Medtem ko se razodeva za komunistično polnostjo zevajoč prepad, razkroj ljudstva, nravna razpuščenost — ali, če še enkrat uporabimo Heglov jezik, zlom družbene in državne moralnosti —, se hkrati z demokratičnimi teženji vrača tudi stara vera, predvsem krščanska vera.
Claude Leffort, Essais sur la politique, 276
XXI. ŠTUDIJSKI DNEVI
OSI - TRST - 5., 6. IM 7. SEPTEMBRA 1986
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 5. septembra 1986
Ob 17.00: Predstavitev predavateljev na 'letošnji Dragi.
Ob 17.30: Predavanje: SLOVENSKA CERKEV MED BOGOM IN CESARJEM Kako je Cerkev na Slovenskem v zadnjih sto letih priiagojevala svoje nadčasno poslanstvo družbenopolitičnim razmeram.
Po diskusiji zakuska in družabnost.
Sobota, 6. septembra 1986
Ob 16.00: SLOVESNA OTVORITEV
Predavanje:
MATIČNE DILEME MED NARODNOSTJO IN DRŽAVLJANSTVOM Intelektualec z mednarodnim obzorjem pretresa razne mogolosti današnjega jugoslovanstva, od utopije de politične prakse.
Nedelja, 7. septembra 1986
Ob 10.30: Predavanje: BLAGODEJNA ODVEČNOST KRŠČANSTVA Ali ni vera odveč? In Bog ali ni tudi On odveč? Kakšen je torej pomen krščanstva, če lahko svet ostaja brez njega?
Po predavanju diskusija in kosilo.
Ob 16.00: Predavanje: PO PLOVBI ČEZ RDEČE VODE Pristanek na kakšnem bregu, po plovbi med Skilo Vesti in Karibdo Lenina, saj je Marx napisal tudi: Cilj, ki zahteva podla sredstva, ni dober cilj ...
Po predavanju diskusija, sklep, družabnost.
Letošnji predavatelji: etično prizadet marksist, sodobnosti odprt teolog, tvegano angažiran intelektualec, kulturno ugleden Neslovenec.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
NAVODILA
XXI. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 5., 6. in 7. septembra 1986 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89. V primeru slabega vremena bodo v dvorani Finžgarjevega doma [tel. 040/211-113).
* * *
POJASNILA IN PRIJAVE: DSI, ulica Donizetti 3, Trst, Italija. Od 1. do 4. septembra med 17. in 19. uro po telefonu na št. 040/768-189.
* * *
PRISPEVKI za študijske dneve so prostovoljni in jih lahko izročite med »Drago« v pisarni.
Dopisniki in fotografi se akreditirajo na sedežu DSI do četrtka, 4. septembra.
NAPREJ
Oh lanski jubilejni DRAGI smo se ozrli za opravljenim delom, ki nam je pridobilo ugled in prijatelje, in na same začetke naše manifestacije, ki je v dveh desetletjih utemeljila vzroke in razloge svojega obstoja. Ko vstopamo v novo desetletje pa se nam ponuja sama po sebi misel na prihodnost, na bližajoče se tretje tisočletje in na naloge, ki nam jih nalaga naša posebna situacija. V letu černobilske katastrofe ni niti lahko govoriti o prihodnosti, ker nas močno pogojuje jedrska nevarnost, ki je padla med nas kot večno ponavljajoči se Damoklejev meč, meč, ki bo odslej tudi večno prisoten, ker se bomo morali s to nevarnostjo sprijazniti in z njo živeti. Černobilski radioaktivni oblak ni bil ideološko obarvan, niti ni imel na sebi državnih znakov in je svobodno krožil preko državnih in blokovskih meja. Prinesel pa je spoznanje, ki danes izzveni kot globoka nezaupnica davno preživelemu pozitivizmu materialističnega Vzhoda in Zahoda in kot primerno in dovolj zgovorno opozorilo objestnosti domišljavega člove-ka-tehnologa, ki je z občutkom vsemogočnosti mislil, da lahko odgovori na vsako vprašanje in reši vsak problem tega sveta.
Na enak način so inflacija, družbena, nacionalna, gospodarska, moralna in politična kriza demantirale domače znanilce lepše prihodnosti, ki so se sklicevali na Revolucijo in njeno tavmaturško moč. V Sloveniji danes nihče več ne verjame nobeni napovedi in nobeni obljubi.
Če je bil položaj naših manjšin poseben in kritičen pred dvema desetletjema, pa vzbuja zdaj veliko več skrbi in bojazni. Ko smo pred dvajsetimi leti hoteli pogledati v notranjost svoje manjšinskosti in v perspektive novega stanja ob uveljavljanju dokončnosti neke meje, s katero se dotedaj nismo hoteli sprijazniti, smo več ali manj razumeli, kaj smo in kaj drugi hočejo od nas, da bi bili, oziroma ostali. Negotovosti,
[dalje na 2. strani)
Odmevi na jubilejno Drago 85
Predaval je v Dragi
leta 1971
Odkar je DRAGA postala polnoletna, ne mine leto, da bi se na teh straneh ne spomnili na predavatelja, od katerega smo se medtem poslovili. Tako se tudi letošnji bilten poslavlja od svojega predava''el'a prof. Gorazda Kušeja.
Prof. Gorazd Kušej je v Dragi nastopil leta 1971. Predaval je o novostih družbenopolitične ureditve v Jugoslaviji, torej o snovi, ki ni mogla ogreti večine poslušalstva, saj je bil
njegov referat strokovno poglobljen in »strokovnjaški«, kot ga je označil neki takratni kronist; imponiral pa je vsem zaradi temeljitega znanja in prijaznega nastopa. Njegove odlike so bile uglajenost, suverenost, go-sposkost.
Prof. Kušej, rojen v Gradcu 1907. leta, je začel poučevati na pravni fakulteti v Ljubljani že pred vojno. Izpopolnjeval se je v Franciji in na Dunaju. Po vojni pa je poleg redne profesure pri stolici za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakul-
Vse, kar nas razdvaja, mora odpasti.
Spomenka Hribar v Mladini 18. aprila 1985
teti Univerze v Ljubljani opravljal še več drugih važnih funkcij. Pomagal je pri redigiranju besedila ustave LRS in zveznega ustavnega zakona, bil je prorektor in rektor Univerze v Ljubljani ter redni član SAZU. Bil je sodelavec znanstvenih institutov v tujini in je bil za svoje delo na področju pravne fi’ožofije in teorije prava, državošlovja ali politične znanosti tudi nagrajen: Prijatelji DRAGE ga bomo ohranili v lepem in hvaležnem spominu.
Bili smo skupnost rojakov. V senci dreves v parku Finžgarjevega doma, v neposredni bližini jugoslovanske meje. Na odprtem prostoru-sim-bolu demokracije in pluralizma ...
Draga je v celoti prinašala dobro voljo, odprtost, dogradila je vizijo, ki jo je ob koncu svojega razmišljanja izrazil Dvoršak: »... nekaj bo slej ko prej ostalo: mati — se pravi ljubezen do krvnega gnezda; domovina
—	ljubezen do vseh treh Slovenij v enem samem šopku srca; in Bog — ki osmišljuje naše življenje in tudi konec koncev DRAGO!«
jz
DRUŽINA, Ljubljana, 8. septembra 1985
Kaj reči o letošnji jubilejni Dragi? Najprej bi mogoče poudarili dejstvo, da je bila vse tri dneve ze o i -biskana. K. temu je mogoče pripomoglo čudovito vreme, dobri predavatelji, a verjetno tudi zavest, da je Draga pomemben dejavnik naše zamejske — pravzaprav vseslovenske kulturne in narodne stvarnosti. Letošnjih študijskih dnevov se je, vsaj po našem mnenju, udeležilo izredno visoko število ljudi. To niso bili samo člani Društva slovenskih izobražencev in običajni obiskovalci in prijatelji Drage. Videti je bilo veliko novih obrazov iz Slovenije, Koroške in tudi našega zamejstva. Posebno veliko je bilo mladine, med katerimi je bilo tudi nekaj takih, ki so pose-gli v debato s tehtnimi vprašanji. Kaže torej, da pridobiva Draga vedno več poslušalcev ...
M.	T.
NOVI LIST, Trst, 5. sept. 1985
Bogata v raznolikosti tem in pristopov, spodbudna ob mladostnosti predavateljev, široka v prostorskem zajemu slovenskih ljudi in problemov mimo vseh meja, predvsem pa
—	kot vedno: svobodna, resnobna in poštena. Taki Dragi želimo še dolgo in uspešno prihodnost.
Katoliški glas, Gorica, 5. sept. 1985
Tako malo jubilejnega je bilo opazili na letošnji Dragi — na prvi pogled. Belo pokrita miza, dva mikrofona, šopek rdečih nageljnov, prevezanih s slovensko zastavo — vse skupaj pod zelenjem dveh jablan v parku Finžgarjevega doma na Opčinah nad Trstom. Štiri predavanja, debate, polemike, razprave... Golaž in polenta iz velikih skavtskih loncev in kozarček kraškega vina. Vse je tako kot zadnja leta, vse tako kakor smo vzljubili prijatelji te svobodne tribune. Nobenih dolgoveznih slavnostnih govorov politikov, nobenih brzojavnih čestitk. Draga tudi v praznovanju ostaja, kakršno poznamo že vsa leta — nevsiljiva in domača. Česa takega, kar je sedaj že skozi dve desetletji Draga, ni zmožen ne s slovenskimi katoliškimi izo-
braženci bolj malo požegnan Celovec, ne prestolniška Ljubljana. Ideje Drage, ideje o vrednoti v duhovnem, kvaliteti v kulturnem in pluralizmu v družbenem (Rebula), sega jo kljub zamejski označenosti v centralna iskanja identitete slovenskega človeka.
Hanzi Tomažič Nedelja, Celovec, 15. sept. 85
Draga je tudi čas srečanj. To je bilo razvidno iz dejstva, da večer ni tako hitro raztepel udeležencev. Nekateri se bodo videli morda šele čez leto, drugi morda še dolgo ne. In vendar je le enkratna udeležitev teh cini, tega svobodnega parlamenta, tribune, srečanja slovenske misli ali kakorkoli že hočemo imenovati te Študijske dni, tako trdno vtisnjena v spomin, da. (vsaj zame) pomeni važen mejnik v osebnih doživetjih. Nobena beseda, ki bi jo zapisal, ne more verno oživeti posebnega vzdušja, ki sem ga čutil te tri dni v parku Finžgarjevega doma.
Gregor Batagelj Svobodna Slovenija, Buenos Aires,
26.	sept. 1985
Tokrat sem slišal veliko besed o ljubezni, o potrebi po prevrednotenju vrednot, o potrebi po prevladi nežnosti in občutljivosti nad grobostjo in silo in tekmovanja. To je lepo in prav. Le dejanj je bilo doslej malo. Zato v dobro voljo nekaterih dvomim. Na žalost je naša družba (in človek) še zmeraj razcepljena in dvolična. In polna svetobolja in puhlih besed. Tudi na Dragi, ki je polna u-panja. Upanja v kaj?
Robert Skrij Primorske novice, Koper - N. Gorica 6. sept. 1985
Naprej
ki so tedaj spremljale naša takratna gledanja, smo imeli tako v Avstriji kol v Italiji za rešljiva v doglednem času. Resnica pa je drugačna. Avstrija je od takrat menjala že nekaj državnih predsednikov in pred nedavnim je dobila novega, Italija je prav zdaj praznovala 40-letnico republike. Ves ta čas ni prinesel nobene spremembe v osnovnem gledanju večine na manjšino in ni se odprla nobena nova perspektiva.
Tudi zato je DRAGA še potrebna in tudi zato jo bomo gojili naprej brez domišljavosti in iluzij v zavesti, da samo rod, ki svobodno govori, kritizira, načrtuje in sanja, lahko raste v zrelost in možatost civilne družbe v .dobro celotnega naroda.
ŽETEV DVAJSETIH DRAG (1966-1985)
3.	- 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes
Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem
Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Dr, Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektivo za bodočnost
P. dr. Roman Tominec: Viorja krščan stva pri oblikovanju slo renske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo I rščonstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Suoič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše ja.no delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem.
31. avgusta in 1.septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope
Dr. Feliks J. Bister: Slovenec rr.ed Vzhodom in Zahodom - Dediščina -Samospoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tui: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki modernega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji
Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med do mom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdebja v zgodovini Slovencev v XX. stol.
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit -Ozadja in posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje
Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo
Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito
Dr. Dušan Nend! in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodne uve'javitcv
SLEDOVI DRAGE Izbor iz dnevnikov Izdala Mladika, Trst 1985
Gre za prijetno oblikovano knjigo na 190 straneh. V njej so dnevniški zapiski pisateljev in publicistov Vinka Berčiča, Vinka Ošlaka, Borisa Pahorja m Alojza Rebula, ki spremljajo študijske dneve preteklega dvajsetletja, razmišljajo ob njih, v marsičem poustvarjajo tisto posebno ozračje, ki tako priteguje v Drago, kjer ne teče le razprava o živih temah slovenstva, demokracije in pluralizma, krščanstva, temveč se pletejo prijateljske vezi, nova poznanstva zamejskih, matičnih in zdomskih ljudi, ki jim je skupna skrb za usodo našega naroda.
Ivo Jevnikar
v oddaji Kulturna kronika
Radio Trst A, 29. avg. 1985
5. - 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost
Dr. Emidij Suslč: Mednarodna povezanost
Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe
Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov Prof. Edvard Kocbek: Zc.ortost in odprtost sodobne slovenske kulture inž. Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vlcga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politično-ekonom-ski položaj Slovenije po zveznih u-stavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti, v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem
Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.	- 2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem Župnik Valentin Birtšč: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.	- 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti,
da se bodo naše razmere spremenile
Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost
Dr. Pavel Apovnlk, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Ha-rej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
dalje na 4. strani IS
Žetev dvajsetih Drag (1966-1985)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik: Tudi ti so polagali temelje svobodi
4. - 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda
Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj
Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva
Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec: Ob dramatični 30-lotnici: Komin-form in slovenstvo (okrogla miza)
Domovina ni in ne more nikoli biti identificirana z nekim sistemom ...
Spomenka I-Iribar v Mladini 18. aprila 1985
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-!et-nici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000
Sergij Pahor: Slovenski matični zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes
Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosit v prihodnost
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji
Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija
Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialitsga tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona
Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof. Niko Prijatelj: Med vero in nevero
Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in prof. Emidij Susič:
Ključna vprašanja slovenstva v o-čeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta - 1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja
Dr. Marko Dvoržak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
Odmevi...
Uspehi, ki jih žanje ta svobodna tribuna, razodevajo živo prisotnost slovenskega duha, ki je močnejši kot so zgodovinsko postavljene meje med matično, zamejsko in zdomsko Slo venijo.
V teh plodovitih 20. letih obstoja so na srečanjih v. Dragi odmevale misli desetine slovenskih intelektualcev vseh koncev sveta. Zastopane so bile vse tri Slovenije. V bogatih predavanjih, razsvetljenih v luči različnih gledanj in izkustev, so se vrstile v teh dveh desetletjih raznovrstne teme iz vseh področij slovenskega javnega življenja. Gospodarstveniki, zgodovinarji, politiki, družboslovci, filozofi, kulturniki in psihologi so v Dragi izrazili svoje misli z znanstveno resnostjo in s pogledom na bodočnost slovenskega naroda..
Številna publika raste na srečanjih v Dragi iz leta v leto. Obiskovali iz zamejstva in matične Slovenije, iz ostalih evropskih držav in Sever-
Domovina .je veliko »več«, je tisti prostor, v katerem se sre čujemo živi in mrtvi ...
Spomenka Hribar v Mladini 18. aprila 1985
ne Amerike ter celo iz Avstralije razodevajo, da so ti študijski dnevi sodobni in zanimivi. V veliki meri je uspeh vsakoletne Drage odvisen od predavateljev. Imajo pa prav tako pomembno vlogo številni obiskovalci, ki se javno udeležijo diskusije, bolje rečeno razgovorov, v katerih svobodno izražajo svoje zaključke, pomisleke ali opombe. Draga je pa tudi v teh treh dnevih kulturne svežine in družabnega vzdušja izredna priložnost za osebne stike in izmenjavo misli. Kar nam največkrat dokaže, da pristna ljubezen do domovine razblini geografske in zgodovinske meje med svobodnimi Slovenci.
Katica Cukjati Svobodna Slovenija, Buenos Aires,
22.	avg. 1985
To vseslovensko srečanje v Trstu je primerno definiral v telefonskem razgovoru naš mladi letošnji predstavnik v Dragi: »Slike o Dragi si ni mogoče ustvariti iz poročil. Drago je treba doživeti!«
Gregor Batagelj Svobodna Slovenija, Buenos Aires, 5. sept. 1985
NARODNI) IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
č 67
II 117 3861986
999430053,PRIL.	cobiss b
r
Draga '86 - Supplemento al n. 5/6 del C3 mensile MLADIKA - luglio 1986. Sped. ^ in abb. postale Gr. lil/70. - Autorizz. O D irezione PT di Trieste. Priloga št. 5/6 ^ MLADIKE. Odgovorni urednik Marij Ma-CC ver. Registrirano na sodišču v Trstu, □ št. 193. — Tiskala tiskarna Graphart.