ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
9. MAJA 1932 ŠTEVILKA 22
NAŠI SLOVENSKI TRGI: MARENBERG
_(BESEDILO GLEJ NA ZADNJI STRANI)_
90
Naši slovenski trgi: Marenberg
Spodaj  i^a dvorišču razpuščonega samostana dominikank.
Duli. svetuik Iv. Messner, župnik in dekan marenberški.
Siegbert Wrentschur, tovarnar in župan trga Marenberg.
Ostanki nekdanjega marenberškega gradu, kjer je gospodoval Zeifrid iz Marenberga.
Zgoraj na levi: Nekdanji ponosni samostan dominikank, ki pa sedaj žalostno razpada (last Ter. Suppanz).
Na levi: Samostan dominikank v Marenbergu v XVII. stoletju.
Spodaj; Marenberška podružnica in znana romarska  cerkvica Sv. Janeza na Suhem vrhu, posvečena leta 1735. prenovljena leta 1950.
Spodaj na levi: Razgled s samostanskega hodnika proti severu na cerkev sv. Treh kraljev in na cesto čez prelaz Radij ob državni meji.
91
Lepote in zanimivosti Marenberga
Spodaj; Pogled na dvorišče marenberške graščine.    i
Janko Cerček, starešina marenberškega okrajnega sodišča.
Ur. A. Hönigmann,
marenberški okrajni 7:dravnil<.
Sedanja niuruiibcrika graščina (na desni) in nekdanji samostan dominikank (na levi), razpuščen 30. X. 1. 1781: oboje sedaj last Ter. Suppanz.
Spodaj: Notranjščina župne cerkve svetega Mihaela v Marenberga.
Slikovita marenberška podružnica svetih Treh kraljev na Radiju, za katero je bil položen temeljni kamen leta 1691., dograjena je bila 1. 1732.
Na levi: Župna cerkev sv. Mihaela v Maren ber-gu, ki jo ie zgradil od leta 1713-1724. škof grof Atems, lani je bila pa vsa prenovljena.
Spodaj: Kip na marenberški Kalvariji, od koder je krasen razgled po marenberškem polju.
Marijina Suha pred sodiščem iz nekdanjega samostana dominikank, spodnji desni kip kaže Seifrida, ustanovitelja samostana, ostali trije pa sv. Dominika, sv. Roka in sv. Jakoba.
92
Marenberški pevski zbor s pevovodjo Domanjkom v sredini.
Na levi: Starinski oltar sv. Križa v župni cerkvi iz nekdanje samostanske cerkve z dvema relikvarijema.
Prva slika od leve: Znamenita freska iz leta 1523. na
evanpeljski strani glavnega oltarja župne cerkve.
.Marenberški gasilci z načelnikom Brudermanom.
Godbeno društvo s prcds. I.Caplom in kapelnikom E. Pajkom.
Marenberg in okolica
Doble poi ure hoda od železuiške postaje Vuhred, v lepi Dravski dolini, na levem bregu Drave in na severnem koncu marenberškega polja leži priljubljeni letoviščarski kraj in trg Marenberg. Razprostira se v zapadnem delu Kozjakovepa pogorja s podolgovato obliko ob lepi državui cesti Maribor-Dravograd. Severno nad ir^om se dvigata dva strma, peščevita hriba Mari grad in Pavlijeve peči. Na grajskem hribu se še vidijo zadnje ruševine nekdanjega znamenitega gradu marenberŠke gospode. Danes stoje samo Še ostanki zapaduega ¦stolpa s portalom.
Prikupljivo sliko z romantičnim obiležjem daje tudi zapadni del trga s svojimi čednimi hišami, iznad katerih mole kakor glave osamele, fantastične peči. Poslednja na zapadnem koncu trga se imenuje iKalvarija^. ker se nahajajo na njej na peterih mestih Kristusovi kipi naravne velikosti, ki predstavljajo Gospodovo trpljenje, kakor se ga spominjamo v molitvi žalostnega  dela  rožnega venca.
Malo severno za Kalvarijo sto]i veliki razpadajoči marenberški samostan, bstanovila sta samostan I. 1221. Zeifrid Marenberški in njegova mati Gizela. Dogotovljen je bil I, 1251. in je tvoril nekako zatočišče za žensko ari-•.tokracijo. Temu samostanu je bila prizidana krasna in bogato opremljena cerkev, imenovana: Naše ljube Gospe Marijinega Ozuanenja pri Marenbergu na Radiu. Po tej cerkvi je dobil polagoma tudi trg ime: >Marenberg« iz Mariaberg. Že imenovani Zeifrid Marenberški je tragične končal leta 1272 za Časa kralja Otokarja Češkega, ko ga je ta dal — misleč, da je upornik — na krut način umoriti. Vendar si je Zeifrid izprosil od Otokarja to milost, da so smeli njegovo truplo prepeljali v marenberški samostan, kjer je nad 500 let počivalo v bakreni rakvi na evangeljski strahi poleg glavnega oltarja. Ko je cesar Jožef II. dne 30. oktobra 1781 razpustil samostan in so bila cerkvena tla odstranjena ter prodana v Pišece, je bilo od ordinariata v Gradcu naročeno, naj se rakev s telesnimi ostanki Zei-frida prenese v župnijsko cerkev in shrani na primernem prostoru, kar se je izvršilo dne 22. julija 1T95 po takratnem župniku Janezu Paneer {1795—98) ter so bili shranjeni v kamrici nad prejšnjo zakristijo v stolpu, vendar ne dolgo, kajti habsburški nadvojvoda Ivan je dal telesne ostanke Zeifrida prepeljati v svoj muzej Joaneum v Gradec, kjer se še dandanes nahajajo.
Po razpustu samostana so začeli krasno cerkev podirati; njene dragocenosti in zanimivosti
pa so se deloma razprodale, deloma razvlekle ; in prišle v neprave roke. Zvonovi so prišli na ^ Travnik (Weis), dragocena monštranca, vredna ; "iO.OOO fl. je bila v veliko škodo farne cerkve j ud komisarja iz Gradca drugam poceni pro- , dana. Ves inventar cerkve je bil leta 1795 na . licitaciji prodan, kakor oltarji, prižnica in ¦ velik križ, katerega so razni dobrotniki ku- j pili in ga potem podarili župni cerkvi Sv. > Mihaela. j
O starosti prvotne župne cerkve v Maren- ' bergu  se ne da  nič  gotovega  povedati, najbrž i pa je bila sezidana že v  12. stoletju. Tudi o '¦ sedanji drugi cerkvi se ve le malo. ker nima niti  letnice  in je leta  1727  pogorelo župnišče z vsemi spisi in protokoli vred. Sedanje župnišče  je bilo  pozidano  leta  1804,  gospodarsko i poslopje pa leta 1830. Kolikor je torej znano, ' je   sedanja  župna  cerkev   iz  začetka   18.  stol. • Na  mestu   sedanje  je  stala  prvotno  stara  in i dosti manjša cerkev, ki se je morala leta 1713 ] podreti. Istega leta se je začelo z zidavo nove < cerkve,   ki   je  bila  leta   1724  dogotovljena,  a ; že 15. januarja 1727 je pogorela streha na ladji I in stolpu. ^
Marenberg se omenja kot trg že leta 1599, ; tako  je  poročal  takratni  lav.   Škof  Jurij  III. ' Stobej   pl.  Palmberg  v  svojem  pismu  papežu i Klementu   VIII.,   vendar   se   ni   dosti   povečal, ¦ kajti  vsa  župnija  Marenberg  je  še  leta  1844 i štela   okoli  2000   duš,    pri   zadnjem   ljudskem ; štetju pa tudi komaj 2159 duš, med njimi okoli 50 protestantov. Marenberg je sedež okrajnega sodišča  in   dekanata.   Kot  župnija  pripada  že drugič  lavantinski  škofiji, prvič  do  leta  1787, ¦ ko  je  pripadala  sekavski  škofiji,   ki  je   leta > IS05  ustanovila   v  Marenbergu  dekanat  in  so • mu  bile  vse  dosedanje  župnije  podrejene,  in ¦ sedaj drugič, odkar se je vnovič uredila lav. ¦ škofija. i
Iz Marenberga nas vodijo lepi kratki izleti | v Zgornjo Vižingo, kjer je podružnica Sv, Uja, menda najstarejša te župnije, in Spodnjo Vi- ; žingo s podružnico Sv. Martina, potem k po- ¦ družnicam Sv. Janeza Nepomuka na Suhem ' vrhu ter Sv. Treh kraljev na Radiu, Kdor pa i hoče napraviti daljše izlete, nima daleč na ¦ Radi, k Sv .Pankraciju "nad Remšnikom ali na , Veliko in Malo kapo zelenega Pohorja. '
Najznamenitejša od vseh 4 podružnic je ^ cerkev Sv. Janeza Nepomuka, oddaljena eno ^ uro od Marenberga. Pred davnim časom je stal ! na mestu sedanje prostorne cerkve tako zvani i Geratov križ, kjer se je z dovoljenjem lavan- j tinske Škofije včasih opravila sv. maša. Leta I 1720 je dal Marko Gerhold namesto lesenega ; križa postaviti majhno kapelico. Ko je leta j 1724 Škof Jožef I. pl. Atems poslal nekega du- [ hovnika na vizitacijo v te kraje, je ta obiskal ¦
iu<li omenjeno kapelico ter zvedel, da še ni bila posvečena in imenovana po nobenem svetniku. Predlagal je torej, naj se določi kot patron sv. Janez Nepomuk, kar je bilo vsem po volji. Zato je bila ta kapelica ib. maja 1725 posvečena na ime Sc. Janeza Nepomuka in od tedaj je ta kraj po priprošnji tega svetnika prejel veliko milosti, da se je polagoma daleč okoli govorilo: ^Jaz sem tudi že prejel milosti od Sv. Janeza na Suhem vrhu-. Ker pa je prihajalo tja vedno veČ ljudi, je leta 1729 prosila občina sporazumno s prednico samostana Katarino Susano pl. Grottneng, lav. ordinariai za dovoljenje, da bi se na mestu kapelice postavila cerkev. Kmalu bo torej 200 let, odkar stoji ta prostorna romarska cerkev, h kateri s(» prihajale svojČas od vseh strani Številne procesije, ki pa so med vojno žalibog i>renehale in tako so ji ostali samo še spomini na boljše čase. Lansko leto je bila s pomočjo državne podpore in tamoŠnjih faranov spet temeljito popravljena, da dominira v svojem nekdanjem veličastvu na hribu in vabi z novimi zvonovi vernike, da bi vnovič pri.šli od blizu m daleč iskat pomoči pri njenem patronu sv. Janezu Xepomuku.
Druga znamenita in še starejša podružnica niarenberške župnije je cerkev Sv. Treh kra-l|ev na Radiu, katere zidavo je dovolil škof GaŠpar pl. Stadion z dekretom dne b. junija 1619 ter je tudi sam položil temelj dne 25. septembra 1619. Dandanes je, dasi še dobro ohranjena, že skoraj čisto zaraščena od gozda, ki jo obdaja od vseh strani, ter z žalostjo zre nazaj na lepše čase.
Marenberžani so pridni in .skrbni ljudje. Poleg običajnih poljskih pridelkov pridelajo tudi mnogo hmelja. Prejšnja leta se je kupčija s hmeljem dobro obnesla, sedaj pa je kakor povsodf nastala kriza. Trg nudi tudi razvajenemu letoviŠČarju vse ugodnosti, saj prihajajo od vseh strani tujci semkaj na oddih in vsem se dopade ta košček božje zemlje!
Slike k naslovni strani: Grb trga Marenberg. — Marenberg od zahoda, spredaj na desni osnovna šola, nasproti protestantovska cerkev. — Trg Marenberg z razgledom proti Dravi in Vuhredu. — Motiv iz Marenberga. — Pogled na Marenberg od Vuhreda (proti severu).
Večino slik za to številko je posnel g. R, Kandrič,
HalaroiisiC JugoSlOV, iisJcarne  v  CfuMfani — J*onaiis posamexntO sllk aovolfea le s ttrivoltenfem ureonišiva