu avgusta. LES ~ Ljubljana St.; 1 - 196t: Ing. Adolf SvetliCiČ: Razvoj lesne industrije v Sloveniji v razdobju 1961-1965. Ing. Iii j a Devic: Postopek pri povrämiski obdelavi pohištva v ZDA. Polde Pristavecr Lakiranje s polivalnimi lakirnimt stroji. Rudi Kremesec: Vpihovalna naprava v kotla-mici tovarne Stol, Kamnik. St,: Z — 1961: Ing. Adolf SvetliciC: Raz^-oj lesne industrije v Sloveniji v razdobju 1961—1965. Vladimir Lešnik; Položaj naše lesne industrije po uve-Ijavljenju novega gospodarskega sistoma. St.; 3/4 - 1961! Ing. arch, Niko Kralj : Vrednotenje pohištva po uporabi, estetski in gospodarski vrednosti. Ing. Miloš Slovnik: Preskrba lesne Industrije Slovenije s surovino Ing. Viktor Rebolj: O rekonstrukciji žagarskih obratov, BrankoSinkovc: O poliesitrskih Lakih in njigovi uporabi. Roman Dekleva : O umetnem sušenju lakov Ing. Prane Flach: O uporabi trdih kovin pri rezilih za obdelavo iesa, st; S — 19Ö1; Karel KuSar: Izvoz lesa in lesnih izdelkov glede na nove devizne predpise. Ing. Bogdan Žagar: Srnemice za uspešnejše znanstveno delo v lesnoindustrijski dejavnosti. Ing. Viktor Rebolj; Uspeäna racionalizacija transporta z uvedbo kotalnega tira. Rada Vidic: Zajetje odpadkov pri lesjioobde-lovabiih strojih. Št.: 6/7 — If)61: Ing, Lojze 2unier: Aktualna vpraSanja o razvoju proiz-■vodnje ploS£. Ing. Oskar Jug: O projektiranju v lesni ind.\jstriji. Ing. Viktor Rbo 1 i : Kalkulacije prt razžagovanju hlodovine. Ing. Branko i^ervii; TehniCna kontrola pri lepljenju lesa. Dr. ing. E,udolf Cividini ; Strupenost lesa mansonija, Ivan Dovžan; Novi lesnoobdelovalni stroji. Ing. Samo Slov-nik; O sprejeinanju delavcev v industrijskih podjetjih. DRVWA INDUSTRIJA - Zagreb St.: l/Z — 1S61: —; R.azvoj proizvodnje in oskrbovanje domačega tciiSča s sodobnim pohištvom. Prof, ing. Juraj Krpan: Trdnost lepljenih mizarskih ploSč. Ing, Stanko Bad ju n: Izkoriščanje surovine v industrijski proizvodnji sodov. Ing, Erich Lechpammer; Transportni problemi vskladiščenja v lesni industriji, St.: 3/4 — 1961; Izvoz pohiAtva iz Jugoslavije. Ing, Zv.onko Ettinger t Ukrepi za izboljšanje notranjega transporta pri finalni predelavi lesa, Ing. Nada UidI: ZaSSita bukovih hlodov proti piravosti. St.; 5/6 — I9fil: Dr. ing. Ivo OpaCič: Raziskovanje hrastovine za proizvodnjo hrastovega tanina. —: Tehnični postopki pri lakiranju lesa. Ing. Marian S z y d) -o w s k y : Sodotona tovarna pohiStva iz ukrivljenega lesa na Poljskem. St.: Tf/8 — 1961: —: Mednarodni jesenski zagrebški velesejem 1961. Dr i n Fran Podbrežnik: Vpliv klime na tehnični les. Ing. Zvonimir Ettinger i Teko^i Irak v finalm prodzvodnji. Ing. Milan Kovačevič: Viäja teh-niCna Sola linalne ameri v Novi GradiSki. M. B IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA GOZDAR ANTON MELIVA Na potovanju po Pohorju sem videl v bližini planinskega doma na Pcskv spomenik, ki nosi v pohorski granit vklesane besede: »TONE MEUVA gozdar 1903 - 1945 Čuvarji gozdov žrtvi fašizma^'. Ta dokaz velikega spoštovanja in priznanja pokojnemu tovariäu, ki je daroval življenje za osvoboditev domovine, me je zelo ganila. Poznal in spoitoval sem gozdarja Melivo, Zato želim posvetiti v na.šcm glasilu nekaj skromnih vrstic v spomin naäemu dobremu tovariSu in strokovnjaku, w Anton Melivfl je bil rojen dne 22. februarja J903 v Uncu pri Rakeku, kjer je služboval njegov oče kot gozdar. Izvira iz stare gozdarske rodbine. Njegov stari oče je bil po rodu Ceh in se je,priselil kot mlad gozdar v Slovenijo. Anton Meliva je obiskoval osnovno golo in konCal nižjo gimnazijo v Ljubljani, Nato je bil nameščen kot gozdarski praktikant pri takratni eozdnl upravi kneza A WinciiseligraUa v Oplotnici. Po opi's vlj^iiG'ni ^ozdttrsketTi izpitu je službovaJ najprej kot gozdarski pristav in p&zneje kot gozdar v Lultanji na Pohorju, od leta 1932 do odhoda v NOV pa kot graščinski gozdar v Konjicah Z osvobodilno fronto je začel sodelovati že od junija 1941. Pred tem, in sicer mesecu aprilu 1941, je bil en teden: v zaporu v Kanjicali. Kot gozdar, dober pozna-valeč terena, je s svojijn sodelovanjem lahiko mnogo koristil rjjegova aktivnost pa je vzbudila sum okupatccjevih hlapceiv. Ponovno je bjl aretiran in v za^por-j öd 1. aprila do 26, avgusta 1943; vendar mu niso' mogli ničesar dokazati. Po izpustitvi pa pod strogim nadzorstvom okupatorja na svojem delovnem mestu ni mogel vef dosti 'koristiti, 2ato je odšel (1. septembra 1944) v partizane. Tam je bil referent za. gozdarstvo mariborskega o^krožja v ilegali. Zaradi izdaja bunkerja v Mali vasi pri Ptuju, dne 19, 12, 1944, je bil ujet in odpeljan v mariborske zapore. V začetku februarja 1045 so ga prepeljali v celjske zapore (Stari pisker) in po desetih dneli {12, 2, 1945) je bil obešen kot talec na Stranicah pri Konjicah (Frankolovo). To so glavni podatki iz življenjepisa riaprednega slovenskega gozdarja, ki se je zavedal svoje dolžnosti do ljudstva in padel mučeniSke smrti ob zori njegove osvoboditve,^ Gozdar Anton Meliva in njegov spomenik na Pesku Gozdarski in lesni muzej Slovenije v Bistri jc letos ob 10-letnici muzeja zbrai in prikazal v kratkih biografijah in deloma v slikah čvrsto za gozdarstvo na Slovenskem v preteklosti najpomemhnEjših moi, ki so v določeni meri prispevali k razvoju naSega gozdnega in lesnega gospodarstva. Ob 20-Ietnici vstaje smo vključili v to zbirko tudi oba znana gozdarja ing, Viktorja Suškoviča in Antona Mclivo, ki Eta umrla mučeniške smrti za svobodo domovine in lepšo prihodnost naSega naroda. Za uvod v prikaz le-teh je napisala fcovarigica Katica Kobe, kustos Tehniškega muzeja Slovenije, naslednje vrstice: »Ob dvajsetletnici naše ljudske vstaje oživljamo spomin tistih gozdarjev, ki so BVoje življenje posvetili naši socialni revoluciji in narodni osvolwditvi. Iz dolge vrste gozdarjev-borcev odberimo dva talca, da ob njiju odtehtamo žrt«v za naše svobodno * Podake in obe sliki mi je priskrbel Stanko Krištof oziroma inž. Rudi Strohmayer. življenje; v brezimjiosti je zavest, da smo o&tali kot narod. Z imeni klešemth temu Tmrodu enkratne, neponovljive poteze neuklcmljjvosti, ki so ga ohranile v težkein ^asu.- Skužajmo iz brezimnosti dvigniti še več gozdarjev — od gozdnih delavcev do lnie-iiii'jev — zavestnih in junaSkih branilcev ljudstva in čuvarjev naših gozdov, ter prikazats njih lik v naSem glasilu! Ing. P. Se v n. i k POJVTEMBNEJSI GOZDARSKI STROKOVNJAKI NA SLOVENSKEM V PRETEKLOSTI (Nadaljevanje) VILJEM PUTICK Viljem Putiek, gozdarski inženir in speleolog, je bil rojen 6. julija 1856 v Po-piivki pri Brnu na Moravskem Po maturi na realki je bil dve leti v gozdarski pred-praksi v Trubskem, nato pa je študiral na Visoki Soli za poljedelstvo na Dunaju, ki JÖ je dokončal leta 16BI l^pit za samostojno gozdno gospodarstvo je opravil leta 188S v ministrstvu za kmetijstvo na Dunaju. V zadetku leta 1885 ie Putiek nastopil pri državni direkciji gozdov tn domen na Dunaju službo gozdarskega asistenta. Leta 1837 je bil premeščen h gozdni direkciji v Gorico, jeseni istega leta pa k Sekciji za urejeinje hudournikov v Beljaku. Leta IBM je bil pii&meSfien v Ljubljano -k deželnsfmu gozdnemu nadzomiStvu. Tam je lG^:a 1805 napredoval za gozdarskega komisarja, leta 1B03 pa aa nadkomisarja. Leta 1904 je bil premeščen in postavljen 2a inäpelitorja pri lokalnem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani, kjer je leta 1907 napredoval za agrarnega svetnika, leta 1912 pa za nadsvetnika. Med prvo svetovno vojno je bil Putiek köt gozdarski izvedenec dodeljen trertji Agraroberinspektor Ing. Vilchem Putiek t", a sliko (Wiener allgemeine Forst- und Jagdzeitung); »-Putik Viljem« (J, R.), (Slovenski biografski leksikon, Ljubljajia 1952, 8. zv.). '^t Ing. Vilim Puück« {Sumarski list JSU, 1930). Jamoslovec Viljem Putiek (J. Gams) (Proteus 1956/57). Sivic DRUŠTVENE VESTI PRAVILA ZVEZE INZENFRJEV iN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LR SLOVENIJE I, Ittie, 5ed«i in obmoije 1. člen 3veza iiržetiirjev in tehnikov gozdarstva in lesne indasttlje LJl Slovenije (v TiadaJjTijem besedilu >»2veza«) ]e prostovoljna, strokovna družbena orgatiizacija inže-nii^ev im tehnikov gozdarstva, in lesne Industrije (ITGLI), ki jo sestavljajo vsa oltrajna TrtTwJcovna druStva IT gozdarstva in lesne industrije na obmoijii Slovenije. Zveza IT gozdarstva in lesne industrije Slovenije je član Zveze IT LRS in ilac Zveze IT gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. 2. eien Zveaa ima značaj pravne osebe. Zveza ima svoj okrogli pečat z besedilom -Zveza inženirjev in tehnikov goaular-Jtva in lesne industrije LRS — Ljubljana«. Sedež zveze je v Ljubljani, Delovno območje zveze je LR Slovenija. II. Namen in naloge zvexc 3. člen Namen in naloge zveze so; 1. da združuje strokovnjake gozdarstva in lesne industrije ra i-eSevanje stro-"kovnih vprašanj in spopolnjevanje strcdtovnega znanja svojih članov, da proučuje jn mvaja pridc^itve tehnike; 2. da poživlja državljansko in delovno zavest svojih članov , 3. da s strokovnimi miäljenji pomaga organom svojih strok pri izvajanju gospodarskih planov; 4. da sodeluje s pristojnimi organi pri usmerjanju vzgoje in strokovnega izpo--polnjevanja kadrov in pri njihovem S'trokovnem ocenjevanju; 5. da pri svojem' članstvu razvija razumevanje za boljSo kakovost in večjo produktivnost proizvodnje; 6. da utrjuje pravilen odnos do strokovnjakov in do tehničnega dela v strokovnem, moralnem in materialnem pogledu; 7. da sodeluje množičnimi organizacijajni na ideolc^ko-kultumoprosvetnem polju in pri ukr«pjh za zvijanje Življenjske ravni ter pri popularizaciji tehnike; a. ria reSuje »pore med strokovnjaki v strokoA'nih vpražanjih, UL Oblike dela 4. člen Ta namen in naloge zveza dosega in opravlja: 1. z obravnavanjem važnih strokovnih in druSLvenih vprašanj v organih zveze; 2. z usmerjanjem dela in dejavnosti članstva po UO m plenumu zveze; 3. s predavanji, strokovnimi posveti, razstavami. Študijskimi potovanji in podobnim delovanjem, -1. z izdajanjem strokovne, znanstvene in poljudnoznanstvene literature; 5. s propagando za poglabljanje sodelovanja strokovnjakov v strokovnih glasilih, za neprestano izboljševanje kaJtovosti in z usmerjanjem publicistike na aktualna vprašanja; 6. 7, zastopanjem strokovnih in materialnih interesov svojega. Slanatva; 7. s sodelovanjem z drueimi strokami in njihovimi strokovnimi organizacijami, posebej po Zvezi inženirjev in tehnikov LRS kot republiškim koordinacijskim in predstavniškim organom pri slrupnih organizacijah in drugih vprašanj, iki zadevajo več strok; 8. s sodelovanjem 7. organi Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije; 9. s sodelovanjem z odbori sindikatov, Ljudske tehnike in SZDL, v vprašanjih, ki zadevajo naloge druStva in s sodelovanjem pri njihovih množičnih maniCestacijah. 5. eien Zveza dosega namen in izvršuje svoje naloge po svojih organih in po svojih članih — okrajnih strokovnih društvih IT gozdarstva in lesne industrije. IV. Članstvo a) Splošna določila a. eien Člani v osnovnih organizacijah inženirjev in tehnikov goicdarstva in lesne industrije so: a) redni b) izredni c) častni in. č) zaslužni 7. 21cn Eedni član strokovnih organizacij je lahko vsak inženir ali tehnik z ustrezno šolsko izobrazbo in vsak jugoslovanski strokovnjak drugih strokovnih področij in dejavnosti, ki ima ustrezno šolsko kvalifikacijo (najmanj srednjo strokovno i^obra^bo^ ter v pratei z uspehom opravlja posle inženirja aU tehnika na področju gozdarstva ali lesne industrije. 8. člen Izredni član je lahko strokovnjak brez ustreznih šolskih ali po zakonu priznanih kvalifikacij, ki v praksi uspešno dela na delovnem mestu inženirja ali tehnika. 3. člen Redno oziroma izredno članstvo se pridobi z včlanjenjem v eno izmed osnovnih organizacij v skladu z odredbami pravil dotične organizacije IT gozdarstva in lesne industrije. 10. člen Častni Član je lahko oseba, ki se je odlikovala s posebnim prizadevanjem ii\ dejavnostjo za napredek znanosti in prakse v gozdarstvu ali lesni industriji. 11. člen Zaslužni član je lahko redni ali izredni član, ki se Je posebno odlikoval s svojir« delom v eni Izmed organizacij Zveze IT GLI. 12. člen Izvolitev častnih in zaslužnih članov se opravlja po posebnem pravilniku, ki ga izda zveza. Ta pravilnik določa tudi dolžnosti in pravice teh članov. 13. eietj Pravice rednih in izrednih članov so: — da imajo aktivno in pasivno volilno pravico; — da iinaäajo svoja miiljenja o delu organov organizacij ITJ in da predlagajo ustrezne ukrepe za izboljšanje njihov&gä dela^ — da uporabljajo vse ugodnosti zveze IT; — da razširjajo in izpopolnjujejo svojo strokovno Jwalifikadjo s pomočjo dejavnosti organizacij Zveze ITJ; — da delajo v komisijah, odborih, sekcijah in drugih delovnih telesih v zvezi z reSevanjem družbeno-gos.podarskih, kadrovskih in drugih problemov s področja dejavnosti ZITGLI in ZITJGLI; — da sodelujejo prt vseh strokovnih in društvenih nnanifestacijah ZITJ in njenih organiMcij, 14. člen Dolžnosti rednili in izrednih članov so: — da uresničujejo doloKla pravil svoje organizacije; — da delajo za ostvaritev ciljev in nalog ZITJ in njenih organizacij; — da sodelujejo v akcijah ZITJ in njenih.-organizacij; — da izvršujejo odlodbe in sklepe organov zveze; — da redno plačujejo članarino; ~ da skrbe za ugled inženirjev in tehnikov, 15. Člen Članstvo rednih in izrednih članov osnovnih organizacij preneha: — s smrtjo — s prostovoljnim izstopom — z izključitvijo člana b) Posebna določila 16. člen Člani zveze so lahko: — redni, zaslužni in častni, Hedni člani zveze so organizacije inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, zaslužni in častni Člani pa so fizične osebe, ' 17. Člen Redni čLani zveze so: vsa okrajna druStva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije. 10. člen Redne člane sprejema v zvezo plenum zveze, častne in zaslužne člane pa voU iibčni zbor zveze. Volitev Časlnih in zaslužnih Članov se opravlja po pravilniku, ki ga izda zveza. 19, Člen Pravice rednih Članov zveze ITGLI so: — da po organih zveze vplivajo na delovanje vseh strokovnih druätev — kakor ludi ua delovanje zveze ITGLI; — da sodelujejo pri vseh alte i j ah zveze v okviru odredb teh pravil; — da iznašajo svoja rmSljenja o delu organov zveze in da predlagajo ukrepe za izboljšanje njihovega dela; — da sodehijejo pri vseh strokovnih in društvenih manifestacijah, ki jih organizira zveza; — da v akcijah, Id jih izvajajo v okviru svojih in teh pravil, zahtevajo podporo vse stioke, ki jo v UtS predstavlja zveza. 20, člen Dolžnosti rednih članov zveze sc: — da delajo za izvršitev nalog zveze; — da izvršujejo sklepe občnega zbora in plenuma zveze; ' - da izpolnjujejo materialne obveznosti po odredbah zveze 21. Člen Članstvo v zvezi preneha— kadar plenum ?veze z 2/3 večino prisotnega Števila člajiov odločbi o viklju-čitvi čl^na. S prenehanjem članstva se iigube vse pravice in ugodnosti. Pri morebitnem ponovnem včlanjen ju je takega člana smatrati za novega Z2. člen Vsi člani imajo pravico pritožbe zoper odločbe organov zveze Pritožbe se vlagajo naslednjemu viSjemii organu zve^e po -VTSti do občnega ibora zveze, katerega odločba ie dokonfn^i V. Organizacija zve^e ITGLI 23. člen Osnovna organizacija zveze ITGLI je strokovna podružnica ITGLI občine. Ta. se lahko iLStttnovi. če ima najmanj 5 članov Ce se strokovna podružnica na območju občine ne more ustanoviti, se ta lahko ustanovi za več sosednjih občin sinjpaj. Cc tudi to ni mogoče, predstavlja osnovno organizacijo strokovno društvo okraja V podjetjih, ustano\Fah in drugih delovnih kolektivih se lahko formirajo .strokovni aktivi. Vse podlužnice inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije na območju okraja formirajo strokovno d]-ušlvo okraja. Ce pa ni na območju okraja podružinic, tvori okrajno strokovno druStvo osnovno organizacijo. Vsa okrajna strokovna druätva na ozemlju repttblike formirajo zvezo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesn(^ industrije posamezne republike. Vse republiške iveze inženirje^' in tehnikov gozdarstva in lesne industrije formirajo Zvezo ITGLI Jugoslavije. Vse strokovne zveze Jugoslavije formirajo Zvezo inžanirjev in tetinikov Jugoslavije {ZITJ). Vse strokovne organizacije inženirjev in telinikov gozdarstva in lesne industrije od podružnic do Zveze ITGLI Jugoslavije se-obvezno včlanijo v ustrezne teritorialne organizacije inženirjev in tehnikov. VI. Organi zveze 24, člen Orgajii zveze so: a) občni zbor, b) plenum, c) upravni odbor in č) nadzorni odbor O bčni zb or , 25. člen Občni ^bor zveze je najviäji organ zveze. Občni zbor je lahko r^eji aJi izreden. Redni občni zbor se praviloma sestaja vsaka 3 leta. Kraj in dan občnega zbora določi plen'um zveze alt pa po njegovem pooblastilu upravni odbor z\'eze. Izredni občni zbor se skliče po potrebi po sklepu plenuma ali pa na zahtevo a sk-upnega Števila rednih članov, ki predlože predlog dnevnega reda, V tem primenj se mora izredni občni zbor sklicati v roku 30 dni po sprejemu zahteve, 26, člen Občni zbor sestavljajo delegaü vseh člajiov zveze. Vsik delegat lahko zastopa največ po 10 članov. Delegat mora imeti pismeno pooblastilo pristojne organizacije. Na občnem zboru imajo pravico glasovanja tudi člani plenuma zveze. Prisotni nedelegircTü člani imajo samo posvetovalno pravico. 27. člen Poziv na obSni zbor se objavi v dnevnem 6asoplsjUj organizacije pa. se obvfeste-tudi pismeno. Vsak obtni abor mora. objsviij injiTiHTij 14 dni pr^j z dnevnega reda. Dnevni red občnega zbora določa akUcatel]. Občni zbor lahko dnevni red sptuv TT>ejii ali dopolni preden preide na obravnavanje vsebine, Sklepi občnega zbora so veljavni, če je prisotna vei kot polovica določenih, delegatov, Kadar na občnem zboru ni zastopano potrebno Število dclegatoVj se delo občnega zbora odlo5i za pol ure, ko občni zbor zaseda ne .glede na Število prisotnili. članov. Sklepi obtncga zbora so veljaviii ob navadni večini glaso^' navročih delegatov. Ce občni zboi' ne določi drugače, se glasuje tajno 28. Člen Občni zboi': — voU delovno predsedstvo in potrebne komisijo za vodstvo občnega zbora; — razpravlja o delu upravnega in nadzornega odbora ter sklepa o njuni razreSnJd; — sklepa o pravilih zveze, njitio-vah spremembah in dopolnitvah, odobrava zaključni račun za poslovno dobo; — odloča o vprašanjih, pro&njah in pritožbah, ki presegajo delovno področje upravnega odbora ali (plenuma; — voli upravni in nadzorni odbor; voli tajno z listki na podlagi kandidacijske liste, Id jo sestavi kandidacijska komisija, izvoljena na občnem zboru; — določa prispevke okrajnih druStev za kritje proračuna zveze; — voli delegate in zastopnike za viäje koordinacijske in predstavnUke organe ZIT^ — voli častne ifi zaslužne člane, 29. člen Dnevni red izrednega občnega zbora obsega same vpraäanja, zaradi katerih je bil izredni občni zbor sklican. Plenum 30. člen Plenum je organ zveze, la obravnava i'aižnejše zadeve zveze v času med dvema občnima zboroma, Plenum sestavljajo člani upravnega in nadzornega odbora zveze, predsedniki komisij zveze in predsedniki ter tajniki (ali njihovi namestniki) okrajnih strokovnih druStev ITGU, Plenuma se lahko udeležijo tudi drugi Člani, W imajo le pot^etovalno pravico, 31. Člen Naloge plenuma so: — da sklicuje redne in izredne občne zbore ali za to pooblasti upravni odbor CTeze; — da koordinira in u.^merja delo članov zveze za doseganje nalog zveze in njenih organizacij; — da obravnava važnejSe sklepe upravnega odbora in mu daje smernice za na-daJjnje delo; — da lahko voli na izpraznjene mesta predsednika, tajnika in člane upravnega odbora; — odloča o sklepih LTO glede poetavitve ali spremembe urednikov strokovnih glasil, kS jih i?daia zveza; — odobrava poslovnik ur^niSkega odbora; — določa naročnine za glasila, ki jih izdaja zveza; ~ odobrava proračun prejemkov in izdatkov, ki ga predloži UO 32. člen Plenum je lalifco reden ali izreden. Rredni plenum še sestaja najmanj 3-kj-at letno. Izredni plenum se oklice, če to 7aJiteva najmanj % članov zveze. Plenum sklicuje uprai'oi odbor zveze, Ce upravni odbor plesnum^ noče alcLicati, ga lah-ko skliče nadzorni odbor. Plenum sklepa z navadno večino prisotnih članov. Upravni odbor 33. člen 1. Upravni odbor Šteje toliko clancw, kolilcor jih določi občni zbor za naslednjo poslo^'no Posebej se volila predsednik in tajnik, vendar istočasno z drugimi člani odbora. Upravni odbor izbere ns prvi seji izmed pvojih Slanov 2 podpredsednika taa gozdarski in lesnoindustrijski pododbor), blagajnika, namestnika tajtiika in po potrebi še referente (za kuUurno-znanstveno delo, za vzgojo kadrov, za organizacijska vpraSanja). 2. Uredniki strokovnih .glasil, ki jih izdaja zveza> so poleg izvoljenih odbornikov avtomatično flani upravnega odbora. 3. Upravni odbor izi^Suje sklepe občnega zbora in ptenuma, reä'jje vse zadeve po teh -pravilih, v kolikor ne sodijo v pristojnost občnega zbora jn plenuma_ 4. Upravni odbor postavlja urednike strokovnih glasil, ki jih izdaja zveza, s pogojem, da to odobri plenum z^'eze in v sporazumu z uredniki, 5. Upravni odbor gospodar; z imovino druStva po načelu dobrega gospodarja, in skrbi za kritje izdatJcov. 6. Upravni odbor skrbi za ustanovitev ir. organizacijo olcrajnih strokovnih driiStev. 7. Upravni odbor pMluje na sejah odbora, ki so po potrebi, toda najmanj enkrat mesečno. Seje sklicuje predsednik, posamezni člani se na sejah zadolžujejo z določenimi nalogami. O sejah se vodi zapisnik fi. Pi'sdsednik zastopa zvezo, upravni odbor iTi plenum, skrbi da se izvrSujejo .sklepi odbora in plenuma in nadzoruje inTsevanje nalog, !d so bile naložene Clanom.. V njegovi odsotn.osti ga nadomešča eden od podpredsednikov. 9. Tajnik opravlja vse tajniSte in organizaci.iske posle, Se niso za posamezne pnmere in naloge izrecno zadolženi drugi člani odbora. Na lastno pobudo skrbi za uspeäno opravljanje nalog po teh pravilih ter sklepih odbora in plenuma. Za svoje izredno delo prejema nagrado, ki jo določi UO iz sredstev zveze, V primeru tajnikove odsotnosti ga nadomešča namestniJc, ki mu za ta Cas pripada nagrada, določena tajnik\.t. 10, Blagajnik vodi dnevnik prejemkov in izdatkov ter vse druge blagajniške posle in nadzoruje blagajniško poslovanje samostojnih računov za strokovna glasila. Blagajniške izdatke odobrava predsednik, ki je zato odgovoren odboru in mu poroča na sejah. Za izredno deio latiko določi UO blagajniku nagrado iz sredstev zveze, JI, Clan odbora, ki izostane od sej, se mora opravičiti. Ce izostane neopravičeno 3-k"T3t zaporedoma, se lahko po posebnem sklepu odbora izldjuči iz članstva odtiora. 12. Upravni odbor nadzoruje poslovanje uprave strokovnih glasil, !d jih izdaja z^'eza po določilih posto'inika. 13. Na seje upravnega odtfora morajo biti vabljeni tudi Člani nadzornega odbora. Nadzorni odbor 34. člen Nadzorni! odbor šteje '3 Člane, ki jih izvoli občni zbor Predsednika si izvoli odior sam na svoji prvi seji. Do jzvoli1:ve predsednika vodi delo član. ki je na volitvah dobil največ glasov, Nadzorni odbor nadzoruje pravilnost dela upravnega odbora in skladnost z društvenimi pravili Prav tako nadzoruje delo uprave strokovnih glasil zveze. Clanl nadzornega odbora smejo prii'Oßtvövali sejam upravnega odbora in plenums. nimajo pa glasovalne pravice, Pi-avico imajo pregledovati vse t-afure, dopise in zapisnike društvo Vil. Sredslva zveze ÜS. člen Sredstva xveze so: a) aktivna imovina, b) dohodi;i članarin ali doloCeni prispevek okrajnega clruStva, c) prostovoljni prispevki, darila in volila, č) podpore ustanov, podjetij in organizacij, d) dohodki od publikacij, prireditev itd. Upravni odbor pi'edloil v svoji mandatni dobi do naslednjega občnega zbora zveze vsako leto od koncu poslovnega leta, najpozneje do 15. 3., pienumu ali izrednemu občnemu zboru bilanco poslovanja ^a preteklo leto in predlog proračuna in piy}grama dela za naslednje leto. VIII, Adrninistracija 36. člen "Za opravljanje administrativnih, tehničnih in flnančiiib poslov v zvezi lahko upravni odbor postavi potrebno število stalnih usiiižbericev. Organizacijo, delovno področje in sislemizadjo urejuje upravni odbor, IX. Prcstanek rvcie 37. člen Zveza se lahJto razpusti po sili zakona ali po sklepu občnega zbora, če za to glasuje najmanj ^h članov. Imovina preide v tem primeru do ustanovitve nove podobne organizacije v upravo .Zveze inženirjev in tehnikov LRS. Ce äe pa ne ustanovi podobna organizacija, pripada imovina gozdarski fakulteti v Ljotaljarii in viiji lesni žoli. X. Prehodne in končne odloSbe 38 člen Ta pravila so za čla.ne obvezna, brž ko jib sprejme občni zbor dosedanjega Družtva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije IjRS, stopijo pa. v veljavo, ko jih potrdi Zveza IT LRS In jih odobri piistojna politična oblast. PREDPISI ODREDBA O OZNAČEVANJA, ZAZNAMOVANJU IN PAKiaANJD PROIZVODOV IZKORIŠČAN,lA GOZDOV IN IZDFXKOV LESNE INDUSTRIJE (Nadaljevanje) Na vsakem svežnju mora bi bi z oljnato barvo pcavilno O2>ns&no tole- ?.ig proizvajalca, kakovost (I, II. ali 111. vrsta) in dimenzije (debelina obdelanih desk, äirina brez por in dolžina). Te označbe morajo biti najmanj 10 cm od konca svežnja; 2) plemeiliU furnir: po jngaslovanskein standardu (JUS D,CS.020/55) Na vsakem svežnju mora bit^ pritrjona kartonska etiketa z naslednjimi označbami: žig proizvajalca, .Sortiment {bleščice, polbleSČice ali boönice), kakovost (I., II. ali III. vrsta) in dimenzije; 3) veiajie pliolče; v svožnjih, velikosti približno '^smv Suežnji morajo biti povezani s hladn&valjanim Jeklenim trakom; na robovih ploSč je treba podložili suh odpadni furinir. Zunanje ploSče v svežnju morajo biti aložene taiko, da je boijša sLran obrnjena pro^i sredi, Vsalia vezana plošča mora imeti na slabäi .•vtrani ;aznani{jvane z olj.nato barvo naslednje označbe: žig proizvajalca, kakwosl; (I,, 11., M. ali III. vrsta) in dimeiwije; 4) panel ne plošče: na slabSi strani mora imeti plošča y. oljnato baiTO označeno; žig proizvajalca, Uakovnsi (!. ali 11. \Tst.al in din>e^^ije; 5) ipohiltvo; na v.^akein delu pohištva mora hiti označeno tole; ižig proizva.iilca. tip pohištva, če izdeluje proizvajalec vec tipov (na primer: spalnica tip 11-3, fotelj Lip H-3, coucli tip in pod.), ter označba (šifra) organa podjetja, ki je kontroliral ■kakovost pohištva. Poleg tega mora biti na vsakem delu pohištva dobro pritrjena ebiiketa, iz katere je razvidno, iz 'kfikänega materiala pohištvo izdelano Na el)i.keti morajo biti til« pMiatki: a) iz kakžneea materiala so izdelane jiurnja ploäca, špranja ploSia, stranice, manjše stranice, večje .sLranic;e, bočne stranice in dr. Cna primer: panelna plošča, i verna plošča, lanitna plošča, plošča na^KikAnru, pokrita n. vezano ploščo, j ti pod.) — za mizarske izdelke (omare, poLsteije, toaletn;; milice — psihe. vitrine, kretlsrice, couchi in pod.>; b) na kaj so oprte vamcti (pasovi, kovimski trakovi, vezane plosce in pod.); vrsta in število vzmeti;. naCi-n vezanja vzmeti (močOTi, motvoz "ishling- ali motvoz 3?;!, ali so glavni motvozi vezani dvojno a!i enkratno); s čim je izdelek napolnjen (morska trava, jezerska trava, konoplja, žima in pod,); ali je izdelek pikiran v aJTierikanskem platnu, vrečevirri ali blasu in aU jc pri tapehniSkib izdelkih tapeciran bre/ vzmeti ali 7. vzmetmi. Gornji podatki morajo biti napisani čitlji\'o. 8. Zoper gospodarsko organizacijo ali samo.stojen zavod, ki ne označi ?^voJitt proizvodov v smislu te dredbe, se uporabi 3. to^ka pi-vega odstavka 71. člena zak-ona o jugoslovanskih standardih, zoper odgovorno osebo take organizacije oziroma zavoda pa di-ugi odstaveik omenjenega Čl-ena. Zoper gospodarsko organizacijo in samostojni zavod, ki da v promet proizvode, ki niso oznaEfmi ali paltirani po določbah te odi-edbe, se uporabi 1 točka prvega odstavka 107. £lena uredbe o ti-govanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, zoper odgovorno osebo take organizacije oziroma zai'oda pa Četrti odstavek omenjenega člena. !5. Z denarno kaztüjo od 10 000 do 50.ÜDO di.nai'jev .se kaznuj« za prekršek posameznik — proizvajalec'proizvodov izkoHsčanja gozdo^'- iz panoge 313, Id ne označi teh proizvodov v smislu 3. in 4. točke te odredbe ali jih da neoznačene v promet. S kaznijo iz prvega odstavka te točke se kaznuje za pretkršeik lastnik zasebne obrtne delavnice, ki ne oanači svojih izdelkov (pohištva) talto, ikot je predpisano v 7. točki pod 5) te odredbe, ali jih neoznačene da v promet. 10 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu FLRJ.. St. M13/1, Državni sekretar za blagovni promet: Beograd, 4, marca 1961. Marjan Brecelj s. r K itej odredbi je bil objavljen v Uradnem iistu PLRJ it. Iß od 36. 4. 1961 naslednji popravelt: V 3, točki pod 6) mora nanriesto bes&d: -drva: — celulozni les iglavcev in bukve — les 7,A lesno volno<< stati pravilno: »pvoslorninski les: - drva, celulozni les iglavcev in bu.kve ter les za lesno volno.