Ameriška Domovi ima RI e/% (IH-HO M E AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONLY NO. 7f> National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, APRIL 17, 1961 SLOVENIAN morning Newspaper ŠTEV. LX — VOL. LX Milijoni so slavili v Moskvi Jurija Gagarina Na letališču Ra je pričakal sam predsednik vlade. — 0 poletu v vesolje je še vedno precej skrivnosti. MOSKVA, ZSSR. — V petek je glavno mesto Sovjetije sprejelo kozmonavta Jurija Gagarina kot narodnega junaka. Na velikem Rdečem trgu pred Kremljem so se zbrali milijoni ljudi, ki so navdušeno pozdravljali človeka, ki je prvi prodrl v vesolje in se od tam živ vrnil. Nikita Hruščev je pričakal Jurija Gagarina na moskovskem letališču, ga objel in poljubil na obe lici, nakar se je Gagarin v spremstvu vodnikov dežele v slovesnem sprevodu Peljal na Rdeči trg, kjer je bil drugi del slavnostnega sprejema. V strokovnih krogih po svetu skušajo rešiti poleg časa Gagarinove poti v vesolje tudi fiačin njegovega pristanka. Ni jasno, ali je Gagarin potem, ko se je njegovo vesoljsko vozilo “Vostok” približalo tlom, to zapustil in pristal na tleh s Padalom, ali je pristal na tleh kar v vozilu. Tehnične podrobnosti še vedno skrivnost Pred več sto časnikarji in diplomati je maj. Jurij Gaga-mn preteklo soboto razlagal svoje skušnje na poti v vesolje in nazaj na zemljo v moskovskim Domu znanosti. Gagarin je govoril o tem, kako svetle so zvezde, kako jasno ■le videl zemljo z njenimi re-kami, gozdovi in gorskimi ve-rigami, kjer jo je obsevala sončna svetloba in kako popolnoma temen je bil njen del obrnjen od sonca. Spretno se • je pri tem izognil vsem tehničnim podrobno-stim in znanstveno pomembnim skušnjam. Sovjetski znanstveniki, ki so bili ob njem te-kom tiskovne konference, so Izjavili, da bodo znanstveni izrodki objavljeni, kakor hitro bodo podatki preiskani. Vozilo za na Luno grade Jurij Gagarin je dejal, da je Vesoljsko vozilo, ki ga je on Uporabljal, pristalo na zemlji n’ez škode in da je uporablji-v° za nove polete. Povedal je, to vozilo ni primerno za po-tuvanje na Luno, pa dodal, da grade Sovjeti posebne vesolj-ladje, ki bodo omogočile Potovanje na Luno. • • • Združene države imajo tudi j amen pripraviti potovanje na ‘Uno, toda šele nekje tam oko- 1 leta 1970. Po sedanjih raču-P*b zahodnih vesoljskih in ra- etnih strokovnjakov, bodo (,vjeti pripravljeni za potoku j e na Luno v petih do še-stlh letih. Združene države so po sod 1 strokovnjakov sposobne pri-?raviti potovanje na Luno že 1967, če napno vse sile in *!e varčujejo z denarjem in ^jugimi sredstvi. Vprašanje je, ‘ 1 ie tdk napor ne mestu in ° •kšna uporaba sredstev o-P'avičljjva. Nekateri člani °ngresa svare pred “razme-avanjem” v tem pogledu in Pozivajo, naj se Združene dr-z«,ve ravnajo po dosedanjih Pačrtih. Novi grobovi Caroline Miklavčič Po dveh mesecih bolezni je preminula na svojem domu na 1030 Creekview 82 let stara Mrs. Caroline Miklavčič, preje Breskvar, roj. Zorman v Ljubljani, od koder je prišla sem 1. 1904. Zapustila je moža Louisa, otroke Vido Skrjanc, Frido Slogar, Raymonda Breskvar in Carolyn Novince, vnuke in pravnuke ter druge sorodnike. Pokojna je bila članica Clairwoods Lodge No. 40 SDZ, Lodge No. 137 SN-PJ, Woodman of the World in Community Welfare Ciuha. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8:45 v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., nato na pokopališče sv. Pavla. Mihael Valentič Po štirih mesecih bolezni je umrl danes zjutraj 73 let stari Mihael Valentič s 24391 Mavec Ave. Zapustil je ženo Frances, roj. Cerkvenik, otroke Ano Pol-lutro, Sally Le Baron, Michaela, Franka, Josepha in Rudija Opara ter OHgb Le Baron, dva vnuka in vnukinjo. Rojen je bil v vasi Dara pri Divači, kjer je zapustil brata Franceta in Gašperja. Pokojni je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. Čas še ni določen. Sovjeiija odgovorila Kennedy napovedal Afrikancem svetle dni WASHINGTON, D. C. — Predsednik ZDA Kennedy je dejal diplomatskim zastopnikom afriških držav, da lahko gledajo v bodočnost “z največjim zaupanjem in nadami.” “Verujem, da so vaši najsvetlejši dnevi še vedno pred vami!” je zagotavljal predsednik ZDA zastopnike Afrike. Govoril je na sprejemu, ki ga je afriškim diplomatom priredilo državno tajništvo na “Afriški dan svobode.” Ninin, zdravilo proti malariji So Prvič izolirali leta 1820. Sinoči je zunanji minister A. Gromiko izročil angleškemu poslaniku odgovor na predlog za sklenitev premirja v Laosu. WASHINGTON, D. C. — Vladne čete ne kažejo nobene volje do borbe. Padalski bataljon, ki so ga odvrgli v zaledju rdeče napredujoče kolone, so morali ameriški helikopterji odpeljati v Luang Pra-bang, ko se mu ni posrečilo vzpostaviti zveze z glavno vladno silo v smeri proti Vienti-anu. Sovjetska zveza je sinoči odgovorila na angleške predloge za sklenitev premirja v Laosu. Zunanji minister A. Gromiko je izročil odgovor angleškemu poslaniku Robertsu potem, ko se je sestal s Souvanno Phoumo, ki je prišel v soboto v Moskvo na razgovore z vodniki Sovjetske zveze. Souvanno smatra Sovjetska zveza za predsednika “zakonite” vlade Laosa, čeprav je pobegnil iz Laosa že v preteklem decembru. Vsebine sovjetskega odgovora doslej ni objavila ne Moskva ne London. Pričakujejo, da se bo to zgodilo tekom današnjega dne. Administracija le težko kroti zgovornost naših generalov in admiralov WASHINGTON, D. C. — Kennedy je odredil, da se vojaški poveljniki ne smejo spuščati v svojih predavanjih in tiskovnih konferencah v aktivno politiko, ne domačo, ne zunanjo. Poveljniki se le s težavo odpovedujejo temu privilegiju, ki so ga imeli pod prejšnjimi administracijami in ga pridno rabili. Zadnje čase jG morala administracija zopet “popravljati” govore par generalom, radi česar so seveda nastali spori, ki jih je končno moral razsoditi sam Kennedy- V večini slučajev je bil za cenzuro, in tako podprl McNamaro in Deana Ruska, ki jim zgovornost vojaških poveljnikov dela velikokrat hude sitnosti. Administracija je ustavila poročanje raznih kočljivih novic, ki so sicer interesantne, toda ne za javnost, Tako so na primer pristojne agencije dobile nalog, da ne smejo nič poročati o tem, kaj vse odkrijejo s svojimi instrumenti o ruskih raketah in satelitih. SHOW V remenski prerok pravi: Vetrovno in mrzlo, naletavanje snega. Najvišja temperatura 39. Združeni narodi pozivajo Belgijce, naj gredo iz Konga NEW YORK, N. Y.—Združeni narodi so v soboto končali debato o Kongu. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva Belgijce, naj odpokličejo svoje vojaške in civilne svetovalce iz Konga. Resolucija ne določa ne roka in ne predvideva nobenih sankcij proti Belgiji, če se pozivu ne bo pokorila. Nekatere afriške države in Jugoslavija so v posebni reso-luniji stavile rok 21 dni za u-mik Belgijcev in predložile sankcije, če bi se Belgijci ne pokorili. Obe ti zahtevi sta propadli, ker nista dobili potrebne dvotretjinske večne. —~---o------ Tudi Sukamo pride WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je objavilo, da bo prišel predsednik Indonezije Sukamo 24. aprila v Belo hišo na razgovore s predsednikom K e n n e d y o m. V Združenih državah bo ostal na obisku v celem pet dni. Cilj: Letni zaslužki, ne več plače od - ure! DETROIT, MICH. — Walter P- Reuther je nakazal, da bo pri bodočih pogajanjih z avtomobilsko imkuirijo za novo kolektivno pogodbo, ki poteče s prihodnjim junijem, predložil letni zaslužek in se ne bo več potegoval za povečanje urnih plač. Po njegovem se dosedanji način plačevanja dela ročnih delavcev ne da moralno opravičevati. Kot duševni delavci naj imajo tudi ročni delavci določene letne plače, s čimer bo odpadla skrb glede začasne brezposelnosti, avtomatizacije in drugih težav, s katerimi se morajo otepati delavci pri sedanjem načinu plačevanja. Tatovi prekinili telefonske vezi v — Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Glasilo Sovjetske Komunistične partije “Pravda” se je pritožila te dni, da so tatovi iztrgali 1,125 telefonov od 80,600 v Moskvi, ko so kradli kovance iz avtomatičnih aparatov. KUBA JE OBDOLŽILA ZDA BOMBARDIRANJA LETALIŠČ V soboto so lahki bombniki B-26 s kubanskimi znaki obstreljevali in bombardirali glavno letališče pri Havani, letališče pri Santaigu in San Antonio de los Banos, kjer je glavni stan kubanskih letaliških sil. — Kuba je za ta napad obdolžila Združene države, ki pa vsako odgovornost zanj odločno odklanjajo. — Castro ne ve, na koga se še lahko zanese. ZDRUŽENI NARODI, N. Y.. — Kubanski zunanji minister Raul Roa je pred glavnim političnim odborom skupščine obdolžil Združene države za napad na kubanska letališča, izveden v soboto zjutraj. Ta napad naj bi bil uvod v splošni napad na Kubo od strani sovražnikov sedanje vlade. Ameriški zastopnik Stevenson je kubanske obdolžitve odločno zavrnil in se pri tem skliceval na izjavo predsednika Kennedya na tiskovni konferenci preteklo sredo. Kennedy je tedaj poudaril, da se ameriške oborožene sile ne bodo na noben način vmešavale v borbo proti Castru na Kubi in da njegovega vlada ne bo dovolila, da bi služila ameriška tla za oporišče napada na Kubo. Kubanski zunanji minister je Kennedyevo izjavo označil za navadno hinavstvo, ki naj prevara svetovno javno mnenje. Sovjetski zastopik v ZN Zorin je dejal, da bi “ena sama beseda Združenih držav preprečila vsako bombardiranje Kube, toda ta beseda ni bila nikdar izrečena.” Debata je bila odložena na danes. Seja odbora je bila v soboto sklicana na zahtevo Sovjetske zveze. Napad izvedli Kubanci MIAMI, F.a. —- Trije kubanski vojaški piloti, ki so že dolgo hoteli pobegniti s Castrove Kube, so se zbali izdaje njihovih načtrov od enega izmed njihovih tovarišev, pa so po dogovorjenem načrtu bombardirali najprej letališče pri Havani, pri, Santiago in glavni stan Castrovega letalstva, nato pa odleteli proti Združenim državam, kjer so zaprosili za politično zavetišče. Eno od letal je pristalo na mednarodnem letališču pri Miami, drugo pa na letališču pri Key West. Ameriške oblasti so kubanske pilote prijele in jih zaslišale. Kaj bodo sto rile z letali, lastnino kubanskih letalskih sil, je odprto vprašanje. ZDA izgleda, da ne priznavajo več Castrove vlade za zakonito predstavnico kubanskega ljudstva in države. Castro že ne ve več, komu sme še zaupati HAVANA, Kuba. — Pla- meni, ki so uničili največjo državno veletrgovino v prestoli-ci El Encanto v kup pepela, so morali omajati zaupanje Fidela Castra v milico in policijo, ki ju je smatral za najtrdnejši opori svoje vlade. Zgradba je bila i Kovačič z 6230 Carl Ave., skrbno zastražena tako zunaj j Edwarda Kongresnik Walter predlaga dodatke k imigracijski zakonodaji WASHINGTON, D. C. — i Kongresnik Walter je torej Kongresnik Walter je postal I mogočen politik, ima pa tudi star in bolehen. Zdravniki so mu svetovali, naj pusti politiko in gre v pokoj. Sklenil je, da ne bo prihodnje leto več kandidiral v svojem volivnem okraju Betlehem, Pa. Kongresnika Walterja poznajo vsi, ki so imeli kaj o-pravka z imigracijo. Je dolgo vrsto let predsednik tistega odbora Predstavniškega doma, ki odloča o zakonodaji o imigraciji. Svoje dni je tudi botroval osnovnemu zakonu o imigraciji, znanem pod imenom McCarran-Walterjev zakon. Mož je na Kapitelu avtoriteta o vseh vprašanjih o imigraciji. Kar on reče, to navadno drži. To vpoštevajo tudi v Beli hiši. Tudi takrat, ko je tam gospodaril republikanec voditelji, zbrani na letnem ob- dosti nasprotnikov, posebno v tistih vrstah, ki trdijo, da je naša zakonodaja o imigraciji strašno zastarela. Največ nasprotnikov ima v cerkvenih krogih, protestantovskih in katoliških, ki niso nikoli varčevali s kritiko Walterjevega stališča- Walter ne bi rad odšel v politično zgodovino kot politik, ki pozna samo ozko naci-jonalistično stališče in ga stalno pokriva s svojim bojem proti komunističnemu gibanju v naši deželi. Postal je občutljiv na vsak napad, ki ga kdorkoli naperi proti njemu. Pred kratkim so se spravili nad Walterja iprotestantovski Eisenhower, je v zadevah imigracije navadno obveljala beseda demokrata Walterja. čnem zboru njihovega Narodnega cerkvenega sveta. Privlekli so na dan vse napake Mc- Carran - Walterjevega zakona in zahtevali, naj sedanja administracija vendarle revidira osnovo zakona, saj je osnova stara nad 40 let in ne spada več v sedanjost. S posebnim povdarkom so zahtevali spremembo kvot. Walter je vedel, kaj se pripravlja proti njemu. Zato je še pravočasno vložil zakonski načrt, ki naj spopolni sedanjo imigracijsko zakonodajo. Olajšana naj bo združitev družin, olajšana naj bo vselitev adop-tiranih otrok, zato pa je v načrtu predvideno ostrejše preganjanje vseh tistih, ki niso vredni, da bi postali naturalizirani državljani naše dežele. Walter je šel tudi na občni zbor protestantovskih voditeljev in tam razložil svoj zakonski načrt. Občni zbor Walterjevega predloga ni sprejel z nobenim navdušejem. Vsi so \ trdili, da je to, kar Walter predlaga, veliko premalo Walter se pa ni vdal, trdil je da je sedanja zakonodaja dobra in da jo je treba od časa do časa prilagojevati spreminjajočim se razmeram. Na občnem zboru je bilo tudi precej drugih gostov, ki so obravnavali ta predmet. Walterjem ni nihče potegni na celi črti. Od njega so se od daljili posebno tisti govorniki ki delajo aktivno v republikan ski stranki. Na občnem zboru je bilo tu di močno zastopstvo pravoslav nih cerkva. Walter bo torej moral predložiti Kongresu še bolj radikalne zakonske predloge o i-migraciji, ako hoče, da ga politična zgodovina ne ob označila kot prijatelja ozkosrčne-^ ga nacijonalizma in nazadnja-' štva. Iz Clevelanda in okolice Iz domovine— Za stalno je prišla iz Slovenije Rozalija Kumar k svoji teti Mrs. Rose Vicic na 24120 Chardon Rd. — Dobrodošla! Družinski praznik— Danes praznujeta v krogu svoje številne družine 35-letni-fco poroke Mr. in Mrs. George Kovačič s 6230 Carl Ave. Čestitamo in jima želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala zlato poroko! Zopet doma— Mladi Bob Dolgan s 6402 St. Clair Ave., glavni športni poročevalec lista The Cleveland Plain Dealer, se je sinoči po dveh mesecih spremljanja baseball moštva Indians v Arizoni, Detroitu in Washingtonu, D.C., vrnil domov. Njegov oče Joe Dolgan je znan kot najboljši ba-lincar na Senklerju. Bob, obilo uspeha in — zabave na novem uglednem položaju! Visoka starost— Včeraj je dopolnil 85 let John oče in Johna Kovačiča. kot znotraj in vendar je Castrovim nasprotnikom uspelo podtakniti ogenj na tolikih krajih, da je bilo ogromno šest-nadstropno poslopje v nekaj minutah v plamenih. Tekom požara ta največje in najbolj luksuzne veletrgovine v Havani so na raznih krajih mesta eksplodirale bombe, da stp milicija in policija dirjali iz predmestja v predmestje. Castrovo časopisje dolži te in drugih sabotaž kar naravnost predsednika ZDA Kennedya, on je početnik vsega tega, izvaja pa zaroto ameriška osrednja obveščevalna služba. List “Revolucion” pra vi, da je to vidni znak “yan-kijskega imperializma” Castro in njegovi so besni in skušajo z novimi nasilji preplašiti svoje nasprotnike. Vse kaže, da jim to ne uspeva. Njegovi nekdanji, najožji sodelavci ga zapušajo in beže s Kube. -------------o------ Izrael se spominja žrtev nacističnega nasilja JERUZALEM,, Izrael. — Izraelski parlament je 1. 1951 vpeljal poseben naroden praznik: Dan žrtev. Kot dan je izbral 12. april. Ta dan so namreč nacisti vdrli v judovski geto v Varšavi in divjaško poklali na tisoče Judov večinoma ženske, otroke in stare ljudi. V Jeruzalemu so letos praznovali ta dan s posebno slovesnostjo. Iz plinskih celic po nemških koncentracijskih taboriščih, kjer so nacisti sežgali judovske žrtve, so nabrali pepel in ga prenesli v Jeruzalem, tam pa ga slovesno pokopali pod spomenikom neznanih judovskih žrtev. Slovesnost je imela letos še poseben pomen: v Jeruzalemu se vrši ravno sedaj proces proti znanemu nacističnemu zločincu Eichmanu. Ves Izrael živi pod vtisom tega procesa in je bilo radi tega zanimanje za letošnji Dan žrtev posebno veliko. Vkljub temu, da je padla marsikatera pikra in bojevita beseda, so se vse slovesnosti vršile mirno in dostojanstveno. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— V sredo ob sedmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Valenčič ob 1. obletnici smrti. Razprodaja se nadaljuje— Pri Anzlovarju na 6214 St. Clair Ave. je v teku spomladanska razprodaja. Več v oglasu! Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Miro Cardonas, predsednik skupnega kubanskega Osvobodilnega odbora, je danes zjutraj izjavil, da se je začel boj za osvoboditev Kube. Vojaški oddelki nasprotnikov Castra so se izkrcali na štirih krajih otoka, v glavnem v pokrajini Matan-zas in Oriente. Baje so sc nekateri oddelki kubanskih vladnih čet pridružili upornikom. ki jim letala dovažajo pomoč v orožju, strelivu in moštvu. J E R U Z ALEM, Izrael. — Tričlansko sodišče je zavrnilo trditve Eichmannovega zagovornika glede svoje pristojnosti in nepristranosti. Eich-mann je nato v nadaljevanju razprave odklonil vsako priznanje krivde, ki mu jo očita obtožnica. CLEVELAND, O. — Včeraj je ves Srednji Zahod dežele zajel snežni vihar. Tako je v Duluthu v Minnesoti padlo o-koli 18 palcev snega, v Mil-vaukce, Wis., 12, od 3 do 5 na področju Chicaga in Jolieta. Na tisoče avtomobilov je obtičalo na zasneženih in poledenelih cestah. Sneg in veter sta zajela včeraj tudi Ohio. Področje Clevelanda ni utrpelo večje škode, pač pa je ta precejšnja na področju Ashtabu-le in Warrena. WASHINGTON, D C. — Predsednik Kennedy se vrne danes jz svojega podeželskega bivališča v Virginiji in bo sprejel predsednika grške vlade Karamanlisa, ki se je prišel sem zahvalit Združenim državam za vso pomoč, ki jo je njegova domovina prejela od Združenih držav v letih po drugi svetovni vojni in med njo. 6117 St. CUir A ve. — BEnderso« 1-0628 — Clevelind 8, Okle National and International Circulation PublltM dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July PtfrUsher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Oabersc ” NAROČNINAt Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.80 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 75 Mon., April 17, 1961 Delavci na vzhodu in na zapadu Izredno zanimiva je primerjava med razvojem delavskega vprašanja na zapadu in na vzhodu (za železno zaveso) v zadnjih sedemdesetih letih, to je od tedaj dalje, kot sta izšla socialna okrožnica "Rerum novarum” (izdal jo je papež Leon XIII.) in socialistični erfurtski program. Velik del socializma je odšel v skrajnost, ki se imenuje komunizem in ki je leta 1917 zasedel Rusijo in se od tam razširil po vzhodu. Zapad pa se je razvijal v znamenju in pod vplivom milejšega in demokratično usmerjenega socializma in krščansko socialnih idej. Kako živi danes delavec na zapadu in kako na vzhodu? Primerjajmo svobodo! Na zapadu obstojajo politične svoboščine, resnična svoboda vere in prepričanja, svoboda v izberi dela, poklica in gibanja, svobodni sindikalizem, pravica do stavke itd. V državah za železno zaveso pa imamo enostrankarski absolutni politični sistem, ki izvaja na državljane neprestan politični pritisk, imamo versko preganjanje, ki se včasih kaže v bolj surovi, včasih pa v navidezno milejši obliki, imamo državni sindikalizem, ki ni drugega kot priganjač državnega kapitalizma. Stavka je prepovedana in najstrožje kaznjiva. Določene šole in določeni poklici so samo za otroke višjih partijskih funkcijonarjev, kar je Djilas izvrstno opisal v s/ojem “Novem razredu.” Delo žena in otrok. Najbolj značilni in tudi najbolj žalostni pojav klasičnega kapitalističnega gospodarstva je bilo strahotno izrabljanje dela žena in otrok. Številke o umrljivosti teh otrok so bile grozotne. Danes je ta poj&v na zapadu izginil. Pač pa mora žena v komunističnih državah še vedno tako, kot je bilo v časih klasičnega kapitalizma, opravljati tudi najtežja dela, ki zanjo nikakor niso primerna in ki so po mednarodnih delavskih konvencijah prepovedana. Tudi otroke in mladoletne zaposlujejo v komunističnem paradižu. Sicer se to tu in tam dogaja tudi kje na zapadu ali s to razliko, da jih državna oblast k temu ne sili. Za železno zaveso pa je “prostovoljno” delo mladinskih brigad obvezno in to je prava sramota 20. stoletja. Delovni čas. V času klasičnega kapitalizma je znašal delovni čas po 14 do 16 ur na dan ob skrajno mizerni plači. Potem pa se je ta delovni čas vedno bolj krčil. Po drugi svetovni vojni sta zmagala osemurnik in obvezni nedeljski počitek. Na zapadu so marsikje šli še dalje in uvedli sedem ali celo šest-urni delavnik, angleško soboto, plačane verske in državne praznike itd. Drugače je spet v vzhodnih, komunističnih državah, kjer sicer na papirju velja načelo osemurnega delavnika, dejansko pa se delovni čas giblje med 10. in 12. urami na dan ob tako nizki plači, da zaslužek samo enega člana družine (n. pr. očeta) ne zadošča za preskrbo družine. Zato morajo iti v službo še drugi člani družine: žena in prav zgodaj tudi že otroci. Tudi nedeljski počitek se krši na vse mogoče načine z raznim obveznim in prostovoljnim delom. Da je življenska raven na zapadu neprimerno višja kot na komunističnem vzhodu, to je celo Hruščev priznal v svojih govorih, samo da je istočasne pohitel z izjavo in obljubo, da bo čez pet let boljše in da bo tedaj sovjetska Rusija dosegla Severno Ameriko. Umrljivost in število obolenj med delavci sta na zapadu neprimerno manjša kot na vzhodu. Dolgi delovni čas, slaba prehrana, slabe stanovanjske razmere, pomanjkanje zaščitnih in higijenskih naprav v podjetjih povzročajo delavcem za železno zaveso številna obolenja, visoko število obratnih nesreč in prezgodnjo umiranje. Povprečna življenska doba je na vzhodu za več kot deset let nižja kot v zapadni Evropi ali Severni Ameriki. To dokazujejo statistike Mednarodnega urada dela, ki so izdelane na podlagi uradnih podatkov komunističnih držav. Ta kratka primerjava pove, kakšno življenje so delavcem ustvarila krščansko socialna načela in kakšen ‘‘delavski raj” je ustvaril komunizem. Tistim, ki so komunizem okusili na lastni koži ali ga opazovali od blizu, tega ni treba pripovedovati. Žal pa tega ne ve delavec, ki živi daleč od železne zavese in stoji pod vtisom lažne komunistične propagande. Zato je dolžnost vsakega, ki komunizem pozna, da mu vedno in povsod trga krinko z obraza in ga nevednim delavskim množicam pokaže takega kot v resnici je — kot brezdušnega tirana, okrutnega valpta in izžemalca delovnega ljudstva. * * * Pri nas v Združenih državah so papežke delavske okrožnice zelo malo poznane in zato je njihov vpliv na reševanje socialnih vprašanj tudi sorazmerno majhen. To je razumljivo, če pomislimo, da katoličani predstavljajo komaj pičlo četrtino celotnega prebivalstva dežele. Za izboljšanje delavskih razmer nosijo pri nas glauio zaslugo delavske unije, do katerih sta kazali posebno razumevanje zlasti administraciji demokratskih predsednikov F. D. Roosevelta in H. Trumana. iiuiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiumimmiiuiiiiiiimimmiimuiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiimiimiiiuiiimimiii Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiitmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiinim!iiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimii)iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii Pittsburgh, Perma. — Brezposelnost se po naši zapadni Penni širi bolj in bolj. Sicer se mnogo govori o pomoči brezposelnim ter tudi, da se bo poizkušalo povečati obrat v vseh industrijah, a vse ostaja le pri neikem navdu-ševalnem govorjenju, delo se pa ne odpira, kakor bi se moralo, če se hoče zaposliti brezposelne. Brezposelnost je nastala tudi v severnih delih Penne. V Brad-fordu in v vsem McKean okraju prejema nad 2000 ljudi brezposelno podporo. Poročilo pa pravi, da se je število pred kratkim povečalo za kakih 600 do 700 in večina teh ni upravičenih do brezposelne podpore, ker menda niso delali v takih službah, ki so obvezani plačevati v sklad za brezposelnost. Mnogi pa so menda že tudi vse izčrpali v dolgi brezposelnosti, do kar so biil upravičeni. Za take, kd spadajo v vrste slednjih je položaj nad vse težak. Podobne tožbe o brezposelnosti je čuti tudi po sosedni West Virginiji in v jugovzhodnem delu Ohio. Kako so ljudje v pittsburški okolici po predmestjih prizadeti brezposelnostjo, kažejo zlasti prijave tisočev družinskih očetov in mater, kjer koli vodijo tozadevno popisovanje (registracijo) prija vij encev za delitev žive. ža “Surplus Food.” Po cele blo ke so dolge vrste čakajočih prosilcev. Ce bodo te razmere nadaljevale, se bo to gospodarsko zelo poznalo in čutilo pri trgovcih in pri vsemu busfinesisu. Denar pohaja in kolikor manj ga prihaja v promet, toliko slabše so razmere. ...,c Ljudje presojajo te razmere vsak po svoje. Eni se jezijo in dolžijo unije, češ, kaj je bilo treba lani jeklarske stavke. Drugi zopet trdijo, da je stavka bila na mestu in potrebna. Tretji namigujejo, da je temu krivo to, ker smo izvolili demokrata mesto republikanca za predsednika. Demokrati, da bodo z deljenjem na vse strani izničili vse gospodarstvo. Tako vsak po svoje opisuje in tolmači zakaj imamo take razmere, kakoršne so. Ne eno, ne drugo ni, vsaj v splošnem ne. Glavni vzroki so čisto drugje. Amerikanci so zadnja leta gradili tovarne po Evropi in Aziji. Tam so investirali kapital, tam proizvajajo vsaj za tuje trge, tam jih delo manj stane in zato lažje tekmujejo z izdelki drugih evropskih držav, ki postavljajo na trg svoje izdelke. Precejšen odstotek takih izdelkov se uvaža tudi v Ameriko. To je vrglo v brezdelje najmanj kakih deset odstotkov ameriških delavcev, če še ne več. To potrdijo tudi številke, ki pravijo, da je še vedno kakih 64 milijonov ljudi zaposljenih. O brezposelnih pa navajajo, da jih je blizu šest milijonov. To je okrog 10'/; je prizadetih. Tu bo morala vlada prej ali slej nekaj napraviti in potegniti neko črto, pa če tudi bo to zabolelo tiste, ki so to zakrivili v pohlepu za večjim dobičkom na te načine, da obratujejo v tujezem-stvu, da se izognejo nekaterih davkov ter da jim ni treba plačevati delavcem tistih plač, kakor bi jih morali tu doma. Njim gre za višji dobiček, če pa duma prcsperiteta hira, jim je pa menda malo mar. Ureditev tako zmešanih gospodarskih razmer ni lahka. Je to nekaj takega, kakor bi kdo skušal urediti jn uveljaviti pravično razmerje med volkom in kozo, da bi bilo prav in pošteno za oba, da bi bila oba sita in zadovoljna. So to težke sitnosti za vso deželo, najbolj težke pa seveda za brezposelne delavce, ker te, take težke razmere najbolj tepejo. * DRŽAVNI URAD ZA ZA-POSLJEVANJE v Harrisiburgu, prestolnici Peninsylvanije, omenja v svojem poročilu za lansko leto 1960, da se je izplačalo ^266,-330,000.00 podpore brezposlenim tekom lanskega leta v naši državi. Brezposelni so tvorili že lani visoko število. Dostavlja pa urad, da je kontrolni oddelek urada dognal premnoge slučaje, v katerih se je izplačalo neupravičene podpore. Te baje znašajo okrog $3,200,000.00, katero svoto jie prejelo okrog 17,340 oseb, katere sedaj urad za brezposelne podpore toži in zahteva, da vrnejo, kar so neupravičeno prejeli. Teh slučajev, kakor pravi poročilo je nekaj, v katerih so po goljufiji prejeli podporo.1 Največ pa je takih, ki jim je urad našel zaposlliltev, pa jim niso nove službe ugajale in so jih pustili, ali pa ne sprejeli, uradu pa javili, da dela niso dobili, itd., navajajo take izgovore, ki so pa neopravičljivii, pravi kontrolni urad. Urad za brezposelno podpore je zdaj sestavil nova določila, po katerih se bo nadziralo delavce, ki se , bodo javljali za podporo, kakor tudi one, ki jim bo urad našel zaposlitev. Ako je vse to res, kar omenja to poročilo, takih poročil javnost ne more biti vesela in tudi niso v čast onim, ki skušajo priti 'o podpor po takih načinih in potih. * TITO IN BOŠNJAKI. — V Bosni bivajo odločni in trdi ljudje. Take je naredilo trdo življenje hribovite kamenite Bosne. Trpeli so pod’Turki, pod drugimi, prava demokracija in prava svoboda jim nista nikdar cveteli na vrtovih njihovega življenja. Nebes tudi nimajo zdaj pod od nekaterih tako hvaljenim titoizmom. Bošnjak je vedno bil in bc Bošnjak, ki pravi: “bobu bob — i popu pop!” Ko so odhajali z bosanskih hribov četniki, pozneje Hitlerjevi nazijski razbojniki in so za njimi prišli Titovi partizani iz Makedonije in drugih balkanskih kotov ter začeli po komunističnih pravilih rekvirirati v preprosti Bosni, so Bosanci odgovar. jali na vprašanja, kako so zadovoljni z novim redom tako-le: “Kod nas je uvjek tako — jedan vrag ide, a že drugi vrag doj-de!” Trdo, a praktično povedano. Zadnji mesec še je pa Tito odšel na neke misije v Afriko, in tam je imel razgovore z raznimi predstavniki novo nastalih afriških držav. Ko so o tem zvedeli Bošnjaki, ki jih je nekaj tu med nami v Pittsburghu, je eden izmed njih krepko dostavil to le pripombo: “Tito je navit, vam kažem! Sodim, da je šel v Afriko delat reklamo za naš šlivovac! Če se mu posreči najti dobar market za bosanski šlivovac in se bodo zamorci privadili pit šlivovac, se bodo bili med sabo kakor tigri. Drugi jim bodo prodajali pipce i puške — Tito pa šlivovac in tu-kli se bodo, da ne bodo znali ka-da jenjat!” Tako je! Vsak gleda dandanes za odjemalce. Bošnjaki pa za nove odjemalce slivovaca. Če Titu uspe do novega trga med Afrilkanci, tedaj se ho v Bosni po vseh hribih in kotih “varilo ra-kijo” in po vsem Balkanu in še preko njegovih mej bo dišalo po dobrem slivovacu. . . Tako sva to ugotovila na dan 1. aprila jaz in neki Bošnjak na našem Butlerju. Vse cit at el j e lepo pozdravlja, Stari Majk. -------------o------ Nekaj novega na Osmi New York, N.Y. — Na Osmi smo začeli nekaj novega, ker bi radi ohranili lepe slovenske navade, prav posebno našo pesem. Cerkev sv. Cirila nadaljuje s slovenskim ljudskim petjem pod vodstvom Mr. Jerry Koprivška, in na 22. aprila bodo zbor in pevci pod imenom “Newyorški slovenski jbevski -zbor” priredili veselico s petjem in plesom v cerkveni dvorani. Vse farane in slovenske prijatelje vabimo na to veselico. Bo kakor vsaka druga farna veselica. Upamo, da se bo veliko Slovencev zbralo, saj bo vsega dovolj, piti, jesti, posebno pa veliko lepega veselja. Lepo vas vse vabimo. Pridite, če le morete. Rev. Richard Rogan, župnik. ČE VERJAME IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Vred. pOOOOOOOPOOOOOOOOPQPQPQQflfl Natakarica nama je prinesla piva, žejna sva nesla vrčke k ustom, pa nisva pila, vsaj jaz nisem. Bil sem obrnjen proti vratom in ravno, ko sem čakal, da bo hladilna pijača zletela doli po grlu, ko nekaj zagledam v vratih, ki mi je v trenutku pogasilo vsako žejo. Sreča, da takrat ni. sem imel pijače že v grlu, ker zaletelo bi se mi bilo in šlo nazaj skozi vse mogoče odprtine. Veste, kaj sem zagledal med vrati? Kako boste vedeli, če vas pa mi bilo tam. Ne, niso bili strahovi z onega sveta, ampak skozi vrata so se drenjali prav tisti fantički, katerim sva s' prijateljem malo prej prepustila Zgoncovo gostilno, kakor se je nama zdelo, da je njih iskrena želja. Na, pa jih je zlomek na-graužni prinesel za nama! “Peterček,” sem dihnil prijatelju na uho, “vse kaže, da so naju izbrali za zgled, kako se dva ljubljanska šfcrica eikspedira iz Cerknice. Ali jih vidiš, opetc uživih, k mizi pri vratih so se1 vsedli in natančno vidim, kako se režijo proti najini mizi, enčeš: no, kako kaj, fantička, ali bosta šla skozi vrata, ali škozi okna?” “Morda se ti pa vse samo zdi,” mi reče prijatelj, ki je bil siten človek, če mu je šlo kaj napek.. Doma je bil iz Rožne doline pri Ljubljani in je imel že bogate izkušnje v sličnih položajih. “Dva ali tri bi jaz vzel nase, če bo ravno sila, še katerega, ti se jih boš tudi otepal en par, drugi pa zraven ne bodo mogli, ker jih je preveč. Ti kar pij, pa z vrčkom po mizi udari. To je prvo pravilo v takielm slučaju. Ploskoma udari ž njim ob mizo, da se ti ne bo razbila. Le tedaj, če bo pod vrčkom glava, tedaj pa le Plzensko pivo je staro nad 700 let cehom pomeni pivo, Lar Slovencem v starem kraju vino, pivo in vse druge alkoholne pijače skupaj. Na češkem popije na leto vsak prebivalec povprečno 30 talonov piva, v okolici Plzna pa celo do 40 galonov. Šveda ga največ popijejo poleti. Vroči poletni dnevi so dali tudi povod za razpravo o tem, ali je slovito plzensko pivo zares najboljše. Najpristoj-nejši zbor češkoslovaških pi-varskih strokovnjakov v zadnjem času že nekajkrat zapovrstjo ni priznal prvenstva plzenskemu pivu. V konkurenci 140 pivovarn, ki proizvajajo letno nad 13 milijonov hektolitrov piva, so razglasili strokovnjaki tako imenovani “budvar”, ki ga proizvajajo v čeških Budje-jevicah, za najboljše pivo. Plzenski proizvajalci piva sodijo, da ta ocena, čeprav je nepristranska, nima trajnega pomena in ne ogroža prvenstva njihovega piva. V Plznu ,proizvajajo pivo od ustanovitve mesta leta 1295. Izdelovala ga je skoraj vsaka hiša, plemiška in meščanska. Pili so ga prav tako vsi — vitezi menihi, trgovci in obrtniki. Pozneje je bilo potrebno za proizvodnjo piva posebno dovoljenje magistrata, ki je še danes zapisano na vratih st>a r i h plzenskih zgradb. Prvi pogoj, da je meščan dobil tako dovoljenje, je bila kakovost piva, ki so jo mestne oblasti kontrolirale. Stari viri poročajo, da so v srednjem veku izdelovalci piva opravljali “izpit”, ki je bil približno takle: Izdelovalec piva je moral zliti vzorec svojega piva na leseno klopco, na katero je po tem sedel, obut v usnjene hlače. Sedel je, dokler se pivo ni posušilo, če se mu je klopca prilepila na hlače tako, da jo je vzdignil, ko je vstal, je to pomenilo, da je pivo dobro. Če pa je klopca ostala na svojem mestu, je bilo to zanesljivo znamenje, da je pivo slabo in prav/ lahlko se je zgodilo, da jo proizvajalcu vzeli pravico proizvajanjpa piva. Pred 118 leti se je združilo 250 nosilcev te pravice in ustanovili so pivovarno, v kateri so že prvo leto izdelali nad 3,000 hJl piva in ki je ponesla slavo plzenskega, oziroma češkega piva povsod po svetu. Danes proizvaja Plzen nad milijon 500 tisoč hi piva in izvaža skoraj polovico te količine. Nekateri očitajo plzenski pivovarni, da ima tehnično zaostal process proizvodnje, proizvajalci plzenskega piva imajo pa prav to za skrivnost svojega uspeha. Poskušali so iz Plzna prenesti v druge pivovarne ves tehnološki proces, še celo plzensko vodo, toda nikomur ni uspelo, da bi izdeloval istovetno “plzensko” pivo z vsemi njegovimi značilnostmi. Mleko uničuje “tobačni • K virus Posneto mleko, Iki so z njim škropili paradižne sadike, se je obneslo kot učinkovito sredstvo za zatirap j e tako imenovanega “tobačnega virusa,” povzročitelja rastlinske bolezni, ki je zadnja leta napravila v izraelskih paraidižnih in drugih zelenjavnih nasadih precejšnjo gospodarsko škodo. Strokovnjak, ki je preizkusil novost, je dejal, da je trebit paradižnik škropiti dvakrat, in sicer že mladike v topli gredi, kasneje pa ob prvem pletju. Doslej so uporabljali močna kemična zatiralna sredstva, posneto mleko pa je poceni in ne pušča škodljivih posledic. Življenjska doba Norvežanov Sedanji mladi rod na Norveškem ho doživel verjetno višjo starost kot njegovi vrstniki v kateri koli drugi deželi, napoveduje Oere, ravnatelj statističnega oddelka pri norveški zavarovalnici. Po njegovih podatkih se glede povprečne življenjske dobe zvrstijo za Norveško Nizozemska, švedska, Danska in Islandija. V Obdobju 1951-55 so živeli Norvežani povprečno 71.1, ženske pa 74.7 leta. V primerjavi z obdobjem 1901-1910 se je povprečna življenjska doba moških na Norveškem, podaljšala za 16, žensk pa za 17 let. ---------------o------ — Okoli 60 odstotkov kmetijskih traktorjev je v rabi na farmah v Združenih državah. zares pritisni.” “Ti tako praviš, jaz vem pa drugo, ki sem tukaj doma in poznam te nesnage,” sem mu rekel. “Kaj pa, če bi šel jaz ven, kakor bi hotel pogledati po kolesu, če je še tam, ti bi se pa za menoj zmagal. Uplahtala bi jim jo, da še sami ne bi vedeli kdaj. Kaj za pod zobe naročiva, da bodo mislili, da ne misliva še tako kmalu od Žumra, pa bova pustila vse na mizi, skočila na kolesi in potem jima bova pa že lahko osle pokazala, kadar bova enkrat na cesti proti Ževšam.” Tako sem Peterčku razkladal načrt. On je pa preveč nase držal in se ni hotel umakniti za vse na svetu. Samega tudi nisem hotel pustiti tam,, ker mu nisem privoščil, da bi bil pokopan v Cerknici. “Ali slišiš?” sem ga dregnil, “kako se pogovarjajo in zijajo v najino mizo. Prav natančno sem slišal, kako je eden predlagal, da bi bilo najboljše, če bi se jjh neslo na mast in tam zdraj-salo v potok. O naju se menijo, meni verjemi, saj ne sedim na ušešib.” “Kar bo, pa bo,” je rekel pogumni Peterček, “lepo sedi in pij. Moško se drži im okrog sebe glej,, kakor bi hotel vprašati za ceno te gostilne. Ako bodo res kaj začeli, ti zagotovim, da boš videl enega naj lepših pretepov. Jaz nisem bil že dolgo na fronti in kar mika me, da bi se malo ponosili, da se ne bi odvadil. Veš, kadar je sovražnik v premoči, moraš delati naglo. Prvega suneš v nos, drugega v rebra, tretjega kam v vamp in tako lepo po vrsti. To so kmetski fantje, ki znajo udariti samo z drikelcem in ročico. Tistega pa nimajo pri sebi, kakor vidim. Mi pa kar s pestjo: ena, dve, tri in takoj imaš prostor okrog sebe. Seveda, potem pa, če je res premoč, pa enega zagrabi za hlačni jermen, ga dvigni in zarini v druge. V zmešnjavi pa skoči skozi vrata in adijo mežnar.” “Dobro, Peterček, naj bo pa po tvojem,” sem ipristal. “Ti jih boš podiral, jaz bom pa skozi vrata skočil, da ti jih bom držal odprta.” “Kakšni fantje pa ste tam pri vas, da tako govoriš,” mi oponese. “Saj te je vendar nekaj.” “Veš, pri nas smo bili vedno kot božji volki. Od pastirskih let se nisem še nosil s fantini. Doma nismo imeli take navade, drugod pa nisem rogovilil. Poglej, Peterček,” sem tedaj dregnil prijatelja in rnu pokazal na moža naj lepših let, ki je pravkar stopil v gostilno. “Bočkov Janez je iz naše vasi in priznan najmočnejši človek v devetih farah. Aha, zdaj sva pa že na konju! Čakaj, ga bom poklical k mizi.” Poklical sem mladega moža, ki se je prijazno nasmehnil, ke me je spoznal. “Kaj pa ti iščeš po Cerknici, Japček?” me je pozdravil, ko je prisedel. Bočkov Janez je bil iz naše vasi, izučen zidar in zares krepak fant, da ga ni bilo enakega daleč naokrog-Nekaj let prej se je bil priženil v Cerlknico, pa me je še poznal-Naglo sem mu razložil položaj in povedal, da naju zalezujejo cerkniški fantički. “Kaj tistile?” se je zasmejal Janez na veis glas in z roko pokazal v mulce pri sosedni mizi,’ pa jih je še kje kaj, ali so vsi tukaj? Ali naj grem in jih zmečem na veliko gaso?” Videl sem, kako so fantički pobesili oči hi trmasto gledali v mizo. Drug za drugim .so začeli siliti domov in v nekaj minutah jih že ni bilo več v sobi. Mi trije smo pa še sedeli in Janezu sva potem dala za P1)3' čo, kolikor je hotsl. šele pozna sva šla iz Cerknice. Janez je stal kot straža pri nama, da sva z3' sedla kolesi, poslovili smo se in oddrvela sva po cesti proti R3' kefcu. Vse zdravo in veselo, če bi pa ne bilo Bočkovega Janeza, kaj vem, kako bi se bilo izšlo-Peterček je sicer nekaj godrnjal, da nama je moj prijatelj prekrižal krasno domačo zabavo, J3Z sem pa mislil drugače. JOSIP STARE: Lisjakova hči “Milostiva gospa,” reče ji, “ako mi je bila usoda na eni strani nemila, ne bode mi na drugi. Dovolite, da vas vodim Po dvorani in da smem nato z vami prvi zaplesati naokoli.” “Gospod nadporočnik, pre-ijubeznivi ste,” zavrne mu hitro ter se z oblimi svojimi lakti oklene junaške njegove desnice, ne da bi se ozrla po Lov-ru, ki jo čudno gleda in ne ve, kam bi se del. Bistrim in izkušenim očem Ahnenfelsovim niti to ne uide, zato prosi Klotil-do, naj ga seznani s svojim toženi. Ponosno stopi Klotil-da s slavljenim kavalirjem Pred Lovra, v tem pa se Ah-uenfels že nakloni in se predstavi : “Nadporočnik Ahnenfels. Gospod, vaša milostiva gospa oh je dovolila, da vam jo odidem po dričnih tleh gladkega parketa.” “Prosim, prosim, drago mi j6/’ odgovori smehljaje se klrak in mu stisne roko, kakor je bil vajen v prodajalniei, kadar je prišel dober kupec. Ljubeznivo vedenje nadporočni-kovo ga je ohrabrilo in zado-v°ljno je gledal za njim in za ženo, ko sta izginila v gneči. Tedaj pa se obrne k drugemu častniku, stoječemu poleg nje-^a, in prav po domače se meni ^ njim in ga izprašuje, kako je bilo na Laškem, v kolikih bitvah je bil in kaj je vse pre-bil. V tem zazveni godba in 2ačne se ples, kakršnega Lov-1-0 še nikdar ni videl. Zdelo se 11111 je, kakor bi bili poskočni Klasovi začarali vso družbo, zakaj kdorkoli je čutil še kaj ndade krvi, oklenil se je družice in se ž njo zavrti! po dvorani Naposled je godba tudi njemu šla v noge in najrajši bi bil kar sam poskočil. Zavid-n° je gledal, kako sta sedaj dva šinila mimo njega in strnil za plesalci, dokler mu ni kdo stopil na noge ter ga nehote opomnil, naj Se umakne, ako ne pleiše. V splošnem veselju je bil tndi Lovro vesel, zlasti pa je uKajalo njegovemu dobremu srcu, ko je videl ženo takore-k°č vso preobraženo. Pomnil ftl> da bi bila že kdaj tako Srečna, vesela in ljubezniva, in zdelo se mu je, da tudi še nik-dtlr ni bila tako lepa. Kar gle-'hd jo je in gledal, kako se je ^daj Učno in lahkotno zibala, aedaj zopet zletela kakor kri-ata ptica, da ji skoro ni mogel ‘s'editi z očmi. Saj so bile tudi tlllKe tu, mlade, lepe in nališ-hune, toda Lovro je sodil, da nobena ne more meriti z ■Tiegovo Klotildo. Na vso moč 11111 je bilo žal, da ne zna ple-8aG. Kako bi bil blažen, ko bi ‘Se tudi on z ljubljeno Klotildo ^Kel vrteti po gladkih tleh in 0 bi tudi na njegove rame Naslonila lepo glavico ali pa :tTlu tako sladko - ljubko zrla °či, kakor je sedaj pa sedaj Pogledovala v oči svojim ple-^'dcem. Kar zavidal jim jo je vendar nihče ni imel toliko Pravice do nje kakor on. hip utihne godba, ples Trtstane in Klotilda prihiti lah- 0 111 tiho proti Lovru, ki je vps ^ °Pljen v svoje misli in je za- 1 niti ne zapazi. Bila je vsa uPehana, pa ni mogla takoj ^Pregovoriti. Da bi mu nazn U!a navzočnost, ga udari v'etrnico po rameni, in ko Lov-Pogleda, upre svoje lepe oči dko milo-čarobno vanj, da ga pl ošinejo do tedaj neznana a‘Ulka čuvstva. Najrajši bi jo .1 kar objel in poljubil, ali ni e smel zaradi ljudi, še večja • e bila njegova sreča, ko se je -tilda 2 lepimi svojimi lakti j\|leilila njegove roke in sto-a ž njim. ponosno po dvora- ni. Presrečen, da ni nič manj od drugih, izpolnil bi bil ta trenutek ženi vsako željo, naj bi zahtevala karkoli. “Grlica moja, kaj bi rada?” vpraša jo ves zaljubljen. “Ljubček moj, predober si. Privedel si me le-sem, da se prav od srca veselim mladega svojega življenja; drugega mi ni treba.” “Nekoliko krepila bi ne škodilo,” ponuja ji on; “vsa si upehana in lica se ti kar žare od vročine.” “Res je,” pritrdi mu ona, kar suha usta imam od žeje; daj mi kaj hladila, ali sladoleda ali limonovega soka.” Brez ugovora jo odvede Lovro v drugo sobo k bufetu in ne ve, kako bi ji stregel, zlasti ker je vedno enako ljubezniva ž njim in ga celo kratkočasi, pripoveduje mu to in ono, kar je videla in čula. Tudi ga opozarja na nekatere druge gospe in mu razklada, kar je čula o njih resničnega in lažnivega od tete. Klotilda se je še živahno razgovarjala z možem, ko so se ji že zopet približali “beli” gospodje in jo obletavali kakor metulji cvetočo rožico. Vsak si je hotel zagotoviti, da bo plesala ž njim po enkrat naokoli. Ko pa je zopet zazvenela godba v dvorani, pustila ie Klotilda zaslepljenega moža in pohitela mladim plesalcem v naročaj. “Ali si ostal sam?” vpraša ga star trgovski tovariš. “Sam, ker ne plešem,” se opravičuje Lovro, “ženi pa ne morem braniti nekoliko nedolžnega plesa. V našem stanu se itak ne moremo dosti ba-viti z lepo svojo polovico, ki se doma naužije dovolj dolgega časa, zlasti ako nima otrok, da bi se ubijala ž njimi.” “Res je tako! Pusti jo torej, naj se napleše, kolikor ji srce poželi; ti pa pojdi med nas, ki nismo za ples.” To rekši vzame tovariš Mraka pod pazduhe in ga odvede v gostilno, kjer sedi za dolgo mizo več starejših “strelcev” in drugih meščanov. “Dobro došli, gospod Mrak!” (pozdravijo ga vsi kakor iz enega grla in ga vzamejo medse. “Preveč se ogibljete naše družbe,” očita mu star meščan, sedeč kraj njega; saj je še Bog sedmi dan počival, nikar da bi človek-neprestano le delal in delal. Pri vsaki stvari treba zmernosti, in kar je preveč, ni dobro.” “Nič se ne bojte,” tolaži starca drugi njegov sosed; “gospod Mrak ima lepo, mlado ženo, pa bo že zaradi nje moral večkrat zahajati med nas. Dobro je časih tudi ženo slušati.” “Gotovo da je,” pritrdi tretji, ki so ga šteli za prvega strelca, obrne se proti Lovru in mu prigovarja: “Gospod Mrak, sedaj si morate omisliti še puško, da boste poleti streljali z nami. Ako dovolite, naročim vam jo iz Borovelj; boljše ne dobite od nikoder.” “Leipo prosim, ako ste tako dobri, da mi jo preskrbite,” reče Lovro in se hitro privadi nove družbe. Saj so bili sami domači trgovci in obrtniki, katere je vse dobro poznal, le družil se doslej ni ž njimi. Be-' seda je prinesla besedo in hitro so potekale ure do polniči. (Dalje prihodnjič) APRIL gHSHisa ' ip i-.-J (H 17118 n 5 12 mmf\ 2(1 £ 28 KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 23.—Pevski zbor Jadran poda Spomladanski koncert ob 3:30 pop. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Po koncertu večerja in ples. Igra Urankarjev orkester. 23.—Prosveta Baragovega doma ima kulturno prireditev s pestrim sporedom v dvorani pri sv. Vidu. Pričetek ob treh pop. Po sporedu ples. Igra Tonklijev orkester. 30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.-7.—KSKJ vzhodna kegljaška tekma v Grdinovem kegljišču. Ples v novi dvorani sv. Vida v soboto, 6. maja. 7.—Pevski zbor TRIGLAV poda letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Posebna spomladanska RAZPRODAJA (ene vsemu blagu znižane za najmanj 10% Razprodaja se je pričela v soboto, 15. aprila in se konča v soboto, 22. aprila Več posebno ugodnih kupov! Damske brezšivne nogavice-69c par Dokončna razprodaja prsnikov znanih znamk Otroške srajce in pižame_____99c Moške spodnje hlače in majice-2 za 97c Za varčevanje se poslužite te priložnosti! Razprodaja v teku samo en teden! ANZLOVAR’S DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave. L^- OBlščITE SVOJO LEPO SLOVENIJO! Najboljše boste potovali, če se pridružite eni od naslednjih skupin, katere organizira slovenska potniška pisarna AUGUST KGLLANDER TRAVEL BUREAU 6419 St. Clair Ave. — Cleveland 3, Ohio Skupine z letalom: V Ljubljano PAN AMERICAN “JET”—29. maja, 15. julija—skupino vodi g. John Sušnik AIR FRANCE “JET”—1., 2., 3. junija—S.N.P.J. SABENA “JET”—27. maja—Progresivne Slovenke SWISSAIR “JET”—16. junija—Glas naroda AIR FRANCE—17. junija—skupino vodi August Hollander TWA “JET”—28. junija—skupino vodi August Hollander SLOVENSKO ROMANJE, Lurd, Fatima, Rim, Ljubljana. Romanje vodi Rev. Francis Baraga—30. junija. Cena romanja je $778.00 Za rezervacije kličite čimpreje: HE 1-4148 St priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Jordan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.17002 Lakcshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Slov. domu na 6818 Denison Ave. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATERINSKO PROSLAVO. 14. —Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v Slov. domu na Holmes Ave. Materinsko proslavo. 27.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in domačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. 27.—Federacija slovenskih društev v Barbertonu priredi zabavni večer pod naslovom “Ena noč v Ljubljani” v Slovenskem centru. Pričetek ob sedmih zvečer. Igra Frank Spetich orkester. JUNIJ 3. —Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti žalno komemoracijo. Začetek ob osmih zvečer. 4. —Zveza slov, protikomunističnih borcev priredi romanje na Chardon Rd., kjer bo ob desetih dopoldne sv. maša za padle borce. JULIJ 9.—Štajerski klub priredi piknik za vse rojake. 12., 13., 14., 15 in 16.—Letni kar-nival pri sv. Vidu. 23.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. OKTOBER 15. —Društvo Danica št. 11 SDZ priredi v prizidku SND na St. Clair Ave. večerjo, po njej pa ples. NOVEMBER 5. —GI a s b e n a Matica priredi opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 11.—K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja. 18.—Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane. 26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert. Pripravljajo nov zakon o podpiranju farmarjev WASHINGTON, D. C- — Federalni tajnik za kmetijstvo Freeman ima že izdelan zakonski načrt o podpiranju farmarjev, odnosno reguliranja proizvodnje tistih deželnih pridelkov, ki jih imamo vsako leto preveč. Zakon predvideva v bistvu celo vrsto odborov in komisij, sestavljenih iz zastopnikov proizvajalcev, potrošnikov in federacije, ki naj določijo način podpiianja za vsak deželni pridelek posebej. Ker zakonski načrt daje federalni upravi ve'ike pravice, ki jih dosedaj ni imela, je v načrtu predvidena tudi veto pravica Kongresa. Kongres ne bo namreč rad pristal pa povečanje vpliva administracije na določanje višine in obsega podpore. Zato mu zakonski načrt ponuja veto pravico. Vprašanje je, ali se bo Kon- Prijalel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. '■ ':'.v ((v: 'v::.:!:: vv;w,i ZA OHRANITEV ŽIVLJENJA — F-105D lovsko letalo ima vdelane V trupu priprave, ki naj pomagajo pilotu rešiti življenje. Na sliki vidimo opravo pri preskušanju. K opremi spada napihljiv splav s hrano in drugimi nujnimi potrebščinami. greš s tem zadovoljil. Zakonski načrt predvideva tudi narodne rezerve v hrani v gospodarsko zaostalih državah. Traja naj do 1. 1965. Gospodarsko zaostale države naj bi plačale to, kar bi prevzele iz zalog, v njihovih domačih valutah. Za obravnavanje zakonskega načrta se mudi. Federacija mora namreč do 15. maja povedati farmarjem, kako bo podpirala cene za pšenico za 1. 1962. Ako bi ostalo pri sedanjem načinu, bi farmarji na 55 milijonih akrov ’pridelali toliko pšenice, da bi odvečni pridelek samo povečal sedanje že itak prevelike zaloge. -----o------ Rdeči očitajo Ben Guri-onu dogovor z Nemci JERUZALEM, Izrael. — Rdeči poročevalci trdijo, da je izrael. ska vlada sklenila z vlado Zah. Nemčije dogovor, da bo sodno razpravo proti Eichmannu omejila v taki meri, da ne bo premočno škodovala nemškemu u-gledu v svetu in da ne bo izpostavila onih nacistov, ki so v njeni vladi. Dopisniki iz komuiniictičnih dežel se pritožujejo nad velikim številom dopisnikov iz Zah. Nemčije,' čeprav je teh veliko manj kat dopisnikov iz satelitskih dežel, Sovjetije in rdeče Kitajske. Oglašajte v “Amer. Domovini” MALI OGLASI Prodam 2 nemški harmoniki izdelka Marvar. M. Barbič, 16319 Arcade Ave., Cleveland 10, Ohio. Stanovanje se odda 5 neopremljenih sob, zgoraj, se odda odraslim v St. Clairski naselbini. Kličite po 4. uri: 431-9488. —(77) Naprodaj v Euclidu zidan bungalow s tremi spalnicami, polna klet. Prodaja lastnik. Pokličite po 5. uri popoldne IV 6-4511. (78) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PREDRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Ludwig Marolt ki nas je line 17. aprila 1960 tako nepričakovano zapustil Eno leto je že minulo, Odkar si nas zapustil Ti. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje. Tvoj spomin je naš zaklad, s katerim se ne ločimo. V terrvnem grobu mirno spiš, več ne čuje Tvoj se glas. Zdaj prosi tam za nas Boga, da kadar nas poklice tja, bi vsi se skupaj veselili, v srečni večnosti. Tvoji žalujoči: Mati MARGARETA ih bratje JOHN, ALBERT, RUDOLPH in STANKO 'ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 17. aprila 1961. Naprodaj Armstrong furnez za gretje 6 sob za $65, 40-galonski vodni grelec za $35, pohištvo za jedilnico s kredenco za $45, kopalna banja in lijak $35, kompletne kuhinjske omarice z dvojnim lijakom za $100, več aluminijastih oken. Vse v dobrem stanju. Oglasite se na: 12214 St. Clair Ave. Lastnik prodaja Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite 1KE 1-5258. Odprta za ogled vsako nedeljo popoldne. (84) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (x) V najem Pet sob in trgovina se odda, pripravno za TV popravljanje. Na E. 74 in Donald Ave. Kličite HI 2-4751. (75) V fari sv. Frančiška Myron Ave. 6-sobna enodružinska hiša, plinska parna gor-kota, v izvrstnem stanju. 6-družinska — zidana E. 72 St., severno od St. Clair Ave., 5 sob vsako stanovanje, 6 plinskih f u r n ezov. Vpraša za $32,000. CHIMES REALTY 1186 E. 79 St. UT 1-0323 IV 6-4758 (75) Lastnik prodaja Angleško Colonial hišo na lepem kraju v Euclid, 6 prostornih sobe in zajtrski kotiček in soba v tretjem. Ognjišče v sprejemni sobi, razvedrilna soba z ognjiščem za drva, dvojna garaža, prostorni lot. Ne zamudite to hišo za $19,800. Kličite WH 4-1999 ali RE 1-1635. (75) ZDRAVILO ZAŠTARE IN MLADE Gospa Anna Marsoun iz Santa Ana, California, piše: Gospodje: — že večkrat sem či-taia, kako Tatra čaji pomagajo ljudem. Sedaj verjamem, da je to resnica, ker so ti čaji izvrstno pomagali tudi vsej naši družini, starim in mladim. Zaradi tega zavzemajo že več let prvo mesto v moji medicinski omarici, če se slabo počutim, ali trpim zavoljo zaptrja, vetrov, nespečnosti, itd., si skuham malo Tatra čaja št. 1 in ta mi hitro pomaga. To je moja oblažitev in res uživam v tem prijetnem čaju. Stara sem že 76 let, bila sem dolgo časa bolna in poskusila sem vsa mogoča zdravila; toda ta izvrstni — dobro delujoči čaj mi najbolj pomaga, da izčistim svoje telo. Prepričana sem tudi, da je vaš Prsni čaj za kašelj od prehlada boljši in cenejši nego zdravila. če bi dobila zaradi krvi po telesu neke vrste kožne izpuščaje, kar srbi in peče, pomaga v tem slučaju Ematea čaj. Vsakdo se lahko z zaupanjem obrne na Tatra zeliščne čaje. Vas pozdravlja rojakinja ANNA MARSOUN. • > “'1 ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Ce so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajiate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA žt, 1, za 60 skodelic, $1,00 • • • PECTORAL — PRSNI CAJ št. Z. Znan. stvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok pre-, Hlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00, • » • REMOLEK ZELIŠČNI CAJ it. 3, Zna. menita formula zelišč, aeU priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $t.OO, • • • EMATEA ZELIŠČNI CAJ it. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki jih cepijo še iz starih časov za njih ko-I ristni Učinek pri krvi in čiščenju; zavitek ; *1.00 • • • RENEX ZELIŠČNI ČAJ št. 5. Iivrsteo , »eliični čaj, katerega uporabljajo vai n-radi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00. • • • Vsak zavitek čaja stane $1,00, fiEST ZA-VITKOV, KATEREKOLI VRSTE xa $5,00, ' 12 za $10.00. Pri vsaki škatlji čaja dodaj-j t8 lOc poštnino, 15c za Kanado, 25c za i druge dežele. Navodilo za uporabo na "rsakem zavitku. Naročilo naslovite takole: Taira Company, Dept. M Box 60, MorrUville, Pa. EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak. Nadzorniki: L. Urbančič, L. Novak. Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 p°P-v šoli sv. Vida v januarju, maju, sept. in dec. PODRUŽNICA ŠT. 17. SMZ Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave, tel. KE 1-2907, podpreds. Anton Arko, taj. in blag. F-Dmhuick. 23091 Ivan Ave.. tel. B® 1-7045, zapisnikar Anton Arko. —■ Nadzorni odbor: Frank Jarc, za' stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.