V e s t n i k. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod K o r b a r Avgust, nadučitelj v Št. Vidu na Gerknico, 1*80 gld. Učiteljski konvikt: Učiteljstvo ljubljanske okolice zložilo v dan okr. učit. konferencije 20 K. (Ta svota, katero nain je izročil g. Crnagoj, je po naši krivdi izostala v zadnji številki. Uredn.) G. Josip Pintar, učitelj v Tunjicah, na knj. kr. podr. št. 115. prodal znarnk za 4*80 K. Učitelji-reservisti 17. polka, 15. stotnije so pristradali pri ,,menaži" 200 h. G. A. Pirc, učitelj v Borovnici, prodal znamk na knj. kr. podr. št. 243 za 10 K. G. K o r b a r Avgust, nadučitelj v Št. Vidu nad Gerknico, prodal znamk na knj. kr. podr. št.? za 16 K. G. M. D. kot dobiček taroka 2*20 K. Čisti dohodek ^akademije" abiturijentov obeh c. kr. ljubljanskih učiteljišč 20 Kj (v zadnji številki je pa bilo izkazanih 80 K, torej so darovali skupaj 100 K.) Imenovanje. Minister za nauk in bogočastje je imenoval gosp. Iv. Nekermana, dosedanjega začasnega voditelja na c. kr. pripravnici na Proseku, deflnitivnim voditeljem istemu zavodu. Č. g. Rok M e r č u n , serneniški podvodja, je imenovan katehetom na ljubljanskih mestnih šolah. Kratko slovnico ruskeg*a jezika in ročni rusko slovenski slovar bode izdal g. Gabršček v Gorici. Sestavil je knjigo, ki bode obsegala blizo 500 stranij, g. prof. M. H o s t n i k. lz srca nas veseli, da pride ta knjiga na svetlo, kajti nič več ni dvorna, da bode ruski jezik občevalni jezik izobraženih Slovanov v prihodnjem staletju, ruska literatura pa nudi že sedaj najkrasnejših plodov uma. Stala bode ta nova knjiga le okoli dveb goldinarjev in naročila že sprejemlje ^Goriška tiskarna11. Hostnikovo delo je izvrstno, ker so pravila v slovnici kratka in točna in imajo ruske besede zaznarnovan naglas. Slovenec, ki se je učil ruski, ve dobro, da naglas dela več težave, kot ruska slova in slovnična pravila. Salonska knjižnica. I. zvezek. ,0 te ženske!" Spisal Frau G o v e k a r. Str. 292. Gena 1 gld. Pred vsem inoramo pohvaliti našega podjetnega in požrtvovalnega založnika in tiskarja g. A. Gabrščka; ta vrli rodoljub nam je v par letih slovensko književnost zelo pomnožil. Dolžnost vsakega rodoljuba bodi. da ga podpira, ali bolje, da govorimo z A. Aškercem: ^Vsak omikanec, vsak rodoljub uvažuj književnost kakor bistven činitelj narodove prosvete in napredka njegovega! Ako pa je tako, potern je kupovanje dobrih knjig in časopisov naravna dolžnost vsakega omikanega rodoljuba . . . ,,Salonsko krijižnico" je otvoril g. izdajatelj — kakor piše Aškerc — z novelami našega skoz in skoz modernega, izvrstnoga pripovedovalca Frana Govekarja, in njegovo iine narn je najboljši porok, da je vsebina izvrstna, zabavna." Temeljiteje borno ocenili ta zvezek v jedni pribodnjib številk; za danes .Sal. knj." slovenskemu učiteljstvu najtopleje pripoiočamo. Občni zbor -Narodne Šole" in ^Vdovskega društva" bo dne 23. t. m. ob 8. uri zjutraj v telovadnici II. mestne šole na Cojzovi cesti. Pričakujemo, da se slovensko uciteljstvo udeleži zborovanj v čim večjem številu. Po zborovanju bo skupno kosilo v ^Narodnem domu". Petričevi šolski zvezki. Vsled odborovega sklepa postreže -Narodna Šola" na željo tudi s Petričevimi zvezki. Popotnikov koledar izide najdalje 15. grudna t. 1. in bo obsežniši nego je bil letošnji; v platno vezan bo veljal 130 gld. in v usnje pa l'5O gld. .Koledar" pa izide le, ako se oglasi do konca t. m. vsaj 600 naročnikov. Tdovsko učiteljsko društvo na Kranjskem ima nad 56.000 gld., .Narodna Šola" pa okroglo 2000 gld. prenioženja Tovariši, ki žele svojo šoloobiskujočo deco izročiti »Dijaškemu zavetišču za učiteljske otroke v Ljubljani" v nadzorstvo (glej ,.Učit. Tov." št. 13. t. 1.), naj se oglasijo pri uredniku našega lista. ^Slovenec" pred porotniki. Kedar se pokaže prilika, udariti po novi šoli ali pa po ^liberalnih" učiteljih, -Slovenec" nima nataknjenib rokavic ter ni prav nič izbirčen v izrazih, kedar se mu zdi potrebno, žaliti čast tega ali onega učitelja; to pa posebno zadnji čas, kar je vzel .na piko" napredno in svobodnomiselno učiteljstvo č. g. Aleš. Ni čuda torej, da so se vzdignili proti učiteljstvu tudi nekateri starejši duhovniki, ki so bili na glasu kot prijatelji učiteljstva. Žal nam je, da je tako! Temu najboljši dokaz je zopet dopis iz Planine, ki ga je priobčil ^Slovenec" v svoji 47. št., dne 27. svečana t. 1. V tem dopisu se žali in napada čast in dobro ime ondotnega nadučitelja g. Josipa Benedeka na tak način, kakor inore pisati le tisti, kdor sovraži učiteljstvo iz dna duše. Clovek si kar ne inore misliti in verjeti, da zamore kdo toliko žolča izliti na papir — zoper popolnoma nedolžnega bližnjega, katerega jedina napaka je, da je — ljudski učitelj. Na ta dopis je g. nadučitelj Benedek — ker si dopisnik ni upal podstaviti svojega imena — tožil uredništvo BSlovenca" zaradi razžalenja časti. Stvar je prišla dne 1. t. m. pred porotnike. Predno pa se je obravnava pričela, prišlo je po posredovanji sodnikovem do poravnave in sicer je rnoralo uredništvo ,,Slovenca" plačati vse stroške (okoli 100 gld.) ter priobčiti nastopno izjavo na istem mestu, na katerem je bil objavljen dopis iz Planine: Izjava. ^Podpisani izjavim, da obžalujein, da sem sprejel v štev. 47. perijodičnega lista .Slovenec" z dne 27, februvarija 1896 dopis, narnerjen proti nekemu gospodu ^Josipu", nadučitelju v Planini, kateri se prične z besepami: ,,Iz Planine, 25. februvarija", kateri dopis je bil odgovor na napad v -Slovenskein Narodu", katerega pa g. Josip Benedek, nadučiteij v Planini, ni pisal, kakor je to razvidno iz njegove izjave, katera se je natisnila pozneje v nSlovenskem Narodu", in izjavim, da bi tega dopisa ne bil sprejel, ako bi ga ne bil le površno prebral. Izjavim pa ob jednem, da ne vern o gospodu Josipu Benedeku nič nečastnega in tudi ne želim, da bi rnu ta dopis škodoval na njegovi časti ali v njegovi službi. — V Ljubljani, dne 1. septembra 1897. — Iv. Rakovec." Ta dogodek osvetljuje zopet, kako težko stališče inia dandanes napredno in svobodomiselno učiteljstvo. Upajmo pa, da se narn s pornočjo prijateljev- prosvete obrne na bolje. Iz c. kr. mestnega šolskeg'a sveta. 0 redni seji raestnega šolskega sveta, ki je bila dne 29. mal. srpana t. 1., smo prejeli nastopno poročilo. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne in da besedo zapisnikaiju, da poroča o kurencijah, ki se vzemo brez ugovora na znanje. Četrtim članom komisije za skrb zdravja na ljudskih in meščanskih šolah se izvoli poleg rnestnega fizika in obeh c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov ravnatelj Ivan Šubic. Poročilo o razdelitvi šolskih prostorov v obeh šolskih poslopjih na Vrtači se odobri soglaano. Poročila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Fr. Levca v nadzorovanji I. in II. mestne deške petrazrednice in c. kr. okr. šolskega nadzornika prof. J. Bende o nadzorovanji obeh mestnih nemških ljudskih šol se vzeino na znanje in se sklene, da se imajo predložiti vis. c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Zač. voditelju I. mestne deške petrazrednice, učitelju Josipu Maierju, sklene se za skrbno in uzoino vodstvo te šole izreči pisrneno zahvalo. Reši se več prošenj za dovolitev predčasnega izpusta iz vsakdanje šole in slednjič še nekaj internih stvarij. — 0 redni seji, katera se je vršila 17. dne vel. srpana, sino pa prejeli sledeče poročilo: Potem ko proglasi predsednik sklepčnost in otvori sejo, poroča zapisnikar o došlih kurencijah in pove, kako so bile rešene. Sklene se prošnjo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana Levca za znižanje učne dolžnosti priporočilno predložiti visokemu c. kr. deželneniu šolskemu svetu, oziroma rninisterstvu za bogočastje in nauk. Za razpisana službinska niesta na rnestni dekliški Srazrednici in za novo ustanovljeno III. katebetsko mesto slavijo se terno-predlogi. Sklene se prosnjo neke mestne nadučiteljice za stalno vpokojitev priporočilno predložiti visokeinu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Poročilo o letošnji okrajni učiteljski konferenciji za slovenske in slovensko-nernške šole se vzame na znanje in sklene se združeno s tem poročilorn zisteinatično urediti pouk o prostoročnem risanji na teh šolah, ter pismeno priznanje in zahvalo izreči inestni učiteljici Emiliji Guslovi in mestnemu učitelju Ivanu Krulcu za koreniti, poučni in zanimljivi predavanji povodorn te konferencije. Na II. mestni 5razrednici se ima opustiti in na mest.no 2razrednico na Barji prenesti rokotvorni tečaj za mizarstvo in rezbarstvo, ter mesto njega na II. mestni 5razrednici uvesti rokotvorni tečaj pletarski (košarstvo). Končno odgovori predsednik na nekaj vprašanj glede šolskih poprav. nNaš I)omw. Podjetni slovenski založnik ter vneti prijatelj slovenskega učiteljstva, gosp. Dragotin Hribar v Celji, je začel izdajati novo književno podjetje pod naslovotn: ,,Naš Dom*. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. V predgovoru pravi g. založnik: -Slovensko občinstvo vedno poprašuje po zabavnem in cenem podučnem berilu. To napotilo me je, da sern obudil znova v življenje knjižnico BNaš Dom". Zbiral in nabiral bodem v tej knjižnici take pripovesti, pesmi in zanimivosti, od katerih vem, da služijo Ijudstvu v prijetno zabavo, poleg pa bistrijo um in razjasnjujejo razne dogodljaje našega življenja in pojasnjujejo zgodovino na.šega naroda." II. zvezek, ki se nam je te dni poslal na ogled — (I. zvezka nismo prejeli) — ima to-le vsebino: BZadnji grof celjski" in ^lskalci biserov na otoku sv. Duha". Bodi -Naš Dom" slovenskemu učiteljstvu najtopleje priporočen, ne samo, da si ga pridno naroča, ainpak tudi, da ga pridno širi med našini narodom, kojemu je v prvi vrsti nainenjem. Cena II. zvezku je 25 ki\, s pošto 28 kr. Iz Slov. Gradca. (Gerkvena glasba.) Ministerstvo za bogočastje in nauk je dne 31. vel. travna t. 1., št. 12.512, podelilo gospodu Valentinu Stolzerju, učitelju v Razboru pri Slov. Gradcu, nagrado za gojitev cerkvene godbe. — Konservatorij pa Dunaju je pregledal vse do sedaj izdane cerkvene skladbe g. učitelja V. Stolzerja, koje se na podlagi tega, posebno pa .Marijine pesmi", njaša ,V ponižnosti klečimo41 in .Missa pro Defunctis' z nova vsein prijateljem cerkvene glasbe zelo priporočajo in se dobe vse te skladbe pri imenovanem gosp. skladatelju, kateri želi, da g<\ podpirarno, da rnu bo mogoče še v prihodnje cerkveno godbo gojiti. Iz ^Popotuika*. Naši učiteljišči. Moško učiteljišče je v minolem letu obiskovalo 91 gojencev. Z dobrirn uspehoin je izvršilo nauke 62 gojencev, 26 jih niora delati ponavljalno skušnjo, 2 sta dobila slab red, 1 pa radi bolezni ni bil klasificiran. Po narodnosti je bilo 89 Slovencev in 2 Nernca. Zrelostno skušnjo je delalo 19 gojencev in 4 eksternisti, 15 jih je skušnjo prebilo, 5 jih bode skušnjo ponavljalo, 1 pa je bilreprobiran za 1 leto. Vadnico je obiskovalo 90 učencev, 76 Slovencev in 14 Nemcev. Žensko učiteljišče je obiskovalo 177 gojenk, 141 Slovenk, 35 Nemk in 1 Poljakinja; 157 gojenk je izvršilo nauke z dobriin uspehom (raej njirni 37 z odliko), 18 jih mora skušnjo ponavljati, 2 sta dobili slab red. Zrelostno skušnjo je delalo 46 gojenk in 8 eksternistinj; 9 jih je skušnjo napravilo z odliko, 37 z dobrim uspehom, 4 jo bodo ponavljale, 2 sta odstopili, 2 pa sta bili reprobirani na jedno leto. Vadnico je obiskovalo 127 učenk, in sicer 84 Slovenk, 40 Nemk, 1 Hrvatica, 1 Italijanka in 1 Francozinja. Otroški vrtec je obiskovalo 50 otrok. Umrl je 14. m. m. na Ljubnem učiteljski suplent Jožef Kopušar. Pokojnik je bil vesten učitelj in jako priljubljen. Jetika — ta učiteljska bolezen — spravila ga je v prerani grob. 0 Tomšičevi slavnosti, ki se je vršila dne 8. kimovca t. 1. na Vinici, priobčimo prihodnjič natančno poročilo. Za danes omenimo samo, da se je izvršila lepa slavnost zares prekrasno. Udeležila se je je mnogobrojna množica preprostega naroda in olegantnega občinstva, pa častno število našib slovenskih in brvaškili učiteljev in učiteljic. Učiteljstvo ljubljanske okolice, kjer je deloval pokojni Tomšič kot okr. šol. nadzornik, sta zastopala nadučitelja gg. Trošt in K a v č i č ter učitelj g. Reicb. Pogrešali pa smo pri toli redki in porjiembni slavnosti nekaj gg. tovarišev iz najbližje okolice viniške — a opravili sino vendar vse v najlepšem redu in prijateljstvu in veseli smo tega od srca!