GLASILO KOLEKTIVA JARŠE ŠT. 9 — IX SEPT. 1960 CENA 10 DIN IDEJA JPPN&^i <- 4fep, flw 1 1 K velikemu prazniku delovnega kolektiva INDUPLATI t čestita k doseženim delovnim uspehom ob priliki proslave 10-letnice samoupravljanja za 17. SEPTEMBER v želji za nadaljnjim razvojem in procvitom podjetja uredniški odbor Konoplana If iliisitlili letih 1:111 V julijski številki letošnjega letnika Konoplana smo objavili članek, ki govori o naših uspehih od leta 1950 do leta 1960, to je v desetih letih samoupravljanja. V članku smo prikazali porast naše proizvodnje v količinskih pokazateljih. V tem članku pa želim prikazati naše uspehe v dinarjih za obdobje, ko so prevzeli elavski sveti kolektiv v upravljanje. Pri tem smo naleteli na stalno spreminjanje gospodarskih predpisov, 1 je potekalo skladno z našim gospodarskim razvojem. letih 1950 in 1951 so bili naši izdelki vrednostno cejeni po »planu I«, to je mnogo niže, kakor jih deVt ^*mo danes. V letih 1952 in 1953 smo imeli v ltvi dohodka sistem skupne akumulacije, ki se je hodka LazUkoval od današnjega sistema delitve do-inšti um , UC*‘ od *eta 1954 dalje se stalno spreminjajo Prav t 'T*1' Za delitev dohodka. Zaradi tega nam je Primer-62 7 oz*roma skoraj nemogoče navesti nekatere v razri kV°’ ki ki nam lahko prikazale ves naš napredek ne sira - <^eseti*1 let> če ga hočemo prikazati s finanč- celotn' edf na gornje ugotovitve pa bom prikazal sredst* d°sezeni dohodek v tem razdobju in dosežena skladeVa c’s*-ega dohodka za osebne dohodke in lastne Gibanje celotnega dohodka v razdobju 1950—1960: Leto 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 Celotni dohodek v 000 din % Število zaposlenih °/e 317 277 1046 112,2 698 145 — 903 96.9 2 353 354 — 784 84.1 2 228 382 — 864 92,7 2 358 383 100 932' 100 2 269 954 96,3 1027 110,2 2 106 977 89,3 1024 109,9 2 509 353 106,4 1030 110,5 2 596 727 110,1 1090 116.9 2 556 502 108,4 1102 118,2 2 284 600 120,5 1112 119,3 Iz naslednjih podatkov pa lahko razvidimo porast celotnega dohodka na enega zaposlenega od leta 1954 dalje: 1954 2530 1955 2210 1956 2058 1957 2436 1958 2382 1959 2320 1960 2556 Pri gornjih podatkih pa moramo upoštevati, da so se v tem razdobju dvakrat znižale cene, da so bile spremembe v višini prometnega davka itd. Primerjava podatkov zatorej ni popolna, vendar kaže prizadevanje kolektiva, da ustvari kar največ. V letu 1954 je bila visoka vrednost vkljub relativno nizkemu številu za- poslene delovne sile posledica tretje izmene v tkalnici. Slabši rezultat v letu 1956 pa je pripisati velikemu izpadu produkcije (28 delovnih dni), zaradi redukcije električnega toka. V letu 1959 je bilo eno od omenjenih znižanj cen, in sicer za bombažne tkanine. Delovna sila je v posameznih letih naraščala zaradi povečanih potreb po administrativni režijski delovni sili ali pa tudi zaradi večjih bolezenskih izostankov, ki so zahtevali dodatno delovno silo, da ne bi trpela proizvodnja. Gibanje sredstev za osebne dohodke in sklade v razdobju 1950—1960: Leto Sredstva za plače v 000 din Letno na enega zaposl. v 000 din Sredstva za sklade v 000 din •/. 1950 63 165 40,4 60 253 1951 43 006 27,8 48 — — 1952 116 797 75,4 149 34 488 138,5 1953 92 751 59,9 107 33 586 134,8 1954 154 867 100 166 24 908 100 1955 185 970 120,1 181 29 506 118,5 1956 165 285 106,7 161 15 814 63,5 1957 231 876 149,7 225 14 032 56,3 1958 264 051 170,5 242 73 803 296,3 1959 305 973 197,8 278 80 857 324.6 1960 374 500 241,8 337 64 110 257,4 Podatki za leto 1960 so izračunani na podlagi pol- letnega obračuna. Tudi v tej primerjavi je vzeta kot osnova leto 1954. Seveda je treba tudi pri tej primerjavi upoštevati, da so se plače, oziroma način njihovega izračunavanja, v teku let močno spreminjale. Razen prispevka za socialno zavarovanje se je v kasnejših letih, to je od leta 1957 dalje, pojavil še stanovanjski prispevek, nato še proračunski prispevek itd. Navedeni podatki pa nam vkljub vsemu jasno kažejo, da sredstva čistega dohodka, kot jih danes imenujemo, od leta do leta naraščajo. Prav jasno se da razvideti, da je bila dana delavskemu samoupravljanju močnejša materialna osnova šele leta 1958, ko je imel delavski svet na razpolago znatno več sredstev kakor v prejšnjih letih. Za leto 1960 pa se tudi jasno kaže, da je delavski svet našega podjetja predvidel več sredstev s katerimi razpolaga, na osebne dohodke (plače), in s tem zmanjšal sredstva, ki ostanejo za sklade. Ce analiziramo leto 1951 vidimo, da je delavski svet razpolagal samo s 43 milijoni dinarjev, medtem ko bo lahko razpolagal v letošnjem letu s 438 milijoni dinarjev. Materialna osnova delavskega samoupravljanja se je torej v desetih letih podeseterila. Dosegli smo razmerje 1 : 10. Ker se vrednost naše proizvodnje v tem času ni dvignila v istem razmerju, je to znak, da prepušča družba vedno večja sredstva oziroma vedno večji del vrednosti viška dela na razpolago kolektivom, odnosno njihovim samoupravnim organom. Posledica takšnega gospodarjenja je naraščanje ekonomske moči posameznih gospodarskih organizacij, obenem pa tudi naraščanje zavesti delavca kot upravljavca skupnega družbenega premoženja. Dr jcrovec franc Kako smo delali v mesecu juliju 1960 Mesečna Izpolnitev količi. plana: izpolnitev Primerjava z letom 1959 kumulativa Leto 1959 indeks 100 Predilnica ................. 77,5% 85,5 »/o Tkalnica.................... 94,2 °/o 119,7% Gasilske cevi............... 150,5% 45,5% Zatkani votki............... 94,2 % 110 % Izpolnjevanje norm: Predilnica 111,8% v normi delalo 255 delavcev Tkalnica 114,8% v normi delalo 479 delavcev Oplemenitilnica 121,2% v normi delalo 86 delavcev Tiskarna 123,5 % v normi delalo 19 delavcev Pogonski oddelek 118,6% v normi delalo 95 delavcev Nameščenci 131,5 % v normi delalo 67 delavcev Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 116 % in je v normi delal skupno 1001 delavec. Koncem julija smo imeli 1105 delavcev in 9 vajencev v delovnem razmerju. Prekinitev električne energije ni bilo. V predilnici smo še zavirali proizvodnjo lanene preje, ker so zaloge še preko normativa. V tkalnici smo imeli zaradi pomanjkanja nekaterih številk bombažne preje več zastojev. V ostalih oddelkih je bilo obratovanje normalno. Spored proslave If)»fe#t®*CG samoupravljanja Med pomembnejše proslave, ki smo jih praznovali v našem kolektivu, spada vsekakor tudi letošnja proslava 10-letnice samoupravljanja. Zato je prav. da jo s primernim sporedom uvrstimo med tiste svečane in najsvečanejše proslave kot so bile pred desetimi leti prevzem upravljanja podjetja, tri leta kasneje 30 let Induplati in morda še katera. Posebni odbor, katerega so postavili organi samoupravljanja in politične ter masovne organizacije v podjetju, je predvidel za letošnje praznovanje določeni spored, ki ga tu objavljamo. Spored: SVEČANI DEL PROSLAVE 10-LETNICE SAMOUPRAVLJANJA: — do 8. ure 30 minut se zberejo vsi delavci in vse delavke kolektiva k proslavi, ki bo na dvorišču podjetja. Kdor do tega časa ne bo prisoten, ne bo imel plačanega prostega dne. Izvzeti so samo bolniki v staležu in listi, ki imajo redni ali izredni odobreni letni dopust. — Otvoritev proslave in pozdrav navzočih (tov. V. Perko, predsednik sindikalne podružnice). — Glavni govor (tov. M. Narat, predsednik DS Induplati). — Govor (tov. K. Marinc, direktor Induplati). — Pozdravi (gostje). Takoj po otvoritvi proslave bodo dosedanji predsedniki DS Induplati položili venec cvetja pred spomenik padlim borcem pred vhodom v podjetje. Celotni svečani del bo trajal približno 40 minut. Sledilo bo razdeljevanje posebne nagrade za 17. september. Sodelavce in sodelavlce opozarjamo na to, da ne bo mogel nihče dvigniti posebne nagrade za drugega, s čimer bomo imeli najtočnejšo kontrolo nad navzočnostjo. ZABAVNI DEL SPOREDA S tovarniškega dvorišča se ljudje po prejemu posebne nagrade podajo pri zadnjih vratih na igrišče za tovarno, kjer bomo pričeli — ob 10. uri z vlečenjem vrvi. Na vsaki strani sme . biti toliko tekmovalcev„ da znaša njihova skupna teža na eni strani 1000 kg. Točnost bomo preverili na mestu. Prijave zbira tov. Strojan, ki vam bo dal tudi podrobnejša pojasnila. Zmaga moštvo, ki pride prvo na tekalno stezo. Zmagovalci prejmejo zabavno nagrado. — Sledila bo zabavna nogometna tekma. Moštvi sestavljajo sodelavci TEKSTIL : REZIJI-Prvi polčas se igra 20 minut. Moštvi zbereta tovariša Surk in Ručigaj Tone■ Oba razdelita prijavljence po moštvih. — Tretja zabavna točka bo ZENSKA ŠTAFETA 4 X 100 m. Štafete sestavijo predilci, tirnici, oplemenitilci in nameščenci, oziroma vsakokrat ženske tega oddelka. — TEK V VREČAH bo naslednja zabavna točka. Tekmovalci se morajo pravočasno prijaviti pri tovarišu Per-kotu. Tekmovalci bodo morali preteči v vrečah 40 metrov. Zmagovalec prejme zabavno nagrado-— Nazadnje bodo odigrali nogometaši DRUG' POLČAS TEKSTIL : REZIJA. Okoli 13. ure bo končan svečani in zabavni spored letošnje proslave 10-letnice samoupravljanja. POPOLDNE tega dne bodo v našem kinu predvajali še film OBRAČUN NA ATLANTIKU, katerega s* lahko ogledate brezplačno. Ce bo v soboto 17. septembra slabo, deževno vreme, bo svečani del proslave v naši dvorani, vse točke zabavnega dela pa odpadejo. Film se bo predvajal, kot omenjeno, ob 15. uri. Pripravljalni odbor Z60DOVIN>M:tU DNI s7 septembra iv*< > jr BmHIKOtfkflv INIXJHI.AH 1AHSE FEVŽei VPRAVMANjE Pt H>JO JA v f:': ~ svoie roi e. :€č>WWl S*IAA:f $;H ; Uspehi 10™ letnega dela v «,.wSet Zet od tedaj • • ■ — 2. Cim smo prevzeli podjetje v upravljanje, smo se jim oddolžili skromno, skrnanost P°znim rodovom — 3. Prva večja investicija: pettonski tovornjak — 4. S skromnimi sredstvi tjSkmen z°četek: nova vratarnica — 5. Dajmo tržišču lepše, pestrejše izdelke! Z delom je pričela filmska arna 6. Prijeten oddih je v našem domu na Mali planini — 7. Dogradili smo samski blok 1. Topla malica marsikomu nadomesti zajtrk — 2. Nič več se ne dele malice po zabojih, vežah 3. Z stroji v predilnici smo ukinili nočno izmeno — 4. Štiri milijone smo dah zanj, da nam m treba dvigati premen z rokami — 5. Z njim smo spoznali prenekatero lepoto naše domovine> — 6. S sistematskim1 pregledi nas uj pred zahrbtnimi boleznimi — 7. Stanovanj še vedno manjka. Poizkusih smo z zadružno gradnjo, uspelo na j I' Na vseh sestankih smo zahtevali popravilo ceste — sedaj jo imamo, Zepo, firm bodo zamenjali in energije nam prihrani novi kalander - 3. Stare, izrabljene statve vseh la delavnic - 5. domači avtomati — 4. Utesnjeni smo tako, da komaj še dihamo Prvi večji kora . g 3 povezuje nova Novo kanalizacijsko in vodno omrežje - C. Sonce, žgoče sonce ob Jadranu - 7. S svetom nas povezuj telejonska centrala... — 8. Konje je zamenjal simbol našega časa — traktor lzvežbani gasilci rešujejo ponesrečenega tovariša V Tržiču so tekmovali gasilci tekstilnih tovarn Slovenije Na predlog gasilcev iz Bombažne tkalnice in predilnice Tržič in na osnovi sklepa sekcije za industrijsko gasilstvo pri Glavni gasilski zvezi Slovenije, je bilo meseca julija letos prvo tekmovanje gasilskih desetin tekstilnih tovarn LR Slovenije. Za zmagovalce tekmovanja so Tržičani pripravili lep prehodni pokal. Vabilo na tekmovanje nam je poslala Gasilska •zveza Slovenije 11. junija letos. Enoglasno smo sklenili, da se tekmovanja udeležimo. Pereča vprašanja v zvezi s tem pa so nastala, ko se je bilo treba odločiti, kdo bo tekmoval, ker imamo sicer dosti kvalificiranih delavcev in tehničnega kadra v podjetju, ki pa nimajo zanimanja za gasilstvo in se jim zdi to delo včasih celo smešno. Lahko bi nam pomagali vsaj z nasveti toda — ostali smo sami. Odločili smo se, da poj demo na tekmovanje: vodnik desetine, strojnik, 7 izprašanih gasilcev, sanitejec ter še trije člani kot rezerva. Drugo pereče vprašanje pa je bilo — kje vaditi. Na igrišču za tovarno Induplati smo vadili s polaganjem cevovoda, gašenje bombažnega prahu pa smo vadili na tovarniškem dvorišču s pomočjo brentače. Reševanje ponesrečenca iz zadimljenega prostora nismo vadili, ker za to vajo nismo našli primernega prostora. Vzpenjanje po lestvi in spuščanje po vrvi smo vadili na poslopju predilnice naše tovarne, taktično vajo v gašenju pa smo vadili na dvorani in poleg stoječem gospodarskem poslopju. Tako smo zasilno pripravljeni dočakali 31. julij. Tisto nedeljo smo se ob pol peti uri zjutraj zbrali pred gasilsko orodjarno. Se kratek pregled gasilskega orodja in že smo brzeli z avtomobili proti Tržiču. Točno ob 7. uri so se zbrale vse sodelujoče gasilske desetine pred tribuno (Tržiška predilnica in tkalnica je tedaj praznovala 75-letnico svojega obstoja). Po raportu vodnikov desetin so ti žrebali vrstni red za opravljanje tekmovalnih disciplin. V razsodniškem zboru so bili člani GZS in predavatelji gasilske šole LRS. Najprej smo morali demonstrirati gašenje bombažnega prahu. Slo nam je kar dobro, toda v drugi disciplini, kjer smo morali pokazati naše znanje v vzpenjanju po lestvi in spuščanju po vrvi, se nam je zataknilo zaradi pomanjkljive vadbe. Tudi v naslednji disciplini, pri reševanju ponesrečenca, nismo bili najboljši ravno zaradi pomanjkanja vaje. Že smo slutili, da se bomo na tekmovanju slabo plasirali, vendar nismo klonili. Z voljo in vnerpo, da popravimo izgubo točk v prejšnjih disciplinah, smo nadaljevali tekmovanje. Tekmovali smo dalje v mokri vaji. Naloga se je glasila »požar v stanovanjski hiši v Preski« (del Tržiča — op. urednika). Vajo smo opravili najbolje in tudi v zadnji disciplini — polaganje 105 m dolgega cevovoda, nam je šlo dobro od rok. Zaključno smo se skupno z ostalimi desetinami, ki so sodelovale na tekmovanju, udeležili sprevoda po mestu, katerega so Tržičani priredili v počastitev občinskega praznika. Za konec smo se zbrali zopet pred tribuno, s katere je najprej spregovoril sekretar podjetja, nato predsednik gasilskega društva in predsednik sindikalne podružnice. Na kraju je predsednik tekmovalne komisije objavil končne rezultate. Ko je poklical oziroma pozval GASILSKO DESETINO TEKSTILNE TOVARNE INDUPLATI, naj se zvrsti pred tribuno, smo bili srečni. Prehodni pokal je kot prvi prejel vodnik naše desetine z nalogo, da ga čuva do naslednjega tekmovanja. Omenim naj še, da so se tekmovanja udeležile najboljše desetine iz MTT Maribor, iz Prebolda, Kranja in Tržiča itd. Prepričan sem, da na prihodnjem tekmovanju ne bodo dopustili, da bi bili mi z doseženimi točkami zopet prvi. Skušali nas bodo prehiteti z boljšim izvajanjem v vseh disciplinah, toda — na to se bomo tudi mi pripravili. M. Burja MS f V' mm 1». Naša desetina prejema priznanje Kako smo nabavljali in prodajali v juliju 1960 Surovine: Nabavljeno v kg Porabljeno v kg LD vlakno 25 133 17 675 LK vlakno 7 966 8 203 KD vlakno 24 626 17 940 KK vlakno 10 051 10 051 Preja: Bombažna 28 339,90 44 311,37 Konopljena 24 053 34 699 Lanena 20 933 29 147 Premog: 532,8 tone 328 ton Tkanine: Proizvodnja Prodaja + — “/o na prod. v m' v m* V juliju 1959 Bombažne 85 738 99 603 + 11,20 Lanene 43 604 42 001 + 7,20 B°llanene 156 372 103 930 — 5,45 Konop]jene 27 160 18 800 — 58,70 Bomb. konop. n — konoplja Gasilske cevi v kg 15 498 14 933 + 20,80 1 221 1 078 4- 22,80 2 607 3 960 46.30 Gurte kg + 3 96,40