oglašajte V najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne liskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 20, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 120
NOV GROB
ANTON GUBANO
Po eno-dnevnem bivanju v Lakeside bolnišnici, je snoči ob 5.15 uri umrl splošno poznani Anton Gubane, ki je dolgo let Vodil modno trgovino na 16725 Waterloo Rd. Star je bil 71 let.
Tukaj zapušča soprogo Rose (Terezija), rojena Drempetič, po domače Tabrova, štiri otroke: ^rank, Anthony, Mrs. Pauline ^ose in Robert, sedem vnukov, Sestro Mrs. Gertrude Balish in v starem kraju brata Jerneja, ^akor tudi mnogo nečakov in Nečakinj tu in v stari domovini. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A- Grdina in sinovi, 17010 Lake Shore Blvd. Čas pogreba se bo poročalo prihodnjič.
Hoče obiskati generala ridgwaya
HONG KONG, 19. junija— za 12-letnega skavta iz Ka-G&de, ki je postal svetovni popotnik. Piše se Singh, njegov se je uselil v Kanado iz ^dije leta 1918.
Podjetni oče Singh si je na-P^avil premoženje. Strinjal se k s tem, da njegov sin obišče •^ezelo svojih prednikov in tako k šel mladi Singh julija 1950 na
aajprvo v AttgUjo iz te pa v Indijo. Iz Indije je dospel ^ Hong Kong, nato odšel na Japonsko v glavno mesto Toki jo 'ft hoče na vsak način posetiti Slavni stan generala Ridgwaya se deček sklicuje na to, da ^ mu ta obisk ne bo odrekel, je na poti v Indijo. Ko se je Stavil v Italiji je bil sprejet pri Papežu, v Indiji pa tudi pri pred-®^niku Indije Nehruju.
^di vojaki so
ljubosumni
Kakor znano je izdal general
PAMETEN SKLEP: PREISKAVA MacARTHUR NAJ SE KONCA!
WASHINGTON, 19. junija—Senatni odbor za zunanje zadeve, ki preiskuje afero Truman-MacArthur je sklenil, da se končajo zaslišanja in da se tudi preiskava zaključi v najkrajšem možnem času.
Odbor je nadalje sklenil, da bo zaslišal le še štiri priče. Na generalu MacArthurju leži, dali se hoče še enkrat pojaviti pred senatnim odborom za zunanje zadeve in odgovoriti oziroma pojasniti svoje stališče do izpovedi, ki so jih dali glavni zastopniki in poveljniki ameriških oboroženih sil. Brez zaslišanja generala MacArthurja se bo preiskava zaključila še ta teden.
Štiri nadaljne priče, ki so povabljene na zaslišanje in ki bi s tem po dispozicijah senatnega odbora tudi zaključile vrsto zaslišanj, bi bile:
Patrick J. Hurley, ki je bil za-časa zadnje vojne poslanik na Kitajskem, ki se je trudil, da bi končal spor med komunisti in nacionalisti na Kitajskem, in ki je dal leta 1945 ostavko na svoj položaj.
General Emmett 0'Donnell, bivši ameriški poveljnik letalstva na Daljnem vzhodu.
General David C. Barr, ki je bil šef ameriške vojaške misije po vojni na Kitajskem in ki je podal poročilo, ki je bilo v časopisju delno citirano, da namreč še ni videl takih pomanjkljivosti in nesposobnosti v organizaciji in vodstvu vojaških po-,f?lpv kot je bil to sluča j arxriade generala Ciangkajšeka. General Barr je nadalje navajal, da so vojaki Ciangkajšeka enostavno izgubili vsako voljo do boja.
Podadmiral Oskar Badger, svoječasno ameriški poveljnik pomorskih sil na Daljnem vzhodu.
Glede zaslišanja Harrimana, ki je bil politični svetovalec Tru-mana, se je opustila misel na njegovo zaslišanje. Senat je mnenja, da bi Harriman pač potrdil politiko Trumana, o kateri pa je že zadosti slišal.
'"adley knjigo "A Soldier's
Knjiga se bavi z veliko 'Ofenzivo iz Anglije preko Ka-''ala v Evropo leta 1944. Vete-29. divizije se čutijo priza-ko ni bila njihova vloga ^ tem znamenitem vdoru v jVfopo zadosti podčrtana. Brad-očitajo, da je v svoji knjigi ' ^l^več hvalil prvo ameriško di-■	popolnoma pa zanemaril
• V sprejeti resoluciji zahte-^^jo od generala Bradleya, da 1 *^oje postopanje kot pisec knji-' javno obrazloži in gorenji "^dostatek javno opraviči.
^^štola ni igrača . . .
.Cincinnati, is. junija —
n^^jstletna deklica Wanda June ^tton je našla doma pištolo, i . ^klica je mislila, da gre za ; ^^čo. Pri igranju s to "igračo" I je igrača sprožila ter je prebi-< krogla glavo deklici in je se-i nastopila—smrt.
^ati umrle deklice je dejala ..^0, da njena hčerka ni videla 'koli poprej kake pištole, da je j "^^j mislila, da gre za novo .S^ažo, ki je pri hiši in se je ^je z njo ustrelila. Zelo eno-
Pod sumnjo špijona odpuščen
WASHINGTON, 19. junija— Na obtožbe senatorja McCarthy, da je dr. Štefan Brunauer, po po-kolenju Madžar in naturaliziran Amerikanec, v službi komisije za atomsko energijo sumljiv špi-jonaže, je dr. Brunauer podal ostavko na svoje mesto, ki je bila tudi sprejeta.
Istočasno je bila odpuščena iz službe njegova žena, ki je bila zaposlena kot nekak vezni častnik med državnim tajništvom in uradom Združenih narodov.
Brunauer je trdil, da je lojalen Amerikanec; moral pa je priznati, da je pripadal svoječasno komunistični organizaciji.
v Franciji se računa z vlado zmerne sredine
PARIZ, 19. junija—Ameriško poslaništvo v Parizu je objavilo, da je izrazilo ameriško tajništvo v Washingtonu svoje prepričanje, da pomeni izid francoskih volitev trdno vlado za Francijo. Amerika upa, da bo Francija igrala med tremi zapadnimi velesilami močnejšo vlogo kot do sedaj.
Glede volitev samih se trdi, da pomenijo delni preokret na desno. Stranke sredine si lastijo volilno zmago. Predsednik vlade Henry Queuille je izjavil, da vlada ni razočarana nad izidom volitev. Stranke sredine so dobile večino in bodo lahko kos začrtani politiki.
Z objektivnega stališča se ugotavlja, da imajo stranke sredine zadostno večino. Vprašanje pa je kako premostiti razlike predvsem socialnega in gospodarskega značaja, ki ločijo te stranke sredine; kako sestaviti program, na katerega bodo lahko pristale vse stranke sredine, da pride do dela zmožne vlade. Koinuitisir izgubili poslanska mesta, a ne glasov
Francoski volilni sistem je po novem zakonu silno kompliciran, zlasti v porazdeljevanju mandatov. Po številu oddanih glasov so francoski komunisti še vedno najmočnejša politična stranka v Franciji vkljub temu pa bodo izgubili, kakor vse kaže kakih 70 sedežev v parlamentu, tako da bi zdrknili od dosedanjih 183 na okroglo 110 poslanskih mandatov.
Po številu poslancev bo najmočneje zastopan v paralamen-tu general De Gaulle. Če odpade na De Gaulliste 18.5% in na komuniste 22.2% oddanih glasov, kar izkazujejo končne številke o volilnih izidih, potem se vidi, da skrajna desnica in skrajna levica skupaj tvorita še vedno le manjšino.
koliko prenese človeški želodec
RALEIGH, N. C., 19. junija—V tukajšnji bolnici se zdravi neki Leon Burns ki je star 38 let. Po njegovem pripovedovanju so ga v bližini njegovega doma napadli tolovaji in so ga prisilili, da je pogoltnil 18 kovinastih predmetov. Med temi stvarmi je bilo sedem avtomobilskih sveč—spark plugs, 8 ključev, utež za tehtnico, neizstreljene krogle in del noževega rezila.
Bums je končno ušel napadalcem in se je zatekel v bližnjo avtobusno postajo, ker je obnemogel. Zdravniki so ga dali na X-Ray prei-iskavo, ki je dognala, da se omenjene stvari res nahajajo v njegovem želodcu. Burns se je povdrgel takojšnji operaciji in si mu vzeli zdra^Tiiki ven železnino in jo nadometujejo sedaj v bolnici z redno človeško hrano.
Na Koreji gre vedno za tisoče
CHORWON, Sev. Koreja, 19. junija—Chorwon je mesto v znanem trikotu v severni Koreji iznad 38. paralele, kjer so se bili komunisti posebno močno utrdili. Mesto je padlo v roke zaveznikom, večinoma le kot kup razvalin. Prebivalstvo zbrano v tisočih vseh mogočih položajev je zbrano v vročini in prahu ob cestah, kjer čaka, da jih naložijo ameriški tovorni avtomobili in jih odpeljejo v varnejšo južno Korejo.
Samo iz tega mesta je bilo izseljenih kakih 10,000 Korejcev pred odločilno bitko.
Nekaj kmetov iz tega trikota je šlo na lastno pest na pot, pred seboj ženo živino, sami pa gredo peš ali se peljejo na malih vozovih, v katere so vpreženi osli.
Ameriški častniki pravijo, da so velike težave s temi begunci ko gre vedno za tisoče, toda nekaj se pač mora ukreniti glede njih.
Zalog svežega mesa je dovolj; v nekaj tednih bo trg normalen
DOVOZ KLAVNE ŽIVINE SE JE ZVIŠAL SKORAJ ZA POLOVICO
Britanski kralj gre v Avstralijo
LONDON, 19. junija—Govorice o rahlem kraljevem zdravju niso pojenjale marveč se vzdržujejo in se vztrajno namiguje, da naj se pravočasno ukrene potrebno glede britanskega prestola. Princesa Elizabetha, ki bi prišla v poštev kot naslednica naj se pobližje sprijazni s posli, ki jo čakajo in to že sedaj.
Britanski dvor je v očivid-nem namenu, da potolaži javnost, izdal komunike, da je na dnevnem redu potovanje kralja", v Avstralijo in Novo Zelandijo, potovanje pa naj se izvrši leta 1952.
Kraljevsko potovanje v oba britanska dominijona je bilo na program že leta 1949 a se je odlašalo leto za letom ravno radi kraljeve bolezni.
Kraljevski britanski dvor tudi ne predvideva potovanja v letu 1951 marveč šele leta 1952, kar se komentira, da gre za poročilo iz dvora, ki naj delno pomiri javnost.
Steb
b
J, °greb pokojnega Steve Mo-^hek se vrši v četrtek zjutraj J ^-45 uri iz pogrebnega zavo-^ August F. Svetek, 478 E. 152
^ cerkev Marije Vnebovzete uri in nato na pokopali-
&.30
Calvary.
8L smrtna žrtev iz Clevelanda na Koreji
Ko je izgubil življenje na Koreji narednik Josip F. Vavroch, ki je padel kakor se sedaj dokončno poroča 28; maja v akcijah, je število žrtev Cleveland-čanov na Koreji naraslo na 81.
Vavroch je šel k vojakom leta 1947 ter je bil 21 mesecev na Japonskem. Vojaško suknjo je slekel leta 1949. Lanskega septembra je bil zopet mobiliziran in je šel na Korejo lanskega decembra kjer je našel 28. maja smrt.
margareta truman v franciji
PARIZ, 19. junija—Sem je dospela preko državice Luxemburg Margareta Truman, hčerka ameriškega predsednika Trumana. Margareta Truman ostane cel teden v Parizu in je gost ameriškega poslanika Davida K, Brucea.
bolgari ugrabili jugoslovane
BEOGRAD, 18. junija—Beograjska radio postaja je javila, da so Bolgari ugrabili jugoslovansko obmejno stražo in jo odvedli v notranjost države. O ugrabljeni straži se ve samo toliko, da je prišlo do medsebojnega streljanja, predno je bila straža odpeljana.
ker so ladje v stavki, naj služijo letala
Iz New Yorka poročajo, da so potniki vsled stvake mornarjev in zamrznenja potniških ladij v pristaniščih v nemali zadregi Mnogi Amerikanci, ki so bili namenjeni v Evropo, uporabljajo letala, a ker teh ni zadosti na razpolago večina čaka na skorajšnji konec stavke.
v Ohio naraščajo hranilne vloge
Iz poročila zveze hranilnih in kreditnih denarnih zavodov države Ohio izhaja, da so se povišale hranile vloge pri bankah izredno visoko. Ce se primerja letošnji maj z lanskim so se hranilne vloge povišale kar za 164%. Istočasno navaja poročilo, da se je zmanjšal dvig hranilnih vlog v državi Ohio. Ce se primerja maj lanskega leta in maj letošnjega pridemo do razmerja 85% lanskega do 79% letošnjega dviga.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile prošlo soboto pri Mr, in Mrs Raymond Svigel in pustile krepkega sinčka. Srečni oče je prišel na dopust iz Koreje, kjer se je nahajal v armadni službi sedem mesecev. Tako sta postala Mr. in Mrs. Rudolph Svigel iz 1411 Clermont Rd. prvič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Joseph Longar pa drugič. Čestitamo!
CHICAGO, 19. junija—Ker se je na glavna ameriška tržišča s klavno živino prignalo te dni zadosti klavne živine, je upravičena nada, da ne bo prišlo do pomanjkanja mesa ter da je za enkrat prestana kriza v pomanjkanju svežega mesa.
ZADNJE VESTI
WASHINGTON, 19. jumja— Predsednik Truman je podpisal zakon, po kuterejn, se sdčne obveznost vojaške službe z I8V2 leta ter se uvaja v Zedinjenih državah splošna vojaška obveznost. Najprvoyhodo poklicani že registrirani od 19. do 25. leta.
CHICAGO, 19. junija —900 pilotov in pomožnih pilotov na zračnih ameriških progah je stopilo v stavko. Stavkovno gibanje vodi unija A. F. of L, Družbe javljajo, da imajo pilot-je $lJt,000 letnih dohodkov, ko dobivajo povprečno pilotje mesečno $1,116, oziroma $9JfJf plače mesečno. Pomožni pilotje dobivajo $Jf81 mesečno.
WASHINGTON, 19. junija— Odbor senata je sklenil, da se ne smejo znižati cene mesu in mesnim izdelkom izpod nivoja, ki je bil na trgu v mesecih januar in februar. Ta sklep pomeni hud udarec predvsem uradu za gospodarsko stabilizacijo.
WASHINGTON, 19. junija— Komisija za delavska vprašanja je izdala odločbo, po kateri delodajalci niso deležni pogajati se z unijami o kateremkoli vprašanju, ki je v dosedanji pogodbi zapopadeno, dokler časa traja mezdna pogodba.
CLEVELAND, O., 19. junija —Volivstvo je včeraj odobrilo ob zelo majhni udeležbi, toda z veliko večino glasov, čarter za Euclid, Brooklyn in Oakwood.
FILADELFIJA, 19. junija— Prve ladje z žitom, namenjenim za stradajočo Indijo, so odplu-le včeraj. Mornarji, ki so sicer na stavki, so dobili od unije C. I. O. posebno dovoljenje.
' WASHINGTON, 19. junija— Amerika je že poslala orožje jugoslovanski vojski. Koliko pa bo dobival Tito vojaške pomoči v bodoče, je vprašanje, ki je še v pretresu. Gre za načelno stran, kako dobavljati Titu vojaško orožje, ko naj z njim Tito brani Zapadno Evropo.
V primerjavi s prejšnjim tednom, ki je beležil na en dan in to na ponedeljek 38,300 glav klavne živine na mesna tržišča, se je dogon po preteku enega tedna na ista tržišča povišal na 66,000 glav.
Zastopniki uradov za nadzorstvo cen v Chicagu so zatrjevali, da bo zadosten dogon klavne ž^-Wne na trge odpravil pomanjkanje mesa, rešil pa tudi vprašanje cen v mesni industriji.
Vsekakor višina dogona klavne živine še ni dosegla normalo kot je bila, predno je vlada de-kretirala cene živi teži kakor tudi svežemu mesu. Da se povrne normalno stanje, bo treba čakati še nekjj tednov.
Chicaška mesna industrija javlja, da se ne bo prenaglila s kupovanjem klavne živine, četudi bi morala plačati zanjo cene, ki so nad dekretiranimi, kakor to delajo nekatere mesne
industrije v vzhodnih predelih.
*
Tovarna mesnih izdelkov ustavila obrat
PITTSBURGH, 19. junija — Tovarna mesnih izdelkov Oswald & Hess Co., ki je največja v Pittsburghu, je najavila, da bo prenehala s svojim obratom prihodnjo soboto in to radi nadzorstva nad cenami, radi zvišanja delavskih mezd in cen surovinam. Ce bi tovarna v takih, okoliščinah še naprej poslovala, bi se reklo, da izvršuje posle, ki jih že narodno gospodarski princip prepoveduje.
*
Mesarji živijo od izgube . . .
CHICAGO, 19. junija—Velika mesna industrija v Chicagu Armour & Co. javlja, da je izgubila v mesecih februarju, marcu in aprilu $5,000,000. Za to dobo znaša čisti dobiček le $2,747,-146, dočim je znašal prejšnje tromesečje $7,668,512.
Ameriški admiral bo poveljnik v Sredozemlju
PARIZ, 19. junija — General Eisenhower je objavil, da je bil imenovan za poveljnika pomorskih sil v okviru Atlantskega pakta admiral Robert B. Carney. Objava se je izvršila šele po francoskih volitvah, »da bi ne izrabljale tega dejstva politične stranke v volilnem boju.
Delokrog Carneya je predvsem Sredozemlje. Za to mesto se je divje potegovala Velika Britanija, njen glasnik pa je bil Winston Churchill.
Nadalje je bil imenovan general Schlatter kot strokovnjak za atomsko energijo tudi za področje Sredozemlja pri skupnih zračnih silah, ter Italijan general Castiglioni, ki bo načeloval kopni vojski v tem območju. Glavni stan bo v Napoliju.
Prispevki
Iz Los Angelesa, Cal., nam je poslala Mrs. Victoria Jelušič vsoto $5, katero sta darovala Mr. in Mrs. Anton in Jennie Kuhi iz Englewooda, Cal., za otroško bolnišnico v spomin pokojnega Antona Podpadec.
V našem uradu pa je izročila Mrs. Ann Hočevar vsoto $25, katero so darovali, po $10: Mr. in Mrs. Pike in Mr. in Mrs. Frank Cerne za pomoč potrebnim ter $5 Mr. in Mrs. Frank in Molly Pluth za slepo deco v domovini, in sicer v spomin pokojnega soproga Frank L. Hočevar. Na urad Cancer Society pa je Mrs. Hočevar poslala $5 od Mr. in Mrs. Anton Glazer ter $5 od Mrs. Karle Trebeč, ki so darovali takisto v spomin njenega pokojnega soproga.
Vsem prispevateljem se izreka najtoplejša zahvala!
Zadušnica
Jutri, v četrtek zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebo vzete v spomin šeste obletnice smrti Joseph Adamitcha. Sorodpiki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
irska ne gre k atlantskemu paktu
DUBLIN, Irska, 19. junija— Novoizvoljeni predsednik De Valera je pojasnil, da pristop Irske k severno-Atlantskemu paktu ne more priti v poštev in razmišljanje, ker je severni del Irske še vedno ločen od samostojne in združen z Veliko Britanijo.
stavka v atomski industriji
OAK RIDGE, Tenn., 19. junija—Pri gradnji dveh tovarn za proizvodnjo atomske entergije je zaposlenih kakih 1,200 delavcev. Od teh je šlo na stavko približno 800, ker jim ni bilo odobreno povišanje mezd. Delavci trdijo, da je prišlo med njihovo unijo in med podjetjem že lanskega septembra do dogovora, kako naj se povišajo mezde, predno je sploh začela poslovati komisija za stabilizacijo mezd. Radi tega vztraja delavstvo pri doseženem sporazumu in trdi, da se njega naknadne odredbe naknadno ustanovljene komisije ne tičejo.
Pozdravi
Pozdrave iz Miami Beach, Flat., kamor so se podali na obisk, pošiljajo vsem prijateljem in osobju Enakopravnosti John Kaučič in hčerki Dolores in Marion.
Svojim družinam in prijateljem pošiljajo lepe pozdrave z krova ladje Queen Mary, ki se nahaja na širokem morju na potil v domovino, sledeči: Mr. in Mrs. Jos. Stražišar, Mr. F. Ju-rečič, France in Ančka Puncer, Louise Loncner ter Frances In-tihar. Potujejo s posredovanjem August Kollandra, kateremu se zahvaljujejo za izvrstno urejeno potovanje.
Predno se vkrcata na ladjo, ki ju popelje na obisk rojstnega "kraja, pošiljata Mr. in Mrs. Joseph Sušnik najlepše pozdrave vsem domačim, prijateljem in znancem, listu pa želita obilo uspeha.
STRAN 2
j^ENAK OPRAV N O^S T"
Owned and Published by '
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
ENAKOPRAVNOST
20. junija 1951
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _______________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________________5.00
For Three Months—(Za tri mesece)____________________3.00
For Canada, Europe and Other Foi'eign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) __________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________
For Three Months—(Za tri mesece)____________
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
L. C.
VOLITVE V ITALIJI
(2)
Popotnika po Italiji preseneti italijansko družabno in narodno življenje. Ko se nahaja v severni Italiji, se mu zdi, da je še vedno v sklopu tiste miselnosti, ki naj jo ima v sebi enoten tip Evropejca. Ko se približa italijanskemu jugu, se mu vzbudi v občutek, kakor da je zašel med popol noma drugi svet, ki je izven evropskega okvira, telo italijanski jezik, ki tako blagozveneče doni severno od Rima gori do švicarskih in avstrijskih Alp, se na jugu pokveči v govorico, ki izgubi vso blagoglasnost italijanskega jezika. Ko si na severu, se giblješ po Evropi ter morda le z razliko jezika, ki je pač v Italiji italijanski, a je V Nemčiji nemški in v Franciji francoski. Ko se oddaljuješ navzdol od Rima, začneš spraševati po narodnih šegah in običajih, ker vidiš, da si zašel med nekaj, kar občutiš v sebi, da ti je tuje. Nekaj primerov:
V Padovi v severni Italiji je znana mogočna katedrala, posvečena Antonu Padovanskemu. Toda skrbni frančiškanski čuvar zavrne žensko turistinjo, če nima pokrite glave ali hoče vstopiti v to cerkev golih rok ali v obče v nepred-pisani nošnji. Ista cerkev in njeni upravniki n& jugu ne vidijo ničesar spotakljivega, če n. pr. pred veliko katedralo v Pompejih ženska doji na prostem z razgaljenimi prsi ter v takem stanju z otrokom vred gre v cerkveni hlad v katedrali, kjer svoj posel v istem stanju nadaljuje. Dočim je cerkveno udejstvovanje na severu dostojno, je na jugu cirkuško, kakor se bere v mnogih opisih južne Italije, kakor so jo videli in opazovali inozemski turisti.
Ko je diktator Mussolini rabil za svojo stranko in njen aparat fašistično milico, neke vrste strankarske policaje, jih ni nabral po severu Italije, ampak na jugu iz Sicilije preko Kalabrije tja do Rima. Italijanskemu severnjaku se je zdelo za malo, da bi vstopil v tako poniževalno službo, kakor je strankina milica, četudi je bila služba razmeroma dobro plačana. Italijanski južnjak jo je sprejel, samo da je prišel do kruha in čeprav formalni pristaš stranke gotovo niti za trenotek ni nikdar premišljal o strankinem programu, fašistični doktrini in podobno.
Če je sever v industrijsko-agrarnem smislu pomemben gospodarski faktor Italije, je italijanski jug nekako vsakega po malo, nekaj agrarnega, malo industrije, nekaj pomorsko trgovskega, nekaj prodajanja z zgodovino, nekaj revolucionarnega in nekaj reakcionarnega. Vpije se po revščini in agrarni reformi. Ko so Amerikanci.in Angleži leta 1944 po končanih vojnih operacijah prišli pobližje v stik z italijansko južnaško družbo, so se čudili, kako je mogoče n. pr. v Napoliju toliko plemenitašev, italijansko običajno "conti," »grofov in sploh plemiških naslovov. Toda, ko se vpije po agrarni reformi, so nosilci velikih južno italijanskih posestev res ti "conti"; razdeli pa vsa posestva, ki so sposobna za obdelovanje med italijansko množico, pa boš zašel v zagato, ko se bo pojavilo vprašanje, kako sedaj preživljati južno italijanske mase. Lepa asfaltirana cesta te vodi iz Napolija v Bari ob Jadranskem morju. Nisi pa še prav daleč od Napolija, ko te opozarjajo napisi levo in desno, da se nahajaš v malarični ravnini, za enkrat povsem neproduktivni. Če pa zaideš v notranjost italijanskega škornja v provinco Kalabrijo in sosedne province, se ti zdi, da si zašel med ljudstvo prav primitivnega stanja. Naštevanja naj bo zadosti. Bolj kot vse ostale razlage je zgovorna tabela ameriškega urada, ki nadzira in zbira material o priseljevanju v Ameriko. Tabela izkazuje, da je poleg Irske dala v letih pravega priseljevanja, ne v početkih Amerike, največji delež Italija, toda ne italjjanski sever nego Italija južno od Rima. Šlo je za milijone, ki so odšli v Ameriko s trebuhom za kruhom in ničesar več.
ZA ŠOLO NA IGU PRI LJUBLJANI
Euclid, Ohio—Cas nazaj sem imel dopis v Enakopravnosti, v katerem sem apeliral na vse rojake, ki so nekoč pohajali v šolo na Igu. Do sedaj se jih je že več odzvalo z večjimi in manjšimi prispevki, s katerimi se bo kupilo šolske potrebščine za otroke tam. Kdor še ni bil vprašan, naj kar pošlje na moje ime. Imena darovateljev in vsote bodo objavljene v časopisih. Nakup in odpošiljatev bomo oskrbeli Mrs. Johana Remic, Mrs. Ana Ažman, Mr. Virant in jaz.
Vse prispevke pošljite na John Stebla j, 26851 Oriole Ave., Euclid 23, Ohio.
Poslal sem pismo na šolskega vodje in mu povedal o naši nameri. Prosil sem ga tudi, da naj piše koliko razredov je in koliko otrok.
Pismo, ki sem ga prejel od njega, me je prijetno presenetilo. Tam, kjer smo imeli le štiri razredno šolo, imajo sedaj štiri razrede osnovne šole in štiri gijp-nazije. Za oddaljene dijake pa imajo Dijaški dom ter devet učiteljev. Tu se vidi, da sedanja vlada Jugoslavije stori več za izobrazbo mladine kot katera kedaj. Kdor hoče sužnje, ne bo zidal šol, ker naobraženi ljudje znajo sami za sebe misliti in ustvarjati vse, kar je koristno človeku.
Kar je bilo tam preje nemogoče, da bi se nadarjeni otroci študirali, je sedaj lahko, ker jim pomaga vlada. Spominjam se precej premožnega kmeta, ki je dal sina študirati za duhovna, kar pa je spravilo hišo na kant. Danes pohajajo v višje šole otroci vseh slojev in vsem so vrata široko odprta do izobrazbe.
Dajte, posezite v žep in darujte v ta namen. Kupilo se bo pisalni papir, peresa in peresnike, svinčnike, radirke in druge stvari. Tudo par žog in nekaj bonbončkov bomo priložili, da jim napravimo veselje.
Tu sledi pa pismo, ki mi je bilo poslano:
"Ig, dne 24. maja, 1951. "Spoštovani g. Stebla j!
"Prav prijetno sem bil presenečen, ko sem prejel Vaše zelo ljubeznivo pismo. Silno me veseli, da se Slovenci onkraj morja, daleč od svoje domovine spominjajo na svoj rodni kraj, na šolsko mladino in na njihove vzgojitelje.
"Dovolite, da se tudi jaz predstavim: Moje ime je Golja Anton, ravnatelj nižje gimnazije in upravitelj osnovne šole. Gotovo Vas bo zanimalo, kako je sedaj urejena šola na Igu. Imamo štiri razrede gimnazije in štiri razrede osnovne šole. Ker je bila med vojno precej poškodovana, jo sedaj skušamo preurediti, da bo odgovarjala svojim namenom in da bo v okras Igu. Za oddaljene dijake imamo tudi Dijaški dom, katerega prav tako upravljam.
"Na osnovni šoli je 142 učencev, na gimnaziji pa 139 dijakov. Vsega učiteljstva na osnovni šoli in na gimnaziji je devet.
"Ko ifii sporočate, da imate namen poslati šolske potrebšči ne, me silno veseli in Vam bomo tudi za najmanjši dar zelo hvaležni.
"Zelo bi me .veselilo, ako bi se od časa do časa oglasili.
"Sprejmite Vi, kakor tudi ostali Vaši prijatelji, ki Vam pomagajo pri tej dobrodelni zbirki, najtoplejšo zahvalo in iskrene pozdrave iz Vašega domačega kraja od šolarjev in učiteljstva.
"Najiskrenejše Vas pozdravlja
"Golja Anton, ravnatelj nižje gimnazije,
"Ig pri Ljubljani." *
Torej, nekdanji šolarji šole na Igu, dajmo in hitro, da bodo paketi tam v pričetku šole v septembru.
John Stebla j.
KOROŠKE VESTI
okrepiti zaupanje v miroljubne demokratične sile Avstrije, ki so pri volitvi zmagale. Dr. Theodore Koerner je bil izvoljen, k temu so pripomogli tudi glasovi koroških Slovencev. Demokratična fronta delovnega ljudstva je izrazila novo izvoljenemu zveznemu prezidentu iskrene čestitke Koroških Slovencev in jim pridružila svoje prepričanje, da se bo kot prezident zmerom odločno zavzel za demokracijo in enakopravnost vseh državljanov.
Ameriški poznavalci Italije so si soglasni v sodbi, da ima Italija eno tretjino prebivalstva preveč. Se tako idealna in dosledna agrarna reforma, še tako dosledna socializacija vsega italijanskega gospodarstva ne bi mogla odpraviti te italijanska tretjine, ki jie bo mogla živeti doma človeka vredno življenje. To je osnovno vprašanje in pod temi vidiki je presojati komunistično napredovanje v južni Italiji. Omejitev rojstev je pri Italijanih praktično nemogoče. Italijani ljubijo otroke in številne družine že po njihovi naravi. Torej izkoreniniti naravo? Komunizma v južni Italiji ni vzeti tragično, tragična pa je usoda tega prebivalstva, ki se doma ne more preživljati, a drugam ne more in ne sme.
Koroški Slovenci protestirajo
Demokratična fronta delovnega ljudstva je objavila ob rednem ljudskem štetju 1. junija poseben proglas, ki v njem izraža protest proti temu, da bi bil tako, imenovani "občevalni jezik" podlaga narodnostni statistiki. Koroški Slovenci imajo iz zadnjega polstoletja prežalostne izkušnje, da bi mogli privoliti v to, da bi bil odločilne važnosti za presojo narodnostnega sta nja na Koroškem jezik, ki se ga slučajno poslužuje človek v svojem vsakdanjem življenju. Za radi očitne neenakopravnosti slovenščine v javnem življenju je pač "občevalni jezik" na Ko roškem dvojen. In zato je ne mogoče vsako onegavljenje z— "občevalnim jezikom."
Nove naloge prosvett;
V Celovcu so se zbrali zastopniki slovenskega koroškega delovnega ljudstva, da prisostvu jejo občnemu zboru Slovenske prosvetne zveze. Prišla sta tudi zastopnika Slovensko hrvatske prosvetne zveze iz Trsta. V svojem pozdravnem nagovoru je poudarjal Zvezni predsednik dr. Franci Zwitter, da nas sicer lahko ločijo politični mejniki, nikdar pa nas ne smejo ločiti od matičnega naroda kulturni mejniki. Ogrela nas je tudi topla bratska beseda dr. Kosovela iz Trsta, ki je opozarjal na vodilno vlogo Slovenske Koroške kot zibelke slovenstva. Ob sklepu je bil izvoljen novi odbor, v katerem so dr. Franci Zwitter, predsednik; Janko Ogris in Janez Weiss pa podpredsednika. Na občnem zboru so bile začrtane nove naloge Slovenske prosvetne zveze, ki jih bo novo izvoljeni odbor dosledno izvajal.
Izpolnjena želja
delavcem iz Rinkol, Dobrle vasi, Šmihela in Št. Vida, je bila izpolnjena davna želja: ogledati si slovensko matično zemljo z njenim središčem — Ljubljano. Petinštirideset nas je bilo, ko smo pripotovali v Ljubljano. Povsod, kamor smo stopili, nas je navdajalo občutje domačnosti, bratstva in blagopočutja: na nebotičniku, pri sorodnikih, pri šmarnicah v frančiškanski cerkvi itd. Občudovali smo tudi veličastno lepoto podzemskega raja v Postojni, kjer smo srečali pripadnike najrazličnejših narodov. Nikdar ne bomo pozabili tega, kar smo tukaj videli. Nepozabni vtisi so se nam začrtali globcfko v spomin. Iskreno smo hvaležni vsem, ki so nam omogočili to prelepo potovanje v svobodno Slovenijo.
Konec provokacijam
Pojavljajo se po naših vaseh temni tipi. Paziti je treba nanje, zlasti zaradi tega, ker bi radi v določenih primerih izsilili na-kako "zasliševanje" bivših partizanskih borcev. Zaradi tega je naslovil Glavni odbor Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške na vse koroške partizane opozorilo, da je potrebna budnost napram takšnim poisku-som provokacije. Vsakogar, ki bi skušal nastopati kot "zasliše-valec" bivših koroških partizanov, bodo bivši partizanski borci razkrinkali in mu tudi primerno pregnali veselje do pro-vokatorskih nagibov.
Sv. Lucijo ob Soči bodo razvili v lepo letovišče
Sv. Lucija ob Soči je že dolgo poznana kot lep kraj s slikovito okolico ob otočju Soče in Idrijce. Med prvo in drugo svetovno vojno je bila hudo poškodovana. Čeprav še niso izbrisani vsi sledovi vojne, vendar se ta kraj iz dneva v dan obnavlja in popravlja, ureja in lepša. Sv. Lucija je na važnem prometnem kraju ob progi Ljubljana-Gorica ter lepi avtomobilski cesti ob Soči. Po tej cesti potuješ udobno v našo Švico mimo Tolmina, Kobarida" in Bovca v Zlatarogovo kraljestvo ter dalje čez Vršič v dolino Save Dolinke. Na vsej poti je lep razgled na Julijske Alpe.
Že pri Sv. Luciji se ti nudi krasen pogled na naravne lepote; mogočno gorsko ozadje prelepe Soče z umetnim jezerom in zanimiva okolica, znana po zgodovinskih izkopaninah, pa Mem-gore—s h a j a 1 i šče tolminskih puntarjev. Lepote Sv. Lucije nismo znali ceniti, da bi bili ta kraj razvili v lepo letovišče za oddih našemu delovnemu človeku.
Zdaj je ob jezeru obnovljeno lepo poslopje, poleg njega pa terasa nad bazenom. Notranji prostori so lepo urejeni. Krasna pa je vožnja po jezeru s čolnom ali kajakom. Domače brodarsko društvo se je lotilo dela, da pripravi potrebno število čolnov in kajakov za razvedrilo izletnikom v poletni sezoni. Dne 20. maja so odprli okrepčevalnico Jezero.	M-n.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
NOVA PLASTIČNA MASA ZA ULIVANJE TISKARSKIH VALJEV
Že dobri dve leti in pol uporabljajo prve poskusne valje, ulite iz plastične mase, ki jo je odkril kemik Vasilij Lušič v grafičnem podjetju "Vuk Ka-radjic" v Beogradu.
Medtem ko so dosedanji valji trajali povprečno 4 do 5 mesecev, bodo valji, uliti iz nove mase, uporabni do 5 let, kar bo seveda omogočilo milijonske prihranke v naši graftični industriji. Nova masa je tako prožna, da sama reagira na vse spremembe temperature. Iste valje je mogoče uporabljati pozimi in v poletni vročini. Nič več ne bo treba proizvajati dveh vrst mas, mehkejšo za zimsko uporabo in tršo za poletno uporabo. Razen tega je mogoče novo plastično maso izdelovati enostavneje in iz cenejših surovin, ki jih imamo v naši državi dovolj.
V podjetju se pripravljajo na proizvodnjo večjih količin mase za potrebe vseh grafičnih podjetij v državi.
Komisija za izume j)ri svetu za predelovalno industrijo je ocenila to kot naš izum, tako da bodo vse podrobnosti o njem zavarovane. (Tanjug)
novi grobovi v domovini
Koroški Slovenci za Theodorja Koernerja
Koroški Slovenci so se odločili, da bodo pri volitvi avstrijskega prezidenta glasovali za Theodorja Koernerja, kandidata avstrijsko Socialno demokrat-
NOVA ŽAGA, KI BO DELALA ZA IZVOZ
Na Pečinah na Sušaku grade novo veliko žago, ki bo žagala les za izvoz. V veliki dvorani bo stalo 25 različnih strojev. V eni izmeni bodo lahko pripravili za izvoz 80 do 100 kubikov rezanega gradbenega lesa. Nova žaga bo urejena posebej za predelavo
Našim marljivim prosvetnim, ske stranke. S tem so hoteli' par jene in neparjene bukoVine.
Umrl je nenadoma 21. aprila Stane Budal, uslužbenec MLO glavnega mesta Ljubljana, Po-verjeništvo za notranje zadeve. Pokopan je bil 24. aprila. Zapušča ženo Milico, otroka Borut in Tatjano in druge sorodnike v Škofji Loki, Ljubljani in Sežani.
Po dolgi bolezni je umrl Andrej Zemljak, stanujoč nasproti gostilne Lesjak v Trbovljah. Bil je član odbora KPS in okrajnega sindikalnega sveta v Trbovljah. Zapušča ženo. Pokopan je bil 24. aprila.
Umrla je Josipina Weibl, rojena Vernik, vdova zdravnika. Pokopana je bila 24. aprila. Zapušča otroke Rudolfa, Martina in Jožefa v Ljubljani in Brook-lynu, N. Y.
Preminil je Štefan Hočevar, državni uradnik v pokoju. Zapušča ženo Franjo, otroke Stanka, Mirko in Darka ter druge sorodnike. Pokopan je bil 24. aprila na Žalah.
Dolgi in mučni bolezni je podlegla Ana Kozlevčar, rojena Zupančič. Zapušča mater, soproga Toneta, sinova Toneta in Karla, hčere Olgo, Anico, Jožefo, Vido in Malko ter druge sorodnike v Ljubljani, Rimu in Clevelandu. Pokopana je bila 15. maja na pokopališče v Št. Vidu pri Stični.
Umrl je Edvard Koleša. Pokopan je bil 15. maja na Žalah. Zapušča brata in nečake v Ljubljani.
Olga Sedlar, rojena Sotošek, je umrla po dolgi bolezni. Zapušča soproga, starše, otroke in druge sorodnike. Pogreb je bil 14. maja iz hiše žalosti na Korošci na pokopališče v Oravlje.
Dne 9. maja je umrl Janko Družnik, železničar, star 43 let. Pogreb je bil 12. maja na Jesenicah. Zapušča ženo Fani, rojena Sumrada, mater, brate, sestre, pastorka Vilko in druge, sorodnike v Hrušici, Mariboru, Podgori, Ljubljani, Kozariščah in Lipoglavu.
Mučni bolezni je podlegla Terezija Hafner, rojena Tonja, v starosti 71 let. Zapušča sina Franceta, hčer Marijo in druge sorodnike. Pogreb je bil 15. maja iz hiše žalosti Rokova cesta št. 14 na pokopališče v Drav-Ijah.
Preminila je Rozalija Kolenc. Zapušča moža Martina, sina dr. Martina in druge sorodnike. Pokopana je bila 15. maja na Žalah.
Po težki bolezni je umrl Franc Gafcrijelčič. Zapušča družino. Pogreb je bil 15. maja na Žalah.
Dne 14. maja je po hudi bolezni umrla v Ljubljani Roza Burja, knjigovodkinja v pokoju. Pokopana je^ bila 16. maja v rodbinski grob na Žalah.
Franc Gostenčnik, državni upokojenec, je umrl po težki bolezni. Pokopan je bil 16. maja od slovenjgraške bolnice na pokopališče v Stari trg pri Slovenj Gradcu. Zapušča ženo, hčerko in druge sorodnike.
Tragično je preminil v okrevališču Preddvor, Ivan Verban, star komaj 26 let, član in delavec pri upravi in sindikalni podružnici podjetja Kurivoi)roda-ja v Ljubljani. Pokopan je bil v rojstnem kraju Bratonci.
Umrl je Fricko Juvan, bivši trafikant. Pokopan je bil 15. maja na Žalah. Zapušča brate in sestre ter drugo sorodstvo v Ljubljani, Zenici in Gorici.
Nenadoma je umrla Angela Bivic, rojena Kotnik, vdova po strojevodju. Pogreb nepozabne je bil 8. marca z Žal. Žaljuoči: Božena hčerka, Slavko sin ter ostalo sorodstvo.
Umrl je v 61. letu starosti Franc Papež, posestnik. Pogreb 8. maja ob 16. uri iz Krmelja. Žalujoči; žena Marija, hčerka Justa, Mara in Draga, sinova Franci in Stane, zeta major Viktor Damjan in major Mišo Stepko, družine Pape in Štangl ter sorodstvo.
maršal petain iz ječe
v	bolnico
PARIZ, 18. junija — Predsednik francoske države Vincent Auriol je spremenil kazen dosmrtne ječe, na katero je bil obsojen maršal Petain radi sodelovanja z Nemci med zadnjo vojno, v dosmrtno premestitev f bolnico. Sprememba kazni je bila izrečena že pred volitvami, t"" da je bila objavljena šele sedBj po volitvah, da bi ne mogla dogodka izrabljati nobena politi'" na stranka v svojo volilno a?" tacijo.
Maršal Petain ima 95 let in f zaprt od 15. novembra 19^^' Prvotno je bil obsojen na katera kazen se je nato spi^ menila na dosmrtno ječo, sedsJ pa na dosmrtno premestitev bolnico.
jozefina baker ne bo plesala
ATLANTA, Ga., 18. junija-" Plesalka Jožefine Baker bi la nastopiti ob priliki konve# je "Zveze za napredek črae& plemena," ki se vrši v tem stu. Po zakonu Georgije ne sC® dati noben lastnik hotela hotel' ske prostore na razpolago Čr"' cem, če ni sam črnec, ker bi ^ mu v nasprotnem slučaju odv2^ lo obrtno dovoljenje.
Posledica je ta, da je slovi^ plesalka odpovedala svoje "3' stope. Črnci, ki so prišli kot d®" legati na konvencijo, so nast^' njeni po privatnih stanovanj*'' in v prostorih lokalne univei^®'
zlata poroka slepca
William Vanderwyst in gova žena Roza praznujeta to poroko. V Cleveland sta šla iz Cincinnati. William je sta'' 73 let in je popolnoma osleP®/ ko mu je bilo 18 mesecev. bil zrel za šolo je odšel v Coluj'® bus ter tam posečal ohijsko s" lo za slepce in se je učil klavirJf' Tam se je tudi arečal s svof sedanjo ženo Rozo. Dasi se je William razklel in ^ pravilo svojega življenja, bo nikdar prosil nikogar ^ , dolar ali dolgoval komu en '
V	zakonu se je rodilo otrok, ki so vsi dobro pt'esk'" ^ Ijeni. Dvojica živi v Clevel^'' Heights.
ni prizadet samo new york
WASHINGTON, 18.
V	znani odurni aferi, ko so, . bavili z narkotičnimi sreds
šolski otroci in se sami sebe

L	«•
kotizirali, je komisar An5li^°^ dejal, da so krivi tudi otrok, da je treba novega na. Dalje, da ni prizadet New York, ampak tudi Philadelphia, Detroit, St. Louis, New Orleans, Francisco, Washington more. Tudi v teh mestih je šolska mladina narkotiz^'^ in zapletena v trgovino z nia
prava bitka na v new orleansu
NEW ORLEANS, La., j* nija—V francoskem delu je prišlo do prave poulične ke med policijo in zločincem, ^ ^(^remu je bila policija za r . Neka 22-letna barska p/®
mi. ixeiiu ^Zi-ieiuu uaif"- * ka je imela ljubimca, ki J® hteval od nje $3,000, kar kle odklonilo. Dekle je zbodljaje z nožem v prsa, nec je pobegnil. Policija za in puškarjenje na ulici je p lo polnih 45 minut, preden ^ zločinec udal. Na bojis^ ^ ostalo več ranjenih policiS
borba med komu^i^^^ in policijo
BONN, Nemčija, 18. 2,500 nemških mladih kom
stov v modrih srajcah m
kak#
200 policajev se je pretepa'^^^^ po ulicah, ko je policija strgati komunistom ° , srajce, katerih noša je po nu prepovedana. Policaji so muniste končno slekli.
i
20. junija 1951
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
SVETI SATAN
(Nadaljevanje)
Skozi samotno ječo na Ločen-ski cesti je moral tudi Ante, sin mestne branjevke Knajterice. Dne 19. novembra 1943 zvečer so ga pripeljali v zapuščeno klet, zjutraj ob petih že zopet odgnali v noč z nekim tujim človekom, o katerem je znano le toliko, da je bil z Dvora pri Žužemberku.
Ante je zginil. Branjevka je obupana pohitela k Wolbangu, da bi poizvedela o sinovi usodi. Asistent Katoliške akcije ji je zagotavljal, da je Ante pobegnil, ko so ga preslabo zastraženega vodili k zaslišanju, in da je vsekakor živ v gozdovih. Stara bra-njevka pa je s šestim čutom matere stikala okoli mesta in po šestih mesecih sinov grob res tudi našla na griču, ki se vzpenja nad Ločensko cesto in mu ljudje pravijo Kapiteljski ma-rof. V plitvem grobu so našli tudi tujca z Dvora, ki so ga z Antejem vred odpeljali z Lo-čenske ceste, Knafeljca in Zofko Strnišo iz šmihela. Knafeljca so ljudje z mrtvaškimi glavami na kapah potegnili na smrt bolnega iz postelje, Zofko Strnišo pa so prijeli, ko je prišla v Šinihel obiskat starše iz Ljubljane, kjer je imela sv«jo družino.
"Nekoliko više, na Klemenči-čevih njivah, so bili v skupnem grobu Albina Parozzi iz Cegelni-ce, odpeljana 28. decembra 1943, Ana Pleskovec, kovač Pe-trič in čevljar Tušar z Muhaber-ja" (Hedviga Švajgarjeva). "Po odkopu trupla umorjene Peroz-zijeve so ugotovili na njej znake hudega mučenja—bila je živa preparana od vratu do trebuha. Polomljeni s6 bili ludi vsi udi" (novomeško okrajno sodišče I 103/46/33). Osmega, 9. in 10. maja 1944, so pokopali na mestnem pokopališču 11 trupel, ki jih je našla branjevka Knajteri-ca na Kapiteljskem marofu.
V proštiji so branjevki cerkveni pokop sina najprej odrekli, češ da je storil nekrščansko smrt, brez svetotajstev, ko pa je Knajterica ponudila boljše plačilo, je gospoda vikarja omeh-čila.
Dvanajst dni po pogrebu sina na mestnem pokopališču so bra-njevko Knajterico zaprli, očitajoč ji, da ima sina Anteja—v partizanih.
Tiste dni, kot Ante Knajter, je skrivnostno zginil tudi Ivan Mišjak iz Regrče vasi, kjer je imel bajtico, ženo in tri otroči-če. Na mostu, ki vodi iz Kandije v mesto, ga je bil prijel dolgoletni šmihelski ministrant in dijak mestne gimnazije, domobranski podčastnik Bole Pirnaver, ter ga izročil Gestapu. Nemci so težkega, stoodstotnega invalida še iz prešnje vojne zaslišali in izpustili, pa ga je neki Martin Stare s Pangrč vrha s svojo zalezujo-čo patruljo zopet zajel, še preden je Mižjak s svojimi bolnimi nogami utegnil mesto zapustiti. Sedaj SD Mišjaka odpeljali v samotno klet na Ločenski cesti in ga poslej ni nihče več videl, ne živega ne mrtvega in žena Marija še danes ne ve, kje je grob ubitega moža.
Mesto je kmalu zvedelo za nespodobnost, da ima Wolbang v stari Scidlovi kleti na Ločenski cesti zaprte moške in ženske v enem prostoru in je bilo čuti toliko negodovanja, da so morali moške preseliti v opuščeni hlev, ki se drži kleti in je z njo pod eno streho. V drugi polovici januarja 1944 pa so Nemci nezakoniti ječi na Ločenski cesti napravili konec.
Dne 26. januarja 1944 je nemški vojak, gredoč po Ločenski cesti, po naključju pogledal skozi linico na lesenih vratih kleti in v mračnem prostoru opazil
dva človeka, žensko in moškega. Bila sta učiteljica Josipina Mis-lejeva in njen mož, ki sta pred tremi leti pribežala v te kraje z nemške strani in živela na osvobojenem svetu, podpirajoč po svojih močeh upornike (mož je bil menda tudi v nekem odboru), dokler ju niso domobranci prijeli. Sedaj se jima je v rokah črne roke obetala žaltava usoda. Med Nemcem in jetnikoma se je razpletel pogovor, ki ga hočem rešiti zgodovini, kakor se ga je po letih spominjala še Josipina Mislejeva sama:
"Kaj je tukaj?" je vprašal Nemec, čudeč se zanemarjenima človekoma v temni jazbini. . "Ječa," sta mu odgovorila jetnika v nemškem jeziku.
"Vam kurijo?"
"Nič!"
"Kje spite?"
"Na cementu."
"Imate odeje?"
"Nobene!"
"Vam ne dajejo vode?" se Nemec vse bolj čudi umazanima in zapuščenima človekoma, ležečima na tleh, naslanjajoč glavi na prekrižane kole.
"Nikoli!"
"Das geht aber nicht," je Nemec nejevoljno stresel z glavo in zamišljeno odkolovratil proti mestu.
Nekaj ur po tistem so prišli po poslednja jetnika rokomav-harske ječe na Ločenski cesti in ju poslali v bolnišnico. Nemci so pozneje staro klet popravili, da ni več deževalo vanjo, in jo porabili menda za skladišče.
Ni dvoma, da vemo o asistentu Katoliške akcije, kaplanu Karlu Wolbangu, le del vse neverjetne resnice. Saj zatrjuje komandir mestne policije, poročnik Franc Pelko, za katerega ne smemo dvomiti, da je bil bolj kot drugi posvečen tudi v skrivnostno življenje in bitje mesta, "da je bil dejanski naredboda-vec za vse smrtne obsodbe v Novem mestu pomočnik duhovnik Wolbang" (novomeško okrožno sodišče Ko 10/46/65), torej tudi za tiste, ki so jih domobranci izvrševali očitno, pred očmi vse ga mesta, z vešali ali puškami, in ne le za rekomavharske, nočne. Čeprav ostaja torej Kari Wolbang v še tako mračnem ozadju vsega dogajanja, se zdi povsem upravičena sodba, da je asistent Katoliške akcije, kaplan Karel Wolbang, v jesenskih in zimskih mesecih po porazu Italije popoln gospodar Novega mesta in njegovega, neposrednega obližja in da so vsi diugi služili le njemu, s poveljnikom mesta vred.
Wolbang ni edini duhovnik, ki je postal gospodar črne roke. Zgodovinar jih bo zapisal čudno dolgo vrsto: znani Peter Križaj, župnik Cerkovnik, nadzornik cerkvene imovine Franc Malovrh, kaplan Franc Kopeljnik, semeniščnik Frakel, ki je naravnost pohotno brodil po krvi svojih žrtev . . .
Vsi ti se svojih dejanj pred svetom sramujejo, jih taje in naprtujejo "tolovajem" iz gozdov. To pa nikjer dolgo ne traja in pride povsod hitro čas, ko se je bilo treba odločiti. Tedaj se duhovščina razkolje v dva dela, ene, ki črno roko in njena dejanja odkrito zagovarjajo—ti so v večini, ker je z njimi tudi škof —in druge, ki jo obsojajo.
Ta razpoka je pod Gorjanci posebno očitna med kostanjevi-škimi duhovnimi gospodi z dekanom Golobom in svetokriškim farovžem, v katerem po svoje trmoglavi stari župnik Andrej Zupane.
(Dalje prihodnjič)
Primorske vesti
Zvestoba Osvobodilni fronti
Tudi' tržaške demokratične množice so z navdušenjem proslavile najpomembnejši dogodek v zgodovini Slovencev—10 letnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je združila ves slovenski narod v skupnem odporu proti okupatorskim oblastnikom in nasilnikom. Slavnostni govor je imel predsednik Glavnega odbora Osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje tov. Branko Babič. Borbeni pozdrav iz svobodne domovine pa nam je sporočil tov. France Bevk. Spregovorili so tudi zastopniki goriških, beneških in koroških bratov. Na slavnostno zborovanje so prihitele množice iz Trsta, pa tudi iz bližnjih vasi. S svojo množično udeležbo na slavnostnem zboru je tržaško demokratično ljudstvo izpričalo svojo vdanost in zvestobo Osvobodilni fronti.
Še se niso spamtovali
Nacionalistični p r enapeteži zmerom mislijo na to, kako bi z umetnimi uprizoritvami in, "pobudami" vsaj nekoliko 'ogreli" hladno ozračje na Goriškem. Sedaj so zopet organizirati nekak "shod alpincev." Tako so alpinci, bivši vojaki in oficirji, preplavili Gorico in jo skušali "poživiti" z visoko done-čimi govori. Neki upokojeni general brez roke je celo dejal, da bi žrtvoval še drugo roko "samo, da bi se lahko vrnili na Sv. Goro." Nedvomno so se v prvi in drugi svetovni vojni dogodile stvari, ki bi morale alpin-ce že izdavna spamatovati. S takšnimi shodi in umetno organiziranimi prireditvami ni mogoče obrniti zgodovinskega kolesja v drugo smer. In zaradi tega je goriško ozračje kljub alpinskim "ogrevalnim" poskusom ostalo hladno, saj ima goriško prebivalstvo druge skrbi, med temi zlasti množično— brezposelnost. Puhle besede pa tega vprašanja seveda na morejo rešiti.	* Med našim ljudstvom
Umrli so v Trstu 60 letni Ernest Golja, 72 letni Ivan Godi-na, 33 letna Gverina Leban, 67 letni Josip ščuka, 80 letna Marija Ščuka, 72 letna Franja Čok-Pahor, 54 letna Marija Kriz-man, 76 letni Ivan Pertot, 56 letna Josipina Grmek, 86 letna Ana Železnik in 44 letna Roza-lija Lekan.—V Nabrežini je umrl Emil Okretič.
V	Gorici je bilo v prostorih Ljudske čitalnice predavanje o Ivanu Cankarju, ki je bilo zelo skrbno pripravljeno. Slovensko kulturno občinstvo v Gorici si še želi takšnih predavanj.
Srebrn umetniški jubilej je praznovala v Trstu znana slovenska gledališka igralka Nada Gabrijelčičeva. Nastopila je na proslavni predstavi v vlogi Grudnovke v Cankarjevi kome diji "Za narodov blagor." Ob tej priliki je bila deležna števil nih čestitk ter izrazov spošto vanja in priljubljenosti.
V	Gorici so umrli 63 letna gospodinja Amalija Meden, 34 letna gospodinja Licinija Bre gant, 94 letna zasebnica Marija Sterpin in 85 letna gospodinja Marija Semolič.
Poročili so se v Gorici Vladimir Škerlj, državni uslužbenec, in gospodinja Karalina Humar; Marijan Olivo, mehanik, in trgovska nameščenka Marija Bi-težnik; Mozetič Franc, mesar, in Anica Lutman, gospodinja.
Industrijski odpadki uničujejo ribe
strokovne organizacije slovenskih športnih ribičev se že tri desetletja vztrajno trudijo, da bi dvignile naše ribištvo na višino, ki ustreza našim planinskim vodam. Dosegle bi mnogo večje uspehe, če ne bi odpadna voda industrijskih podjetij, ki se neočiščena steka v potoke in reke, uničevala vodno živalstvo in rastlinstvo. Prizadevanja naših ribiških zadrug, da se uredi-ji čistilne naprave oziroma zgradijo tam, kjer jih ni, je bilo le deloma uspešno.
Zadruge vsako leto vlagajo v svojo vodo sto tisoče mladih slučkov, postrvi in drugih žlahtnih rib, kar stane ogromno truda in denarja. Ker državne ribogojnice ne zmorejo toliko mladic, da bi z njimi poribili vso slovensko vodo, so zadruge s prostovoljnim delom članov zgradile vrsto manjših ribogojnic, v katerih vzgajajo ribji naraščaj in Iga potem vlagajo v naše vodovje. Presežek iker in mladic pa bodo zadruge celo izvažale v inozemstvo. To prizadevanje pa bo imelo uspeh le tedaj, če indu-
strijska odpadna voda ne bo uničevala rib.
Vsako leto se dogajajo množične zastrupitve rib, zdaj v eni, zdaj v drugi vodi. V nekaj primerih so bila vodstva neuvidevnih podjetij že obsojena na povračilo škode v znatnih zneskih. Nekatera podjetja sploh nimajo čistilnih naprav, kakor tekstilna tovarna Laško, predilnica v Tržišu, železarna na Jesenicah ali tovarna sadnih sokov v Celju. Druga podjetja imajo sicer naprave, pa jih ne uporabljajo ali ne vzdržujejo, kakor tovarne hlačevine v Celju, usnjarna v Spodnji Rečici, Tekstilindus v Kranju itd.
So pa tudi podjetja, ki imajo nezadostne ali zastarele naprave. Zgodilo se je, da je neko podjetje iz nevednosti ali malomarnosti zastrupilo vodo. Ko so ribe začele omotične plavati s trebuhom navzgor, so delavci takoj priskočili, da rešijo odrasle ribe za potrošnjo in z dotokom sveže vode mladicam življenje. Toda vodstvo podjetja jim je poseg, prepovedalo, češ
da je to "privatna zadeva ribičev," namesto da bi spodbudo delavcev podprlo v interesu skupnosti.
Ko bomo v kratkem dobili zakon o sladkovodnem ribištvu, ne bo težko primorati vodstva industrijskih podjetij, da zgrade potrebne čistilne naprave za odpadno vodo in jih vzdržujejo.
what could you do in
A NATIONAL EMERGENCY?
tNkOLL NOW AS A STUDBNT NURSt your bast d»ftnt» for your own, your country't future
Ask th* Director of Nunei at your local hospital about collegiate or hospital Schools of Nursing where you can apply.
HERE'S MONEY-MAKINB NEWS ABOUT YOUR U. S. OEFENSE BONOSf
New law gives your Series E Bonds ten more interest-bearing years
> ■
Bond bought for $18,75 in '41 will pay $33.33 in '61!
Congress has passed a bill that makes it possible for all U. S. Series E Bonds to continue sarning interest ten years longer than was originally planned.
For example, a Series E Bond which cost you $18.75 in 1941 will pay you $25 in 1951. But if you hold that bond ten extra years, until 1961, it will pay you $33.33. This is an average interest of 2.9% per year.
The new law applies to all Series E Bonds (purchase price of $18.75, $37.50, $75 and up to $750.00) bought in any year. The same holds true for any bonds of this series which you may buy in the future.
There is nothing for you, as a bond holder, to do. You need not exchange the bonds you have. You need not sign any paper, fill out any form. You simply keep your bonds as you have been keeping them.
This law does not change your privilege of redeeming bonds in any way. You may still redeem any United States Series E Bond at any time after the first sixty days you have held it.
May be converted to Series G
The new law also makes it possible for you to exchange your Series E Bonds, in blocks of $500 or more, for Special Series G Bonds which pay interest in cash twice a year for 12 years. For further details, ask at any Federal Reserve Bank or Branch.
Look how your maturing bonds go on earning under the new lawl
(Th/f fob/e showt $25, $50, and $100 bonds as examp/«s of how ALL Sories E Bonds grow.)
Original maturity (or	$25.00	$50.00	$ 100.00
	$18.75	$37.50	$ 75.00
Period after issue date	Redemptio	n values during eoch year	
	$25.31	$50.62	$101.25
	25.94	51.87	103.75
	26.56	53.12	106.25
	27.19	54.37	108.75
	27.81	55.62	in.25
	26.44	56.87	113.75
	29.06	58.12	116.25
	■ 30.00	60.00	120.00
	31.33	62.67	125.33
	32.67	65.33	130.67
Extended maturity value (20 yean from	$33.33	$66.67	$133.33
Look how your maturing bonds go on earning under the new lawl
(Th/f fob/e showt $25, $50, and $100 bonds as examp/«s of how ALL Sories E Bonds grow.)
Buy U. S. Defense Bonds today Now they earn interest 10 years longer!
The U. S. Oowrnnient does not pay for this adverti$ing. The Treasury Department thank$ for their patriotic donation, the Adi^ertiaing Council and
Buy U. S. Defense Bonds today Now they earn interest 10 years longer!
The U. S. Oowrnnient does not pay for this adverti$ing. The Treasury Department thank$ for their patriotic donation, the Adi^ertiaing Council and
ENAKOPRAVNOST
For Your Vacation, Welcome to
Christiana Lodge
SLOVENIAN RESORT
The Hotel has 30 rooms with connecting showers. There are 17 cottages each with private shower. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRlSTlAj^A LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P O. Edwardsbnrg, Michigan
Phone 26 F 14
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
VDOVA
želi dobiti zase kuhinjo in spalnico. Je stalno zaposlena, mirna. Kdor ima za oddati v bhžini E. 185 St. naj pokliče ON 1—5742
NAPRODAJ
PREŠA NAPRODAJ
Proda se preša na mlin za stiskanje grozdja. Poceni in v najboljšem stanju. Drži Vi tone. Vpraša se na 1042 E. 67 ST.
Čistilnica naprodaj
Ima $40,000 letnega prometa. Se mora prodati, da se uredi zapuščino. Sprejme se najboljšo ponudbo.
3627 LLOYD RD.
(W. 125 St.)
DELO DOBIJO MOŠKI
ASSEMBLERS '
z izkušnjo v splošnem machine shop delu Plača od ure Nadurno delo Vprašajte za Mr. Hasman FEDERAL FOUNDRY 4600 E. 71 St., južno od Harvard
MAŠINISTI — LATHE-HANDS DRILL PRESS OPERATORJI
Si morajo sami vzpostaviti delo. 1. šift — visoka plača od ure. Nadurno delo.
Vprašat je za Mr. Hasman Federal Foundry Supply Co. 4600 E. 71 St., južno od Harvard
Licenclran kurjač
PLAČANE POČITNICE. PLAČA OD URE. SKUPINSKA ZAVAROVALNINA IN HOSPITALIZACIJA.
General Chemical Division
ob vznožju WARNER RD. doline
IŠČE SE STANOVANJE
MLADA POROČENCA
BI RADA DOBILA 3 ALI 4 SOBE. KDOR IMA ZA ODDATI NAJ pokliče MU 1-5495
DELO DOBIJO MOŠKI
ZANESLJIVI MOŠKI
DOBIJO STALNO DELO PODNEVI KOT
ARC VARILCI MAINTENANCE PAINT SPRAYER SHEET METAL WORKER TOVARNIŠKI DELAVCI TEŽAKI
Dobra plača od ure in nadurno delo. Prosta hospitalizacija in druga zavarovalnina.
BISHOP & BABCOCK , MFG. CO.
Vogal E. 49 St. & Hamilton Ave.
TOOLMAKERS
ZA VSE ŠIFTE 6 DNI TEDENSKO PLAČA OD URE
FERRO MACHINE FOUNDRY
3155 E. 66 ST.
CADILLAC
MOTOR CAR DIVISION
General Motors Corp.
Cleveland Tank Plant
6200 RIVERSIDE DRIVE Cleveland 11, Ohio
TOOL MAKERS MACHINE OPERATORS
6 dni v tednu Plača od ure Employment Office odprt od ponedeljka do sobote od
8. zj. do 4. pop.
Dokaz o državljanstvu potreben.
OLIVER
potrebuje
Sheet Metal
i
Layout dejavce j Tool & Die Makers Toolmakers Tool Room Machine operatorje Električarja "A"
ZA ELEKTRIČARSKA DELA Dobra plača od ure. Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift.
Prinesite jzkaz državljanstva. Employment urad odprt dnevno od 8. zj. do 4.30 pop.
' THE OLIVER CORP. 19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
GARANTIRANE
RABLJENE LEDENICE
NA ELEKTRIKO IN PLIN SE PRODA
od «20 naprej.
PERME'S
720 EAST 152nd STREET, UL 1-2525
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
20. junija 1951
%
MIMI MALENŠEK
KOVINARJI
ROMAN
r	♦
(Nadaljevanje);
Drago Mušič je zbral ves svoj odred in se uvrstil v bataljon, kjer je bilo največ Jeseničanov, nekaj Kroparjev, Kamnogoriča-nov, Radovljičanov in fantov iz okolice Bleda. Bataljon je utrpel težke izgube in imel več žrtev, kot Ivsi ostali odredi skupaj. Padlo je okoli deset Jeseničanov in imel je mnogo ranjencev. Med njimi je ležal tudi Miha, ki ga je izguba krvi tako slabila, da skoro ni mogel dvigniti glave. Kobal si je opomogel. S po-žirkom žganja so ga spravili k sebi in ga določili, da bo pomagal nositi ranjence. Previdno so jih odnašali proti gozdu. Miha je gledal v zvezdnato nebo nad seboj. Videl je, kako so jih nesli mimo Doma. Kakor velike paj-čevine so viseli s pročelja strgani smrekovi venci, pred kratkim obešeni za miting. Z Doma je vsa razcefrana še vedno plapolala slovenska trobojnica.
Za vasjo so se zbirali domačini. Ženske so stiskale k sebi otroke in brezupno jokale. Možje so molčali. Mladi fantiči in dekleta so gledali preplašeno. Med njimi je stal Drago. Tiho, kakor bi jih prosil zamero, jim je prigovarjal, naj se umaknejo s partizani vred, ko bi do tega prišlo.
"Kam naj z otroci? V Jelovico, v sneg? Tam nas bo konec!" so jokaje ugovarjale ženske.
Drago jih je pregovarjal, toda njegove besede so utonile v streljanju, ki se je oglasilo s hriba.
Ti streli so v vseh zbudili grozo. Partizani sami so se zmedli, tekali in iskali kritja vsepovsod. Preko praznega sadovnjaka je teklo nekaj partizanov. Ti so glasno vpili:
"V hrbet so nas napadli!"
"Stojte! V red! Vrste! Halo. Tu sem jaz. Drago! K meni, k meni!"
Mihe se je spet lotila drema-vica. Nosači so se razpoteknili vsepovsod in ranjenci so ostali prepuščeni sami sebi.
Minil je prvi poplav in čeprav so streljali čedalje močneje, so se vendar borci pripravili, da prebijejo sovražni obroč in se umaknejo iz obkoljene vasi. še vedno so odmevali razburljivi klici, ki so iskali zveze s poveljstvom in venomer nekaj spraševali. Vkljub temu so se partizani jeli odločno prebijati iz vasi, ki jo je stiskal vedno tesnejši obroč. Vaščani so se umaknili nazaj s svoje polpodrte hiše in strahoma čakali, kaj bo prišlo. Nihče več ni mislil na beg. Tema
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini; Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
ODPRTO V NSDEUO NA OGLED
Proda se zidana hiša s 5 sobami. 3 spalnice. Aluminijasta okna in vrata. Dve garaži. Poleg tega zidan hlev 20x30; štiri akre zemlje, mnogo sadnega drevja. Vi milje od Richmond Rd. Za pojasnila se oglasite pri
J. STREKAL
CHARDON BD.
Četrta hiša od White Farm
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a Price Eusy Terms
JAMES D. STAKICH. lastnik
IV 1-8288 16305 WATERLOO RD.
Posebno naznanilo!
Tvrdka Kpllander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim s kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je moka in hrana. Svetujemo vsem, da pošljete sedaj, ko je potreba največja.
Iz cenikov, ki so vam na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko. Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano!
Pišite! Telefonirajte! Pridite!
■ TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio
in strah sta vse zmedla. Nekaj jih je le šlo s partizani na težko in negotovo pot.
Čez nekaj časa se je pokazalo, da Nemci nimajo tako ugodnega položaja, kot se je sprva zdelo. Partizani so še vedno prizadevali Nemcem veliko škodo, medtem, ko sami niso mnogo trpeli. Včasih je ropotala strojnica, sekala je v hrib, kjer so Nemci slutili umikaijoče se partizane in v kratkih presledkih so po-letavale kakor dolgi ognjeni prameni svetline krogle. Tri rakete so z zlobnim, žveplenorumenim sijajem osvetlile nebo in ugasnile v snegu. Na Pečevju jim je odgovorila krvavordeča, na kar se je ogenj nemških strojnic okrepil. Peklensko pokanje in oglušujoči treski so napolnili mirno zimsko noč.
Miha se je od mraza zdrizal na nosilih, dasi so ga zavili v vojaško odejo, ko so ga položili na lesena nosila, s kakršnimi kmetje nosijo gnoj. Spredaj je stopal mlad partizan, morda sedemnajstleten, cev puške mu je štrlela visoko čez glavo. Zadaj je nosil in potihem stokal Kobal. Za pasom so mu pri vsakem koraku zabingljale jajčaste granate. Včasih je postal, naslonil nosila na koleno in vzdihoval.
"Da bi le kri ne začela teči . . . Kar čutim, kako mi nekaj kljuje v roki, .
"Ali ni nikogar drugega?" je vprašal Miha.
"Tiho bodi," ga je zavračal Kobal. "Kb bi nosil spredaj, bi bilo nemara lažje . . ."
"Spredaj je težje," se je zadihano oglasil fant, ki je molče nosil spredaj.
Miho je mraz skeleče grizel v rano, kakor bi mu jo prebadal z nožem, vedno spet in spet. Trdo je stiskal zobe, ki so mu šklepetali. Z levico je trdo tiščal ročaj samokresa in si ponavljal: "Če nie izpustijo tu in bi me morali dobiti Nemci, se bom . . . Kakor Bičkov Henrik, da." Obenem je čutil v sebi tako silno željo po življenju, da se mu je izprevračala kar v silo. Tako hrepeneče je ljubil življenje, polno trpljenja, borb, nevarnosti, življenje, ki ga je v urah izmu-čenosti in naveličanosti že preklel in menil, da se smrti prav nič ne boji, saj vendar ni na svetu psa, ki bi živel slabše, kot partizan . . . .Zdaj, ko so nad njim živžgale nemške krogle, ko je Kobal ob nosilih klecal in stokal in je bilo kazno, da se bo sesedel in prepustil Miho žalostni usodi, zdaj, ko je napeto prestrezal vsak pok in šum, da bi vedel, kako daleč so še Nemci od njih in ali se bodo pač mogli prebiti, zdaj je ljubil vse, kar mu je kdaj življenje dalo. Golo življenje je bilo zdajle poslednje, kar je še imel in želel ga je obdržati. Ko bi padel v borbi, to je nekaj drugega. A takole, ranjen, brez moči, potem, ko je vendar storil vse, kar je mogel, prenašal nečloveške napore tako in še bolje kot tovariši, da bi si zdaj moral pritisniti cev samokresa pod brado in sprožiti. Streslo ga je, vendar samokresa ni izpustil iz rok.
Nesli so ga navkreber. Včasih so se zamotali med skupino partizanov, potem so spet hodili sami. Kobal se je vedno glasneje oddihoval. Hropeče je duškal in klical tovariše. Včasih se mu je kdo oglasil. Tako so dospeli nad vas. Borba je divjala pod njimi. Partizana sta položila nosilnico na tla in počivala. Spredaj, v temi in megli so se oglasili klici. Tudi tam so nosili ranjence. Miho je nekoliko poživela zavest, da ni samo on v težkem položaju. Tudi za njimi se je oglasilo vpitje, tam so bili partizani. In razen tega so še vedno streljali, kar je pomenilo, da Nemci še niso zasedli vasi.
Počasi so se pomikali dalje. Zvezde so se nagibale proti zahodu. Vendar je bilo še daleč do jutranjega svita, ker je na zemljo legla mrzla januarska megla. Strupen mraz je začel pritiskati in s hriba je potegnil mrzli kri
vec. Dvignil je suhi pršič, ga zavrtinčil in ga jim nasul v .oči, da jih je bodel in so jim solze tekle in zmrzovale na licih. Veke so postajale vse strjene, zalede-nele. Po pobočju je ostro brilo.
Spodaj se je položaj gotovo spremenil, ker so odmevali le še posamezni streli iz pušk. Zato pa so jih jeli dohajati umikajoči se partizani. Drago, ki je vso pot klical svoje borce in jih zbiral okoli sebe, je prišel do njih. Priganjal jih je, da bi bili že preko pobočja in bi se jeli umikati pod zaščito gozda.
Partizani so korakali s sklonjenimi glavami. Krivec jim je ledenil kri v žilah in z vso silo so začutili utrujenost, prestani strah, lakoto in neprespanost. Toda pred njimi je bila pot, dolga pot in prav nič niso vedeli, kje se bodo ustavili.
Tako so jih napadli Nemci, ki so jim skušali odrezati umik. Naenkrat je zapela strojnica in zasekala v živo. Nekdo je jeknil in padel vznak po snegu. Spet so se morali zagrebsti v sneg in odbijati naval.
Miho so z nosilnico vred položili v sneg. Tam je čakal, stiskal ročaj samokresa in mislil na to, da je zdaj pač konec. Tlačil je upanje, ki mu je šiloma vstajalo v prsih. Mladi partizan, ki ga je nosil pri glavi, se je nekam izgubil. Kobal je klečal v snegu in ječe otipaval granate za pasom. Potem se je vse za-prašilo, potegnil je oster veter in dvignil prah, streli so se oddaljili in se spet približali. V temi je hreščal sneg pod neznanimi koraki.
"Nemci!" je kriknil Kobal, vstal in se spustil v beg.
"Stoj, stoj, kam, hudič?" je zatulil Drago. "Peter, Peter! Ušel je," je rekel brez moči. "Ubil te bom, svinja! Tako pustiti tovariša!" je besnel in se obračal na vse strani, da bi priklical koga, ki naj bi nosil Miho. Nikogar ni mogel priklicati. Temne sence so se umikale mimo njega, nekatere so se mu celo izognile in izginjale v temi. Drago je brez moči stal ob ranjenem tovarišu in klel. "Hoditi ne moreš prav nič?" je vprašal Miho.
"Pusti me in pojdi," je tiho rekel Miha.
Drago je stopil k njemu in ga potegnil z nosilnice, da je Miha boleče zaječal. "Tiho bodi, spodaj so Nemci!" je rekel rezko. Nato si ga je z vso silo oprtal na ramena, se opotekel pod njim in poskusil iti daljA. Srež je za-hrstel," globoko se mu je vdrlo. Zagazil je v sneg, trgal z nogami ledeni srež in iskal poti, ki so jo že izhodili tovariši. Ko jo je našel, je šlo laže.
Miha je trpel več kot Drago in ga v mislih prosil odpuščanja za vse, kar mu je kdaj z besedo ali mislijo očital. Rekel tega ni, kaj takega partizan ne more reči. t.-
Uro ali še več sta se prebijala v hrib. Potem so ju došli zadnji partizani, ki so krili umik. Povedali so, da so se težko odmaknili in da zdaj v Dražgošah gospodarijo Nemci. Ti partizani so naklestili nekaj smrekovih vej, nanje položili Miho in ga vzdignili.
Utrujeno so se gnali naprej. O tovariših ni bilo ne duha ne sluha. Zdelo se je, da je vse izgubljeno. Kje in kdaj se bodo našli, če bodo utekli pogubi? Pred njimi je bila zasnfežena, ne-gostoljubna Jelovica, ki jim je mogla nuditi le smrt od mraza in gladu. Treba bo najti pot v dolino, v vasi, kjer preži okupator, ki ne bo zamudil prilike; da ne bi na vsak korak zasledoval in uničeval partizanov.
(Dalje prihodnjič)
Kam na počitnice in kdaj
v večini zaposlenj so uslužbenci upravičeni do enega ali dveh tednov plačanih počitnic na leto. Uslužbenci z daljšo službo morejo navadno računati na daljše počitnice kot novejši uslužbenci. Včasih morejo pro-spektivni počitnikarji izbirati čas za počitnice, v največ primerih pa ne. Industrija, trgovina ali katera koli druga ustanova mora nepretrgano poslovati tudi v običajni počitniški sezoni. To pomeni, da ne more vseh uslužbencev istočasno odpustiti na počitnice, ampak dovoljuje počitnice izmenoma.
Višek počitniške sezone je v naših tako zvanih zmerno gor-kih krajih v juliju in avgustu. Junij je včasih glede vremena še preveč nestanoviten, september pa je v celoti že tudi nezanesljiv. Pred junijem ali po septembru malokdo misli na poletne počitnice. Zato tisti prospekti vni počitnikarji, ki morejo in hočejo aranžirati svoje počitnice za junij ali prej ali za september ali pozneje, navadno lahko sami izberejo počitniške tedne. V nasprotnem primeru morajo pač vzeti počitnice ob času, ki ga določi ustanova, kjer so uposleni.
Na višku počitniške sezone


I DEKLETA IN ŽENE!
! če si želite prihraniti precej denarja, vam iskreno priporočam, da si izberete in naročite najnovejše mode FUR COAT (kožuh) ali fino čisto volneno STERLING suknjo ali suit za prihodnjo zimo, sedaj direktno iz tovarne na WILL CALL, katere dobite pri meni vedno po nižjih cenah kakor kje drugje.
Ne odlašajte, ker je sedaj najboljša izbera.
Samo pokličite me, da vas peljem naravnost v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.,
tel. EN 1-3426
ZA ZAVAROVALNINO hiš, trgovin, avtomobilov in hišne opreme,
pokličite
JOHN ROŽANCA
15604 Waterloo Rd. KE 1-6681
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
HIŠNI GOSPODARJI!
čas je, da pregledate vaše strehe in žlebove.
Izdelujemo nove strehe in popravljamo stare.
Se priporočamo Slovencem in Hrvatom.
FRANK KURE
R. D. 1, Box 224, Chardon, Ohio
Pošljite dopisnico za naročila ali pokličite Newburry 823
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINA^^SONS Funeral directors
»UKNITUIVL DtALLK>
1053 EAM 621» ST. HEndtrson12088 "Ktnmort t'S8$0

so običajno razna letovišča prenapolnjena in cene so visoke. Nekoliko izven počitniške sezone na eno ali drugo stran je več prostora na razpolago in cene so nižje. Vreme izven počitniške sezone morda ni povsem zadovoljivo, toda včasih je bolj prijetno kot na višku sezone.
Vsak prospektivni počitnikar mora računati s časom, ki mu bo na razpolago, pa tudi s financami. Za počitnice v oddaljenih krajih in v slovečih letoviščih morda ni dovolj časa ali denarja ali obojega. Zato je za povprečnega počitnikarja priporočljivo, da si v naprej napravi načrt, ki bo soglašal s časom in financami.
V Zedinjenih državah je tisoče krajev, katere je vredno videti zaradi naravnih lepot ali zgodovinskih znamenitosti. Geslo "See America first" ni brez podlage. Mi vsi vse premalo poznamo to veliko in zanimivo deželo.
Pravi pomen in namen počitnic je, da začasno odložimo naše vsakdanje delo in naše vsakdanje skrbi. Skoro vse, kar je iz-prememba v našem vsakdanjem rutinskem delu, je neke vrst"
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
"side by side," 6 in 7 sob. Na 776 E. 91 St., severno od St. Clair Ave. Dve garaži, cementiran dovoz. Cena $12,500. Za podrobnosti pokličite
P. J, KERSIS MA 1-1773 609 Society for Savings Bldg.
Chicago, 111.
WANTED TO RENT
LANDLORDS — Please help us. Responsible home loving couple, 3 lovely children, desperately need 5-6 room unfurnished apartment. North or Northwest. Near Parochial School. Moderate rental to $35.
CApitol 7-5325
RESPONSIBLE Couple urgently need 3-4 room unfurnished apartment. Prefer North or Northwest. Moderate rental.
VAn Buren 6-1045
RESPONSIBLE Mother and daughter 8, urgently need 3-4 room unfurnished apartment. North or Northwest near school. Moderate rental. Please help us.
Bittersweet 8-4168
HELP WANTED—Domestic
LOVELY Summer Home. Union Pier, Michigan. Girl or woman for general housework and care of one child. — No cooking References required.
COrnelia 7-6573
odpočitek. Počitnikarji pa si izbirajo take aktivnosti ali neaktivnosti po okusih in razmerah. Vse, kar je prav zanje, je najboljše.
Nekateri obiskujejo oddaljene kraje in prijatelje v drugih mestih in državah. Nekateri se zabavajo z ribolovom v bližnjih ali oddaljenih vodah. Nekateri raziskujejo bližnjo mestno okolico, farme in gozdne rezervacije. Nekateri si tekom počitnic pobližje ogledajo parke svojega domačega mesta, posečajo gledališča, muzeje, javne knjižnice in tako dalje. V vsakem mestu je marsikaj zanimivega, česar tisočeri domačini še niso videli, ker si nikdar niso mogli ali hoteli vzeti časa za to. Vse, kar nas zanima ali zabava in česar si tekom rutinskega dela ne mo-z'emo privoščiti, lahko pomeni prijetne počitnice za nas. Vsak sam zase pa si naj to izbere po svojih razmerah in svojem okusu.
—NOVA DOBA
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma'
MLAD
slovenski zavarovalninski agent, žena in dva otroka, iščejo stanovanje s 2 ali 3 spalnicami. Plačajo do $85 mesečno. Kdor ima za oddati, naj pokliče
RE 1-7373
Lovely Suburban Home.—Own room, bath. Radio offered to competent woman. General housework. Some cooking. Assist with care of one child. All modern conveniences. Good salary. Excellent references.
Highland Park 2-3616
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD BUY — Food Shop - Delicatessen. Old established business. Good trade. — Best offer. Selling due to illness.
EUclid 3-0977
WONDERFUL opportunity to buy Upholstery and Repair Shop. 28 years established. Good trade. Excellent location near good transportation.
4407 N. Kedzie Week days — IRving 8-6330 Sunday and evenings, LAkeview, 5-1224
GOLD MINE for right person. Sheet Metal Shop for sale. Owner retiring because of age. Will stay and help you to get established. Also 4 room flat with business.
Grovehill 6-6175
Good Opportunity to buy Service Station. Good corner location. 10 years established business. Good equipment. 3 pumps, grease pit, 1 stall for mechanical work.
Bellwood HOJfO
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
YOUNG responsible couple, 2 children 7 and 8 years, urgently need 4-6 room unfurnished apartment. North or Northwest. Moderate rental. ,
Michigan 2-0631
RESPONSIBLE Business Owner, wife, 3 year old baby, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer Austin or Rogers Park. Moderate rental.
VAn Buren 6-2796
RESPONSIBLE Young Couple, 1 year old child, urgently need 2 bedroom furnished or unfurnished apartment. Good location. West Side. Moderate rental.
NEvada 8-2392
BEING EVICTED — Must get apartment. We want to meet someone who will rent only to employed vet with 1 wife, 1
child, 1 pet and 1 mother-in-law.
Prefer Rogers Park or	North Shore.
UNlversity	4-2383
or RAndolph	6-6,125
PROPERTY OWNERS ATTENTION!
General Electric Engineer and Family in great need of unfurnished 2 bedroom house or apartment. Any desirable location north, city or suburbs. Ceiling rental $100. Will take possession immediately or wait if necessary.
Call GEeenleaf 5-400. Ext. 720 MRS. WISCOMB
FEMALE HELP WANTED
Good opportunity to work in Bakery. Need girls to boX rolls. Clean pleasant work. Paid vacation. Employe benefits. Good salary.
Apply Gen(?ral OfO^' H. PIPER BAKING CO..
1610 N. Wells
business opportunity
misUAL BARGMN - Lg Store find Small Bdr. Has . . in refrigeration. Well establish^ for 5 years. Excellent location-Will rent, including equipment or ^sell^^ Bes
or RAndolph 6-61jO