Aktualno
Podravje •
S skirojem prepovedano na vozišče
O Stran 2
Podravje Ptuj • Bo občina v tretje našla zasebnika, ki se bo lotil gradnje?
O Stran 3
Štajerski
Ptuj, petek, 5. novembra 2021
Letnik LXXIV • št. 85 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
"£,I":" Klemen Bunderla in Zana Vidmar Ko sodelavca postaneta tudi dobra prijatelja!
s Spodnje Podravje • Devet let po katastrofalnih poplavah Drave nič novega
»Igramo se kot v peskovniku, koristi pa ni«
Točno pred devetimi leti je Drava silovito poplavila in razdejala pokrajino ob svoji strugi in kanalih. Po vsem tem času naj bi se epilogu bližale tožbe proti avstrijskemu Verbundu, poplavna ogroženost območij ob Dravi pa še zdaleč ni rešena. „Dosedanje rešitve so bile samo parcialne. Nasip v Dupleku pomeni, da mi nižje dobimo samo še več vode," je med drugim povedal gorišniški župan Jožef KKokot. t _	Več na straneh 6 in 7.
11
Priloga slovenskih pokrajinskih Časopisov, november 2021
Danes priloga
Podravje Ptuj • Dva odra, a oba prazna ...
O Stran 4
Politika Markovci •
Svetniki tokrat potrdili podražitev smeti
Ptujski dvigali
O Stran 5 v podhodu •
Gospodarstvo Podravje •
Pnevmatike dražje, zaloga omejena
O Stran 9
V petih letih skoraj 20 okvar
Ormoške dileme •
Maistrov trg ali Trg dr. Otmarja Majeriča?

I
MMP Gruškovje s številnimi pomanjkljivostmi
Milijon evrov za nadvoz, ki ne vodi nikamor
!
^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm*.
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
petek • 29. oktobra 2021
Ptuj • Dvigali v podhodu pogosto v okvari
V petih letih skoraj 20 okvar
Dvigali v podhodu pod železniško progo, ki povezuje Čučkovo ulico in Osojnikovo cesto, sta namenjeni invalidom, kolesarjem, staršem z otroškimi vozički... Skratka vsem tistim, ki ne morejo po stopnicah. Žal se velikokrat zgodi, da je katero od dvigal v okvari. Nazadnje je bilo to v oktobru, ko so napako hitro odpravili, saj je bilo dvigalo potrebno le na novo zagnati (resetirati).
Po informacijah podjetja, ki skrbi za vzdrževanje podhoda in obeh dvigal, Javnih služb (JS) Ptuj, bi do zastoja dvigala tokrat lahko prišlo iz razloga, ker je kdo zadržal vrata. Dvigalo napake namreč ni zabeležilo, nedelovanje so enostavno odpravili s ponovnim zagonom. Vendar pa vsakič napaka ni tako hitro in enostavno sanirana. Sodeč po izkušnjah uporabnikov sta bili včasih dvigali v okvari tudi po več tednov ali celo mesecev. Evidence števila dni, ko je dvigalo zaradi okvare stalo, v JS Ptuj ne vodijo. Beležijo samo podatke o številu okvar.
JS Ptuj: „Večina poškodb zaradi vandalizma"
V JS Ptuj pravijo, da gre glavnino napak v dvigalih pripisati van-dalizmu. Za njuno vzdrževanje so zadolženi od začetka lanskega leta, v tem obdobju je bilo šest okvar, dvakrat so bila polomljena ogledala. „V letu 2020 je bilo dvi-
galo v okvari januarja in februarja zaradi poškodbe tipke (vandali-zem), avgusta zaradi varnostne ključavnice. V letu 2021 je bilo dvigalo v okvari aprila in maja zaradi nedelovanja kabinskih vrat. Junija zaradi menjave tipke (vandalizem) in elektromagnetnega stikala. Julija in septembra smo zamenjali zlomljena ogledala zaradi van-dalizma. Komplet servisi in redni pregledi so v letu 2020 stali 3.126 evrov, letos do konca septembra 2.859 evrov."
Stroški popravil MO Ptuj stali 10.000 evrov
Med letoma 2016 in 2020, ko je za vzdrževanje dvigal skrbela Mestna občina (MO) Ptuj, sta bili v okvari 11-krat. „Za popravila smo v tem obdobju namenili 9.955 evrov. Popravil v okviru garancije ni bilo," so razložili v ptujski Mestni hiši. O vprašanju reševanja vandalizma, ki je največkrat razlog za okvare dvigal, so povedali: „Dvigala so pod videonadzorom. Proti vandalizmu
V JS Ptuj okvare na dvigalih v glavnem pripisujejo vandalizmu: „Največkrat so poškodovane tipke za odpiranje, v zadnjem času pa tudi zlomljena ogledala, letos že trikrat, vse to zaradi vandalizma. Originalne tipke zamenjujemo z bolj robustnimi. Ogledala nadomeščamo s poliranimi inox ploščami."
m>
- mm
težko nastopimo drugače, kot da vandale za svoja dejanja sankcionirajo pristojni organi. Razen da določimo časovni okvir in jih po neki določeni uri zapiramo, a potem ne bodo na voljo potencialnim uporabnikom."
DRSI z okvarami ni bila seznanjena
Podhod med Čučkovo ulico in Osojnikovo cesto na Ptuju so gradili Foto: Bobo/M24 v sklopu obsežnih del na železniški
infrastrukturi med Pragerskim in Hodošem. Investitor je bila Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ki je podhod po izgradnji in pridobljenih dovoljenjih predala v upravljanje MO Ptuj. „Podhod z dvigali je bil predan v upravljanje in vzdrževanje MO Ptuj 19. aprila 2016, in sicer skupaj z dokumentacijo: projektom izvedenih del, dokazilom o zanesljivosti objekta, uporabnim dovoljenjem, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor ter z navodili za obratovanje in vzdrževanje," so na-
vedli na DRSI, kjer jim je informacija o številnih okvarah na dvigalih, zaradi katerih so ta pogosto nefunkcionalna, popolnoma nova. „Od časa predaje objekta mestni občini pa do danes DRSI ni prejela nobene informacije o okvarah dvigal na podhodu pod železniško progo med Osoj-nikovo cesto in Čučkovo ulico," so pojasnili.
MO Ptuj za vzdrževanje podhoda in dvigal od DRSi sicer ne prejema nobenih finančnih sredstev.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Ptuj • Tudi na navadni skiro s čelado
S skirojem prepovedano na vozišče
Ponekod se otroci, mlajši od 10 let, vozijo z navadnim skirojem v šolo. Večina jih je sicer opremljenih z zaščitnimi čeladami in ne divjajo, kljub temu pa je na regionalni cesti to precej nevarno početje.
Otroci na skirojih ne smejo ovirati pešcev.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da otrok na skiroju, kotalkah ali rolerjih ravna v prometu enako kot pešec. To pomeni, da se mora voziti po pločnikih ali kolesarskih poteh (maksimalna hitrost do 5 km/uro) in uporabljati prehode za pešce. »Pomembna razlika pa je, da so uporabniki omenjenih športno-gibalnih rekvizitov praviloma hitrejši kot pešci in zato v prometu tudi bolj ogroženi, saj jih vozniki ne pričakujejo,« so še zapisali na Agenciji.
Otrok na skiroju mora biti izredno pozoren na vse druge udeležence, sploh na počasnejše pešce, na manjše otroke na poganjalcih ipd.. Za otrokovo varnost v prometu so odgovorni starši. Vedno se priporoča čelada, saj so padci tudi na navadnem skiroju lahko zelo tvegani, predvsem za glavo. Med drugim na Agenciji izpostavljajo, da naj otrok prečka cesto na način, da stopi s skiroja in ga potiska ob sebi.
Učenje vožnje z omenjenimi prevoznimi sredstvi je najbolje daleč od ceste, kjer ni avtomobilov in drugih pešcev. Pomembno je tudi, da se otrok ne nauči poganjati samo naprej, ampak da zna zaviti, se ustaviti, upočasniti vožnjo, izogniti se oviri ... »Otrok se ne sme nikoli sam rolati, čeprav že dobro pozna in obvlada prometna pravila kot pešec,« so izpostavili na Agenciji.
Kot je zapisano v zakonodaji, posebnih prevoznih sredstev ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil. Uporaba rolerjev, rolk in skirojev izven urbanih naselij, kjer ni pločnikov ali kolesarskih stez, ni dovoljena, izjema so le invalidski vozički. Zagrožena kazen za kršitev je 40 evrov.
MZ	Estera Korošec
Ormož • Imenovana bo posebna komisija za imena ulic
Maistrov trg ali Trg dr. Otmarja Majeriča?
Poleg poseka dreves v Ormožu na družabnih omrežjih duhove burijo tudi predlogi o (pre)imenovanja trga pri avtobusni postaji ter dveh novih ulic pri vinski kleti.
Po besedah župana Danijela Vrbnjaka so iniciative podale predloge glede preimenovanja trga pri avtobusni postaji. Eden izmed dolgoletnih predlogov je, da bi se trg, ki dobiva novo podobo, poimenoval po generalu Rudolfu Maistru. Da bo mesto dobilo Maistrov trg, je bilo slišati tudi na podpisu pogodbe z izvajalcem o ureditvi parka. V zvezi z navedenim preimenovanjem je bilo na družabnih omrežjih zaslediti različne odzive in debate. Nekateri bi raje videli, da bi se trg ali kakšna od ormoških ulic poimenovala po domačinu, dr. Otmarju Majeriču. Očitno pa so burni odzivi in polemike občinsko vodstvo, kot kaže, za zdaj ustavili od te namere. Kot je zatrdil župan, trenutno o tem ne razmišljajo. Želijo končati z deli, da bo park z avtobusno postajo dobil povsem novo podobo, po zaključku del pa bodo odločali o morebitnem preimenovanju omenjene lokacije. »Za zdaj ne razmišljamo o poimenovanju. Ko bomo dela končali, se bomo odločili, kako naprej. Sam sicer podpiram namero, da se trg preimenuje. Če bo prišlo do tega, pa bo o tem, kako se bo trg imenoval, odločila posebna komisija za poimenovanje trgov in ulic, ki bo oblikovana, ne pa župan. Razpis za člane komisije je objavljen, izbrane kandidate bo nato občinskemu svetu v potrditev predlagal Kviaz. Posebna komisija bi, če bo seveda prišlo do tega, na podlagi zgodo-
Ali bo mesto dobilo Maistrov trg, se za zdaj še ne ve ...
vinskih dejstev odločila, kako bi se trg imenoval.« Kot je še zatrdil, pa v primeru spremembe imena trga ne bi bilo treba zamenjati dokumentov bližnjih stanovalcev, saj bi preimenovali zgolj trg, ne pa tudi naslovov v okolici parka.
Zagotovo pa bosta imeni dobili dve novoustanovljeni ulici pri vin-
ski kleti, kjer se že gradijo novogradnje. Na občini so zbirali predloge o imenih teh dveh ulic do konca preteklega meseca. Sedaj, kot že rečeno, čakajo na imenovanje članov posebne komisije za potrebe poimenovanja trgov in ulic. Po besedah župana bi občinski svetniki o imenih članov komi-
sije lahko odločali na novembrski redni seji. Nato bo omenjena komisija razpravljala o poimenovanju ulic, za katere so predloge podali občani, ter izbrala imena. Župan predloge o imenih ulic ni želel razkriti, pričakuje pa, da bosta ulici poimenovani do konca leta.
Monika Horvat
Foto: CG
petek • 29. oktobra 2021
Aktualno
Štajerski	3
Podlehnik • Mednarodni mejni prehod Gruškovje s številnimi pomanjkljivostmi
Milijon evrov za nadvoz, ki ne vodi nikamor
Mednarodni mejni prehod Gruškovje (MMP Gruškovje) je eden izmed najbolj obremenjenih v Sloveniji. Spomnimo, da so bile čakalne dobe v letošnji turistični sezoni znova nenormalno dolge, potniki so tako za vstop kot izstop iz države čakali več ur. Veliko turistov je posledično iskalo bližnjice po lokalnih cestah in skušalo prečkati državno mejo na drugih, manjših mejnih prehodih (Zgornji Leskovec, Dobovec). Z avtomobili so vozili čez haloške hribe, kjer so ceste ozke, srečanja pa težavna, ter se skušali prebiti do drugih mejnih prehodov. Hkrati MMP Gruškovje ne omogoča prehoda meje lokalnim prebivalcem, pa tudi ne kolesarjem in traktoristom.
Na vse te težave že vrsto let opozarjajo v občini Podlehnik, ki je ena izmed tistih, kjer se soočajo s povečanimi stroški zaradi nadzora meje in uporabe lokalnih cest.
Ob letošnjem vladnem obisku v Spodnjem Podravju so notranjega ministra Aleša Hojsa in direktorja Policije ponovno seznanili z omenjeno problematiko tega območja. »Naši želji sta, da se zmanjšajo zastoji pred turistično sezono in da se vzpostavi prehod meje za lokalni promet oz. vsaj za kmetijske stroje, traktorje in kolesarje,« je
povedal Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik.
Po neuradnih informacijah tej zahtevi nasprotuje predvsem vodstvo MP Gruškovje, z razlago, da trenutna schengenska ureditev tega ne omogoča oz. bi povzročila preveč zmede pri prehajanju meje. »Brez infrastrukturnih sprememb in dodatnega kadra večjih sprememb trenutne ureditve žal ni pričakovati,« je povedal Toplak in opozoril tudi na nujnost gradnje dodatnega voznega pasu za tovorna vozila iz smeri Hrvaške, ki
bi omogočil prejšnje ločevanje na-tovorjenih in praznih tovornih vozil. Prevozniki izgubljajo ogromno časa za prehajanje meje, hkrati pa zaradi stoječih tovornih vozil prihaja do veliko večjega onesnaževanja okolja, kot bi bilo sicer.
Infrastruktura MMP Gruškovje vse bolj obremenjena
MMP Gruškovje je bil zgrajen v skladu s schengenskimi standardi glede na takratne prometne raz-
AAJVVP Gruškovje zaradi naraščanja prometa močno obremenjen.
En vozni pas za vstop tovornih vozil premalo
Ena izmed problematik MP Gruškovje je tovorni promet. Pri vstopu v Slovenijo namreč ni dovolj prostora, da bi lahko ločili natovorjene in prazne tovornjake na dva vozna pasova. To pomeni, da oboji čakajo v dolgih kolonah in izgubljajo čas. Tovorna vozila, v katerih je naloženo blago, morajo namreč opraviti tehtanje in podrobnejše kontrole, tega pa drugim ni treba. Kako bi lahko rešili ta problem, na Ministrstvu za notranje zadeve še ne vedo, priznavajo pa, da prihaja do zgostitve prometa na vstopu tovornih vozil v državo. Gre za vozila, ki Slovenijo samo prečkajo, saj na drugih mejnih prehodih v tem delu države zaradi omejitve tranzitnega prometa ne smejo prečkati državne meje.
Lokalni prebivalci bi lahko MMP Gruškovje prehajali po regionalni cesti, ki je speljana na nadvoz. A milijon evrov vreden nadvoz vse od izgradnje sameva, saj ni vzpostavljene mejne kontrolne točke, cesta pa se na njem konča ...
mere in potrebe ob gradnji. Kot so pojasnili na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), se je po približno dvajsetih letih prometni tok na tem delu regije močno spremenil. Zaradi naraščanja tovornega in osebnega prometa je celotna infrastruktura mejnega prehoda močno obremenjena. »Kljub temu se policija z vsemi razpoložljivimi viri trudi omogočati čim bolj tekoč promet vozil prek mejnega prehoda. Pri tem je treba upoštevati, da je slovensko--hrvaška meja še vedno meja schen-genskega območja in mora policija opravljati mejno kontrolo v skladu s schengenskimi standardi,« so zapisali na MNZ.
Glede prehoda meje za lokalni promet so pojasnili, da MMP Gruškovje sicer lahko uporabljajo vsi potniki, vendar pa avtocesta ne dopušča vključevanja vsem kategorijam vozil. Po njej se namreč lahko vozijo le motorna vozila, ki dosegajo hitrost, večjo od 60 kilometrov na uro. S tem se strinjajo tudi na MNZ, kjer pravijo, da »trenutna prometna infrastruktura ne omogoča prehoda za vse kategorije udeležencev cestnega prometa. Slednji lahko uporabljajo vzporedne mejne prehode, kjer je promet teh kategorij dovoljen. Vsakršna preureditev mejnega
prehoda v tej smeri bi močno poslabšala prometno situacijo na mejnem prehodu in ogrozila varen potek prometa.«
Drag nadvoz, predviden za okoliško prebivalstvo, sameva
Na MNZ pa so očitno »pozabili« na regionalno cesto, ki je speljana vzporedno ob avtocesti in vodi vse do neposredne bližine mejnega prehoda Gruškovje. Na tem območju je bilo sprva predvideno, da se bo vzpostavila še ena kontrolna točka, kjer bi lahko južno mejo s Hrvaško prehajali lokalni prebivalci, pa tudi vsa tista vozila, ki ne smejo na avtocesto. Posebej za ta namen je bil zgrajen nadvoz, za izgradnjo katerega je bilo treba odšteti okoli milijon evrov. Tako regionalna cesta, ki se kar naenkrat konča, in nadvoz vsaj zaenkrat ne služita namenu. Okoliški prebivalci so pričakovali, da bo mejni prehod urejen tako kot na primer v Šentilju, kjer delujeta tako »stari« kot »novi« mejni prehod. Vsekakor bi bilo prečkanje meje v tem primeru zanje veliko lažje. Občina Podlehnik je pred časom uspela vsaj, da so postavili tablo, ki voznike opozarja, da gre za cesto, ki ne vodi nikamor (»slepa ulica«).
Selitev prodajnega mesta za vinjete?
Ena izmed težav MMP Gruškovje je tudi prodaja vinjet na mejnem prehodu, na katero je že večkrat opozorila tudi Policija. Pred zabojnikom za prodajo vinjet namreč ni ustreznih parkirnih prostorov. Pas, na katerem se ustavljajo vozila, je namreč sestavni del avtoceste. Na tem mestu se sicer večina potnikov ustavi zaradi uporabe sanitarij.
V DARS-u so se odločili za razširitev parkirišča na obstoječi lokaciji. V nadaljevanju je predvideno tudi, da prodajno mesto postavijo na drugi lokaciji na območju mejnega prehoda.
Ker je postopek priprave razpisa za izvajalca del stekel pred kratkim, roka izvedbe trenutno še ne morejo napovedati. Vsekakor pa si bodo prizadevali, da bi večino del izvedli pred prihodnjo turistično sezono. Govor je bil tudi o tem, da bi za potrebe novega prodajnega mesta odkupili zemljišče v lasti podlehniške občine. To pa je očitno malo verjetno, saj s tem zvezi trenutno ne potekajo nobeni pogovori.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • Občina v iskanje partnerja za gradnjo na Potrčevi 34
Bodo v tretje našli zasebnika, ki se bo lotil gradnje?
Potencialni partnerji, ki bi na Potrčevi cesti na Ptuju, v blokovskem naselju nasproti zdravstvenih ustanov, želeli graditi poslovno-stanovanjski objekt, imajo do 3. decembra čas za prijavo na poziv za sodelovanje. Občina namreč išče zasebnika, ki bi zgradil nov objekt, del katerega bi kasneje uporabljali dve četrtni skupnosti, v zameno pa bi na občinskem zemljišču investitor pridobil možnost gradnje 12 stanovanj.
Lokacija, na kateri bi na podlagi javno-zasebnega partnerstva gradili nov objekt, je odlična, saj je v bližini centra mesta, pa tudi zdravstvenih ustanov ter železniške in avtobusne postaje.
„Mestna občina Ptuj je po pogovoru z uporabniki in ob soglasju ČS Center pristopila k nameri, da uredi primernejše prostore za potrebe četrtne skupnosti. Zato smo pripravili projektno dokumentacijo za izgradnjo poslovno-stanovanj-skega objekta kot nadomestni objekt trenutne stavbe, ki je v izjemno slabem stanju in ne ustreza več potrebam četrti in društev," so načrte za ureditev tega območja predstavili na ptujski občini.
Kaj bo moral izpolniti zasebni gradbenik
K sodelovanju želijo pritegniti zasebnega partnerja, ki bi na Potrčevi cesti 34 pridobil 12 stanovanj, občina pa bi na ta način najhitreje zagotovila primerne prostore za potrebe ČS Center in Ljudski vrt. Od
podjetja, ki bo gradilo, pričakujejo, da postavi večnamensko dvorano za 100 ljudi, sejno sobo za 30 ljudi, tri pisarne za delovanje dveh ČS in društev ter pomožne prostore in prostor za orodje. Urediti bo moral še zelene športne površine v neposredni bližini novozgrajene stavbe (poti, urbana oprema, balinišče). Območje zajema štiri parcelne številke, zemljišča pa skupno merijo 4.179 m2. Vsa so predvidena kot vložek občine v tem projektu. Zasebni partner bo moral pri načrtovanju upoštevati projektno dokumentacijo, po kateri je objekt sestavljen iz dveh zaključenih celot. Javni in stanovanjski del naj bi bila ločena, z lastnimi vhodi, a možnostjo prehajanja med njima. So pa se na občini pripravljeni prilagoditi tudi načrtom zasebnika v primeru, da bo ta ponudil primernejše, a še vedno
ustrezne prostorske rešitve.
Rok za prijavo na poziv za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta se izteče 3. decembra. Zaenkrat bodo sicer prijavitelji lahko oddali le vlogo o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Dejansko gre za neobve-zujoče ponudbe, a če bo izkazan interes, bo sledila izbira izvajalca. To je tretji javni poziv promotor-jem, prvi je bil objavljen aprila lani, drugi pred natanko letom dni. Na ptujski občini pravijo, da so tokrat natančneje dorekli podrobnosti sodelovanja, zato upajo, da bo interes za gradnjo večji. Gre za dobro lokacijo, v neposredni bližini mesta in vseh pomembnih ustanov. Glede na pomanjkanje stanovanj na Ptuju je to odlična priložnost tudi za potencialne investitorje.
Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 5. novembra 2021
Lenart • Z županom Janezom Krambergerjem ob občinskem prazniku
Ponosen na 4.000 delovnih mest
Z razširjenim Lena parkom in novim nakupovalnim parkom v industrijski coni je Lenart postal nakupovalno središče osrednjih Slovenskih goric.
Letošnje leto so si ambiciozno zastavili in tudi uspešno izvedli, ob občinskem prazniku, ki ga v Lenartu slavijo, ko se vinogradi in gozdovi obarvajo v čudovite jesenske barve, ugotavlja župan Janez Kramberger. »Veseli smo lahko, da domači in tuji podjetniki vidijo v naši občini priložnost za razvoj. Bodoča severna obvoznica bo zagotovila še kakovostnejši dostop do industrijske cone, kjer so zemljišča praktično razprodana, zato že načrtujemo širitev. V začetku prihodnjega leta se bo tam začela proizvodnja gradbenih elementov podjetja Preklade Leitl, v katerem bo delo dobilo okoli 30 ljudi.«
Občina je s pomočjo evropskih sredstev zgradila namakalni sistem Selce, ki bo osmim kmetijam omogočila boljše pridelovalne razmere na 82 hektarjih kmetijskih površin. Evropska sredstva so pridobili tudi za obnovo tržnice v Lenartu. »Uredili smo plato in dostop do tržnega prostora, ki je namenjen večji ponudbi domačih pridelkov in izdelkov, prostor pa
lahko obenem služi tudi za razne kulturne dogodke in druženja. Lotili smo se tudi parkov: v Športno rekreacijskem centru Polena smo postavili motorična igrala, v mestnem parku dr. Jožeta Pučnika, v katerem potekajo tudi tradicionalne poletne prireditve LenArt, pa smo obnovili košarkarsko igrišče, zasadili drevesa in namestili okolju prijazno razsvetljavo.«
Kot vsako leto tudi letos niso pozabili na občinske ceste in mestne ulice, ki jih bodo do konca leta obnovili v skupni dolžini sedmih kilometrov, in sicer najdaljše odseke Zavrh-Nadbišec, Hrasto-vec-Vinička vas in cesto Pod gradom.
»Ponosni smo na lepo urejen Maistrov Zavrh s Stupičevo vilo in stolpom; želimo si, da postane simbol domoljubja in povezanosti. Naša prizadevanja je prepoznala tudi Slovenska turistična organizacija, ki nam je pred kratkim podelila posebno priznanje.«
Da bosta tudi prihodnji dve leti zelo investicijsko intenzivni,
obljublja. »V 2022 bomo končali gradnjo centralne čistilne naprave s prečrpalno postajo. Gre za največjo investicijo v zgodovini naše občine, ki bo stala dobrih
5,6 milijona evrov, od česar bosta 3,5 milijona evrov prispevali EU in država, dobra dva milijona evrov pa bomo morali zagotoviti sami.« Načrtujejo tudi ureditev središča
Voličine, do 2023 pa zaključiti prvo fazo gradnje kolesarskih poti v sedem smeri iz Lenarta v sosednje občine. Do začetka šolskega leta 2023/24 naj bi bil dokončan tudi prizidek k lenarški osnovni šoli, ki že poka po šivih.
»Ponosen sem, da imamo v ob-
čini več kot 4.000 delovnih mest in da imamo obdelane kmetijske površine, hkrati pa vesel, da Lenart dobiva dimenzijo pravega urbanega središča z dobrimi pogoji za kakovostno življenje,« zaključi Kramberger.
Senka Dreu
Spoštovane občanke in občani!
Čestitam vam ob prazniku občine Lenart. Za nami je še eno v nizu uspešnih let. Ob tej priložnosti se še posebej zahvaljujem in čestitam letošnjim nagrajencem in prejemnikom priznanj.
V skrbi za vaše zdravje in zdravje vseh nas vas prosim, da ostanemo strpni, odgovorni in še naprej upoštevamo ukrepe za zajezitev epidemije covida-19.
mag. Janez Kramberger, župan Občine Lenart
Foto: osebni arhiv
Janez Kramberger
Polenšak • Posli med občino in župnijo
y
Župniji najemnina in še 20 tisočakov
Poleti smo poročali o zapletu, ki je med župnijo in občino Dornava nastal na pokopališču Polenšak. Lastnica pokopališča je župnija, zato bi občina, kije dolžna skrbeti za pokopališča, morala imeti za pokopališče urejeno najemno razmerje.
Ptuj • Mestni odri in njihova usoda
Dva odra, a oba prazna ...
Za več življenja v mestu, zlasti še v poletnem času, naj bi poskrbeli tudi mestni odri. Prvega so na željo organizatorjev ptujskega poletnega festivalskega dogajanja postavili že v letu 2019 na Slovenskem trgu. Za dogodke na njem sta v času obeh festivalov (Art Stays in Arsana) poskrbela njuna organizatorja. Sicer pa je večinoma sameval.
Foto: Črtomir Goznik
Letos so na Ptuju postavili dva odra, na Slovenskem trgu in v Ulici heroja Lacka (na fotografiji).
Kar nekaj časa so o tem tekla pogajanja, nato je vodstvo občine pristalo na sklenitev najemne pogodbe in plačevanje letne najemnine v znesku 350 evrov. Župan Janko Merc je dejal, da bo občina za vzdrževanje pokopališča skrbela v okviru finančnih sredstev, ki jih bodo zbrali z grobarinami in najemninami od pokopališke vežice. „To bomo vložili nazaj, govorimo o stroških elektrike, vode, odvoza smeti in drugega rednega vzdrževanja, tudi obrezovanja grmovnic. Skrbeli bomo za redno vzdrževanje, za vsako investicijsko vzdrževanje ali investicijo pa moramo pridobiti soglasje župnije," je pouda-
ril župan, ki obžaluje, da občina ni lastnica pokopališke vežice, saj so jo gradili domačini, a je zemljiškoknjižni lastnik župnija in ne občina. „Pravno formalno smo najemno razmerje uredili, smo pa morali pristati na vse njihove pogoje," je še dodal župan Merc.
Župan: „Razpis za streho bo letos"
Po drugi strani je polenška župnija občino Dornava zaprosila za donacijo za obnovo strehe in fasade na cerkvi. Občina ima za ta namen v proračunu rezerviranih 20.000 evrov, ki jih bo za obnovo sakralnih spomenikov izplačala po
razpisu. „Ta znesek bi lahko kompenzirali z najemnino za pokopališče. To bi lahko bila najemnina za 40 let..." je situacijo pokomentiral prvi mož dornavske občine. Na vprašanje, kdaj bo občina objavila razpis za teh 20.000 evrov, je župan odgovoril, da letos. „Sredstva so zagotovljena, razpis pa bo tudi objavljen."
Dodajmo, da bo obnovo cerkvene strehe in fasade na Polenšaku sofinancirala tudi občina Juršinci, in sicer v znesku 500 evrov, iz proračuna 2022, nam je potrdil juršin-ski župan Alojz Kaučič.
Obnova stala 107.000 evrov
Obnova ostrešja in strehe na cerkvi je bila potrebna zaradi dotrajanosti. Obnovitvena dela so stala 107.000 evrov, župnija je sredstva med drugim zbirala s prostovoljnimi prispevki faranov, les so posekali v župnijskem gozdu. Za poplačilo je ostalo odprtih še za 21.000 evrov obveznosti, kar bi se ravno pokrilo s sredstvi proračuna občine Dornava. „Za to strateško finančno pomoč bomo občini nadvse hvaležni," so povedali v župniji.
Cerkev Marijinega obiskanja na Polenšaku je pomemben kultur-no-zgodovinski spomenik v občini. Graditi so jo pričeli leta 1621, gradnjo pa končali v 12 letih. Na Polen-šaku so nameravali v letošnjem letu proslaviti 400-letnico cerkve, a so praznovanje zaradi epidemioloških razmer prestavili na kasnejši čas.
Mojca Zemljarič
Potencialni uporabniki so že v prvem letu postavitve imeli v zvezi s tem veliko vprašanj. Pogrešali so namreč informacije o možnostih koriščenja oz. pogojih uporabe. Podobno se je dogajalo tudi v letu 2020, ko je bilo še vedno več vprašanj kot odgovorov.
Organizatorji festivalov pa so ne glede na to, da že prvi oder ni bil izkoriščen zunaj festivalskih dni, zaprosili še za dodaten oder, ker naj bi se poletno dogajanje razširilo na več ulic in trgov.
Glede na prošnjo po dodatnem odru in ker so želeli ponuditi
dodatno možnost za nastope in dogodke, so se v MO Ptuj odločili, da bodo v poletnem času postavili še en oder v Ulici heroja Lacka. „Zanimanja žal ni bilo, verjamemo pa, da je to tudi posledica zdravstvenih razmer. Gostinci so se odločali za dogodke na lastnih terasah. Verjamemo, da ko se bo stanje normaliziralo, da bosta oba odra dobro izkoriščena in da bodo ustvarjalci najrazličnejših dogodkov izkazali interes zanju. Ker je bil eden od projektov v okviru participativnega proračuna postavitev mladinskega odra v Sončnem parku, bomo oder, ki
smo ga kupili letos, namenili za ta projekt. Bomo pa v prihodnje o možnostih uporabe odra bolj sistematično obveščali. Pri tem upamo tudi na podporo medijev, da ga bodo v čim večji meri lahko koristili vsi, ki ga potrebujejo," je o letošnjem (ne)koriščenju poletnih mestnih odrov povedala Stanka Krajnc Letonja, višja svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu ptujske županje Nuške Gajšek.
Oder v Ulici heroja Lacka je stal 8.308 evrov, na Slovenskem trgu pa 7.223 evrov.
MG
Foto: CG
Župan Janko Merc je mnenja, da bi lahko dogovori s polenško župnijo tekli po bolj vzajemni poti. Če bo občina sofinancirala obnovo cerkvene strehe, bi lahko župnija po drugi strani pristala na katerega od občinskih predlogov v zvezi s pokopališčem, na primer glede odkupa pokopališke vežice.
petek • 5. novembra 2021
Politika
Štajerski	5
Markovci • Komunalno podjetje Ptuj ostaja koncesionar za odvoz smeti
Višji zneski na položnicah za smeti
Markovski svetniki so po več burnih razpravah potrdili podražitev odvoza komunalnih odpadkov. Zneski na položnicah bodo tako v prihodnjem letu v povprečju višji za okoli 25 odstotkov.
Spomnimo, da je Komunalno podjetje Ptuj, ki izvaja službo ravnanja s komunalnimi odpadki, v spomladanskih mesecih napovedalo podražitev cen odvoza odpadkov za okoli 30 odstotkov. Že na prvi predstavitvi višje cene niso bile potrjene in tako je bilo nato še dvakrat. Komunalno podjetje Ptuj je v tem času pripravilo celo novi predlog in delež zvišanja nekoliko zmanjšalo. Tudi to svetnikov ni prepričalo.
Na zadnji seji občinskega sveta pa je sedem svetnikov glasovalo za povišanje cen, roke pa tudi tokrat ni dvignil svetnik Daniel Korošec. Tokrat je izpostavil predvsem to, da ne more razumeti, zakaj občina ni začela že pred meseci pripravljati razpisa za izbiro novega kon-cesionarja za odvoz smeti. Komunalnemu podjetju Ptuj se namreč petletna pogodba letos izteče. »Sprašujem se, ali ima morebiti kdo kakšne posebne interese, da se to ni naredilo, se določeno podjetje ne bi moglo prijaviti, ker ne iz-
Markouski svetniki so tokrat potrdili zvišanje cen. Tudi Peter Majcen, ki je svoje stališče ob protditvi komentiral tako: »Tokrat se strinjam z višjimi cenami za odvoz odpadkov, če že res ne gre drugače. Tudi zato, ker je trenutno trg storitev in surovin zelo vihrav.«
Zbiranje stekla od vrat do vrat
Z novim letom se bo tudi v občini Markovci začelo zbiranje stekla od vrat do vrat. Prav tako bo zbirni center odprt več ur na teden, kot je bil v preteklih mesecih. Ker svetniki niso potrdili zvišanja cen, sije ptujska komunala na tak način v letošnjem letu racionalizirala stroške.
polnjuje pogojev? Samo dva meseca pred koncem leta smo postavljeni pred zid - zdaj pa se odločite, ali boste imeli odvoz odpadkov ali ne,« je izpostavil Korošec in dodal, da je bilo časa dovolj, saj je bila pobuda za izvedbo javnega razpisa podana že pred meseci. Prav tako se ni strinjal s svetnikom Zvonkom Črešnikom, ki je poudaril, da so cenejši izvajalci odvoza odpadkov že zasedeni. »Tega ne moremo vedeti, ker nismo zbrali ponudb,« je še dodal Korošec.
Kam v prihodnje z markovskimi smetmi?
Župan Milan Gabrovec je dal jasno vedeti, da ga namigovanje na »neke interese« precej zbode, zato se je komentarja vzdržal. Je pa svetnikom še enkrat povzel ugotovitve ponedeljkove razpra-
Svetnik Daniel Korošec (levo) je izrazil pomisleke glede izbire izvajalca za odvoz smeti.
ve, ki je potekala za zaprtimi vrati. Na srečanju so bili člani odbora za infrastrukturo in odbora za gospodarstvo, povabljeni svetniki, člani občinske uprave ter predstavnika Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Slednja na območju Upravne enote Ptuj opravlja službo varstva okolja, med katere sodi tudi zbiranje odpadkov. Kot sta pojasnila tako župan Gab-rovec kot Marinka Bezjak Kolenko, direktorica občinske uprave, jim je skupna občinska uprava svetovala, naj še nekoliko počakajo z novim razpisom. Predvsem zato, ker je trenutno najugodnejše odlagališče odpadkov (Simbio Celje z lastno predelavo odpadkov) polno zasedeno in se ne bi moglo prijaviti na razpis.
Omenjeno odlagališče naj bi se v prihodnjih treh letih razširilo in posledično bi lahko tja vozili tudi markovske smeti. Občina bi tako posebej podelila koncesijo za zbiranje odpadkov (to, kar danes opravlja Komunalno podjetje Ptuj) ter nato še posebej za odlaganje in predelavo.
Za odlaganje odpadkov je pogoj dolgoročno sodelovanje
V Sloveniji so sicer samo štiri družbe, ki imajo možnost odlaganja odpadkov, med njimi je tudi Simbio Celje. Sodelovanje z ome-
njenimi družbami za ravnanje z odpadki pa je načeloma mogoče le pod pogojem večletnih pogodb (20 let in več). »Mi imamo možnost sodelovanja s celjskim odlagališčem, vendar šele čez nekaj let, ko jim bo uspelo povečati svoje kapacitete. Takrat bo prostora za odlaganje smeti dovolj in se bodo lahko prijavili na naš razpis. Izbrali bomo seveda tistega ponudnika za odlaganje in predelavo odpadkov, ki bo najugodnejši,« je pojasnila Marinka Bez-jak Kolenko, direktorica občinske uprave. Po mnenju župana Gabrov-ca bi bila zares velika škoda, če bi sedaj izbrali koncesionarja za odlaganje smeti, se zavezali s pogodbo za 20 let in nato čez nekaj let ugotovili, da bi lahko plačevali bistveno ceneje pri nekom drugem.
Svetnik Peter Majcen je ob tem dodal, da prav gotovo ni nobenih zagotovil, da kjer je danes storitev najcenejša, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Ponovno se je oglasil tudi svetnik Korošec in izpostavil, da občina Markovci ne odloča o tem, kam vozijo markovske smeti, ampak je to v pristojnosti koncesi-onarja.
V tem času bo markovske smeti še vedno pobiralo Komunalno podjetje Ptuj in jih nato odvažalo na odlagališče v Puconce. Svetniki so se načeloma v večini strinjali, da ptujski komunali koncesijo podaljšajo za eno leto.
Estera Korošec
Sv. Trojica • Sprememba kadrovskega načrta
Več dela, dodatna zaposlitev
Trojiški svetniki so na dopisni seji potrdili povečanje števila zaposlenih uradnikov v letu 2021.
Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Darja Slivnjak, bi se morala s porodniškega dopusta vrniti delavka, s tem pa bi osebi, ki jo je nadomeščala, potekla zaposlitev za določen čas. Načrtovali so celo ukinitev tega sistemiziranega delovnega mesta, a se jim to izšlo, kajti delavka se ne bo vrnila, saj je takoj po končani porodniški nastopila bolniški dopust, ki bo nato prešel v nov porodniški dopust.
»Zaradi povečanega obsega dela, ki ga imamo z vodenjem številnih investicij, poleg tega smo prevzeli tudi obračunavanje
Zaradi povečanega obsega dela v trojiški upravi potrebujejo več delovne sile.
storitev odvajanja odpadnih komunalnih voda, predlagamo, da ohranimo delovno mesto uradnice za določen čas, prav tako pa bomo delovno mesto delavke na dolgotrajni bolniški, ki bo prešla v porodniški dopust, zapolnili z zaposlitvijo za čas nadomeščanja. Kljub temu da se predvideva nadaljevanje zaposlitev za določen čas in še ena zaposlitev za čas trajanja porodniškega dopusta v letu 2021, pa to ne pomeni povečanja sredstev za stroške dela v občinski upravi.«
SD
Starše • Občina se bo zadolževala
Dva milijona evrov premalo za naložbe
Predlog proračuna občine Starše za prihodnje leto je težak 11,7 milijona evrov, kar je za okoli tri milijone evrov več kot letos. Daje proračun za leto 2022 enormen in se ga vsi malo bojijo, priznava tudi župan Stanislav Greifoner. V prihodnjem letu morajo namreč izvesti kar dve večji investiciji v skupni višini 5,4 milijona evrov (izgradnja POŠ Marjeta in komunalno opremljanje obrtne cone v Zlatoličju), kar predstavlja 46 odstotkov vseh planiranih odhodkov.
Župan Stanislav Greifoner je glede realizacije proračuna za prihodnje leto precej optimističen.
Realizacija obeh investicij je vezana na prejem nepovratnih sredstev. Ker bo v občinski malhi denarja premalo, nameravajo najeti kredit v višini dva milijona evrov za obdobje 15 let.
To odločitev je pozdravila tudi večina svetnikov in svetnic, predvsem iz razloga, ker bi v nasprotnem primeru lahko obe največji investiciji padli v vodo, hkrati pa tudi nepovratna sredstva države in Evropske unije v skupni višini 2,8 milijona evrov.
Župan Greifoner je ob tem dodal, da upajo, da bodo ta denar tudi prejeli glede na dane obljube; na pravno zavezujoče sklepe bo treba še počakati. »Če nam bo uspelo, je naš proračun objektiven tako na odhodkovni kot prihodkovni strani. Prav tako je pomembno to, da nobenega transferja nismo ukinili ali zmanjšali,« je še povedal Greifoner.
Na občinski upravi se zavedajo, da je eno priprava proračuna, drugo pa njegova realizacija. Je pa po drugi strani res, da se je gradnja podružnične šole v Marjeti že začela in bi jo stežka zaustavili. Prav tako so kupcem zemljišč v zlatoliški obrtni coni zagotovili urejene parcele, zato bi lahko imeli velike težave, če ne bi zagotovili dovolj denarja za izvedbo komunalnega opremljanja.
Starški svetniki so podprli prvi predlog proračuna za leto 2022.
Bi občina lahko najela še višji kredit?
Kot je povedal svetnik Cveto Završki, občina v preteklih letih še ni najela kredita, kar je bilo po njegovem mnenju slabo.« Zato pa nismo mogli marsikaterega projekta, ki smo ga začeli, tudi dokončati. Proračun še nikoli v zgodovini ni bil tako investicijsko naravnan.«
Predlog svetnika Marjana Maleka je bil, da bi bilo morebiti smotrno razmisliti o še nekoliko višjem kreditu; z dodatnim denarjem pa bi lahko še kaj postorili. Ker višino najema opredeljuje zakon, so se odločili, da si bodo pustili še nekaj rezerve, predvsem v primeru, če bi potrebovali denar za morebitno nepričakovano sanacijo.
Kot so pojasnili na občinski upravi, je za investicije namenjenih nekaj manj kot osem milijonov evrov, kar je 68 odstotkov načrtovanih odhodkov. Med investicijami, ki so jih vključili v proračun, so med drugim tudi: energetska sanacija doma krajanov (160.000 evrov), rekonstrukcija DCA Loka (191.000 evrov), KS Marjeta ter Prepolje (440.000 evrov), ceste skozi Brunšvik (328.000 evrov) in državne ceste skozi Starše ...
Predlog proračuna bo v javni razpravi do 15. novembra, ko ima širša javnost možnost podati svoje pripombe in želje.
Estera Korošec
Štajerski	T	ED	INI	IK
www.tednik.si íístajerskitednik			Stajerskitednik	
Foto: EK
Foto: EK
Foto: EK
Foto: SD
6 Štajerski
V središču
petek • 5. novembra 2021
v v
PRAZNIČNA LJUBLJANA IN BOŽIČNA
4. in 5. decembra bomo skupaj doživeli PRAZNIČNO OKRAŠENO LJUBLJANO ter BOŽIČNO BAJKO V MOZIRSKEM GAJU, z že več kot milijon in pol barvitimi lučkami oblikovanih v različne oblike.
Na grebenu Strmca nad Dvorom nas bo vabil med svoje grajske zidove obnovljen renesančni grad Bogenšperk, ki ima kot pravi znameniti Janez Vajkard Valvasor, ki je nekdaj bival v gradu: razgled daleč na visoke Snežnike proti Koroški in Štajerski. Utrip in znamenitosti Ljubljanske prestolnice kot so parlament in Nebotičnik, si bomo ogledali s panoramsko vožnjo. Preko Tro-mostovja se bomo po nabrežju Ljubljanice sprehodili po lepo okrašenem starem srednjeveškem jedru Ljubljane in se prepustili prazničnemu vzdušju s številnimi stojnicami. Naslednje jutro se bomo z vzpenjačo podali na Grajski hrib in si ogledali razstavo Ljubljanskega gradu. Kasneje se bomo odpravili na predstavitev medovite učne poti in bomo preko multi-vizije »s čebelo do medu«, izvedeli marsikaj o čebelah in medu. Okušali bomo med, si ogledali čebelnjak, ter prejeli majhno darilce. S toplo malico nas bodo pogostili v gostišču »Čebelica«. Okrepčani in dobre volje bomo vstopili v Mozirski gaj, kjer bo naša srca napolnila božična bajka, ki nas bo odela v čudovito toplo barvitost z več kot milijon in pol lučkami oblikovanih v atraktivne oblike, ter pričarala posebno čarobnost v začaranem vrtu.
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA 174 €
(izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021)
Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji ogledi po programu, vstopnina muzejska zbirka grad Bogenšperk, vzpenjača z ogledom Ljubljanskega gradu, program ogleda o čebelarstvu, vstopnina v Mozirski gaj, topla malica, vodenje in organizacija potovanja.
Štajerski TEDNIK . radioPTUI \j
Spodnje Podravje • Devet let po katastrofalnih poplavah Drave nič novega
»Igramo se kot v peskovniku,
Pred tednom dni so za skupno mizo sedli odgovorni na državni in občinski ravni za urejanje vodotokov. Srečanje je bilo v sejni sobi občine Gorišnica, organiziralo ga je Humanitarno društvo SV 2012. Povabilu so se odzvali predstavniki okoljskega ministrstva, republiške direkcije za vode, zavoda za varstvo narave, Dravskih elektrarn Maribor (DEM) ter občin ob spodnji Dravi od Markovcev do Središča.
Organizator srečanja Janko Ran-fl je spomnil na poplavni dogodek izpred devetih let, ko je Drava 5. in 6. novembra silovito poplavljala in razdejala pokrajino ob svoji strugi in kanalih. „V poplavah od Dravograda do meje s Hrvaško je nastalo za 300 milijonov evrov škode, od tega je bila škoda DEM ocenjena na 11 milijonov evrov. Včasih je bila širina dravske struge med 150 in 200 metri, pretočnost čez 2000 m3/s. Danes imam pri pretoku 800 m3/s na dvorišču vodo. Rokavi ob strugi so zaraščeni, rastejo milijoni m3 lesa, polno je gramoza, pretoč-nosti ni, narava dela svoje. Medtem ko mi gramoza iz Drave ne črpamo, je v Avstriji ob Dravi ena največjih separacij, separacija je tudi v Petrijancu na Hrvaškem," je v uvodu razprave izpostavil Ranfl.
V Novi vasi bi gradili protipoplavni nasip
MOP občine pozvalo, a odziva ni bilo
Na dogodku je sodeloval generalni direktor direktorata za vode in investicije na ministrstvu za okolje Bojan Dejak, kije dejal, da je ministrstvo lani pozvalo občine, da podajo projektne predloge v zvezi s protipoplavnimi ukrepi. Po njegovih besedah od občin ob spodnji Dravi ni bilo odziva. „Naslednji mesec bo javna razgrnitev načrta o upravljanju z vodami, tudi o ravnanju z gramozom in biomaso. V postopkujavne razgrnitve bo na dokument možno podati pripombe," je navedel Dejak.
Direktor republiške direkcije za vode (DRSV) Roman Kramer je dal vedeti, da so mu razmere v in ob strugi Drave dobro poznane. O reševanju poplavne problematike med Markovci in Središčem ob
Dravi so na DRSV izdelali projektno nalogo. „Stanje je evidentirano, izrisane so poplavne karte, vemo, kje so problemi. Razumem, kaj pomenijo poplave, a preko zakonodaje ne moremo iti. Se pa lahko situacije omilijo z nasipi, da se zaščitijo hiše. Po drugi strani je tudi dejstvo, da so njive tik ob strugah. Situacija je kompleksna, pri ukrepih nas ovira Natura, če bomo želeli konkretne rešitve, bo treba iskati kompromise. Sredstva za proti-poplavno zaščito bomo črpali iz sklada za odpornost in okrevanje, med projekti na Dravi je v načrtu
V poplavah od Dravograda do meje s Hrvaško je nastalo za 300 milijonov evrov škode.
Direktor DEM Andrej Tumpej je povedal, da so DEM v 10 letih za izrabo reke Drave občinam in državi izplačale 150 milijonov evrov koncesij. Dodatno so v vodni sklad odvedli 60 milijonov evrov za vodna povračila, medtem ko so obdravske občine za koncesije in NUSZ prejele 120 milijonov evrov.
gradnja protipoplavnega nasipa v Novi vasi. Pričakujemo, da bodo lokalne skupnosti projekte pripeljale do gradbenih dovoljenj. Če ne bo drugih rešitev, bomo pač posamezne kritične točke (hiše) reševali individualno," je dejal Kramer in čisto iskreno priznal, da je prelaganje gramoza gor in dol po strugi jalovo delo. „Prod po strugi prestavljamo, ven ne sme, znano nam je, da sipina pri Borlu ogroža hiše. Igramo se kot v peskovniku, šoder prelagamo sem in tja, koristi od tega pa ni."
Mulja v jezeru bojda toliko, da čolni nasedajo
Na srečanju so govorili o mulju v Ptujskemjezeru. Miran Černezl, svetnik občine Gorišnica, je povedal, da gaje bojda toliko, da čolni med plovbo nasedejo. „Dodatno pošiljko smo ga od Avstrijcev dobili še s poplavami 2012. Direktor DEM Andrej Tumpej je pojasnil, da intenzivno delajo na rešitvah težav z muljem, predvsem v smeri, da se ga koristno porabi ali za gradbeni kompozit ali za dodatek glini pri žganju opeke, dodajali bi ga lahko do 20 odstotkov. „Ta problem moramo vsi skupaj rešiti," je razložil prvi mož DEM.
Foto: CG
Foto: MZ
petek • 29. oktobra 2021
V središču
Štajerski	7
gramoz prelagamo sem in tja, a koristi ni«
Pred devetimi leti je Drava silovito poplavila in razdejala pokrajino ob svoji strugi in kanalih.
ZRSVN kolesarskih stez ob rekah ne bi dovolil
Običajno se kot krivce za ne-ukrepanje ožigosa naravovarstve-nike. „Naša osnovna naloga je skrb za naravo," je povedal direktor Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) Teo Hrvoje Oršanič. Dodal je, da je urbanizacija posegla v življenjski prostor reke oziroma na poplavna območja. „Naj poudarim, da mi nismo odločevalec, smo samo izdelovalec mnenj. Res
Sklicatelj srečanja Janko Rarvfl (predsednik 00 SDS Gorišnica) je pojasnil, da se epilogu bližajo tudi tožbe proti avstrijskemu Verbundu. Strokovna študija o poplavnem dogodku je že končana.
pa je, da so naša mnenja pri odločanju upoštevana. Manevrskega prostora, kar se tiče varovanja narave, bo vsak dan manj, tudi zaradi evropskih direktiv, ki so prenesene v naš pravni red." Prvi mož ZRSVN je izrazil odklonilno stališče do gradnje kolesarskih stez ob rekah. Janko Ranfl, ki veliko časa preživi v Munchnu, saj ima tam svoje podjetje, je dejal, da so ob reki Isar v eno in drugo smer kilometri in kilometri kolesarskih stez, vzporedno pa gostinska in turistična dejavnost. Tudi vetrnih elektrarn je v Nemčiji veliko. „Zakaj se tam vse to lahko gradi, pri nas pa ne, če smo vsi skupaj EU. So tam drugačni zakoni?" je povprašal Ranfl. Direktor ZRSVN Oršanič mu je odgovoril, da ima stike s stanovskimi kolegi na nemških univerzah in da se Nemčija srečuje z velikimi težavami na področju varovanja narave, kar se že pozna tudi na zdravju ljudi.
Gramoz po Dravi na Hrvaško
Ormoški župan Danijel Vrbnjak je razmišljal, da so rešitve dosegljive, če je prisotno sodelovanje. Skupaj s središkim županom Jurijem Borkom sta spomnila na vse
nesmisle gospodarjenja z dravskim gramozom: da ga Hrvati iz reke črpajo, z njim gradijo ceste, v velikih količinah pa prodajajo tudi v Slovenijo. Poleg tega so na hrvaški strani dvignili protipoplavne nasipe. Župan Borko je opomnil, da je bil nekoč od Dravi poplavni gozd (pašnik), ki so ga z leti skrčili. Meni, da je možno iskati kom promisne rešitve, da se območja protipoplavno zaščitijo, ob tem pa se bistveno ne posega v naravo. Da je gramoz v Dravi boleča točka, je pripomnila še županja Cirkulan Antonija Žumbar: „Vsakič, ko se peljem čez borlski most, mi gre ta kup gramoza na živce." Žumbarjeva je poudarila, da se Drava zajeda pod Gradišča, kar zna biti dolgoročno zelo velika težava. Opozorila je tudi, da se dravska struga pri Borlu pomika v desno.
Gramoz in biomaso bi lahko koristno izrabljali
Podžupan občine Zavrč Dušan Rojko je dejal, da se je na staro strugo Drave od Markovcev do Središča pozabilo in da bi bilo za reševanje situacije treba izdelati celotno strategijo. Smiselno se
Tako državni uradniki kot domačini priznavajo, da je prelaganje gramoza gor in dol po strugi jalovo delo.
Direktor DRSV Roman Kramer je poudaril, da je prelaganje gramoza po dravski strugi nesmiselno in neučinkovito.
mu zdi, da bi naravne vire, ki jih daje reka (biomasa in gramoz), koristno porabili.
Župan občine Gorišnica Jože Ko-kot je spomnil, da je bilo v poplavah 2012 na območju njihove občine največ škode. Poplavna voda je zrušila odvodni kanal HE Formin, odnesla gozdove in kmetijska zemljišča. „Dosedanje rešitve so bile samo parcialne. Nasip v Dupleku pomeni, da mi nižje dobimo samo še več vode. Dejstvo je, da Drava nima ustrezne pretočnosti, struga je zaraščena in zasuta, kakor hitro je pretok 1000 m3/s, je voda zunaj struge. Od teh poplav imamo sedaj še samo več poplavnih območij in omejitev. Formin se ni saniral, tudi vodovod ne, edini, ki so nam pomagali, so bile DEM." Svetnik občine Gorišnica Miran Černezl je opozoril, da je velik problem čep v dravski strugi na Forminu, kjer se voda obrača in teče nazaj. Da ne bi Drava v primeru visokih voda od Markovcev naprej preveč poplavljala, jo zadržujejo v jezeru, to pa povzroča večje razlivanje na Dravskem polju, kjer imajo težave zlasti kmetovalci, ki jim z njiv odnaša rodovitno zemljo. „Treba je razumeti sobivanje z naravo, tudi napredek, gospodarstvo ter iskati poti do trajnih rešitev, ki bodo ljudem zagotavljale varnost. Kozmetični popravki niso trajna rešitev," je še opozoril Černezl.
Mojca Zemljarič
Lenart • V TBP delo za zdaj nemoteno
Stabilizacija razmer sredi januarja
Potem ko so imeli v oktobru podaljšan vikend, torej so v petek ustavili stroje in so delavci ostali doma, se je med zaposlene zalezel strah, da lenarški tovarni bovdenov in plastike zmanjkuje dela in bodo zato ob službe.
V lenarškem TBP, kjer imajo te dni manj naročil, a delovni proces kljub temu teče nemoteno, upajo, da se bo stanje z novim letom normaliziralo.
»Nič tako tragičnega se na srečo ne dogaja, pa tudi v prihodnje ne kaže na nobene tovrstne pretrese,« miri Danilo Rojko, direktor družbe TBP, ki s svojimi izdelki spada v verigo avtomobilske industrije. »Delamo normalno, je pa res, da so naročila manjša kot običajno, saj naši kupci naročajo manjše količine naših izdelkov. Sami imamo za zdaj reprodukcijskega materiala dovolj, pogosto se moramo zanj sicer pošteno potruditi, a nam je doslej uspelo, tako da nam proizvodnje ni bilo treba ustavljati.«
Nekaterim niso podaljšali pogodb
Jih je pa v kolektivu nekaj manj, saj so nekoliko zmanjšali število zaposlenih. »Zdaj nas je približno 800, kakšnim 60 delavcem nismo podaljšali pogodb, ki so jih imeli sklenjene za določen čas, kar nekaj takih pa smo še obdržali.«
Kot pravi Rojko, naj bi se težave z dobavo reprodukcijskega materiala, s katerimi se spopadajo zlasti kupci TBP-jevih izdelkov in ki so glavni vzrok za manjša naročila, rešile v drugi polovici januarja. »Tako nam vsaj zagotavljajo v BMW-ju, Daimlerju, VW-ju in drugih avtomobilskih koncernih. Pomanjkanje čipov pa naj bi se nadaljevalo še vse do sredine prihodnjega leta, a teh primanjkuje povsod po svetu, ne zgolj v avtomobilski industriji. Vsaj za slednjo lahko rečem, da se je zakupilo premalo kapacitet, saj je očitno globalno prevladalo prepričanje, da si trg avtomobilov po koronakrizi ne bo tako hitro opomogel, kot si dejansko je. Zdaj je tako, da nekaj časa manj naročajo eni, nato drugi in tretji ..., kar seveda vpliva tudi na nas, vendar, kot rečeno, za zdaj ne zelo. Upajmo, da se optimistične napovedi o stabilizaciji razmer v prihodnjem letu tudi uresničijo.«
Foto: TBP Lenart
Izstop iz verige bi bil usoden
V bitki zoper covid-19 so bili doslej v lenarški tovarni, ki zagotavlja delovna mesta številnim družinam v tem delu Slovenskih goric, dokaj uspešni, število okuženih in tistih v karanteni ni ogrožalo delovnega procesa. Da so se podjetja v času epidemije koronavirusa znašla pred velikim, doslej še nedoživetim izzivom, pravi Rojko, saj morajo narediti vse, kar lahko, da delavci ostanejo zdravi, obenem pa ohraniti delovna mesta. V lanskem lockdownu je sicer večina evropskih tovarn, ki kupuje TBP-jeve izdelke, tako rekoč zaprla svoja vrata, a ne v celoti. BMW, za katerega je bilo v javnosti rečeno, da tam vse stoji, je ustavil le del svoje proizvodnje, sicer pa je delo teklo nemoteno, prav tako je tudi avtomobilska industrija v Belgiji nadaljevala delo s tretjinsko močjo. »Kar se tiče tovarn izven Evrope, še posebej v Mehiki in ZDA, je delovni proces tekel povsem nemoteno, takoj ko si je opomogla od epidemije, pa je svojo proizvodnjo znova zagnala tudi Kitajska,« je v začetku leta dejal Rojko, ko je utemeljeval, zakaj bo zaprtje proizvodnje zadnja stvar, ki jo bodo storili. »Nikakor ne dajemo prednosti kapitalu pred zdravjem, pa vendar skušamo sedanjo težko situacijo speljati tako, da ne bomo preveč ogrozili našega podjetja. Živeti bo treba tudi po krizi, zato moramo ohraniti posel in posledično delovna mesta. Kajti izstop iz verige je lahko usoden.«
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
Podravje
petek • 29. oktobra 2021
Cirkulane • Svetniki spet o OŠ dr. Ljudevita Pivka
Zakaj toliko otrok v tej šoli
Svetniki občine Cirkulane so na oktobrski seji ponovno debatirali, zakaj je delež njihovih otrok v osnovni šoli s prilagojenim programom dr. Ljudevita Pivka na Ptuju tako visok.
Po 12 otrok imata u OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju tudi občini Maj-špcrk in Videm, ki pa sta obe precej večji od cirkulanske.
Dejansko se okoli tega vprašanja vrtijo že nekaj let, vsakič, ko obravnavajo poročila o poslovanju OŠ dr. Ljudevita Pivka in njihov letni delovni načrt. Ne morejo razumeti, zakaj toliko otrok iz njihove občine obiskuje šolo s prilagojenim programom. Ugotavljali so tudi, da je prav zanimivo, da se številka zadnja leta ne spremeni niti navzgor niti navzdol in stagnira pri 12.
Kakšni so kriteriji, da se otroka napoti na šolanje v organizacijo s prilagojenim programom, je cirkulanskim svetnikom v minulih letih podrobno pojasnjevala ravnateljica domače OŠ Suzana Petek. Vseeno so svetniki ponovno izrazili željo, da bi domača šola poskusila narediti čim več v smeri, da bi otroci ostajali v svojem okolju. Po drugi strani so ugotavljali, da se sicer nekateri v šoli s prilagojenim programom bolj (z)naj-dejo oziroma lažje zaživijo, se odprejo. Strinjali so se, da gre za izjemno občutljivo problematiko, a s to številko 12 (kolikor je vsako leto cirku-lanskih otrok v šoli dr. Ljudevita Pivka) se nikakor ne morejo sprijazniti. Enostavno se jim zdi previsoka. „Kot da je ta številka 12 zabetonirana, vsako leto je enaka," je poudaril svetnik Simon Milošič.
Ivan Hemetek je v razpravi opisal svojo izkušnjo z učenci, ki so najprej obiskovali prilagojeni program osnovnošolskega, nato pa srednješolskega izobraževanja. Fantje so bili na praksi v podjetju, kjer je zaposlen, o njih je povedal samo dobre besede: da so znali prijeti za delo, bili vljudni, poslušali navodila, srednjo šolo pa so končali s prav dobrim uspehom. Hemetek je za ilustracijo dodal še en podatek: „V moji generaciji nas je bilo v osnovni šoli 48 učencev in nobeden ni obiskoval šole s prilagojenim programom."
Dejansko so svetniki tudi tokrat pozvali, naj se ugotovi razlog, zakaj je v šoli s prilagojenim programom tako velik delež otrok iz občine Cirkulane.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Okužbam se v Domu upokojencev ne morejo izogniti
Tudi cepljeni okuženi, a z lažjim potekom bolezni
Dejstvo, da je kar 97 % stanovalcev Doma upokojencev Ptuj cepljenih proti novemu koronavirusu, kaže pozitivne učinke. Čeprav se okužbam ni moč izogniti in so v tem tednu med stanovalci zabeležili pet pozitivnih primerov, med zaposlenimi pa kar sedem, ugotavljajo, da je potek bolezni pri tistih, ki so se cepili, precej blag. Veliko skrb za prihajajoče tedne pa vzbuja način organizacije dela zaradi odsotnosti zaposlenih, ki so in še bodo v karanteni.
Od prejšnjega tedna naprej je v matični enoti Doma upokojencev Ptuj ponovno vzpostavljena rdeča cona, v katero nameščajo okužene s koronavirusom. Pričakovano so se tako med stanovalci kot zaposlenimi v zadnjih dneh ponovno pojavili primeri okužb. V prvi polovici tega tedna so najprej zabeležili pet pozitivnih brisov na koronavirus med stanovalci in sedem med zaposlenimi, nekaj rezultatov najtesnejših stikov še čakajo. „Gre za stanovalce, ki so bili v medsebojnem stiku oziroma se družijo, dve stanovalki si delita tudi sobo. Okuženi so sicer bili cepljeni, a je pomemben podatek, da bolezen prav vsi prebolevajo v blagi obliki, kot nekak prehlad. To je vsekakor spodbudno, seveda pa si vsi želimo, da bi se širjenje okužbe čim prej zamejilo," je povedala Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Upa, da bo dobra stopnja precep-ljenosti med stanovalci preprečila množično zbolevanje in da bodo vsi tisti, ki se bodo vendarle okužili, bolezen preboleli v čim lažji obliki. Dejstvo, da imajo izkušnje iz prejšnjih valov epidemije, jim bo na številnih segmentih organizacije dela in življenja v domu precej pomagalo.
Stanovalci DU Ptuj, ki so bili cepljeni, sicer niso imuni na okužbe, a praviloma zbolevajo v lažji obliki.
Težave zaradi obolelih sodelavcev in karanten
„Dileme ni, cepljenje je vsekakor smiselno. Problem, ki ga imamo in bo verjetno še izrazitejši v prihodnjih tednih, so zaposleni, ki se niso cepili in imajo odrejene karantene zaradi rizičnih stikov. Ti bodo odsotni z dela, kar pomeni, da nas bo na delovnem mestu manj. Veliko je okužb v šolah, posledično so starši
z otroki doma: tisti, ki niso cepljeni, v karanteni, nekateri pa zaradi varstva otrok," je težave, s katerim se srečujejo, predstavila direktorica ptujskega DU.
Šiplič Horvatova bi si želela tudi večje finančne nagrade, predvsem za zaposlene, ki delajo v rdeči in sivi coni. Ker epidemija ni razglašena, so trenutno dodatki pri plačah veliko nižji, kot so bili, denimo, spomladi.
Od ponedeljka naprej se sicer tudi zaposleni v socialnovarstve-nih zavodih, ki niso cepljeni, testirajo na 48 ur. S tem se tveganje za prenos okužbe zmanjša. V DU Ptuj je bilo do tega tedna cepljenih 97 % stanovalcev in 64 % od skupaj 490 zaposlenih. Okužbe so te dni zabeležili le v ptujski, največji enoti, v ostalih štirih enotah se jim trenutno še uspešno izogibajo.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Polenšak • Gasilski dan z bogatim programom
V stari šoli potres in požar
Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Polenšak so konec oktobra priredili gasilski dan. Dogajalo seje veliko, od prikaza reševanja z gasilsko avtolestvijo do reševanja v primeru prometne nesreče. V vaji so sodelovali tudi gasilski veterani, na prizorišče so se pripeljali s konjsko vprego. Domačinom sta bila na voljo pregled in polnjenje gasilnih aparatov.
/\VI II * «	v	•
Oživljanje in reševanje v prometni nesreči
Gasilci so prikazali reševanje iz objekta nekdanje osnovne šole v primeru potresa. Predpostavka vaje je bila, da sta dva šolarja ujeta in stavbe zaradi tresljajev po stopnišču nista mogla zapustiti. Zato so ju rešili iz zunanje strani z gasilsko avtolestvijo. Domači gasilci so na pomoč poklicali kolege iz PGD Ptuj in PGD Grajena.
Prvi imajo vozilo z lestvijo, drugi pa sodobno gasilsko vozilo s cisterno zmogljivosti 6.000 litrov. Ta je služila pri nadaljnjem reševanju, ko je na objektu zagorelo. V prikazu reševanja ujetih po potresu in gašenja požara so poleg gostujočih ekip sodelovali domači gasilci,vse skupaj je bilo na delu 15 operativcev.
Sledil je prikaz nudenja pomoči prvih posredovalcev v primeru zastoja srca. PGD Polenšak ima ekipo prvih posredovalcev od oktobra, tečaje in usposabljanje je uspešno končalo osem članov. Skupaj z reševalci NMP Ptuj so iz-
Veterani so zagnali več kot 80 let staro brizgalno.
- ■ ■ -
MMMiiMBHMiiMBilHi Ekipi prvih posredovalcev PGD Polenšak in NMP Ptuj med prikazom oživljanja
mMBEBSEBBBm
Foto: Damjan Simenko
vedli prikaz oživljanja. Prav tako so reševalci NMP Ptuj sodelovali pri medicinski oskrbi ponesrečenca v prometni nesreči, kar je bilo prikazano v nadaljevanju. Predpostavili so, da se je zgodila prometna nesreča, udeleženec je ostal v vozilu ukleščen. Ekipa PCD Ptuj ga je s tehničnim posegom rešila iz vozila, ekipa NMP Ptuj ga je zdravniško oskrbela, sodelovali so tudi policisti ptujske policijske postaje.
Za konec je sledila vaja polen-ških veteranov. Sedem možakarjev se je na prizoriščni prostor pri-
peljalo s konjsko vprego, na vozu so imeli brizgalno znamke Ila, staro več kot 80 let. Brizgalno so zagnali in prikazali gašenje dveh napadov.
Zbirali sredstva za kolega gasilca
Gasilski dogodek na Polenšaku je imel tudi dobrodelno noto. Zbirali so prispevke za nakup prilagojenega vozila za kolega gasilca Rudija Topolovca, sicer člana PGD Ptuj. Zbrali so več kot 400 evrov prostovoljnih prispevkov, sto evrov je
Foto: Damjan Simenko
k temu znesku primaknilo še PGD Polenšak.
„Z izvedbo dneva gasilcev smo zadovoljni. Zahvaljujem se poveljniku Bogdanu Vršiču, s katerim sva poskrbela za organizacijo vaje in celotnega dogajanja. Prav tako velja zahvala vsem sodelujočim, ki so se vključili v prireditev, in domačim podjetnikom za finančne do-nacije. Z obiskom smo zadovoljni, se pa opazi vpliv epidemije, saj nas je bilo pred dvema letoma na vaji nekaj več," je povedal predsednik PGD Polenšak Jože Brumen.
Mojca Zemljarič
petek • 5. novembra 2021
Turizem in podjetništvo
Štajerski	9
Spodnje Podravje • Kje izkoristiti turistične bone
Hoteli zasedeni, cene katastrofalne
Turistične agencije beležijo več povpraševanja po preživljanju počitnic v domačih krajih, predvsem zaradi turističnih bonov. Slednji veljajo le še slaba dva meseca, marsikdo pa ni unovčil ne lanskih, kaj šele letošnje. Tisti, ki nameravajo turistični bon nameniti za počitnice, bodo morali pohiteti z rezervacijami. Veliko turističnih destinactj v Sloveniji je namreč do konca leta razprodanih, hotelirji pa cene dražijo iz tedna v teden. Nočitev z zajtrkom v relativno povprečnem hotelu na slovenski Obali stane okoli 90 evrov na noč..
Foto: Arhiv Svet24
V ptujskih poslovalnicah turističnih agencij največ tistih, ki želijo plačati počitnice s turističnimi boni. Najpriljubljenešše destinacije pa so obala, zdravilišča ter hribi.
male za dopustovanje v Sloveniji. Počasi pa se polni tudi knjiga rezervacij za počitnice v času božič-no-novoletnih praznikov.
V	potovalni agenciji Alpetour ocenjujejo, da je bilo povpraševanje v času jesenskih počitnic glede na epidemiološko situacijo solidno, vendar je prodaja še vedno manjša kot pred epidemijo.
Njihove stranke so se večinoma odločale za destinacije v Sloveniji zaradi koriščenja turističnih bonov. Med počitnicami so tudi pri njih vodilni hoteli na Obali in v termah, ki so tako rekoč polni, zato se mnogi odločijo za alternativne termine.
V	turističnih agencijah so po besedah Miša Mrvaljevica, generalnega sekretarja združenja turističnih agencij, prepričani, da se je končno začela počasna pot okrevanja povpraševanja. „Ker je marsikje za nemoteno potovanje cepljenje skoraj nujno, slovenski trg, ki je slabše precepljen, okreva precej slabše od skandinavskega in nemškega. Vendar smo optimistični in pričakujemo rast števila tako Slovencev, ki potujejo v tujino, kot predvsem tujcev, ki bodo s pomladjo začeli potovati k nam," je še dodal Mrvaljevic.
Estera Korošec
»Cene nočitev v slovenskih hotelih so trenutno relativno visoke, celo previsoke. Hoteli so izkoristili
večje povpraševanje in temu primerno povišali cene. Pričakujemo, da se bo po novem letu trg znova
Foto: dreamstime/M24
Več povpraševanja tudi po daljših potovanjih
Letošnje jesenske počitnice so nekateri izkoristili za potovanja v tujino, predvsem v toplejše kraje. Turistične agencije beležijo več povpraševanja po potovanjih v Grčijo, Egipt, Turčijo in Španijo, zanimivi so tudi Maldivi, Zanzibar, Mehika in Dubaj.
V agenciji Sonček ugotavljajo, daje letos zgodba glede potovanj med jesenskimi počitnicami popolnoma drugačna kot lani, čeprav obseg poslovanja še ni primerljiv z letom 2019. „Hoteli so odprti, ljudje so željni potovati, spet se tudi v hladnejših dneh potuje v tujino, na toplo..." so poudarili. Med drugim opažajo še, da se tisti, ki so za toplo, najpogosteje odpravljajo v Egipt, na Kanarske otoke ali na Maldive, pogleduje se tudi proti Dominikanski republiki in Mehiki. Mnogi se odpravljajo na Hrvaško, ki po njihovih pojasnilih ta trenutek velja za državo, ki sicer spoštuje vse ukrepe za zajezitev epidemije, a so ljudje glede covida-19 popolnoma neobremenjeni in pri njih to ni glavna tema.
stabiliziral,« je pojasnil Milan Sajko, direktor turistične agencije Sajko iz Slovenske Bistrice. Po njegovem mnenju so posamezniki trenutno »prisiljeni« v izbiro počitnic, v nasprotnem primeru turistični boni propadejo.
V njihovih poslovalnicah je bilo v zadnjem času največ zanimanja za slovenske turistične kraje, saj na dopustovanje želijo predvsem tisti, ki turističnih bonov še niso izkoristili. Večina si jih želi na Obalo (Portorož, Izola, Ankaran), v zdravilišča (Čatež, Moravci, Radenci ...) in hribe (Kranjska Gora, Bled, Gozd Martuljek). Tu in tam se morebiti še najde kakšna soba, večinoma pa so slovenski hoteli zasedeni, marsikateri celo do konca letošnjega leta. V agenciji Sajko ugotavljajo, da je letos povpraševanje precej večje kot v lanskem letu, po drugi strani pa ga je še vedno precej manj kot pred epidemijo.
Prodaja manjša kot pred epidemijo
S prodajo turističnih aranžmajev so v času krompirjevih počitnic zadovoljni tudi v turistični agenciji Relax Turizem. Stranke ptujske poslovalnice so se večinoma zani-
Slovenija • Zanimanje kmetov nad pričakovanji
Ni dovolj denarja za vse zainteresirane
Od julija do 20. oktobra so se lahko kmetje prijavili na dva razpisa za podporo naložbam za prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe.
Razpisana sredstva v skupni višini 20 milijonov evrov so bila namenjena nakupu in postavitvi rastlinjakov s pripadajočo opremo, in sicer tako za posameznike kot skupine, ter ureditvi trajnih nasadov, nakupu in postavitvi mrež proti toči, ureditvi zasebnih namakalnih sistemov pa tudi nakupu namakalne opreme in opreme za protislansko zaščito.
Kot so povedali na agenciji za kmetijske trge, je bilo za prvi razpis na voljo 12 milijonov evrov, oddanih je bilo 23 vlog, v katerih
t
Foto: SD
Za oba razpisa za prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe je bilo več interesentov, kot je sredstev.
so vlagatelji zaprosili za 9,61 milijona evrov. V proračunu drugega razpisa je zbranih osem milijonov evrov, za katere je kandidiralo 117 kmetov, njihove vloge pa so skupaj vredne 11,18 milijona evrov. Iz tega izhaja, da je bilo interesa več, kot je razpoložljivih sredstev; a ne na vseh sklopih, zato bodo lahko nekaj denarja prerazporedili. Na agenciji ocenjujejo, da ga kljub temu ne bo dovolj za vse, zato bodo morali zavrniti precejšnje število sicer ustreznih vlog. SD
Ptuj • Čas za menjavo pnevmatik
Pnevmatike dražje, zaloga omejena
Bliža se 15. november, ko morajo biti vozila skladno z zakonodajo opremljena z zimsko opremo. Ptujski vulkanizerji zadnji dve leti opažajo, da vozniki več ne čakajo na zadnji rok, ampak pnevmatike zamenjajo že teden ali dva prej. Večina seje navadila tudi na naročanje. Dolgih vrst in čakanja tako skorajda več ni. K temu je največ pripomogla epidemija koronavirusa.
Foto: CG
Ptujski vulkanizerji cen montaže niso zviševali
»Včasih smo imeli v tem času pred delavnico vsaj 50 avtomobilov, kar se ne dogaja več. Večina ljudi pokliče, dobi termin načeloma že naslednji dan in se takrat tudi pri nas oglasi. To je manj stresno tako za naše mehanike kot stranke,« je pojasnil Gregor Drevenšek iz ptujskega podjetja Felnar.
Glede na podražitve, ki nas spremljajo na vsakem koraku, cene za menjavo pnevmatik ostajajo enake kot lani. Klasična montaža za navadna platišča stane 26 evrov, za aluminijasta platišča pa 38 evrov. Nekoliko globlje bo treba seči v žep le v primeru, če boste letos potrebovali nove zimske pnevmatike, saj jih dobavitelji iz tedna v teden dražijo. Podražitve so za zdaj minimalne, ampak vsekakor ne zanemarljive.
Zaloga kitajskih gumje minimalna
Drugi, še nekoliko večji problem, je zaloga. Po besedah Drevenška je sicer trenutna zaloga še zadostna, vendar po skladiščih že primanjkuje gum nekaterih dimenzij, še posebej tistih nestandardnih dimenzij. Posebnost letošnje sezone je tudi ta, da ni na voljo kitajskih gum oz. je njihova zaloga minimalna. To je posledica podražitve ladijskih prevozov. Prav tako so se cene kitajskih pnevmatik povišale za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, zato se kupci raje odločajo za pnevmatike evropskih proizvajalcev. Ker je izbira velika, je kupcem lahko v veliko pomoč test zimskih pnevmatik, ki je objavljen na spletni strani AMZS.
Pnevmatike so najpomembnejši del ustrezne opreme avtomobila, a vozniki ne smejo pozabiti, da priprava vozila na zimo nikakor ne pomeni le menjave pnevmatik, so še izpostavili na AMZS. Poleg pnevmatik je tako ob prihodu nižjih temperatur treba zamenjati tudi tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla, preveriti delovanje akumulatorja ter morebitne poškodbe in obrabo metlic brisalcev.
Pri Darsu svetujejo, da se v zimskih razmerah vozi čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. Vozniki naj bodo med vožnjo zbrani, predvsem pa strpni, so poudarili.
Estera Korošec
Foto: CG
Pri Felnarju so se stranke že navadile na naročanje.
Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo biti vsa motorna vozila v času od 15. novembra do 15. marca opremljena z obvezno zimsko opremo. Pod obvezno zimsko opremo vozila spada komplet štirih zimskih gum z minimalno globino profila 3 mm ali pa komplet štirih letnih gum z enako minimalno globino profila in s pripadajočimi snežnimi verigami za pogonski kolesi. Če vaše vozilo v tem obdobju ni ustrezno opremljeno in vas ustavi policijska kontrola, boste kaznovani z denarno kaznijo, lahko pa vam tudi prepovejo nadaljevanje vožnje.
Kazen za neuporabo zimske opreme v Sloveniji znaša 40 evrov. Voznik, ki zaradi pomanjkljive opreme obstane na cesti in povzroči prometni zastoj, lahko dobi kazen 500 evrov in še pet kazenskih točk. Tudi neustrezno očiščeno vozilo lahko voznika stane 200 evrov.
Hajdina • 26. tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino
Martinovanje - praznik, ki povezuje
26. tradicionalna prireditev iz Mošta vino - pridi na Hajdino bo v soboto. 13. novembra 2021, ob 15. uri v farni cerkvi svetega Martina. Občina Hajdina pripravlja kratek kulturni program in krst mošta, ki ga bo opravil naddekan Marijan Fesel. Od 13. ure naprej se bo pri Hramu hajdinskih kletarjev zbiral beli in rdeči mošt. Prinašalci mošta se bodo vpisali v krstno knjigo za leto 2021.
V občini Hajdina je martinovanje eno izmed pomembnejših praznovanj. Farni zavetnik tamkajšnje župnije je namreč sveti Martin. Ob njegovem godu (11. november) se vsako leto zvrstijo številni dogodki. Še posebej slavnostno je na martinovo soboto, ko na Hajdini potekata osrednja prireditev ob prazniku občine in tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino.
Kot je pojasnil župan Stanislav Glažar, je ta prireditev nastala že pred ustanovitvijo občine in se je v teh letih dopolnjevala in nadgrajevala, občani pa so jo »vzeli za svojo«. Gre za farno prireditev, saj sta ob vaseh hajdinske občine vključeni tudi Kungota (občina Kidričevo) in Turnišče (MO Ptuj). Glavni namen prireditve je svečani krst mošta in sprememba mošta v mlado vino. Prav tako sta
Na prireditvi Iz mošta vino - pridi na Hajdino bosta tudi letos imenovana nova kletarja.
vsako leto slavnostno imenovana kletarja iz druge vasi, ki eno leto skrbita za vso zbrano vino ob občinskem in farnem praznovanju. Njuni sovašča-ni so zadolženi za pomoč pri organizaciji dogodkov ob občinskem prazniku. »To je častna vloga, ki je hkrati povezana tudi z odgovornostjo. Vsaka vas se potrudi, da bi zadeve izpeljala na čim boljši, tudi inovativen način. Vaščani, ki so aktivno vključeni v soorganizacijo, so v tem letu bolj aktivni in povezani,« je povedal Stanislav Glažar, župan občine Hajdina.
Kletarsko funkcijo bosta prevzela kletarja iz Kungote Letošnja, že 26. tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino bo v primerjavi s predhodni-
mi okrnjena zaradi epidemiološke situacije. Kulturni program z zaobljubo kletarjev bo nekoliko krajši, na dogodku pa bodo prisotni samo povabljeni gostje (kletarji predhodnih letnikov, aktualna kletarja, občinski svetniki in svetnice ter prejemniki letošnjih občinskih nagrad).
Kletarsko delo sta v preteklem letu uspešno opravljala Stanko Žnidar in Franc Drevenšek iz Gerečje vasi, ki bosta to odgovorno nalogo predala Francu Širovniku in Branku Sitarju iz Kungote. »Prepričan sem, da bosta tudi nova kletarja dobro skrbela za letošnji pridelek in nam z njim postregla ob različnih dogodkih«, je še dodal župan Glažar.
Estera Korošec
Foto: CG
Martinova pojedina, ki si jo lahko privoščite brez slabe vesti
Ob prazniku vina so po tradiciji na mizi krepke in kar precej mastne jedi, da so primerna »podlaga« za pijačo. A čisto vsem, ki sicer z veseljem nazdravijo z mladim vinom, takšna prehrana ne odgovarja. Zato smo pripravili nekaj receptov, ki so manj kalorični, vseeno pa imajo vse, kar martinova pojedina mora imeti.
Račje prsi v ingverjevi omaki s kokosom
Sestavine: 600 g račjih prsi (file), 1 kos ingverja, 250 ml piščančje juhe, 100 ml kokosovega mleka, sol, poper, 2 žlici škroba. Za prilogo: 30 g riževih rezancev, 2 korenčka, 1 por in 2 žlički olja. Priprava: riževe rezance prelijemo z vrelo vodo. Por očistimo, korenje ostrgamo ter oboje narežemo na
trakove. Blanširamo minuto do dve v vreli slani vodi, splaknemo z mrzlo vodo, odcedimo. Račje prsi splaknemo z mrzlo vodo in osušimo. Popečemo jih v ponvi, najprej na strani s kožo. Obrnemo in potem prestavimo v pekač ter v pečici pri 180 stopinjah Celzija pečemo od 15 do 18 minut. Iz pekača odli-jemo odvečno maščobo. Ingver olupimo in nastrgamo ter na hitro popečemo, zalijemo z juho in omako
kuhano rno -26%
11.11.2021 -14.11.2021
BQR DIVINO, PQNONSKQ 1 , PTUJ DIVINO MOMENTO CQFFE, ORMOSKQ 0.30, PTUJ DIVINO TQROCCO, UL.5.PREKOMORSKE 10, PTUJ DIVINO FELNQR, SP.HQJDINQ 7, HQJDINQ
od pečenja ter prilijemo še kokosovo mleko. Zavremo, solimo, popramo. Potresemo s škrobom in minuto kuhljamo, ves čas mešamo. Na olju popražimo por in korenje. Riževe rezance z vilicami zvijemo. Račje prsi narežemo na rezine, postrežemo z omako, riževimi kroglicami in zelenjavo.
Pisčančji zvitki s kislim rdečim zeljem
Sestavine za 4 osebe: 8 piščančjih stegen brez kosti, 8 tankih rezin kraške pancete, 500 g kislega rdečega zelja, 3 žlice olja, sol in poper, 2 žlici gorčice, 1 dl belega vina.
Priprava: vsak kos mesa solimo, popramo in nama-žemo z gorčico, nato ga zvijemo in ovijemo v rezino pancete. V posodi na olju najprej popečemo piščančje zvitke z vseh strani, nato dodamo kislo rdeče zelje, prilijemo vino in pokrito dušimo še 15 minut.
Solata z raco in pomarančo
Sestavine: 800 g račjih prsi (2 kosa), 300 g rukole, 1 žlička soli, 0,5 žličke popra, 1 žlička rdeče mlete paprike, 1 večja pomaranča, 1 dl oljčnega olja.
Priprava: pečico nastavimo na 220 stopinj Celzija. Račje prsi operemo in osušimo s čisto krpo ali papirnato brisačo. Prsi natremo s soljo, rdečo mleto papriko in malo črnega popra. V pekač vlijemo olje in vanj položimo začinjeno meso. Prsi pečemo 30 minut, med peko pa jih enkrat obrnemo in večkrat polijemo z vrelim oljem ter s sokom, ki nastane pri peki. Rukolo operemo, odcedimo in razporedimo na krožnike. Pomarančo olupimo in razrežemo na tanke krhlje. Pečene prsi vzamemo iz pečice. Na delovni površini jih razrežemo na tanke kose. Kose razporedimo krožno po rukoli, nato pa krožnik okrasimo še z rezinami pomaranče.
Tea Dečman
ZA VAS IMAMO PRIPRAVLJENIH VELIKO MESNIH DOBROT
* domače sveže meso * prekajeno meso * meso iz razsola * meso iz tunke * domače klobase * domače salame * mesne izdelke iz lastne predelave * meso za piknike * vse za domače koline *
ZA VAS PRIPRAVLJAMO OKUSNE NAREZKE
C
PTUJ
02 771 15 58 031 468 017
C
PODGORCI
02 715 00 30
C
ORMOŽ
02 741 14 32 031 741 510
C
GORIŠNICA
064 123 287
Ptuj • Nova ptujska pohodniška pot
Med vinogradi in sadovnjaki na Mestni Vrh
Pred muzejem Stara preša na Mestnem Vrhu 27, kjer domujeta stiskalnica iz leta 1912 in vinogradniška razstava, so ta teden predstavili novo ptujsko pohodniško pot, s katero želijo Mestni Vrh približati obiskovalcem mesta, hkrati pa doseči boljšo povezavo podeželja s turizmom. Gre za izjemno lokacijo, ki jo morajo dobro povezati s starim mestnim jedrom, poudarjajo v Zavodu za turizem Ptuj.
Skupna dolžina poti je 15,9 km. Če se bomo nanjo podali pri Termah Ptuj, jo bomo prehodili v treh urah in petnajstih minutah, če pa bo naše izhodišče staro mesto jedro, jo bomo prehodili v dveh urah in 45 minutah. Kot je povedal Uroš Vidovič iz Planinskega društva Ptuj, avtor zemljevida poti, je pot označena v obe smeri in jo lahko prehodimo v katerikoli smeri. Pot na Mestni Vrh njeni snovalci opisujejo kot idilično pohodniško pot med vinogradi in sadovnjaki. Preseneča s panoramskimi razgledi na najstarejše slovensko mesto. Pohodniki se bodo lahko ustavili pri ponudnikih domače hrane in lokalnih vin (Vinogradništvo Potrč, Turistična kmetija Črešnik, Hiška Herberstein, Turizem na vasi Lacko, Posestvo Gra-jenščak. Kmetija Lenart) ter obiskali nekatere zanimivosti, kot so: Rimski kamp Poetovio, kjer bodo za prve pohodnike pripravili rimski lonec in rim-
Tudi Ptuj odpovedal množično martinovanje
Ob predstavitvi nove ptujske pohodniške poti so predstavniki Zavoda za turizem javnost informirali tudi o tem, da letos množičnega mar-tinovanja zaradi epidemioloških razmer ne bo. „Razmislili pa bomo o drugih možnostih osvetlitve praznika vina. V tem trenutku sicer še ne vemo, ali se bomo preselili na splet ali ga obeležili kako drugače," je povedala Katja Ertl.
ski kruh iz krušne peči, Vinogradniški muzej Stara preša, kjer že od poletja ponujajo lokalno vino, kmečke sendviče in gibanice, Železniški park Ptuj in objekte kulturne in siceršnje dediščine: rojstna hiša Ivana Potrča v Štukih, rojstna hiša Matije Murka na Drstelji in Hiška Herberstein, kjer se bodo pohodniki prav tako lahko okrepčali, obiskali bodo lahko prvo knjigobežnico na tem območju, na Gomili, kjer stoji klopca ljubezni (33. v Sloveniji), pa se bodo mnogi ustavili tudi zaradi izjemne točke za fotografiranje.
Foto: Črtomir Goznik
Pohodniška pot na Mestni Vrh poteka med vinogradi in sadovnjaki z izjemnimi pogledi na najstarejše slovensko mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Novo pohodniško pot - Pot na Mestni Vrh - so predstavili: Katja Ertl, Monika Kline, Andrej Rebernišek, Miran Ritonja in Uroš Vidovič.
Na pohodniško pot na Mestni Vrh se lahko podamo tudi s parkirišča na Zadružnem trgu, z železniške in avtobusne postaje, parkirišča pod gradom in iz Grajene. Celotna pot je z zemljevidom ter ponudniki in objekti dediščine predstavljena v zloženki, da bo hoja lažja in se bo lažje odločiti, kje bo kak naš postanek.
Zbirališče za prvi pohod pod ptujskim gradom
Novo ptujsko pohodniško pot bodo uradno prvi pohodniki organizirano prehodili v nedeljo, 7. novembra. Vreme bo lepo, tako da bo odločitev za obisk toliko lažja. Pohodniki se bodo zbrali ob 9. uri na parkirišču pod ptujskim gradom, po poti pa jih bodo vodili izkušeni vodniki. Snovalci poti so prepričani, da pot predstavlja nadvse pomemben korak mešča-
nov in turistov pri ponovnem odkrivanju Mestnega Vrha, kamor so Ptujčani radi zahajali že v preteklosti. Gre za prepoznavne ponudnike oz. postojanke, ki so jih pohodniki v okviru Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice že doslej obiskovali v okviru Vincekovega pohoda, pohoda ob martinovem in ob postavitvi klopotca (Pot klopotče-vanja), saj je njihova dolgoletna želja, da bi območje Mestnega Vrha, ki je tesno povezavo z razvojem vinogradništva in vinarstva na Ptujskem, ponovno zaživelo. Pot na Mestni Vrh so trasirali v PD Ptuj, skupna želja vseh, ki so sodelovali pri njenem nastajanju, pa je, da bi ponudba na tem območju čim bolj zaživela in bi jih pohodniki čim pogosteje obiskovali. Za vzdrževanje poti bo skrbelo Planinsko društvo Ptuj.
MG
Martinovanje po Evropi bolj kot po vinu znano po hrani
Po nekaterih deželah je god svetega Martina povezan z ljudskim praznikom, imenovanim praznik svetega Martina, martinovanje, Martinstag ali Martinmas, tudi stara noč čarovnic.
Evropske države se tega svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi skril njegovo revščino, spominjajo na različne načine. Od poznega 4. stoletja pa do poznega srednjega veka se je po večjem delu zahodne Evrope z martinovim začelo obdobje postenja, ki je trajalo 40 dni in se je zato imenovalo Quadragesima Sancti Martini oziroma štiridesetdnevnica sv. Martina.
Izročilo izvira iz Francije, od koder se je kasneje razširilo na Nizozemsko, v Veliko Britanijo, Nemčijo, Skandinavijo in Vzhodno Evropo. Ker slavi zemeljske daritve za ljudi, je veljal za ključni srednjeveški jesenski praznik, ki v bistvu zelo spominja na ameriški zahvalni dan, le da onstran Velike luže takrat jedo purana, Evropejci pa martinovo gos. V neka-
terih evropskih državah se martinovanje začne 11. novembra ob 11.11, v drugih pa se slavje začne že na predvečer praznika s kresovi, otroci pa se v mraku odpravijo po ulicah z lučmi in pojejo pesmi, za katere so nagrajeni s sladkarijami, podobno kot to počno v ZDA za noč čarovnic na predvečer dneva spomina na mrtve.
Mešanje poganstva in krščanstva
Za martinovo se predvsem zelo dobro je. Pri večini narodov prevladuje znamenita martinova gos, ki jo dopolnjujejo mlinci, dušeno rdeče zelje..., a ne prisegajo vsi samo na gosje jedi. Irci si privoščijo petelina, Španci in Švicarji zakoljejo prašiča, Angleži, ki sicer martinovega ne slavijo kaj preveč, pa vendar poznajo Martlemass, goveje meso, ki ga zakoljejo na ta dan, ga nasolijo in tako konzervirajo za zimo. Za hladne dni pa že 10. novembra nasolijo meso in ribe Latvijci. Na Poljskem, kjer je 11. november državni
Martinova procesija v poljskem Poznanu
dan neodvisnosti, zlasti prebivalci mesta Poznan pojedo ogromne količine rogal, martinovih rogljičkov, polnjenih z mandljevo pasto z belim makom, Nemci imajo posebne martinove preste, na Siciliji janeževe piškote namakajo v vino in jedo fižol fava, na Portugalskem si privoščijo pečene kostanje in pijejo lokalne alkoholne pijače, na Švedskem pa po martinovi gosi obvezno postrežejo še jabolčno šarloto. Martinove procesije ponekod, največ v nemško govorečih deželah in na Poljskem, spremlja mož na konju, ki je oblečen kot sveti Martin, marsikje prižigajo tudi kresove.
Martinovi pregovori
Foto: Wi ki media
Martinova procesija z lučkami in kresom v Nemčiji
V južni Estoniji so po martinovem dnevu celo poimenovali mesec november (Martekuu). Še danes ostaja priljubljen, zlasti med mladimi in po-
Foto: Wikimedia
deželskim prebivalstvom. Na ta dan se otroci pre-oblečejo v moške in hodijo od vrat do vrat, pojejo pesmi in pripovedujejo šale, da prejmejo sladkarije. Grozni so najbrž videti Portugalci, ki za martinovo jedo pečene kostanje. V kraju Barqueiros velja tradicija, da ob polnoči pripravijo mizo s kostanji za pokojne družinske člane, ljudje pa si obraze namas-kirajo tudi s temnim lesnim pepelom iz kresa. Martinovanje spremlja tudi nekaj pregovorov. Poglejmo si dva iz rodne dežele svetega Martina - Madžarske. Prvi se nanaša na hrano in pravi: »Kdor ne poje gosi na martinovo, bo stradal vse leto.« Drugi je namenjen vremenu: »Na martinovo, če hodi gos po ledu, se bo na božič potepala v vodi«, kar pomeni, da božič ne bo bel, če bo temperatura na martinovo padla pod ničlo.
Senka Dreu
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 5. novembra 2021
MO Ptuj • Dan spomina na mrtve
Porušena svetovni red in pravičnost
V Parku spominov so se na žalni slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve poklonili vsem, ki jih danes ni več nami, ki so ustvarjali v našem mestu, ga razvijali in tlakovali njegovo prihodnost. Na njej je govorila Branka Bezeljak, predsednica Združenja za vrednote NOB Ptuj, kije ob tej priložnosti spomnila tudi na pomen državnega praznika dneva reformacije.
Foto: Črtomir Goznik
Na žalni komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve je govorila Branka Bezeljak, predsednica Združenja za vrednote NOB Ptuj.
Trubar je najznamenitejši izgnanec, begunec, upornik, da ne rečem revolucionar v slovenski zgodovini. Tega se premalo zavedamo, je poudarila. Še veliko jih je, ki so se pogumno borili za samobitnost našega naroda in moč našega jezika, kot Valentin Vodnik, Žiga Zois, Jernej Kopitar, France Prešeren, Matija Čop.
»Svetovna, zgodovinska obdobja so zapisana in poimenovana največkrat po vojnah, ki so jih pogosto sprožili v imenu vere, hotenja po novih ozemljih in hlepenja po naravnih bogastvih. V vseh so bili zmagovalci in poraženci. Najbolj pa so trpeli številni, brezimni posamezniki vojaki na bojiščih in civilno prebivalstvo v porušenih mestnih in vaseh, pregnanci, begunci, taboriščniki, vsak izmed njih ima svojo osebno zgodbo, ki ni nikjer zapisana. Tudi danes divjajo vojne, za katere ne vemo, kdo jih vodi, kdo je poraženec, kdo zmagovalec, ki kar trajajo in trajajo desetletja. Na njihov račun pa si posamezniki plačujejo turistična potovanja v vesolje, ko človeštvo ni zrelo niti za obstoječe tehnologije, že prihajajo nove, da bo bogati svet živel v virtualni resničnosti, starejši pa so že sedaj vse bolj izločeni iz vsakdanjih opravil na različnih platformah. Večina svetovnega prebivalstva pa umira od lakote, beži s svojih domov, poskuša doseči boljše življenje, ki ga
... - v ' » -
' ¿s ' , ■ .
K pomnikom preteklosti so položili vence spomina.
Foto: Črtomir Goznik
izgubi nekje na poti iskanja,« je Bezeljakova predstavila sliko sveta danes in se dotaknila še trenutne situacije v svetu in pri nas: »„Soočamo se z nerazumno epidemijo, ki je porušila svetovni red in pravičnost. V času za našo državno zgodovino pomembnih obletnic, 80 let OF in 30 let samostojne države, ne nazadnje 80 let od strašnega nacističnega pogroma nad civilnim prebivalstvom, zavednimi Slovenci na gradu Borl, smo se znašli v stanju, ko politika lahko žali, vlada z lažmi, ko se potvarja zgodovinska dejstva, ko se vsem na očeh pojavljajo ideologije fašizma, ko samo strmiš in se čudiš. In človek se sprašuje o smislu. Česa? Prišel je čas, ko bo mlade vodilo hrepenenje, optimizem in ljubezen. Tako kot v vseh vojnah za boljši jutri; in ne bodo umirali za domovino, svoj narod, svobodo, ampak jo bodo živeli, vsi enaki in enakopravni, ne glede na vero, barvo, spol, socialno poreklo,"
V programu žalne komemoracije so sodelovali: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča in člani sekcij DPD Svoboda Ptuj: sekstet vokalnih solistov Opus 6, Ptujski kvartet pod vodstvom Gregorja Lačna in Teater III pod vodstvom Branke Bezeljak, ki je poskrbela tudi za scenarij in režijo. Sodelovali pa so tudi praporščaki domoljubnih in veteranskih organizacij.
Verski obred žalne komemoracije pa je opravil p. Andrej Feguš. „Verujemo, da se s smrtjo tu na zemlji njihovo življenje ni končalo, ampak spremenilo. Zato naše misli potujejo k njim, v naših spominih doživljajo povezanost z njimi," je še poudaril.
MG
Slovenija • Lani skoraj 17 odstotkov več smrti kot predlani
V	sto letih pol manj rojstev
V	Slovenijije v letu 2020 umrlo 24.016 prebivalcev: 11.733 moških in 12.283 žensk, kar je 3.428 več smrti kot v letu 2019.
Za skoraj 17 odstotkov več smrti je seveda kriva pandemija covi-da-19. Medtem ko lani spomladi, v času prvega vala, v Sloveniji še ni povzročila tako izrazite umrljivost, pa je bilo povsem drugače v drugi polovici leta in zlasti v njegovem zadnjem četrtletju. Po podatkih državnih statistikov je tako presežna umrljivost, ki pomeni presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih med letoma 2015 in 2019, znašala skoraj 19 odstotkov, saj je umrlo 3.795 več prebivalcev kot povprečno v omenjenem petletnem obdobju.
Najbolj črn lanski miklavž
Lani je namreč na dan v povprečju umrlo 66 prebivalcev, kar je 10 več kot v letih 2015-2019. Presežek v številu umrlih v 2020 se kaže tudi v tem, da so statistiki v letih od 2000 do 2019 zabeležili samo en dan, v katerem je umrlo 100 prebivalcev ali več, medtem ko je bilo lani takih dni kar 38. Vsi ti izrazito »smrtni« dnevi so bili v zadnjih dveh mesecih leta, lanski rekord pa znaša 130 umrlih v enem dnevu. To je bil sicer praznični 6. december, dan, ko pridne obdaruje prvi od treh decembrskih mož - Miklavž. Teden pred miklavževim velja tudi za najbolj črnih sedem dni v letu 2020, saj je takrat umrl 801 prebivalec Slovenije.
Povprečna starost umrlih pa v zadnjih letih krepko narašča. Medtem ko je Slovenec leta 1954 v povprečju dočakal 57,2 leta, jih je lani že 22 let več, torej je bil ob
smrti star 79,2 leta. V primerjavi z letom 2019 je živel dobro leto dlje, natančneje 1,1 leta več, kar je v zadnjih 47 letih tudi najizrazitejše zvišanje povprečne starosti umrlih med dvema zaporednima letoma.
Ženske »šijejo« moške za skoraj osem let
Moški še zmeraj umirajo mlajši kot ženske: lani je bila povprečna starost umrlih moških v Sloveniji 75,3 leta, žensk pa 82,9 leta, torej
ženske moške preživijo za skoraj osem let. V primerjavi z letom 1954 se je povprečna starost za moške podaljšala za 21, za ženske pa za 23 let. Kot se dviguje povprečna starost umrlih, se podaljšuje tudi življenjska doba. Tako lahko lani rojeni deček pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal starost 77,8 leta ali 5,6 leta manj kot v istem letu rojena deklica, ki naj bi po napovedih dočakala 83,4 leta.
Naravno gibanje prebivalstva, Slovenija
	1922	1940	1960	1980	2000	2020
Živorojeni	39.346	31.536	27.825	29.902	18.180	18.767
Umrli	25.088	21.001	15.145	18.820	18.588	24.016
Foto: Dreamstime/M24
Medtem ko so podatki o vse daljši življenjski dobi pozitivni, pa skrbi vse manj rojstev. Iz priložene tabele Slovenskega statističnega urada je razvidno, da se število umrlih v zadnjem stoletju ni bistveno spremenilo, za več kot polovico pa je upadlo število živorojenih otrok. Naravni prirast je v Sloveniji vse od leta 2017 konstantno negativen, kar pomeni, da se rodi manj oseb, kot jih umre. Pandemija in visoka umrljivost zlasti v novembru in decembru pa so povzročili, da se je negativni naravni prirast še povečal. Lani je tako znašal 5.249 prebivalcev ali -2,5 na 1.000 prebivalcev, kar je tudi najnižja vrednost naravnega priras-ta v Sloveniji po letu 1945.
Senka Dreu
Ptuj • Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj
Preventivna akcija Pešec, bodi viden - bodi previden
Vsako leto sodelujemo v akciji Pešec, bodi viden - bodi previden. Letos je ta potekala od 1. do 10. oktobra.
V MO Ptuj smo v sodelovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirali akcijo, v kateri so sodelovali člani SPVCP MO Ptuj, člani ZŠAM Ptuj, policisti Policijske postaje Ptuj ter redarji medobčinskega redarstva. Pešcem smo na štirih lokacijah v mestu Ptuj delili odsevne trakove in kresničke ter letake akcije Pešec. Odziv je, kot vsako leto do
sedaj zelo pozitiven. Zavedati se moramo, da so pešci udeleženci v cestnem prometu, ki jim posvečamo premalo pozornosti. Posebej previdni moramo biti na pešce pred osnovnimi šolami, vrtci, igriščih, skratka povsod, kjer se gibljejo. Prav zato, se v MO Ptuj trudimo, da smo do pešcev prijazni, da jih upoštevamo in predvsem, da jih vidimo. V ta namen
Foto: D. Breznik
Z oktobrske preventivne akcije Pešec, bodi viden - bodi previden.
smo uredili 3D zebro - prehod za pešce, pri OŠ Ljudski vrt na Ptuju, v sklopu projekta zavoda Varna pot. Varnost pešcev v prometu lahko zagotovimo z: izgradnjo območij umirjenega prometa, izgradnjo neprekinjene steze za pešce oziroma pločnika,ustrezno cestno razsvetljavo in označenimi prehodi za pešce in nošenjem odsevnikov.
Suzana Herak
Ako je na Lenartovo (6.) lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako.
Danes bo na Primorskem precej jasno, dopoldne bo zapihala šibka burja. V notranjosti Slovenije bo zmerno do pretežno oblačno in zjutraj ponekod po nižinah megleno. Jutranje temperature bodo lahko ponekod na Notranjskem in Kočevskem malo pod ničlo, drugod od 1 do 6, ob morju 8, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do 16 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
i Petek	Sobota	Nedelja	Ponedeljek
		07.11.2021	08.11.2021
%>		«fc	o
			
3	1	3	3
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
12	11	12	10
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
y		V	A
	Hitrost vetra 3 mfe	Hitrost «etra 3 m/s	Hitrost velra 3 m/s
Vir: SURS
petek • 5. novembra 2021
Kultura
Štajerski	13
Tomo Podstenšek:
Zgodbe za lažji konec sveta
Tokrat v knjižnem kotičku gostimo enega mlajših slovenskih pisateljev Toma Podstenška (rojen leta 1981 v Slovenj Gradcu). Čeprav mlad, je napisal že šest romanov (med njimi sta bila njegova romana Sodba v imenu ljudstva (izšel 2012) in Papir, kamen, škarje (izšel 2016) med nominiranci za kresnika - nagrado za najboljši slovenski roman preteklega leta; prvi je bil med deseterico, drugi med peterico najboljših) in tri zbirke kratkih zgodb (zbirka Ribji krik je bila leta 2018 nomin-irana za nagrado novo mesto za najboljšo kratko prozno knjigo leta).
Knjiga Zgodbe za lažji konec sveta prinaša 15 zgodb, in čeprav beseda 'lažji' v naslovu namiguje, da naj bi šlo za lah-kotnejše branje, v resnici ni v zgodbah nič humornega. Ali kot je pojasnil pisatelj v pogovoru za spletno stran homocumolat. com: »No, upam, da se med vrsticami nekaterih zgodb vseeno najde tudi kaj humorja. Se pa zgodbe dotikajo resnih tem, pomembnih družbenih ter zasebnih vprašanj - če je med enim in drugim sploh kaka razlika ... Humor, ki se pojavlja, je tako posledično pač ironičen, sprehaja se po meji absurda, v bistvu je del preživitvene strategije ob soočanju z realnostjo. Pa saj to je menda jasno že iz naslova, konec sveta zagotovo ni nekaj lahkotnega, ga pa lahko dobra zgodba nekoliko olajša.«
Naj naštejem naslove teh zgodb (čeprav vam, dokler jih ne preberete, ne bodo veliko povedali): Dihaj, dihaj z mano, Fuzija, Osvoboditev, Odločil se je, da bo postal drevo, Pom poko pom no pom, Bolj se potrudi, Izpit, Vse je v redu, No, vsaj Borutu mi ne bo treba pomagati, Superjunaki, Zgodba z epilogom, Do dna, Končno na svojem, Vse se vrača, vse se plača, Pred koncem sveta. Skupna točka vseh zgodb je, da imajo nepričakovane zaključke. V prej omenjenem pogovoru pisatelj pravi: »Na splošno bi rekel, da sem zadovoljen, če mi uspe v zaključku doseči, da bralec vse tisto, kar je prebral pred tem, nenadoma ugleda v malo drugačni luči.« (Ko sem po nekaj prebranih zgodbah zaslutil, da bo konec res nenavaden, sem ga šel prebrat. Nikar tega ne storite, pričakovanje nepričakovanega je del bralnega užitka!)
Nekatere zgodbe imajo zgradbo neskončnega ponavljanja (se spomnite iz otroških let rimanke »Živel je mož, imel je psa ...«?) V zgodbi Dihaj, dihaj z mano moški komaj ujame vlak in sede v kupe nasproti moškega z rjavo torbo. Vsemu zadihanemu se zazdi, da možak nalašč diha v skladu z njegovim ritmom. Ko zapusti vlak, gre moški z rjavo torbo za njim. Povsod ga spremlja - in diha v njegovem ritmu. Nazadnje se odloči, da ga porine pod vlak. Da umorjenčeva rjava torba ne bi ostala na peronu kot dokaz zločina, jo pobere in skoči na vlak. Sede v kupe, zadnji trenutek pa prisede zadihan drugi moški. Možak s torbo začne dihati v njegovem ritmu ... V zgodbi Pom poko pom no pom je nek mlad moški dobil službo na Inštitutu za spremljanje populacije rakunjega psa. Dela sredi gozdov skupaj z izkušenejšim možakarjem, saj je njegov predhodnik nepojasnjeno izginil. Kje se je izgubil, nihče ne ve. Ampak potem tudi njegov dosedanji sodelavec izgine. Kam se je izgubil, nihče ne ve. (Slutimo pa bralci ...). Ga bo že nadomestil nov pomočnik. Enak vzorec ponavljajočega se izginotja najdemo v Zgodbi z epilogom - v tem primeru neznano kam izgine detektiv ... Kam lahko pripelje človeštvo pretirana elektronska sledljivost, boste izvedeli v zgodbi Do dna (in se morda zamislili o trenutno razširjenih teorijah zarote glede čipiranja), o vegetarijansko-meso-jedem sporu s presenetljivimi posledicami govori zgodba Izpit, zgodba Pred koncem sveta, po kateri je dobila zbirka naslov, pa je seveda na koncu, ko se zgodi konec sveta. Ker temu, kar pove zadnji odstavek v romanu, pač nič več ne more slediti: »V tistem trenutku nebo razpara močan blisk in takoj zatem se začne izza obzorja širiti bleščeča eksplozija. Nekje v provinci Xinjiang metulju stisne krila, da se opoleti in skoraj pade na tla. Hitro dvakrat zamahne in se zaenkrat še obdrži v zraku.« (Str. 252.)
JožeŠmigoc
Markovci • V občini 14 pevskih zborov
V markovski cerkvi prepevajo mladi
Markovska občina ni poznana samo po bogati tradiciji pustnega izročila, ampak tudi petja. V kraju je trenutno dejavnih okoli 14 različnih pevskih zborov. Organizirano petje se je sicer začelo že v 19. stoletju z nastankom cerkvenega zbora, ki vse od takrat ni prenehal delovati.
Foto: KUD Markovski zvon
Božični koncert otroškega peuskega zbora Zvonček (2019)
Društveni prostori so premajhni
Ker je v KUD Markovski zvon vedno več sekcij in posledično i tudi članov, so sedanji društveni prostori v markovskem župnišču postali premajhni. V prihodnje zato nameravajo urediti zapuščene podstrešne prostore, ki so v isti stavbi. V tem prostoru bi uredili ' shrambo in »kmečko« glasbeno sobo (z glasbili, mizami, stoli, mini kuhinjo...). »Iščemo pa še rešitev za prostore za shranjevanje večjih scenskih kulis in rekvizitov. Ko se bo gledališka dejavnost še bolj razvila (kar seveda upamo), bo to postala še večja težava,« je 1 dodal Gregor Zmazek.
Danes so v okviru KUD Markovski zvon dejavni kar štirje cerkveni pevski zbori: otroški cerkveni pevski zbor Zvonček, mladinska skupina Animatorji, cerkveni pevski zbor Jutranja zarja in mešani cerkveni pevski zbor Sveti Marko.
Zanimanje za petje je veliko tudi med mladimi. V otroškem pevskem zboru je trenutno okoli 30 otrok, starih med 8 in 15 let; pred epidemijo je bila ta številka še nekoliko višja. V društvu jih tako zelo veseli, da se jim vsako leto pridruži kar nekaj novih članov, ki radi prepevajo. »Nekateri se ne odločijo priti k nam samo zato, ker smo cerkveni pevski zbor. Beseda »cerkveni« ima namreč pri marsikom še vedno negativni prizvok. Ko pa mladi spoznajo, da cerkev ni stroga molitev, se ta odnos spremeni. Mi prepevamo raznolike dinamične pesmi in seveda ob vsem tem tudi neizmerno uživamo,« je povedal Gregor Zmazek, predsednik KUD Markovski zvon, ki je to funkcijo sprejel v začetku letošnjega leta.
Po njegovih besedah je za mlade odločilni trenutek udeležba na mladinskem glasbenem taboru Poj z menoj v Markovcih, ki je letos potekal že trinajsto leto zapored. Njegov osrednji namen je vzgajanje mladih pevcev. Kot so povedali markovski starši, njihovi otroci vsako leto že komaj čakajo, da bodo teden dni preživeli ob petju in druženju. Takrat se pri mnogih rodi ljubezen do cerkvenega petja in se nato brez oklevanja priključijo k zboru.
Društvo skrbi za pevsko
• I	v	•
izobraževanje
KUD Markovski zvon je eno izmed vodilnih društev v markovski občini, saj povezuje ljudi iz vseh vasi. Po besedah Zmazka si prizadevajo mlade uvajati v društveno življenje, hkrati pa bogatijo kulturno dogajanje na podeželju. Med drugim skrbijo za glasbeno izobra ževanje članov, kar bo doprineslo k še kakovostnejšemu delu vseh cerkvenih zborov.
V zadnjih letih pod okriljem društva delujejo še sekcije: Komorni zbor Glasis, koledniška skupina Kralji, video sekcija Akcija, gledališka skupina in mladinska skupina Ani-
matorji. Osrednji prostor društva, kjer imajo tudi pevske vaje, je župni-šče v Markovcih, vsako nedeljo pa s petjem prisostvujejo pri nedeljski maši. Če bodo epidemiološke raz-
mere to dopuščale, nameravajo v decembru organizirati tradicionalni božični koncert, na katerem sodelujejo vse sekcije društva.
Estera Korošec
Kidričevo • Regijska tematska razstava
Videz tipnega kot aktualno stanje duha in časa
V dvorcu Sternthal je do 28. novembra na ogled regijska tematska razstava Videz tipnega. Odprli sojo 28. oktobra, ko so letošnjim razstavljavcem podelili tudi priznanja, zapela pa je skupina ljudskih pevk Kitica FS Antona Jožefa Štrafela iz Markovcev.
Foto: MG
Razstavo sta predstavili selektorica Metka Zupanič in vodja OI JSKD Ptuj Iva Brajovic, v imenu občine Kidričevo pa je govoril podžupan Bogdan Potočnik.
V okviru teme razstave Videz tipnega so likovniki imeli priložnost raziskovati med otipljivim in vidnim, med podobo in površino, med navideznim in realnim. JSKD RS vsaki dve leti pripravi tematski projekt, namen katerega je spodbujanje aktivnega premisleka, študijske poglobljenosti, kreativnega raziskovanja ter iskanja vsebinsko in likovno kakovostnih rešitev, je povedala vodja 01 JSKD Ptuj Iva Brajovic.
Na letošnji razpis se je prijavilo 33 ustvarjalcev iz območnih izpostav Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart. Na sami razstavi pa se predstavlja 21 ustvarjalcev.
„Tema letošnje razstave Videz tipnega odraža stanje duha in časa, v katerem živimo, stanja, ki nas je odmaknilo od tesnih stikov in naše odnose zreduciralo zgolj na vidno. Večina od nas je v tem času dobila izkušnje virtualne komunikacije, ki se precej razlikuje od pristnih človeških odnosov. Takšna komunikacija v veliki meri ustvarja neko iluzijo, pod katero se skriva drugačno bistvo. O ustvarjanju iluzije ves čas govorimo tudi v likovni umetnosti, zato se zdi naziv videz tipnega toliko bolj relevanten. Avtorji v svojih
delih ustvarjajo iluzije krajev. V izboru sem se osredotočila na dela, ki s pomočjo barv, teksture in poteze najbolje zaobjamejo pomen dane teme. Razstava je motivno razdeljena v štiri sklope. V prvem je upodobljena narava, v drugem so dela, ki motivno slikajo figure in portrete, v tretjem sklopu je upodobljeno cvetje, za četrti sklop pa bi lahko rekli, da je bolj abstrakten od preostalih. V to skupino sem uvrstila avtorje in avtorice, ki se v
veliki meri ukvarjajo s tehniko oz. formalno platjo slikarstva. Ta dela se v svojem bistvu tudi najbolj dotikajo teme videz tipnega, saj ves čas vabijo k temu, da bi se jih dotaknil in začutili njihovo površino," je razstavo strokovno predstavila letošnja selektorica akademska kiparka Metka Zupanič. Letošnji izbor je po njenih besedah pester motivno kot tehnično.
V občini Kidričevo so zelo veseli, da se je OI JSKD Ptuj odločila, da
Razstavljajo: Aleksandra Farazin Ipek, Irena Tušek, Dijana Plajh, Ivan Skledar, Ivana Frešer, Romeo Štrakl, Edita Mulej, Toplica Ignjatovič, Karmen Fekonja, Barbara Borlovan, Melita Vidovič, Vera Zakrajšek, Ana Krajnc, Brigita Krajnčič, Mihela Omladič, Iva Konec, Slavko Toplak, Bernardina Paj, Franc Ferčič, Živka Vihtelič Vodlan in Suzana Marovt.
razstavo pripravi v dvorcu Sternthal, je povedal podžupan Bogdan Potočnik. Prepričan je, da so avtorji ponosni, da lahko pokažejo, kaj so ustvarjali v tem resnično specifičnem času. Vsi skupaj pa smo veseli, da si lahko po dolgem času tudi kaj ogledamo v živo. „Verjamem, da bodo s to razstavo ustvarjalci dobili zagon za nadaljnje delo, projekte, ideje, ki jih bodo prelili v kakršno koli umetnino," je poudaril podžupan, ki se je zahvalil tako ustvarjalcem kot vsem, ki so se udeležili odprtja razstave.
MG
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 5. novembra 2021
Zdravstveni nasveti
Vitamin D pomemben celo življenje
Vitamin D je v vsem življenjskem obdobju ključnega pomena za zdravje kosti, zob in vedno več raziskav potrjuje tudi njegovo pomembno vlogo pri imunskem sistemu. Vitamin D vpliva na naravno odpornost, znižuje krvni tlak, izboljšuje izločanje inzulina in zmanjšuje tveganje za nastanek avtoimunskih bolezni.
Vitamin D je edini vitamin, ki ga naše telo lahko samo sintetizira. Nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov B (UVB). Pozno spomladi in poleti zadošča 20 minut na soncu, brez zaščitnega faktorja. Dobimo ga tudi s hrano (predvsem hrana živalskega izvora: ribe, ribje olje, rumenjaki, jetra) ter z živili, obogatenimi z vitaminom D. Nastajanje v koži je pri večini veliko bolj učinkovito kot vnos s hrano, vendar je problem, da smo velikokrat premalo zunaj in premalo izpostavljeni soncu (zlasti starejši), da bi bil nastanek vitamina D v koži dovolj velik za naše potrebe. V zimskih mesecih sončni žarki tudi nimajo dovolj energije za sintezo vitamina D. Zato ga je pogosto treba dodajati, zlasti pozimi.
Vitamin D vpliva na metaboli-zem kalcija in fosfatov. Pomanjkanje vitamina D se kaže kot osteo-malacija (napačna izgradnja kosti) in osteoporoza (zmanjšana količina kostne mase) pri odraslih ter kot rahitis (motnja normalne tvorbe kosti) pri otrocih. Pomanjkanje se kaže kot bolečine v mišicah in kosteh, kronična utrujenost, slabša odpornost, zlasti proti virusnim okužbam dihal, pri starejših pa pogosti padci z zlomi.
S študijo leta 2017 so dokazali, da dodajanje vitamina D ščiti pred okužbami dihal, zlasti pri osebah, ki jim vitamina D primanjkuje. In
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec.
po podatkih slovenske študije Nutrihealth kar 80 odstotkom Slovencev primanjkuje vitamina D, pri 20 odstotkih je pomanjkanje hudo. Španska študija pa je ena prvih, ki je potrdila koristnost dodajanja vitamina D obolelim s co-vidom-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. In kot je znano, hospitaliziranim bolnikom dodajajo vitamin D po posebni shemi in pod nadzorom.
Po doktrini morajo vitamin D jemati otroci do enega leta starosti, da se ne razvije rahitis. Po novem velja to priporočilo do tretjega leta. Nujno morajo vitamin D jemati nosečnice in starejši, predvsem oskrbovanci domov za starejše, ki se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih.
Sicer pa se priporočila razlikuje-
jo, če gre za preventivno jemanje ali za nadomeščanje pomanjkanja. Pri slednjem je potrebno jemanje zdravila pod zdravniškim nadzorom. Priporočila za preventivno jemanje (Združenje endokrinolo-gov Slovenije) pa so naslednja:
•	za zdrave odrasle preventivno od 800 do 2000 IE vitamina D3 na dan od oktobra do aprila; lahko tudi 10.000 do 14.000 IE enkrat tedensko;
•	za kronične bolnike in starostnike 800 do 2000 IE na dan celo leto, odmerek se poveča na 4000 IE pri dokazano prenizki koncentraciji v telesu
•	za obolele s covidom-19 štiri dni visok odmerek (po priporočilu zdravnika), nato 2000 IE na dan;
•	posebej so omenjeni zdravstveni delavci - 2000 IE na dan;
•	vsi čezmerno prehranjeni in debeli (ITM>25) potrebujejo dvojne ali celo trojne odmerke holekalciferola;
•	nosečnice 1500-2000 IE;
•	za otroke do 1 leta od 400 do 1000 IE; od 1 leta do 18 let od 600 do 1000 IE na dan.
Vitamin D sodi med vitamine, topne v maščobah. Zato se nalaga v telesu in bi lahko prišlo, pri prekomerni uporabi, do toksičnih učinkov. Pomembno je namreč poznati sestavo vseh zdravil in prehranskih dopolnil, ki jih uživate, saj bi npr. s sočasnim jemanjem vitamina D in kakšnega multivita-mina lahko prišlo do podvajanja. Veliko ljudi, predvsem starejših, ima D vitamin predpisan na recept. S predoziranjem vitamina D pride do povečane koncentracije kalcija v krvi, kar pripelje do hiper-kalciemije. Ta povzroči mišično šibkost in oslabelost, glavobol, slabost in bolečine v kosteh. Čez čas se zmanjša apetit, pojavi se razdražljivost, polidipsija (povečan občutek žeje) in poliurija (povečano izločanje urina), povišan krvni tlak in srčne aritmije. Hiper-kalciemija lahko vodi do kalcifika-cije ledvic in nastanka ledvičnih kamnov.
Opozorila bi, da je vitamin D zelo varen za uporabo in njegove koristi so dokazane. Previdnost pa je potrebna pri bolnikih z okvaro ledvic, zlasti pri bolnikih na dializi ter pri osebah z ledvičnimi kamni. Zato se o pravilnem odmerjanju vitamina D in kombinacijah z drugimi zdravili vedno posvetujte s svojim farmacevtom.
Mag,. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Tedenski mikroskop
Porast zasvojenosti v času epidemije
V novembru, ki je mesec oza-veščanja o zasvojenosti in njenem preprečevanju, bo še zlasti v ospredju vprašanje porasta zasvojenosti v času epidemije covida-19. Na ministrstvu za zdravje so opazili izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji. Tako je več nespečnosti in tesnobe, pa tudi odvisnosti.
Prav tako je več vedenjskih in čustvenih težav, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Zaradi posledic epidemije na duševno zdravje je treba okrepiti vse aktivnosti podpore in pomoči ljudem v stiski. »Pomembno je, da naše okolje in vse podporne službe razumejo pomen učinkovitega pristopa k obvladovanju stisk in med sabo sodelujejo,« je zdravstveni minister Janez Poklukar poudaril že ob dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru.
Rezultati meritev v okviru nacionalnega sistema športnega kartona pa so pokazali, da je epidemija zelo negativno vplivala tudi na najmlajše. Tako je denimo približno 10 % otrok zasvojenih z uporabo elektronskih naprav, osem pa z družbenimi omrežji. Sedenje, nezdrava hrana, pomanjkanje socializacije in komunikacije pa še povečuje razvoj digitalne odvisnosti, svarijo strokovnjaki. Za omejitev negativnih učinkov digitalizacija
Foto: Profimedia/M24
bi bilo treba po njihovi oceni takoj začeti s sprejemanjem ustreznih ukrepov na državni ravni.
Psihoaktivne snovi in različna vedenja, ki vodijo v zasvojenost, imajo po pojasnilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skupno lastnost, da povzročijo nevrološki odziv, ki aktivira sistem nagrajevanja možganov. Posameznik, ki postane zasvojen, se zato vedno znova vrača k takšnemu vedenju oz. snovi in si tega želi vedno več.
Odnos, ki ga ima posameznik do psihoaktivnih snovi oziroma tveganih vedenj, ki lahko vodijo v zasvojenost, v kolikšni meri ta vplivajo nanj in na njegova dejanja, je odvisen od njegovih psiholoških oziroma osebnostnih značilnosti, socialnega okolja, v katerem živi, vključno z dostopnostjo do psiho-aktivnih snovi oziroma tveganih vedenj.
Na NIJZ zato pozivajo h krepitvi osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin, ki lahko vplivajo na zmanjševanje tveganj za razvoj različnih zasvojenosti.
Po podatkih NIJZ skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno. Med starimi od 15 do 64 let pa je po podatkih za leto 2018 četrtina kadilcev, medtem ko je uporabnikov marihuane petina.
sta
Pomagajmo si
Naravna pomoč za pljučna obolenja in boleče žrelo
Islandski lišaj pogosto najdemo v pastilah in homeopatskih zdravilih za lajšanje bolečega grla in prehladnih obolenj. Ima zelo močno protibakterijsko delovanje ter pomaga tudi pri vnetju črevesja in želodca.
Islandski lišaj se v ljudskem zdravilstvu uporablja že vse od 18. stoletja. Znan je predvsem po svojih učinkih na pljučna obolenja, prav tako pa kot krepčilen tonik po prebolelih boleznih. Najpogosteje je v obliki pastil, uporabljamo ga proti kašlju in pri obremenjenih glasilkah.
Deluje antibiotično
Islandski lišaj vsebuje grenči-ne in lišajske kisline ter ima zelo močno protibakterijsko delovanje. Praviloma velja zmotno prepričanje, da ga uporabljamo samo pri prehladnih obolenjih, saj ga pogosto srečujemo tudi kot sestavino v izdelkih za nego kože in dezodo-rantih. Deluje tudi antibiotično, kar je posledica grenkih kislin in usninske kisline. Lišaj vsebuje sluzi, ki učinkovito delujejo na ustno sluznico, žrelo in prebavne organe. Blaži kašelj in vnetja črevesja ter želodca. Grenčine povečajo tek, ugodno delujejo še na presno-
vo in spodbujajo imunski sistem. Zunanja uporaba se priporoča pri pospeševanju celjenja ran. Ob tem je treba opozoriti, da pripravke uporabljamo krajši časi in se držimo strogo predpisanih količin, saj močno dražijo prebavne organe.
Čaj islandskega lišaja proti hripavosti in mozoljem
Čaj iz islandskega lišaja pripravimo, kadar imamo težave s prebavo, vnetjem črevesja ali želodca, pri
Foto: Dreamstime/M24
suhem kašlju, vnetju ustne sluznice in žrela ter pri hripavosti. Ugodno vpliva tudi na uravnavanje količine želodčne kisline, prav tako pa se priporoča pri pubertetniški aknasti koži. Pri zadnjem primeru se kožo čisti vsak dan, 14 dni. Čaj pripravimo tako, da 2 žlički islandskega lišaja stresemo v hladno vodo, segrevamo do vretja in pustimo 10 minut. Precedimo in pijemo po požirkih do največ tri skodelice na dan. Pri otrocih čaj osladimo z medom.
Naslednja čajna mešanica je odlična pomoč pri izkašljevanju in suhem kašlju. Spijemo lahko do 3 skodelice čaja na dan. Pripravimo si zeliščno mešanico iz islandskega lišaja, korenine sladkega korena, korenine sleza in lista lapuha. Vse sestavine uporabimo v enakih delih. Pripravimo prevretek iz 2 čajnih žličk zeliščne mešanice, ki jih prelijemo z vrelo vodo in pustimo rahlo vreti 3 minute. Nato pustimo pokrito še 10 minut. Spijemo do tri skodelice na dan.
Mare Koren
Foto: Dreamstime/M24
Domače pastile za grlo
Sestavine: skodelica sladkorja, pol skodelice čaja islandskega lišaja, žlica limoninega soka, žlica medu, pol žličke ingverja v prahu. Sestavine stresemo v lonec in zavremo ter nato kuhamo še 20 minut. Nato odstavimo in pustimo, da se zgosti. Ko je tekočina podobna gostemu sirupu, z žlico oblikujemo majhne bombončke oziroma cmočke, v našem primeru pastile, ki jih potresemo z mletim sladkorjem. Pastile imajo protivnetne lastnosti in pomagajo pri lajšanju bolečin ter krepitvi imunskega sistema.
Sirup za lažje izkašljevanje
Sestavine: 3 čajne žličke islandskega lišaja, 3 čajne žličke semen komarčka, 250 g kandiranega sladkorja in 1,5 litra vode
Priprava: Zelišča stresemo v lonec in prelijemo z vodo, segrevamo in kuhamo na rahlem ognju toliko časa, da polovica vode izhlapi. Nato odcedimo in dodamo sladkor. Vnovič zavremo in kuhamo, dokler ne nastane viskozna tekočina, podobna sirupu. Uživamo po eno žličko na tri ure.
petek • 29. oktobra 2021
Za kratek čas
Štajerski	2104
avtor: »"is11* marjan jbž,
srabne" kmjnca
rastlina z bodečimi mesnatimi
listi, mehki osat
s
nas slikar in grafik (lojze)
USTALJENE	PRENE-
NAVADE IZ	HANJE
PREJŠNJIH	VZNEMIR-
CASOV	JENJA
dramatik partljič
veletok v južni ameriki
RAFKO IRGOLlC
operni spev zinstrum. spremljavo
Čednost,
urejenost
ravnotežni kamenček
vodja oktobrske revolucije
hrib osamelec
jv.od beograda
barvalna tehnika pravosl. nabožna podoba
mehka kovina (Cs)
izdelovalec načrtov
igralka dagover
igralec OUINN
OTROŠKO JAJCASTO PIHALO
kraj izliva reke ivan tavčar
za njim posue sonce
mejna reka med bosno in hrvaško
zdravnik, ki ima v roki skalpel
lepo vedenje
ikt (daljše)
tomaž akvinski
dušan
urSIČ
angleški diapozitiv pevec (george)
am. pevka
(tem) elektronka spetimi elektrod.
am. igralec (christopher) it. režiser (ettore)
igralka johnson oboroze-nospremstvo
revež
fina tkanina z močnim leskom
znak za nobelu
milanov mestni tekmec
pisatelj dolenc
igralec flynn
redka kovina (znak In)
najhujše duševno nerazvit človek
nemška nemški igralka filozof (nastassja) (georg)
selen
d. pritok zahodne morave v srbiji
egipčanska sveta ptica
izrek, aforizem
grenko angleško
pivo igralec polič
glavno mesto italue (izvirno)
športno oblačilo svedski smučarski center
nekdanji trinidadski sprinter boldon
češki gozdar in izumitelj (josef)
količina daljši lesa za črn moški posek suknjič
Je kratek, do pasu segajoč moški jopič z dvo- ali enorednim zapenjanjem, ki so ga nosili v Angliji v 18. stoletju. Na začetku 19. stoletja so ga prevzele tudi ženske. Kratek, dekoltiran jopič z rokavi ali brez njih, ki je pokrival prsi, so nosile kot vrhnje oblačilo oziroma kot večerni jopič vrh obleke. Na koncu 19. stoletja je bil brezrokavno oblačilo iz volne ali flanele, nosili pa so ga pod suknjičem ali plaščem.
ATKINS, Christopher - ameriški igralec, IKAT - barvalna tehnika s prekritjem preje pred tkanjem, PENTODA - elektronka s petimi elektrodami
Podravje • Osnovnošolci s Frankolovega in Stranic s svojim ansamblom
Ansambel Mladi vižarji osvaja publiko
Ansambel Mladi vižarji sestavljajo štirje osnovnošolci, ki so glasbeni talent prepletli z ljubeznijo do narodno-zabavne glasbe. Njihovo prijateljsko druženje ob prepevanju in igranju je po dveh letih dozorelo v najmlajši ansambel, ki seje dobro voljo.
Prvi koraki so nastali pred približno dvema letoma, ko so sošolci Miha Švent, Mohor Jevšenak in Oskar Ofentavšek ugotovili, da jih povezuje ljubezen do narodno-zabavne glasbe. Še preden je na šolskih hodnikih zabrnel zvonec, so mladi glasbeniki staknili glave in se lotili preigravanja na svoje glasbene inštrumente. Prijateljsko muziciranje pred poukom je fantom predstavljajo kratkočasenje in zabavo. »Na začetku našega igranja smo se na vajah med pesmijo začeli tako smejati, da basist ni mogel več pihati v bariton. Sicer pa je najljubši spomin iz začetnega obdobja tisti občutek, ko smo res dobro uigrali pesem in je zazvenela zelo dobro,« se spominjajo sošolci, ki so kmalu v svoje vrste sprejeli še Mohorjevega mlajšega brata. 11-letni Ksaver je več kot odlično dopolnil druščino s svojim vokalom in kmalu se je pokazalo, da so Mladi vižarji pripravljeni, da stopijo na glasbene odre.
Rasli ob zvokih narodno-zabavne glasbe
Mladini so običajno ljubše sodobnejše glasbene zvrsti, zato je toliko lepše videti, s kakšnim zanosom Mladi vižarji ohranjajo ljudsko obarvane pesmi. »Všeč nam je ta ritem in stil glasbe, hkrati pa smo z njo tudi odraščali in nam ni bila nikoli tuja,« povedo mladi člani zasedbe, katerih vzor so vsi ansambli, ki igrajo kakovostno naro-dno-zabavno glasbo.
Korak za korakom uresničujejo svoje sanje
Mladi vižarji glasbeno ustvarjanje jemljejo zelo resno. Koliko vaje in trdega dela pa se pravzaprav skriva za njihovo simpatično podobo? »Največkrat je tako, da mora vsak sam dobro usvojiti pesem, ki jo potem skupaj dokončno izpilimo na vajah, ki potekajo skoraj vsak teden. Biti član Mladih vižarjev namreč pomeni, da ti je na-rodno-zabavna glasba všeč in da jo nekako ču-
HM
Foto: arhiv Mladi vižarji
tiš. Pomeni tudi, da si dosleden in vestno opraviš dogovorjeno delo,« razložijo osnovnošolci, ki so se že naučili, kako na nastopih pregnati tremo. »Spoznali smo, da moramo samo dobro odigrati skladbo in tako počasi tudi trema mine.«
Nadarjeni fantje se seveda radi ozrejo tudi v prihodnost, saj jim idej in načrtov nikoli ne zmanjka. »Želeli bi si, da bi še vedno veliko nastopali tudi na velikih odrih in da bi posneli še kakšen videospot.«
Vesna Meško
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21 & - 20^ 4j
Naredili boste več pomembnih zaključkov in stvari postavili na svoje mesto. Pionirski duh bo zamenjala notranja modrost in preudarnost. Zdi se, da ravno zaradi tega hitite počasi naprej po poti življenja. Ponudila se vam bo možnost, da odkrijete prgišče skritih znanj.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Jesenske predilke ste pripravili za zimo in letina je bila zmerna. Seveda je tako, da bi bilo lahko še boljše ali slabše. Klic zime je blizu in čas preobrazbe nekaj normalnega. Dobro in spodbudno bodo na vas delovali kontakti z ljudmi. Ljubezen bo kot pesem o sreči!
/"yK
lkXm DVOJČKA
i^O/L (21. 5. - 20. 6.)
Duh odprte komunikacije se bo okrepil in pripravili boste celo paleto presenečenj. Zanimivo bo, da se življenjske okoliščine obrnejo tako, da bo veliko motivacije in izzivov. Prejeli boste
ravno toliko, kot boste dajali. Pomembnost sodelovanja bo prišla do izraza v pogledu službe.
¿^k RAK
TgP" (21. 6. - 22. 7.)
Tihi novembrski dnevi bodo klicali, da se poglobite v skrivnosti svet duhovnih znanj. Zavedanje bo nekaj pomembnega in kdor išče, tudi najde. Rešitve vam ne bodo samo v spodbudo, ampak vam nadgradijo samozavest. Ljubezensko življenje bo kot cvetovi dehtečih vrtnic.
¡8

J
LEV
(2& 7^ - 22^ 8j
Izkazali se boste v kuharskih veščinah in svoje znanje nadgradili. Zdi se, da tokrat cilji ne bodo pomembni in bo pomembnejša pot do njih. Dom bo tista prava sprostitev in tudi prostor, kjer si naberete novih moči. Prijetni pogovori s partnerjem odklepajo vsa vrata skupne sreče!
S
DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Ponudila se bo priložnost, da se odpravite na izlet in svoja znanja nadgradite. Notranji nemir bo močan, vendarle skozi intelektualna opravila napredujete. Klepet s prijateljem bo naravna sprostitev. Dobro se razumete z mlajšimi ljudmi in se preizkusite v ročnih spretnostih!
TEHTNICA
J^ (23. 9. - 23. 10.)
Izzivi so sestavni del življenja, še bo vedno nujno, da naredite selekcijo, kaj potrebujete in česa ne. Pretirana odstopanja ne bodo zaželena in zavedajte se, da glava vlada srcu. Bodite pozorni, kajti navidezne malenkosti lahko prinesejo uspehe. Varujte se zapravljivosti!
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.)
Občutek preobrazbe vam bo pustil pečat. Spremembe so in bodo ostale sestavni del življenja. Vaša naloga v tem tednu bo, da se naučite na pravilen način podirati mostove za seboj. Prihaja obdobje novosti in novih spoznanj. V ljubezni bo romantično, ljubosumje naj bo kot začimba.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Spremljala vas bo sreča in ljubezensko hrepenenje. Tokrat preizkusite, da je resnica v tem, da ljubezen zdravi, obuja in oživlja. Na svoj način boste še vedno
delovali iz ozadja in vendarle
to ni kazen, pač pa blagoslov. Odstopanja bodo nujna in najdite smisel v umetniškem izražanju.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Kljub samozavestni drži in prepričanju vase potrebuje ljudi okoli sebe. Skozi pogovor odkrivate vse tiste nevidne zadeve in možnosti razvoja. Življenje je v bistvu igra in prav je, da jo igrate spontano. Prišli boste do pomembnega spoznanja, da vera dela čudeže.
VODNAR
cVV (21. 1. - 18. 2.)
Plamen novosti in ogenj spoznanja bo svetil močno. Izzivom na delovnem mestu še ni videti konca in določene stvari bodo dobile precej pozitiven epilog. Prav in spodbudno bo, da si vzamete nekaj časa zase in za vse tisto, kar vas osreči. Sledi delo na notranji stabilnosti!
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Življenje bo za vas kot izziv. Obdani boste z novimi spoznanji. Blesteli boste v pogledu izobraževanja in če se še ne, to lahko storite. Obetajo se vam dobre povezave, vezane na tujino. Spoznali boste, da je v reku; »sreča je na strani pogumnih« mnogo resnice.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. novembra 2021
Promocijsko sporočilo
DOBRODELNO ZBIRANJE FINANČNIH SREDSTEV v AKCIJI »PREVOZ ZA RUDIJA«
Gasilci smo ljudje, ki smo zmeraj pripravljeni priskočiti na pomoč. Prav to humanitarno poslanstvo daje veliko težo našemu delu, ki ga z velikim veseljem in odgovornostjo gasilci v Sloveniji opravljamo že več kot150 let.
Slika je simbolična Slika je simbolična		TRR SI56 04202000 0348846, s pripisom »pomoč RUDI TOPOLOVEC«, sklic 5100 245122
DOBRODELNA AKCIJA »PREVOZ ZA RUDIJA«		
Rudi Topolovec, VGČ 2. st, je naš gasilski veteran z bogato gasilsko preteklostjo. Opravljal je številne funkcije v Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj. Izpostavimo lahko njegovo delo poveljnika društva, člana organov Območne gasilske zveze Ptuj ali komisij Gasilske zveze Slovenije. Kot gasilski sodnik je bil mnogokrat prisoten na gasilskih tekmovanjih mladih in starejših gasilcev. Velik pečat je Rudi pustil v servisu ročnih gasilnih aparatov, kjer je opravljal delo predvsem na terenu pri strankah. Kot gasilec je pomagal na več kot 1500 intervencijah, ki jih je opravil ali vodil z odliko. Tokrat za pomoč prosimo gasilci. Skromnost, ki je položena v zibko, ne kriči po pomoči. Finančna sredstva zbiramo za Rudija Topolovca, ki je zaradi bolezni pristal na invalidskem vozičku, ta pa mu zelootežuje mobilnost.
Izkazalo se je, da bi vozilo, prilagojeno za prevoz invalida, zelo olajšalo odhode od doma za potrebe zdravstvene oskrbe, hkrati pa mu želimo olajšati prihod iz Cirkulan v njegov tako cenjeni gasilski dom na Ptuju, saj Rudi kljub bolezni ostaja optimističen, vesel in poln načrtov. Investicija vtako vozilo
je velik finančni zalogaj, ki ga Rudi brez pomoči ne bo zmogel. Člani PGD Ptuj smo se odločili, da svoje sile usmerimo v zbiranje donatorskih sredstev, ki bi pomagala našemu članu do primernega vozila.
Zato se skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Ptuj obračamo na vas, da kot donator pomagate Rudiju Topolovcu, in sicer z nakazilom poljubnega zneska na račun OZ RK Ptuj, TRR SI56 04202000 0348846, s pripisom »pomoč RUDI TOPOLOVEC«, sklic SI00 245122. Denar bomo namenili za nabavo osebnega vozila prilagojenega za prevoz invalida.
Če pa želite pomagati kako drugače oz. imate kakšno vprašanje, lahko stopite v kontakt z vodstvom PGD Ptuj (info@pgd-ptuj.si, tel. 021 746 47 31) ali s katerim koli izmed članov PGD Ptuj.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
VSAK TOREK
vse naročnike in kupce Štajerskega tednika REVIJA ZVEZDE za samo 0,20 €
T/T0VEGAGALEBA
it (■ * /II
Tjca
MJAMSA I * ''	^^
■ S SOVRAŽNIKI Eli / - V ,............I ROJENI
' tatoisestovenski / Mn(.., ' - -	f Zfl (JBIJ
ermt„MmzU / „""«»'"Bi*:	I ijw£
flanovohitnSteiijz / ,I"M"'iskal™P»ste	E
S^E^fiEf*	Si
'ne porabe j kitajski plačanci 'Sloveniji J opravljajo umazano "flfrino I delo za velesile
www.reporter.si
TITOV KUHAR
Franci Jezeršek razkriva, kako je kuhal za Tita, Arafata in Castra
MOJMIR MRAK
Sedanja fiskalna poraba Slovenije in EU ni vzdržna
JANŠA S SOVRAŽNIKI EU
Zakaj se srečuje z Le Penovo in skrajneži iz Evropskega parlamenta
ROJENI ZA UBIJANJE
Ruski, ameriški in kitajski plačanci opravljajo umazano delo za velesile
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Promocijsko sporočilo
Pisana jesen v Qcentru Ptuj
Jesenski dnevi so v največjem nakupovalnem centru na Ptuju še posebej pestri. Trgovine in lokali, ki oblikujejo skupno zgodbo Qcentra, so polni izdelkov, s katerimi bodo novembrski dnevi še prijetnejši in udobnejši, pred Qcentrom pa lahko opravite tudi hitro testiranje na covid-19.
V	trgovini Sinsay na vas že čaka kolekcija Gym Hard v jesenskih barvah. Poleg udobnih oblačil boste tam našli tudi različne pripomočke za vadbo.
V	trgovini Kikso na voljo udobna in modna oblačila za vse generacije - brezčasna moška črna bun-da za vsako priložnost v trgovini Kik stane samo 10,99 €.
Tisti, ki opravljate še zadnje jesenske zasaditve, pa zavijte v Obi, kjer boste našli vse, kar potrebu-
jete, da na svojem vrtu pričarate pisano jesensko pravljico.
Navihanci vseh generacij verjetno že komaj čakajo, da spet obiščejo Arbadapark, kjer bodo kvalitetno in zabavno čas preživljali vsi družinski člani. Pestro in zabavno pa je tudi pred Ocentrom - vsak četrtek lahko na parkirišču največjega nakupovalnega centra na Ptuju v Puhovi ulici obiščete sejem in ob nakupovanju doživite še pravi sejemski vrvež in vzdušje.
V okrepčevalnici Na žlico vsak dan ponujajo sveže dobrote: goveji golaž, pasulj, pasulj s klobaso, vampe, kranjske klobase in šmorn. Poskrbijo tudi za tiste, ki radi uživate v brezmesnih dobrotah, saj imajo na voljo tudi vegansko enolončnico. Izjemno doživetje pa vas čaka, če se ustavite v Gla-mur baru, kjer vas bodo razvajali z odlično kavo, vročimi čokoladami vseh okusov, vini premium, in koktajli. Ob naročilu katerekoli kave vam vsako jutro gratis postrežejo še obroček kurtoš.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
•IL
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
			
NAROČILNICA ZA štdjmki TEDNIK			
Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:			
Davčna številka:			
Telefon:			
Datum naročila: Podpis:	RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj		
Rokomet
Oktober za zgodovino, pika na i točka proti prvakom
Stran 18
Rokomet
Celjanke odločile že v prvem polčasu
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, 15. krog
tednik
Motokros
Troboj, kakršnega že dolgo nismo videli
Stran 19
Futsal
Odlično sodelovanje dvojice Gajser-Markic
Stran 19
Ú^oíluíajh naí na íustoumm íjiLtu!
RADIOPTUJ
tut, dfitetec
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kljub točki zdrs na zadnje mesto
Kidričani so že pred tekmo v Domžalah vedeli, da jih le zmaga ohranja na predzadnjem mestu lestvice, saj je doslej zadnji Kalcer v tem krogu slavil v Sežani. A šumarji tudi v Domžalah niso našli poti do zmage, (pre) številne napake v igri jim še naprej odnašajo točke. V zadnjih štirih tekmah so bili kar trikrat v vodstvu (z Radomljami 0:2, z Muro 1:2, z Domžalami 0:1), a tega jim v nobenem primeru ni uspelo pripeljati do zmage. Vedno nekaj zmanjka, samo športna sreča pa najbrž ni pravi odgovor na vprašanje kaj ...
Trener Oskar Drobne je imel z agresivnejšim pokrivanjem od samega začetka tekme namen, da dodatno utrudi tekmeca, ki je imel pred tremi dnevi težko tekmo v pokalnem tekmovanju z Mariborom (zmaga za Domžale v Ljudskem vrtu 1:2). Za nameček je domači trener Dejan Djuranovic na igrišče poslal identično enajsterico kot pred tremi dnevi, kar je bila voda na mlin Drobnetovi taktični zamisli.
Domžale - Aluminij 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Bizjak (30.), 1:1 Jakupovic (59.).
DOMŽALE: Mulalic, Žinič (od 68. Hodžic), Šoštarič Karič, Vukliševic, Kle-menčič, Husmani, Pišek, Jurilj (od 79. Vuk), Georgijevic (od 90. Martinovic), Ibričic, Alic (od 46. Jakupovic). Trener: Dejan Djuranovic.
ALUMINIJ: Janžekovič, G. Pečnik, Krefl, Bolha, Azemovic, Dodlek (od 56. Martic), Marinšek, Bizjak (od 56. Brest), Prša, Berlek (od 90. Kozjak), Kadrič (od 66. Kidrič). Trener: Oskar Drobne.
Gostje so imeli na začetku tekme več od igre, v 10. minuti je Bizjak celo dosegel gol, a so ga sodniki po posredovanju VAR razveljavili zaradi prepovedanega položaja. V 17. minuti se je po podaji Pečnika v novi lepi priložnosti znašel Krefl, a je pri strelu iz odličnega položaja pokazal premalo zbranosti.
V 30. minuti pa so šumarji vendarle povedli: Derlek je žogo podal do Kadrica, ki je bil pod prekrškom, a mu je kljub temu uspelo žogo podati v prazen prostor do Bizjaka, ki je najprej preigral vratarja Mulalica, nato pa jo med dvema domačima branilcema poslal v »malo mrežico« - 0:1. Za Bizjaka je bil to prvi gol v dresu Aluminija, ni pa bil njegov prvi v prvoligaški
konkurenci, ampak drugi -prvega je pred desetimi leti še kot mladinec zabil v dresu Rudarja.
»Rumena družina« je v drugem delu pričakovano poskušala rezultat izenačiti, v prvi priložnosti se je v 51. minuti znašel neuničljivi Ibričic, a mu je Jan-žekovič strel iz bližine ubranil z nogo.
V 59. minuti so bili gostje v obetavnem napadu, nato pa so si privoščili serijo napak, ki so privedle do izenačenja. Kadricu najprej v povsem neoviranem položaju ni uspelo zaustaviti žoge, kar je botrovalo protinapadu domačinov, ki sta ga Pečnik in Bolha na bočnem položaju ustavljala s premalo odločnosti, na koncu je podajo hitrega Jurilja poskušal prestreči še Janžekovič, a je


Nogometaši Aluminija (v ospredju Nik Marinšek, v ozadju Haris Kadrič) so v Domžalah še šestič v sezoni remizirali, na zmago pa čakajo že od 23. septembra, ko so na Bonifiki ugnali Koper (1:3).
»zaplaval v prazno« in od Jakupoviča se je žoga odbila v gol - 1:1.
Domačinom so v zaključku tekme pričakovano pohajale moči, česar pa gostom ni uspelo izkoristiti. Še najbolj nevarno sta poskušala Pečnik in Kadric, a je prvi streljal natančno v vratarja, drugi pa je za kakšen meter zgrešil gol ...
Zadnje mesto na lestvici
V igri Aluminija bodejo v oči številne nedopustne tehnične napake pri ustavljanju žoge, nenatančne podaje, neracionalne podaje v sredino igrišča, slabi predložki, slaba igra ena na ena, počasnost, za nameček pa žoga po kakšnih natančnih podajah pred golom »preseneti« igralca . Resda ni vsaka tekma enaka prejšnji, v nekaterih so igralci z borbenostjo in popolnim angažiranjem nadomestili nekatere očitne pomanjkljivosti, a rezultati v sezoni so vendarle dovolj zgovorni.
Navzdol obrnjeno krivuljo rezultatov bodo v Kidričevem zaradi slabega kadrovanja v zadnjih nekaj letih težko zaustavili, sedanje zadnje mesto na lestvici 1. lige je le odraz opravljenega v prestopnih rokih . Igralcev tipa Dejan Petrovič, Matic Vrbanec, Francesco Tahiraj, Luka Štor, Ilija Martinovic, Nemanja Jakšic, Ante Živkovic, Mihael Klepač, Marko Nunič, Sanin Muminovic, Nikola Leko, David Flakus Bosilj ..., je v vrstah šumarjev praktično le še za vzorec ...
V mladi reprezentanci tudi dva šumarja
Med tednom je selektor mlade slovenske reprezentance Milenko Ačimovic objavil spisek igralcev, na katere bo računal na naslednji akciji, v kateri se bodo naši v kvalifikacijah za EP pomerili z Albanijo in Češko. Na spisku sta kar dva igralca Aluminij, to sta Gašper Pečnik in Haris Kadrič. Slednji je vabilo v mlado izbrano vrsto prejel prvič.
»Ta poziv je zame v osnovi potrditev dobrega dela, ne bo pa ničesar spremenil - še naprej se bom poskušal dokazovati in izboljševati v vseh segmentih igre. Zagotovo pa mi pomeni dodatno motivacijo za nadaljnje delo,« je dejal Kadric.
Oskar Drobne, trener Aluminija: »Pohvalil bi fante za borbenost in dobro postavitev na igrišču, rezultat pa je glede na vse realen. V zadnjih 20 minutah smo imeli domačine 'položene', a je vedno zmanjkala zadnja podaja, tista niansa, ki največkrat pripomore k zadetku. To je individualna kakovost, s pomočjo katere bi lahko ob večji koncentraciji tekmo dobili.«
Dejan Djuranovič, trener Domžal:
»Rezultat je na koncu odraz prikazanega. Fantje so se trudili po najboljših močeh, izničili zaostanek, ob trdno postavljeni obrambi Aluminija pa se nam ni izšlo za zmago. V zadnjih treh tekmah so fantje zmagali z Bravom ter v pokalu z Mariborom, tudi točka z Aluminijem pa ni slab dosežek.«
JM
Nogomet • NK Aluminij
»Oboji nujno potrebujemo točke«
Prva liga Telemach
REZULTATI 15. KROGA: Domžale - Aluminij 1:1 (0:1);
Maribor - Koper 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Mudrinski (42.), 2:0 Mudrinski (61.); CB24 Tabor Sežana - Kalcer Radomlje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Guzina (90.); Celje - Mura 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Svetlin (25.); Olimpija - Bravo 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Ogrinec (50.), 1:1 Sešlar (92.).
1.	KOPER	15 8 3	4 26:18	27
2.	OLIMPIJA LJUBLJANA 15 8 3	4 20:15	27
3.	MARIBOR	15 8 3	4 22:18	27
4.	BRAVO	15 6 6	3	13:8	24
5.	CELJE	15 6 3	6 17:17	21
6.	MURA	15 5 6	4 19:21	21
7.	CB24 TABOR SEŽANA 15 4 4	7 15:13	16
8.	DOMŽALE	15 4 4	7 20:25	16
9.	KALCER RADOMLJE 15 3 4	8 15:25	13
10.	ALUMINIJ	15 2 6	7 13:20	12
Gneča pri številki 27
Za klubi v 1. ligi je 15 odigranih krogov, stanje na lestvici pa tudi v nadaljevanju sezone obeta izjemno razburljivo tekmovanje. Kvaliteta še zdaleč ni na nivoju, ki so ga prvoligaši držali predvsem v času zaporednih evropskih uspehov Maribora in v času Biščanove Olimpije, zato pa napetost povzroča izjemna izenačenost ekip. Na vrhu je po 15 krogih izenačena kar trojica!
Sezono so najbolje začeli Koprčani, ki so imeli v določenem trenutku s tekmo manj že šest točk prednosti, trenutno pa ima njihova krivulja rezultatov v prvenstvu negativen smerni kvocient. Obratno se dogaja z Mariborom, ki je bil v 9. krogu šele na 5. mestu, po zamenjavi Simona Rožmana z Radovanom Karanovicem na mestu trenerja pa so vijoličasti nanizali šest tekem brez poraza (edinega so doživeli v pokalnem tekmovanju). Srbski napadalec Ognjen Mudrinski je z dvema goloma poskrbel za zadnjo zmago proti Kopru, ki je vijoličastim omogočila popoln stik z vrhom.
Priložnost za skok na vrh je z morebitno zmago proti Bravu imela tudi Olimpija, a je na koncu v zadnjem trenutku reševala celo remi. To ji je uspelo z evrogolom mladega Svita Sešlarja v drugi minuti sodniškega podaljška.
Za drugo veselje v družini Sešlar je poskrbel Simon na trenerski klopi Celja. Odkar je kot »začasna rešitev« sedel na klop grofov, je neprema-gan že pet krogov. Podobnost zgodbe z Mariborom je očitna, a naključna ... Podobnost med rezultati Maribora in Celja je še v eni stvari: v prejetih golih. Celjani so pod vodstvom Sešlarja na petih tekmah kar trikrat ohranili mrežo nedotaknjeno, Mariboru je pod vodstvom Karanovica to na šestih tekmah uspelo kar petkrat!
Konec tedna je prišlo do spremembe tudi na dnu lestvice, kjer so Ra-domljani z zmago v Sežani (za Tabor je to tretji poraz v seriji) to mesto prepustili Kidričanom. A stanje je še naprej zelo izenačeno: šest moštev na vrhu loči šest točk, štiri moštva na dnu pa le štiri .
Nogometaše Aluminija v 16. krogu čaka izjemno zanimiv obračun, na domači zelenici bodo gostili Olimpi-jo. Napoved pred tekmo je iz tabora Aluminija podal Haris Kadrič.
»Na zadnji tekmi v Domžalah smo šli odkrito po tri točke. Bili smo blizu tega, a nismo dosegli cilja, zato nam je po tekmi ostalo nekoliko grenkega priokusa. Na tekmi smo prikazali veliko dobrih stvari, vmes pa so bile tudi slabe in te so nam odnesle zmago. Na treningih poskušamo storiti vse, da zmanjšamo število napak oz. jih odpravimo, rezultat našega dela pa bo viden na naslednjih tekmah,« je v uvodu dejal Haris Kadrič, mladi napadalec Aluminija.
Zanimivo je, da so Kidričani doslej obe zmagi dosegli proti ekipama z vrha lestvice, Mariboru in Kopru. »Ekipe so v letošnji sezoni zelo izenačene, na nekaterih tekmah lahko vsakdo premaga vsakogar. Mi se na vsakega tekmeca pripravljamo podobno: z mislijo na zmago. Seveda nam igra nekaterih ekip bolj ustreza kot drugih, pri tem zagotovo ne gre za pomanjkanje motivacije. Je pa seveda vedno lepo slaviti
proti favoritom,« je o tem dejal Kadrič, ki je marca dopolnil 21 let.
Kadrič je v dosedanji karieri kratek čas nosil tudi dres Olimpije, zato je pravi sogovornik za napoved nedeljske tekme med šumarji in zmajč-ki. »V osnovi pričakujemo dobro tekmo, dejstvo pa je, da bomo oboji izjemno motivirani, saj nujno potrebujemo točke: Olimpija v boju za vrh, mi v boju za obstanek. Obljubim lahko le to, da bomo na igrišču poskušali pokazati svoj maksimum, ki ga v tem trenutku zmoremo,« je zaključil strelec dveh zadetkov v letošnji sezoni, enega v pokalu in drugega v prvenstvu.
Olimpijo je na zadnjih treh tekmah vodil Dino Skender, ki je na mestu trenerja zamenjal Sava Miloševica. Njegov dosedanji izkupiček sta zmagi s Taborom in Koprom ter remi z Bravom. Mu lahko šumarji v statistiko dodajo prvi poraz?
JM
1. SNL, 16. krog: Aluminij - Olimpija, v nedeljo ob 17.00 v Kidričevem
Medsebojna tekma v sezoni:
7. krog: Olimpija - Aluminij 3:1 (2:0); Ziljkic 2, Nukic; Berlek.
18 Štajerski
Šport
petek • 5. novembra 2021
Rokomet • NLB liga, 8. krog:
Oktober za zgodovino, pika na i točka proti prvakom
Jeruzalem - Gorenje 28:28 (16:15)
JERUZALEM: Skledar (14 obramb), Balent; Mlač Černe, Bogadi 2, Savko-vic, Čudič 5 (2), Voljč, Fergola 1, G. Hebar 2, T. Hebar 4, Šulek 3, Pandev, Kosi 7, Krabonja, Čirovic 4. Trener: Saša Prapotnik.
GORENJE: Pajntar (3 obrambe), Taletovič (11 obramb), Verboten; Ha-seljic 2, Tajnik 4, Pajt 2, Velic, Starc, Miklavčič 3, Drobež 3, Sokolič 1 (1), Verdinek 8, Grmšek 3, Mlivic, Predo-vic 1, Kavčič 1. Trener: Zoran Jovičič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Gorenje 3/1.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Gorenje 6 minut.
IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož).
Na Hardeku je bila odigrana nova vrhunska rokometna predstava, ki se je za domačine končala z delitvijo točk proti aktualnim državnim prvakom iz Velenja. Oktober 2021 bo večno zapisan v zgodovino ormoškega rokometnega kluba: zmagi v državnem prvenstvu proti Ljubljani in Slovenj Gradcu ter remi proti Gorenju, v Evropi pa zmaga in remi z islandskim Selfossom.
»Res je za nami čudovit mesec oktober. September je bil enostavno za pozabo, kot tudi naše predstave v tistem mesecu. V zadnjem mesecu pa smo res pokazali svoj pravi obraz in na koncu postavili še piko na i z remijem z državnimi prvaki,« je veselo pripovedoval Tilen Kosi, ki v zadnjem času igra v izjemni formi.
Tekmo so bolje odprli Velenjčani (1:3), a že v 7. minuti je Jeruzalem povedel s +2 (5:3). Ose so na vodstvo Jeruzalema odgovorile s serijo 0:3 (5:6) in kazalo je, da bodo Velenjča-ni prevzeli niti igre v svoje roke in
premagali tekmeca. A s tem se niso strinjali vinarji, ki so zaigrali brez Roka Žurana in Denisa Škrinjara. V
golu je znova blestel Alen Skledar, kar osem pa je bilo različnih strelcev pri Jeruzalemu. Vzdušje na Hardeku je bilo znova takšno, kot se spodobi za »evropski derbi«.
Jeruzalem je v 1. polčasu pokazal odlično predstavo predvsem v napadu. »V prvem delu tekme smo res prikazali lepo rokometno predstavo in škoda, da smo to unovčili z le golom prednosti. Kar nekaj lahkih zadetkov smo dosegli, višjo prednost pa nam je preprečil vratar Emir Taletovic,« je 1. polčas opisal Tinček Hebar, strelec dveh zadetkov v prvem delu tekme.
V 2. polčasu so Ormožani večinoma napadali na postavljeno obrambo in pri takšni igri so naleteli na težave. Gorenje je počasi pričelo prevzemati primat na igrišču in v 44. minuti je povedlo za dva zadetka (19:21). Kar nekaj priložnosti so ose imele, da uidejo na +3, a je zmeraj v pravem trenutku obrambo v golu Jeruzalema vknjižil Skledar. Ormo-žani so zadnjič na tekmi vodili pri izidu 22:21, v 51. minuti pa je Gorenje znova odšlo na prednost dveh golov (22:24).
Sledila je dramatična končnica, v kateri so gostitelji skoraj spreobrnili zaostanek dveh zadetkov (26:28) v zmago. Skledar je v zadnji minuti zaustavil poskusa obeh krilnih igralec, Matica Verdineka in Ibrahima Haseljica, po katerih je imel Jeruzalem še 10 sekund za zadnji napad in priložnost za zmago. Strel Davida Bogadija je švignil mimo gola ...
NLB liga
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 28:28 (16:15), Herz Šmartno - Sviš Ivančna Gorica 23:30 (11:16), Celje Pivovarna Laško - Ljubljana 31:25 (15:15), Koper - Dobova 28:23 (12:6), Riko Ribnica -Slovenj Gradec 31:28 (15:13), Urbanscape Loka - Maribor Branik 30:22 (15:12). Tekma LL Grosist Slovan - Trimo Trebnje bo odigrana v petek.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 8 0 0 16
2.	TRIMO TREBNJE 6 6 0 0 12
3.URBANSCAPELOKA	8 6 0 2 12
4.	RIKO RIBNICA	8	6 0 2	12
5.	GORENJE VELENJE	8	5	1 2	11
6.	LL GROSIST SLOVAN	7	4	0 3	8
7.	SLOVENJ GRADEC	8	3	14	7
8.	SVIŠ IVANČNA GORICA 8	3	0 5	6
9.	KOPER	8	2	15	5
10.	JERUZALEM ORMOŽ	7	2 14	5
11.	LJUBLJANA	8 2 0 6	4
12.	MARIBOR BRANIK	8 2 0 6	4
13.	DOBOVA	8 2 0 6	4
14.	HERZ ŠMARTNO	8 10 7	2
»Bili smo na robu poraza, nato pa je sledila 'nora' zadnja minuta. Imeli smo celo priložnost, da na kolena položimo aktualnega državnega prvaka. Po prikazanem skozi celotno tekmo je delitev točk res najpravičnejša. Veseli nas, da smo se v zadnjem mesecu dvignili iz dna in da kažemo igre, kot se spodobijo,« je iz tabora Jeruzalem povedal še Nik Čirovic, strelec štirih zadetkov.
Gostje na koncu tekme niso bili ravno zadovoljni s točko. »Naj povem, da v svoji karieri z Loko, Celjem in Gorenjem še nisem nikoli zmagal v dvorani Hardek, ki jo radi poimenujete 'trdnjava'. Za nas je izguba točke enaka porazu, ampak roko na srce je delitev točk pravična. Čestitke Ormožu, saj je pravi klub, ki ga zelo spoštujem. Vzdušje je eno boljših v Sloveniji in pravi užitek je igrati tukaj.
Rokomet • 1. A SRL (ž), modra skupina
Celjanke odločile že v prvem polčasu
Ptuj - Z'dežele 20:29 (7:15)
ŽRK PTUJ: T. Tripkovic, Korpar; Kolenko 10(2), Bedrač 4, Planinc 4, Krasnič 1, Puž 1, Irgolič, Luknjar, A. Tripkovic, Wudler. Trener: Matej Bračič.
SEDEMMETROVKE: Ptuj 4/2; Z'de-žele 6/4;
IZKLJUČITVE: Ptuj 16 minut; Z'de-žele 12 minut.
RDEČI KARTON: Alja Polona Krasnič (38., Ptuj).
Na tekmi s Celjankami ptujske ro-kometašice niso imele realnih možnosti za uspeh, razlika v kvaliteti in posledično na lestvici je enostavno prevelika. Celjanke kot trenerka vodi nekdanja reprezentančna vratarka Miša Marinšek, ki je del svoje kariere preživela tudi na Ptuju. Podobno velja tudi za sedanjo vratarko Andreo Peric, ki je za ptujski klub igrala v sezoni 2018/19.
Gostje so začele silovito in že v 8. minuti je moral domači trener Matej Bračič pri izidu 0:6 vzeti minuto od-
Foto: Črtomir Goznik
Za rokometaši Ormoža (na fotografiji je Nik Cirovic) je izredno uspešen oktober, v katerem so ob napredovanju v evropskem tekmovanju pridno zbirali točke tudi v domačem prvenstvu.
Ko pa bom kot vratar tukaj zabeležil še zmago, jo bom spoštoval bolj kot katerokoli,« je po tekmi dodal vratar
Gorenja Aljaž Pajntar.
Pred Ormožani je zdaj kratek počitek, nato pa priprava na pomembno
gostovanje: na martinovo soboto Jeruzalem gostuje v Dobovi.
Uroš Krstič
Rokomet • 2. SRL (m)
Peta zmaga Nedeljčanov zapored
Velika Nedelja - Kronos Logatec 33:18 (19:11)
VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga, Mesarec 1 (16 obramb); Zorec 1, Kosi
1,	Munda 6 (1), Kovačec 5, Kralj 1, Pungartnik 7, Torič, Sovič, Borko 5 (4), Cvetko, Niedorfer 6. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec.
IGRALEC TEKME: Ian Mesarec (Velika Nedelja).
Zeleni iz Velike Nedelje so tudi na peti tekmi državnega prvenstva
2.	DRL prikazali lepo rokometno predstavo in visoko ugnali zadnje-uvrščeni Kronos. Od samega začetka tekme so domačini prevladovali na igrišču in iz minute v minuto večali svojo prednost. Na odmor so gostitelji odšli s +8, na koncu tekme pa je prednost znašala kar +15.
Pred ekipo je zdaj kratek premor, nato pa na martinovo soboto derbi z močno zasedbo iz Ajdovščine, ki je
odkrito napovedala boj za napredovanje v ligo višje.
Marko Cvijič, trener ekipe Kronos
Logatec: »Čestitke Veliki Nedelji za zasluženo zmago. Nadigrali so nas v vseh prvinah rokometne igre. So ekipa, ki ima za drugoligaške razmere igro z glavo in repom. Menim, da si letos zaslužijo napredovanje nivo višje. Nas čaka še veliko dela: imamo mlado ekipo, ki je sposobna še precej napredovati in že na povratni tekmi pričakujem, da bomo bistveno bolj konkurenčni.«
Enej Kovačec, Velika Nedelja:
»Zadovoljni smo z začetkom sezone in s petimi zaporednimi zmagami, v takšnem tempu želimo nadaljevati. Tokrat smo tekmeca zasluženo premagali ob solidni predstavi. Upamo tudi še na večjo podporo s tribun, ki bi naši mladi ekipi dala še večja krila. Zdaj nas čakata dve pomembni tekmi proti Ajdovščini in Kočevju. Če
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice proti favorizirani ekipi iz Celja niso imele pravih možnosti za uspeh.
1. A SRL (ž), modra skupina
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj - Z'de-žele 20:29 (7:15), Trgo ABC Izola - Velenje 23:25 (10:12), Zagorje - Litija 25:21 (11:9), Krka - Zelene doline Žalec 30:23 (12:13), Krirn Mercator -Mlinotest Ajdovščina 38:26 (20:15).
1.	KRIM MERCATOR 6 6 0 0 12
2.	Z'DEŽELE	7 5 1 1 11
3.	MLINOTEST AJDOVŠČINA 7 5 1 1 11
4.	KRKA	6 4 0 2 8
5.	LITIJA	6 2 0 4 4
6.	VELENJE	5 2 0 3 4
7.	TRGO ABC IZOLA 7 2 0 5 4
8.	ZAGORJE	6 114 3
9.	ZELENE DOLINE ŽALEC 6 114 3
10.	PTUJ	6 10 5 2
mora. Minea Kolenko je v naslednji minuti dosegla prvi zadetek za svojo ekipo, a gostje so vrnile z novo serijo 0:3 in v 12. minuti je na semaforju pisalo 1:9. Domačinke so nato znižale na 5:9, a se je prednost gostij do polčasa znova povišala do +8, pri čemer je z devetimi obrambami do polčasa veliko vlogo odigrala Andrea Peric.
V	drugem polčasu so pri gostjah zaigrale vse igralke s klopi, zato razlika ni več naraščala. V sredini polčasa so se Ptujčanke približale na -5 (od 10:15 do 15:20), ob koncu pa so Celjanke »z višjo prestavo« prišle do največje prednosti na tekmi. V domači vrsti se je med strelke vpisalo le pet igralk (Minea Kolenko jih je zabila deset), pri Celjankah osem (Jasmina Pišek jih je zabila devet).
V	naslednjem krogu se bodo Ptujčanke v soboto v derbiju začelja pomerile z Žalcem v gosteh.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje so visoko ugnali goste iz Logatca, končna razlika je znašala kar 15 golov.
Namizni tenis • 1. SNTL
Dvoboj vrstnic igralkam Slovana
NTD Kajuh Slovan -NTK Cirkovce 5:2
Moltara - Unger 2:3, Opeka - But-kovska Tomanič 3:0, Novak - Krajnc 3:1, Opeka - Unger 3:0, Moltara -Krajnc 2:3, Novak - Butkovska Toma-nič 3:0, Opeka - Krajnc 3:1.
Ekipa iz Cirkovc se je v 3. krogu v nedeljo pod vodstvom trenerja Jaša Lozinška odpravila v prestolnico, kjer je v dvorani na Kodeljevem go-
stovala pri domačem Kajuhu Slovanu. Proti drugouvrščeni ekipi iz lanske sezone, ki igra tudi letos v identični zasedbi, ni uspela presenetiti.
V enem izmed zanimivejših obračunov za razpored pri vrhu lestvice so Štajerke sicer dobro začele dvoboj, saj je Ina Unger ugnala najmlajšo članico Slovana, 14-letno Enyo Moltara. V nadaljevanju dvoboja sta razliko v prid domače vrste naredili Lara Opeka in Tjaša Novak, saj nista oddali niti točke.
2. SRL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja - Kronos 33:18 (19:11), Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina - Drava Ptuj 33:20 (13:10), Kočevje - Pomurje 31:27 (12:14). Tekma Arcont Radgona - Ajdovščina je bila prestavljena.
1.	VELIKA NEDELJA 5 5 0 0 10
2.	KOČEVJE	4 3 1 0 7
3.	AJDOVŠČINA	4 3 1 0 7
4.	NOVA GORICA	4 3 0 1 6
5.	JADRAN HRPELJE-KOZINA 4 2 0 2 4
6.	ARCONT RADGONA 3 1 0 2 2
7.	POMURJE	5 1 0 4 2
8.	DRAVA PTUJ	4 0 0 4 0
9.	KRONOS	5 0 0 5 0
nam uspe dobiti ti dve tekmi, potem si na stežaj odpremo vrata k napredovanju v ligo višje. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh.«
Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina - Drava Ptuj 33:20 (13:10)
DRAVA PTUJ: Rkman, Škorc, Be-denik; Bezjak 6(3), Vasič Krajnc 5(1), Čuš 3, Letonja 3, Ceč 3, Žuran, Pogel-šek, Kovačič, Bukvič, Anžel. Trener: Mitja Žuran.
Ptujska moška ekipa še vedno čaka na prvo zmago v sezoni, mimo Hrpelj je vlak za to že odpeljal. Gostje so odigrali soliden prvi polčas, še v 20. minuti je bilo 10:8, tudi ob polčasu zaostanek ni bil dosti višji (13:10).
Minimalen zaostanek so varovanci trenerja Mitja Žurana ohranjali vse do 42. minute (18:15), ko se je ob številčno zelo skromni zasedbi začela pojavljati utrujenost zaradi premajhne rotacije igralcev. Do konca tekme so domačini to izkoristili in do vrha napolnili mrežo gostov.
Lahko Drava v soboto proti Rad-gončanom vpiše prvo zmago v sezoni?
JM
Ob omenjeni mladi Ljubljančanki so se med seboj merile same vrstnice, saj preostala peterica šteje 19 (Unger, Butkovska, Novak) oz. 20 let (Krajnc, Opeka). Lara Opeka in Tjaša Novak sta na letošnjem DP U-21 zasedli 2. in 3. mesto, Katja Krajnc je bila tam peta.
3.	NTD KAJUH-SLOVAN
5.	NTKKRKA
1.	NTK CIRKOVCE
2.	NTK KEMA PUCONCI
4.	NTK INTER DISKONT
6.	NTK LETRIKA
7.	NTK ARRIGONI
8.	NTK LOGATEC
9.	NTKVESNA
2	2 0 10:4 4
3	2 1
3	2	1
2	1	1
1	1	0
2	1	1
3	1	2
2	0	2
3	0	3
12:7	4
12:9	4
8:5	2
5:2	2
7:7	2
11:13	2
3:10	0
0:15	0
	JM
petek • 5. novembra 2021
Šport
Štajerski	1S
Motokros • Dirka za VN Gardskegajezera
Troboj, kakršnega že dolgo nismo videli
Dve dirki pred koncem sezone v najmočnejšem razredu MXGP je boj za naslov svetovnega prvaka povsem odprt, v igri so še trije dirkači. Francoz Romain Febvre, naš Tim Gajser in Nizozemec Jeffrey Herlings so v zelo izenačeni situaciji, ločijo jih pičle tri točke. Na voljo pa je še natančno 100 točk.
Za dirkači so izjemno naporni dnevi v Pietramurati v bližini Gardskega jezera, kjer so v osmih dneh opravili kar tri dirke za veliko nagrado. Pred prihodom v Italijo je bil v najboljšem položaju Jeffrey Herlings, a je po treh dirkah zaradi kar pogostih napak moral prepustiti rdečo številko Romainu Febvreju, predenj se je prebil tudi Tim Gajser.
V treh dirkah v Pietramurati je največ točk zbral Gajser (123), dve več kot Febvre (121), z odstopom na prvi dirki druge velike nagrade pa je najmanj točk na svoj račun vpisal Herlings (106).
Na nedeljski dirki za VN Gardskega jezera pa na najvišji stopnički ni stal nobeden izmed omenjene trojice, ampak je veliko nagrado dobil Jeremy Seewer. Švicar je zmagal v prvi dirki, v drugi pa je bil drugi. Na drugo stopničko je tokrat stopil Tim Gajser, ki je po četrtem mestu v prvi dirki v drugi zmagal.
Ljubitelji motokrosa so znova lahko spremljali izjemno napete obračune, začinili so jih neposredni dvoboji med vsemi pretendenti za
Dirka za VN Gardskega jezera:					
1. Jeremy Seewer	Švica	Yamaha	25	22	47
2. Tim Gajser	Slovenija	Honda	18	25	43
3. Romain Febvre	Francija	Kawasaki	22	20	42
4. Jeffrey Herlings	Nizozemska	KTM	20	1S	3S
5. Antonio Cairoli	Italija	KTM	16	16	32
Skupni vrstni red	v SP (16/18);				
1. Romain Febvre	Francija	Kawasaki	614		
2. Tim Gajser	Slovenija	Honda	S13		
3. Jeffrey Herlings	Nizozemska	KTM	611		
4. Jorge Prado	Španija	KTM	502		
5. Jeremy Seewer	Švca	Yamaha	49S		
6. Antonio Cairoli	Italija	KTM	4g6		
vrh. Gajser je tokrat naredil še najmanj napak, presenetljivo veliko pa Herlings, ki se je v drugi vožnji kar dvakrat znašel na tleh. Kljub vsemu je na koncu tudi s pomočjo nekaterih tovarniških kolegov pri KTM (predse sta ga spustila Prado in Cairoli, slednji je v zadnjem krogu 'izgubil' prednost desetih sekund) prišel do odličnega 4. mesta in dragocenih 18 točk v boju za naslov svetovnega prvaka. V tako izenačeni konkurenci je lahko prav vsaka točka odločilna ...
»Zelo lepo je bilo doseči novo zmago v vožnji, pa tudi približati se vrhu v seštevku sezone. Za nami je res naporen teden s trojčkom dirk, a sem ga končal pozitivno. Občutek je res dober in zdaj imam veliko motivacije pred finišem sezone v Man-tovi,« je za spletno stran svoje ekipe dirko ocenil Gajser in dodal: »Prva vožnja se ni izšla po mojih željah,
Nogomet • 2. SNL, Drava Ptuj
Tekma z dodatnim nabojem, na klopi Rogaške ni več Fridla
Nogometaši Drave se bodo po tritedenskem premoru (vmes so zaradi koronavirusa v moštvu izpustili tekmi z Gorico in Krko) vrnili v tekmovalni ritem.
»Med tekmovalno sezono imeti tritedenski premor je izjemno nenavadna situacija. Dodatno težavo je za nas predstavljalo dejstvo, da niti trenirati nismo smeli skupaj, kaj šele igrati kakšno prijateljsko tekmo, kot je npr. običaj v reprezentančnih premorih. Že prej je bila ekipa slabo pripravljena za sezono, zadnji premor pa bo pustil še dodatne negativne posledice,« je v uvodu povedal trener Drave Andrej Kvas.
V nadaljevanju se je Kvas dotaknil naslednje tekme, ko bo ptujska zasedba v soboto gostovala v Rogaški Slatini. »Tekma z Rogaško je neka-
Prekmurski in severnoprimorski derbi privabila množico gledalcev
14. krog drugoligaškega tekmovanja sta zaznamovala lokalna derbija nekdanjih prvoligašev: v Ajdovščini sta se po desetletju znova pomerila Primorje in Gorica, v Lendavi pa sta se udarila domača Nafta in Beltinci. V enem primeru so zmagali gostje, v drugem domačini . Obema srečanjema je bila skupna izjemna kulisa, ki so jo pripravili številni navijači, v Ajdovščini se jih je zbralo 1100, v Lendavi pa 900. Takšne številke so pobožne želje več kot polovice prvo-ligašev .
Za pravi derbi kroga bi bilo glede na stanje na lestvici treba razglasiti tekmo med vodilnim Triglavom in tretjeuvrščenim Fužinarjem. Popoln izkupiček je pripadel Gorenjcem, s tem pa se je še poglobil razkorak med vodilnima kluboma (Triglavom
kšen lokalni derbi, zato bo zagotovo zanimiva. Dodaten naboj bo v dvoboj nedvomno vnesel novi trener Rogaške. Obe ekipi imata nekatere težave: Rogaška s kartoni, mi z virusom, a ga počasi obvladujemo. Res je, da kakšen teden nismo trenirali skupaj in da nas je malo, a bomo še enkrat s pomočjo mladincev poskušali sestaviti konkurenčno zasedbo. Dodatno težavo za nas predstavlja dejstvo, da imajo sočasno v soboto tekmo tudi mladinci, igrajo v Kopru. Kljub temu se pripravljamo v najboljši veri, da lahko tekmo končamo s pozitivnim izidom, vsekakor pa bomo poskušali čim dražje prodati svojo kožo.«
Rogaška je bila v uvodnih krogih letošnje sezone eno najprijetnej-ših presenečenj, varovanci trenerja
in Gorico) in njunimi zasledovalci.
V preostalih tekmah je izjemno pomembna zmaga uspela Iliriji, ki je slavila v Velenju in se vsaj nekoliko oddaljila od dna.
Še naprej zmagovite formule iz začetka sezone ne najde Rogaška, ki je izgubila še četrto zaporedno srečanje. Serija porazov je odnesla trenerja Francija Fridla.
Že drugi teden zapored so brez tekme ostali Ptujčani, tekma s Krko je bila prestavljena zaradi okužbe s koronavirusom med dravaši.
REZULTATI 14. KROGA:
Drava - Krka (prestavljeno);
Nafta 1903 - Beltinci Klima Tra-tnjek 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Haljeta (52.);
Triglav Kranj - Fužinar Vzajemci 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Brkic (12.), 2:0 Pavlovic (52.);
Roltek Dob - Rogaška 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Kasnik (31.), 2:0 J. Pišek (47.), 2:1 Andjelic (73., z 11 m);
Primorje - Gorica 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Velikonja (50., z 11 m);
zato sem v drugi moral garati. Izšlo se je odlično, start je bil zelo dober, potem sem samo nadziral dogajanje, saj so mi iz boksov sporočali, da imam veliko prednost. Veseli me tudi, da je prišlo toliko navijačev, komaj čakam, da se podam še na zadnji dve dirki.«
Psihološki pritisk na vodilno trojko bo izjemen
Motokros karavana se je med tednom že preselila v približno 130 km oddaljeno Mantovo, kjer bosta v nedeljo in sredo, 7. in 10. novembra, na sporedu zadnji dirki sezone svetovnega prvenstva 2021. Na progi Tazio Nuvolari bo tako padla odločitev o naslovu svetovnega prvaka, naslov iz lanske sezone pa brani naš Tim Gajser.
Tim Gajser je s svojo Hondo dve dirki pred koncem še naprej v enakovrednem boju za ubranite« naslova svetovnega prvaka. Na zadnji dirki v Pietramurati je osvojil 2. mesto.
Proga v Mantovi je deloma zelo mehka in posejana z mivko, na takšni podlagi pa imata več izkušenj vseeno Herlings in Febvre. Toda tudi Gajser je že znal na mehkih progah obema tekmecema demonstrirati bogato znanje vožnje na taki podlagi in ju tudi ugnati - letos mu je to npr. uspelo v Ossu na Nizozemskem, kjer je osvojil veliko nagrado Nizozemske.
Tim se pred odločilnimi tekmami dobro zaveda tudi zelo pomembnega psihološkega momenta, kajti mentalni pritisk rezultata v Mantovi bo na vodilno trojko v skupnem seštevku brez dvoma izjemen. Treba bo voziti praktično brez napak in zelo osredotočeno ter paziti na vsako najmanjšo podrobnost na progi,
Podobno izenačene borbe so bile nazadnje leta 2008
Tako napetega razpleta v najmočnejšem razredu, kot ga spremljamo letos, ni bilo že vrsto let. Še najbližje temu, a kljub temu ne tako napeto, je bilo nazadnje leta 2008, ko so je razred imenoval še MX1. Takrat so se sredi septembra na zadnji dirki v Faenzi za naslov potegovali in borili Italijan David Philippaerts ter Belgijca Steve Ramon in Ken de Dycker. Domači tekmovalec Philippaerts je unovčil boljše poznavanje proge od tekmecev in pristal na svetovnem motokrosističnem prestolu. Tokrat prednosti domačega terena ne bo imel nihče izmed trojice Febvre, Gajser, Herlings ...
to pa lahko terja ogromno energije. Tudi zato bodo najbrž tokrat še pomembnejši dejavnik ob progi navijači, ki bi lahko najboljšemu slovenske-
mu motokrosistu vlili nekaj dodatne moči, da iz sebe in motorja iztisne zadnje atome energije .
JM
Futsal • 1. SFL, 8. krog
Odlično sodelovanje dvojice Gajser-Markic
Francija Fridla so bili po 10 krogih uvrščeni tik pod vrh lestvice. Od takrat je krivulja njihovih rezultatov obrnjena navzdol, štirje zaporedni porazi (Beltinci, Jadran, Nafta, Rol-tek) so spodnesli stolček Francija Fri-dla in njegovega pomočnika Tomaža Zorca.
Zanimiva je izbira novega stratega, to je postal Aleš Kačičnik. Nekdanji pomočnik Simona Rožmana pri Domžalah, Rijeki in Mariboru se bo prvič preizkusil v vlogi glavnega trenerja.
JM
2. SNL, 15. krog: Rogaška - Drava, v soboto ob 14.00 v Rogaški Slatini.
Vitanest Bilje - Brežice 1919 Terme Čatež 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Bre-ganti (78.), 2:0 Koron (88.). Rdeči karton: Ruedl (18., Brežice);
Rudar Velenje - Ilirija 19111:2 (1:1); strelci: 1:0 Batistič(n.),i:i Djermano-vič (31.), 1:2 Djermanovič (56.);
Krško - Jadran Dekani 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Baskera (32.), 1:1 Zyba (52.), 2:1 Baskera (69.).
1.	TRIGLAV KRANJ 14 11 2 1 29:7 35
2.	GORICA	12 10 1 1 23:7 31
3.	FUŽINAR VZAJEMCI 14 7 4 3 24:19 25
4.	PRIMORJE 14 6 5 3 23:14 23
5.	ROLTEK DOB 14 7 2 5 24:19 23
6.	NAFTA 1903 13 6 4 3 31:18 22
7.	RUDAR VELENJE 14 7 0 7 25:22 21
8.	ROGAŠKA 14 6 1 7 18:20 19
9.	BELTINCI TRATNJEK 14 4 6 4 17:18 18
10.	VITANEST BIUE	14	4	4	6	21:24	16
11.	KRKA	12	4	3	5	18:16	15
12.	ILIRIJA 1911	14	3	4	7	13:19	13
13.	KRŠKO	14	3	4	7	17:32	13
14.	JADRAN DEKANI	13	1 6	6	14:18	9
15.	DRAVA PTUJ	12	2	2	8	17:40	8
16.	BREŽICE ČATEŽ	14	1 4	9	12:33	7
JM
Oplast Kobarid - Hiša daril Ptuj 2:4 (2:2)
STRELCI: 0:1 Gajser (17.), 1:1 A. Mohorič (19.), 1:2 Gajser (20.), 2:2 Florjančič (20.), 2:3 Markic (21.), 2:4 Markic (21.)
HIŠA DARIL PTUJ: Anžel, Caf; U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debe-ljak, Markic, Pihler, Bukovec, Fleten, Gajser. Trener: Robert Grdovic.
Ekipi Oplasta in Ptuja so pred tekmo 8. kroga na lestvici ločile le tri točke, zato so ambiciozni domačini želeli ugnati Štajerce in jih dohiteti na lestvici. Načrt se jim ni posrečil ...
Najzanimivejše dogajanje prvega polčasa se je zgodilo v zadnjih štirih minutah, ko so padli štirje zadetki. Tilen Gajser je po dveh podajah Daria Markica goste dvakrat popeljal v vodstvo, domačini pa so v obeh primerih uspeli hitro izenačiti. V drugem primeru je Klemen Anžel ub-
ranil strel iz 10-metrovke kapetanu Daniju Vulikicu, a je Vanč Florjančič (nekdanji igralec Ptuja) odbito žogo zabil v mrežo za izenačenje na 2:2.
Drugi del tekme so gostje začeli sanjsko, saj so v eni sami minuti dosegli dva gola. Najprej je najboljši posameznik tekme Dario Markic že po petih sekundah izkoristil napako v domači obrambi in žogo zabil pod prečko, v drugo pa je izkoristil lepo podajo Gajserja in zadel iz bližine -2:4. Markič je z desetimi zadetki prvi strelec lige, ta dosežek pa mu je uspel na zgolj sedmih tekmah.
Domačini so si celoten drugi polčas prizadevali za izničenje zaostanka, a je obramba gostov na čelu z vratarjem Anželom vzdržala vse pritiske. S četrto zaporedno zmago se je ptujski klub še trdneje umestil med najboljšo četverico lige.
Thomas Pihler, FC Ptuj: „Prvi polčas je bil dokaj izenačen. Morda smo
i. SFL				
REZULTATI 8. KROGA: Oplast Ko-				
barid - Hiša daril Ptuj 2:4 (2:2), Mlin-				
še - Litija 3:6 (2:3), Meteorplast Šic				
bar - Bronx Škofije 1:1 (1:0). Tekma				
Dobovec - Dobrepolje bo odigrana				
9. 11. Prosta je bila ekipa Siliko.				
1. DOBOVEC 6	5	1	0	32:S 16
2. SILIKO VRHNIKA 7	5	1	1	37:24 16
3. HIŠA DARIL PTUJ 8	4	2	2	31:21 14
4. LITIJA 7	4	2	1	26:21 14
5. OPLAST KOBARID 7	2	2	3	20:22 S
6. METEORPLAST ŠIC 7	1	3	3	19:24 6
7. MLINŠE 7	1	1	5	1S:35 4
8. DOBREPOLJE 6	1	1	4	15:33 4
9. BRONX ŠKOFIJE 7	0	3	4	12:22 3
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Gajser (na fotografiji) in Dario Markic sta s po dvema zadetkoma svoji ekipi utrla pot do zmage.
imeli mi za odtenek več priložnosti, a je njihov vratar vrhunsko ubranil nekaj poskusov. V drugem delu sta tekmo prelomila naša hitra dva gola, pozneje pa smo dokaj rutinirano ohranili vodstvo in zasluženo zmagali.
Sedaj nas čaka pokalna tekma v Benediktu, kjer bodo domačini zagotovo zelo motivirani. Kljub vsemu sem mnenja, da je kvaliteta na naši strani in da moramo to tekmo zanesljivo dobiti in se uvrstiti v naslednji krog."
Meteorplast Šic bar -Bronx Škofije 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Šnofl (4); 1:1 Zaje (31)-
METEORPLAST ŠIC BAR: Fajfar, Kovše; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Gašparič, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Škerget, Tkalčič, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Tomislav Novak.
Igralci iz Ljutomera so odigrali pomembno tekmo v boju za obstanek, v dvorani Šic so gostili zadnje-uvrščeno zasedbo iz Škofij. Tekmo so odlično odprli in že v 4. minuti je po samostojnem prodoru v polno zadel Rok Šnofl -1:0. V nadaljevanju tekme so gostje pokazali, da se ne mislijo predati brez boja, v nekaj primerih so izvedli zares močan pritisk proti domačemu vratarju; ta je klonil v 31. minuti. Po kratki podaji iz kota je v polno z močnim strelom s strani zadel najboljši strelec Bronxa Nik Zaje (6 golov).
V petek, 5. novembra, bodo odigrane tekme osmine finala pokala Terme Olimia.
JM
20 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 5. novembra 2021
Nogomet • 1. ženska liga
Prvi polčas kazalnik nadaljnje poti
ŽNKDoxakey Ptuj -ŽNK Radomlje 0:4 (0:0)
STRELKE: 0:1 Cadnik (56.), 0:2 Osojnik (62.), 0:3 Hlebec (88.), 0:4 Kuštrin (89.).
ŽNK D0XAKEY PTUJ: Neža Foršt-narič, Tjaša Križan (od 75. Hana Jelen), Aneja Lorbek, Eva Vidovič (od 84. Ana Dobrikovič), Tina Hvaleč, Nuša Štumberger, Tajda Tušek, Pia Ciganovič, Maša Potočnik (od 63. Taja Lončarič), Nuša Forštnarič (od 65. Ana Fluher), Špela Pernek. Trener: Uroš Šmigoc.
Ptujska dekleta so proti favorizirani ekipi Radomelj pokazala eno boljših predstav v sezoni, sploh prvi polčas je bil za vso pohvalo. Domačinke so se osredotočale na obrambne naloge, a so tudi v napadalnih akcijah iskale svoje priložnosti, predvsem preko najboljše strelke Nuše Štumberger (4 zadetki). Najboljša posameznica v četi trenerja Uroša Šmigoca je bila vratar-ka Neža Forštnarič, ki se je posebej izkazala v zadnji minuti prvega polčasa, ko je v situaciji ena na ena zaustavila najboljšo strelko gostij Zalo Kuštrin (že 11 golov v osmih tekmah).
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske nogometašice (v belih dresih) so v nedeljo na Mestnem stadionu izgubile proti ekipi iz Radomelj.
Ptujska barka se je začela potapljati v drugem polčasu, ko je Katarina Gadnik v 56. minuti iz težkega položaja poskušala s podajo, žoga pa je na presenečenje vseh končala v mreži - 0:1. Nekaj minut kasneje je po lepi akciji v polno zadela še Maša
Osojnik in svoji ekipi zagotovila varno prednost. Gostje so do visoke zmage prišle z dvema goloma v zadnjih minutah tekme.
V nedeljo se ptujska dekleta odpravljajo na gostovanje v Ajdovščino, kjer proti domači ekipi Primorja
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Nov poraz odnesel Arsica, Zavrču lokalni derbi
REZULTATI 12. KROGA: Zavrč
-	Podvinci 3:1 (1:0), Šmartno 1928
-	Korotan Prevalje 3:0 (2:0), Zreče
-	Videm 1:1 (0:0), Kety Emmi Bistrica - Dobrovce 1:0 (1:0), Šampion -Šmarje pri Jelšah 1:0 (0:0), Koroška Dravograd - Dravinja 3:5 (1:3), Cirku-lane - Posavje Krško 0:2 (0:2).
1.	KETY E. BISTRICA
2.	KOR. DRAVOGRAD
3.	DRAVINJA
4.	CIRKULANE
5.	ŠAMPION
6.	ŠMARTNO 1928
7.	ZAVRČ
8.	PODVINCI
9.	VIDEM PRI PTUJU
10.	ŠMARJE
11 KOROTAN PREV.
12.	DOBROVCE
13.	POSAVJE KRŠKO
14.	ZREČE
12	11 1
12	7 2
12	6
12	6
12	7
12	5
12	4
12	4
12	3
12	3
12	4
12	2
12	2
12	2
36:7	34
31:19	23
23:12	21
19:15	21 23:20 21 23:16 18
16:23	16 22:20 15
15:19	14
10:14	13 15:28 13 19:28 9
17:34	9
11:25	7
Zavrč - Podvinci 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Štumberger (39., z 11 m), 1:1 Žvikart (61., z 11 m), 2:1 Štumberger (69., z 11 m), 3:1 Kocbek (88.).
ZAVRČ: Mikic, Pofuk, Kokot, Pre-dikaka (od 90. Demiri), Štumberger (od 72. Kocbek), Potočnik, Lazar (od 72. Nahberger), Koren (od 92. Voča-nec), Jazbec, Kajzer, Stiplošek (od 92. Domjan). Trener: Gregor Šket.
PODVINCI: Cajnko, Marinič, Lah, Rodrigues, Žvikart (od 76. Simič), Zajko,
Svenšek, Kuserbanj (od 63. Kolenko), Modrič (od 76. Šlamberger), Oman, Zamuda Horvat. Trener: Aleš Čeh.
RDEČI KARTON;: Jazbec (49., Zavrč).
Lokalni derbi je postregel z zanimivo predstavo, v tekmo pa je močno posegel tudi glavni sodnik Armando Šorli, ki je dosodil tri enajstmetrovke, ob tem pa domačemu branilcu pokazal še rdeči karton. V delu tekme, pri izidu 1:1, ko so imeli gostje že igralca več na igrišču, se je zdelo, da so Podvinčani povsem blizu zmagi. A se je situacija na igrišču hitro obrnila z novo 11-metrovko za domačine. Tem je nato uspelo z borbeno predstavo zadržati vodstvo in ga na koncu celo povečati.
Gregor Šket, trener Zavrča: »Tekma je bila zelo težka, a takšno smo tudi pričakovali. Prvi polčas ni postregel z veliko priložnostmi za zadetek, čeprav je bila igra dokaj gledljiva. Tekmo so nedvomno zaznamovale 11-metrovke, dosoje-ne so bile kar tri, vse tudi uspešno izvedene. Končni izid smo postavili v 88. minuti po lepo izvedeni akciji. Mislim, da smo zasluženo osvojili vse tri točke, ki so nas vsaj za nekaj časa umestile na sredino lestvice.«
Aleš Čeh, trener Podvincev: »V igri smo bili boljši tekmec, a so do-
mačini bolje izkoristili naše in sodniške napake ter na koncu zasluženo zmagali. V igri se nam je preveč poznala odsotnost številnih igralcev iz 'prve postave'. Upam in si želim, da bi se po njihovi vrnitvi proti Dravogradu v soboto predstavili v boljši luči. Ima pa Dravograd mlado, hitro in zelo organizirano ekipo, zato nam bo nedvomno težko. Če bomo 'pravi', pa se lahko nadejamo zmage.«
Cirkulane - Posavje Krško 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Žur (16.), 0:2 Rešetič
(42.).
CIRKULANE: Zajc, Živič, Bojnec, Li-pavšek, Mlakar, Kukovec, Travnikar, Ljubec (od 25. Erhatič), Zazic, Cimer-man (od 82. Orlač), Toplak. Trener: Jura Arsic.
RDEČA KARTONA: Lipavšek (69.), Bojnec (78., oba Cirkulane).
Nogometaši iz Cirkulan so izgubili še drugo zaporedno srečanje na domači zelenici, prejšnji teden z ekipo Zreč, tokrat s Posavjem. V obeh primerih gre za ekipi z dna lestvice, ki sta dotlej zbrali vsaka po eno samo zmago, medtem ko zasedba iz Cirku-lan cilja na vrh lestvice (s tema dvema načrtovanima zmagama bi bili prvi zasledovalci vodilne Bistrice). Pri vodilnih možeh kluba je nedeljski
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (v belih dresih) so se z zmago proti Podvinčanom zavihteli v sredino lestvice, pred Podvinci imajo sedaj točko prednosti.
1. SZNL
REZULTATI 9. KROGA: Doxakey -Radomlje 0:4 (0:0), Cerklje - Olimpi-ja 0:5 (0:2), Ljubljana - Nona Pomur-je Beltinci 1:3 (0:0), Krim - Primorje Gaia Naturelle 0:2 (0:1).
1.	OLIMPIJA	9 8 0 1 97:8 24
2.	POMURJE BELTINCI 8 8 0 0 59:2 24
3.	LJUBLJANA 9 5 0 4 32:24 15
4.	RADOMLJE 9 4 0 5 29:16 12
5.	CERKLJE	8 4 0 4 17:32 12
6.	PRIMORJE GAIA 8 3 0 5 7:32 9
7.	DOXAKEY	8 2 0 6 14:56 6
8.	KRIM	9 0 0 9 5:90 0
zagotovo ne bodo brez možnosti za osvojitev kakšne točke.
Uroš Šmigoc, trener ŽNK Doxa-key: »Glede na prvo medsebojno tekmo z Radomljami, ki smo jo odigrali konec avgusta, smo zagotovo naredili korak naprej, saj so takrat naša dekleta že ob polčasu zaostajala za pet golov (5:0, na koncu 7:0). Napredek ekipe je viden, sploh prvi polčas je bil tokrat na domačem igrišču odličen. V drugem polčasu smo prejeli nesrečen gol, po katerem so dekleta nekoliko popustila, kljub temu pa do samega zaključka tekme zaostajala zgolj 0:2. Dekleta pridno trenirajo in na tekmah pridobivajo nove dragocene izkušnje, ki jih bodo lahko na naslednjih tekmah, predvsem pa v naslednjih sezonah, s pridom uporabila.«
JM
poraz sodu izbil dno, ceno pa je plačal Jura Arsic, saj je ostal brez mesta trenerja Cirkulan.
Domača ekipa je bila tudi tokrat zelo zdesetkana, zaradi kartonov, poškodb in okužb s koronavirusom so manjkali številni igralci, na klopi je imel Arsic le dva nogometaša. Prvega je moral zaradi poškodbe Ljubca v igro poslati že v prvem polčasu, to pa ni spremenilo poteka dogodkov na igrišču. Gostje iz Krškega, ki jih je sredi sezone prevzel trener Rok Zor-ko, so že do polčasa opravili večji del posla na poti do zmage, v drugem jim je domača zasedba z dvema izključitvama delo le še olajšala.
Cirkulančani z imenovanjem novega trenerja ne bodo hiteli, najbrž ga bodo ustoličili po koncu jesenskega dela sezone. Zaradi majhnega števila igralcev, sposobnih za igro, si na vse načine prizadevajo prestaviti nedeljsko tekmo z Bistrico.
Zreče - Videm 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Videčnik (53.), 1:1 Čuš (75.).
VIDEM: Milic, Mesarič, Alen Plajn-šek (od 65. Pavalec), Zdovc, Cafuta, Ovčar, Krajnc, Ž. Plajnšek, Adedoja, Vrbanic (od 46. Čuš), Tement (od 80. Zupanič). Trener: Luka Gajšek.
Videmčani imajo z Zrečami na njihovem stadionu, ki zvečine ne dopušča igre po tleh, vedno težavne obračune, tudi tokrat je bilo tako. Kljub vsemu so na koncu uspeli osvojiti točko, s katero so ohranili razliko sedmih točk glede na tekmeca iz začelja lestvice. Remi je dragocen predvsem zato, ker so nastopili precej oslabljeni (manjkali so Šegula, Gojzdnik, Šeliga, Plajnšek), zaradi študija nekaterih posameznikov pa je tudi udeležba na treningih precej slabša kot v pripravljalnem obdobju.
Videmčani so se na začetku drugega polčasa po napaki vratarja znašli v zaostanku, a so z golom Reneja Čuša uspeli izenačiti. Čuš je v gol pospravil odbitek po slabše izvedeni 11-metrovki Zdovca, saj mu je domači vratar žogo odbil.
Luka Gajšek, trener Vidma: »V prvem polčasu so bili konkretnejši domačini, ki so si najlepšo priložnost priigrali iz protinapada, a njihova igralca nista uspela izkoristiti situacije, ko sta bila sama pred Miličem. V drugem polčasu smo prevzeli pobudo, več napadali, a se po lastni napaki znašli v zaostanku. Izenačiti smo še uspeli, za kaj več pa ni bilo pravih priložnosti. Sezona je že zelo dolga in naporna, kljub temu pa se moramo dobro pripraviti na tekmo s Krškim in končno zmagati pred svojimi navijači.«
Jože Mohorič
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Na velodromu do štirih medalj
Z državnim prvenstvom na velodromu v Novem mestu minuli konec tedna je padel zastor za sezono 2021. Na Dolenjskem so bili uspešni tudi kolesarji KK Perutnine Ptuj in osvojili skupno štiri medalje. Mlajši in starejši mladinci so se pomerili v desetih velodromskih disciplinah.
»Vsi ljubitelji kolesarstva smo lahko prvič v Sloveniji uživali v disciplini madison, ki slovi kot najatraktivnejša disciplina na velodromu. Na njej je nastopil tudi naš par Primož Kirbiš-Andrej Majnik, zasedla pa sta končno 6. mesto v absolutni konkurenci mladincev in članov,« je v uvodu dejal Mitja Mohorko iz KK Perutnina Ptuj.
V kategoriji starejših mladincev so Andrej Majnik, Primož Kirbiš in Žan Gorjanc v ekipnem sprintu dosegli odlično 2. mesto. V ekipni vožnji, kjer se jim je pridružil še Lovro Valenko,
so osvojili 3. mesto.
Primož Kirbiš je v posamični konkurenci dosegel še bronasto medaljo v kategoriji sprint na 200 metrov in 4. mesto v kategoriji omnium.
Mohorko se je nato dotaknil še nastopov ptujskih tekmovalcev v kategoriji mlajših mladincev: »Jure Majnik se je po 25-dnevni pavzi zaradi poškodbe vrnil na kolo tako rekoč brez pravega treninga in osvojil bronasto medaljo v posamični vožnji na 2000 metrov, hkrati pa osvojil še 4. mesto v sprintu na 200 metrov. V ekipni vožnji so Jure Majnik, Ino Gor-janc, Jon Pritržnik in Matic Erjavec za las zgrešili stopničke in končali na 4. mestu.«
Mladi kolesarji ptujskega kluba so dosegli še kopico drugih uvrstitev med najboljšo deseterico v posameznih disciplinah.
UR
{JO
Andrej Majnik, Žan Gorjanc in Primož Kirbiš (vsi KK Perutnina Ptuj)
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 16. KROGA, V PETEK OB 17.00: Kalcer Radomlje - Celje; V SOBOTO OB 13.30: Bravo - Maribor; OB 20.15: Koper - CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 17.00: Aluminij - Olimpija; OB 20.15: Mura -Domžale.
2.	SNL
RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 18.00: Krka - Primorje; V SOBOTO OB 14.00: Rogaška - Drava Ptuj, Beltinci Klima Tratnjek - Roltek Dob, Fužinar Vzajemci - Vitanest Bilje, Ilirija 1911 - Triglav Kranj; OB 16.00: Gorica - Rudar Velenje; V NEDELJO OB 14.00: Jadran Dekani -Nafta 1903; OB 19.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Krško.
3.	SNL vzhod
RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Podvinci - Koroška Dravograd, Šmarje pri Jelšah - Zavrč, Dobrovce - Šampion, Dravinja - Šmartno 1928; OB 18.00: Korotan Prevalje - Zreče; V NEDELJO OB 10.30: Videm pri Ptuju - Posavje Krško; OB 14.00: Cirkulane - Kety Emmi Bistrica.
1.	ženska liga
10. krog: Primorje Gaia Naturelle - ŽNK Doxakey Ptuj (v nedeljo ob 17.00).
Rokomet • 1. ženska liga
8. krog: Zelene doline Žalec - ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.00).
2.	SRL (m)
6. krog: Drava Ptuj - Arcont Radgona (v soboto ob 19.00).
Futsal • Pokal Terme Olimia
1. krog: Benedikt Slovenske gorice - FC Hiša daril Ptuj (v petek ob 20.00). Tekma Kix Ajdovščina - Meteorplast Šic bar bo odigrana 17. 11.
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
3. krog: Dravograd - ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 16.00).
JM
0
3
3
3
5
4
4
5
4
5
7
7
7
9
petek • 5. novembra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Slovenija • Na pragu četrte generacije zdravstvenih kartic
Zdravstveno in osebno bi lahko združili naslednje leto
Že nekaj let je živa ideja o integraciji osebne izkaznice in kartice zdravstvenega zavarovanja, da bi namesto dveh imeli samo en dokument. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pojasnili, da so letos njihova prizadevanja končno prišla do točke, ko so z ministrstvoma za javno upravo in notranje zadeve podpisali sporazum o sodelovanju. Kartica „dve v enem" bi po njihovih navedbah lahko zaživela v sredini prihodnjega leta.
i)
Po podatkih ZZZS je v Sloveniji trenutno v obtoku blizu 2,3 milijona kartic zdravstvenega zavarovanja; podatek na dan 30. september je 2.280.090.
„Na podlagi sporazuma in posodobljene zakonodaje bo predvidoma avgusta 2022 omogočena uporaba nove (biometrič-ne) osebne izkaznice v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja. Na novi osebni izkaznici bo nameščeno digitalno potrdilo, s katerim bo zavarovanim osebam omogočen dostop do podatkov o zdravstvenem zavarovanju. Državljani bodo imeli tako možnost uporabe samo ene kartice."
ZZZS bo kljub integraciji dokumentov nadaljeval tudi z izdajanjem kartic zdravstvenega zavarovanja, saj osebna izkaznica ni obvezen dokument, prav tako je ne morejo pridobiti vse zavarovane osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje (na primer tujci). „Zavarovana oseba se bo lahko sama odločala, ali bo za uveljavljanje zdravstvenih storitev uporabljala osebno izkaznico, zdravstveno izkaznico ali pa oboje."
Nove zdravstvene z
• v • »v» •
zmogljivejšimi cipi
Sicer pa ZZZS novembra v obtok pošilja novo, četrto, generacijo kartic zdravstvenega zavarovanja. Uvaja se zaradi tehnoloških izboljšav, boljše funkcionalnosti in možnosti hitrejše obdelave podatkov. Za posodobitev kartice je ZZZS angažiral zunanje strokovne sodelavce in mednarodne strokovnjake, s katerimi so analizirali različne vidike možnih sprememb. Cilj je bil poenostavitev uporabe kartic (zdravstvene in profesionalne, ki jo uporabljajo zaposleni v zdravstvenem sistemu), zagotavljanje skladnosti s standardi in regulativo, ekonomska učinkovitost, dolgoročna uporabnost in varnost. Nove kartice bodo imele vgrajen hitrejši in sodobnejši čip, sčasoma jih bodo opremili z brezstičnimi vmesniki in naprednimi varnostnimi mehanizmi, so pojasnili na ZZZS. Za
Strošek izdelave kartice je manj kot tri evre
ZZZS je v minulih petih letih izdal okoli 750.000 kartic zdravstvenega zavarovanja, največ predlani: 210.000. Lani so jih izdali nekaj čez 160.000. Kartice izdeluje podjetje Thales DIS France SA, personalizira pa podjetje Cetis. Personalizacija kartice pomeni, da se nanjo analogno in digitalno zapišejo osebni podatki imetnika. Če je kartica že v obtoku in sejo zamenja, ZZZS zanjo odšteje 2,6 evra (1,8 evraje cena nakupa in 82 centov personalizacija). V primeru čisto nove kartice je cena nakupa nekoliko nižja (1,5 evra), strošek personalizacije pa višji (96 centov). Skupno je torej strošek njene izdelave 2,5 evra. ZZZS je v minulih petih letih za nakup vseh kartic zdravstvenega zavarovanja in profesionalnih kartic odštel blizu 1,5 milijona evrov, za njihovo personalizacijo pa okoli 790.000 evrov.
podporo delovanja novih kartic bodo posodobili tudi programsko opremo v zdravstvenem sistemu. „Slovenski sistem kartice zdravstvenega zavarovanja je bil nazadnje prenovljen v letu 2008. Na ZZZS stalno spremljamo napredek tehnologije na tem področju, stremimo k informatizaciji in posodobitvi poslovanja. Vse z namenom, da zagotovimo izvajalcem zdravstvenih storitev oz. zdravstvenim delavcem varno in uporabno infrastrukturo za dostop do občutljivih osebnih podatkov v skladu z zakonodajo in pravili ZZZS. Zato je nastopil čas ponovne prenove, v katero smo že vključili nekaj sprememb, ki jih lahko uresničimo kratkoročno, nekatere pa v daljšem obdobju z razvojem novih aplikativnih rešitev in možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, med njimi so tudi mobilne rešitve," so povedali na ZZZS.
Dve desetletji in tri generacije digitalnih zdravstvenih izkaznic
V sistemu ZZZS se trenutno uporabljajo tri različne generacije kartic. Prva je bila izdana med letoma 2000 in 2008 ter ima neomejeno veljavnost, saj uporablja varnostni mehanizem, ki nima časovne omejitve. „Zato te generacije kartic za zdaj ne bomo menjali (le manjši del pred prehodom na novo generacijo kartic). Druga in tretja generacija kartic, ki sta bili izdani med letoma 2008 in 2015 oziroma od leta 2015 dalje, imata omejeno veljavnost, saj uporabljata varnostne mehanizme, ki temeljijo na digitalnih potrdilih, ki so časovno omejena na 10 let, zato je po tem obdobju potrebna zamenjava teh kartic. Ta zamenjava je za zavarovane osebe brezplačna in samodejna, saj ZZZS sam poskrbi za izdajo nove kartice in razveljavitev stare kartice."
Mojca Zemljarič
Tovarna pripravljenih jedi
Ali veste, kje nastajajo priljubljeni piščančji medaljoni, piščančji cordon bleu, pečen ali paniran piščančji file, marinirana krilca? Odgovorje: v Tovarni pripravljenih jedi Perutnine Ptuj v neposredni bližini turniškega gradu na Ptuju. Tukaj proizvajajo panirane, pečene - marinirane in kuhane izdelke iz perutninskega mesa. Ena izmed pomembnih konkurenčnih prednostije tudi proizvodnja brezglutenskih paniranih izdelkov iz piščančjega mesa, ki jih prodajajo po vsej Evropi. Med pomembnimi kupci je tudi priljubljena in svetovno znana veriga restavracij McDonald's.
V Tovarni pripravljenih jedi (TPJ), ki je bila zgrajena leta 2003 in je zaposlenih okoli 100 ljudi, proizvajajo okoli 20 različnih skupin izdelkov. V delovnem procesu sodelujejo zraven tehnološke službe še operaterji procesov in procesni delavci, ki so razdeljeni v oddelke: priprava mas, oblikovanje izdelkov, pa-niranje in termična obdelava izdelkov ter pakiranje proizvodov. Pri svojem delu upravljajo z najsodobnejšo tehnologijo za kakovostno oblikovanje, panira-nje, termično obdelavo in pakiranje proizvodov. V delovnih procesih zaposleni uporabljajo tehnološko opremo za obdelavo mesa (injektor, masirke, drobilec mesa ...), mešalce, aplikatorje za nanos panad, peč za termično obdelavo, cvrtnik, zamrzovalni tunel, večglave tehtnice in pakirne stroje.
Presoja oz. nadzor proizvodnje različnih certifikacijskih hiš je izčrpna
TPJ se ponaša z večino standardov kakovosti v živilski dejavnosti. Skladnost izdelkov in proizvodnih procesov redno preverjajo z napovedanimi in nenapovedanimi presojami različnih državnih institucij in certifikacijskih hiš. Izpolnjujejo zahteve naslednjih certifikatov kakovosti: ISO, IFS, BRC, SQMS - McD, HALAL ter za bre-zglutenske izdelke SAS GLUTEN FREE in LACTOSE FREE. Vsaka presoja je zelo izčrpna in zajema
podroben pregled proizvodnega obrata, njegove okolice in celotne infrastrukture (službe vzdrževanja, kotlarne, hladilne službe, skladišča čistil ...). Vsaka presoja zahteva tudi natančen pregled spremljevalne dokumentacije, kot so: delovna navodila, proizvajalne specifikacije, nadzor delovanja sistema HACCP, pregled sledljivosti surovin »od njive do vilic« ...
Perutnina Ptuj in McDonald's
Začetki sodelovanja Perutnine Ptuj s svetovno znano verigo restavracij McDonald's, ki ima več kot 38.000 restavracij v več kot 100 državah sveta, segajo že v prejšnje stoletje. Na temelju visokih standardov kakovosti jih v PP uspešno krepijo vse do danes. Že pred leti so sodelovanje
Stalno kakovost končnih izdelkov zagotavljajo s stalnim nadzorom kritičnih kontrolnih točk ter kontrolnih točk v tehnološkem procesu v skladu s sistemom HACCP in pred prodajo še s končno senzorično ocenitvijo izdelka. Za zagotavljanje novosti in stalne kakovosti izdelkov se v obratu nahaja tudi tehnološko-razvojni laboratorij.
okrepili s prodajo pripravljenih izdelkov za restavracije McD v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in BiH. Izdelki Perutnine Ptuj bogatijo menije priljubljenih jedi - med njimi pečena piščančja krila, paniran piščančji mini file, pečen piščančji file, pečen piščančji zrezek iz stegen, hrustljava piščančja krilca (crispy) ...
Vsaka presoja zahteva tudi natančen pregled spremljevalne dokumentacije, kot so: delovna navodila, proizvajalne specifikacije, nadzor delovanja sistema HACCP, pregled sledljivosti surovin »od njive do vilic«.
Perutnina Ptuj
Promocijsko besedilo
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 12. novembra 2021
MESTNA OBČINA PTUJ
ŽUPANJA
Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 61/17 in 175/20) in v skladu s 23. členom Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/20) županja javno objavlja
IZHODIŠČA
ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O SPREJEMU ZAZIDALNEGA
NAČRTA RABELČJA VAS - SEVEROZAHODNI DEL
Javno se objavijo izhodišča za pripravo Sprememb in dopolnitev Odloka o sprejemu zazidalnega načrta Rabelčja vas - severozahodni del.
Spremembe in dopolnitve obstoječega zazidalnega načrta se izdeluje zaradi namere lastnika parcel, ki po rušitvi obstoječega objekta načrtuje izgradnjo novih stanovanjskih stavb - na zahodnem delu gradnjo dveh enostanovanj-skih objektov, na vzhodnem delu gradnjo štirih enostanovanjskih objektov, ki jih je dopustno tudi združiti v niz po dva skupaj (dvojčki), območje obdelave obsega približno 0,45 ha zemljišča. OPPN bo zagotavljal kakovostne pogoje za bivanje in načrtovanje potrebne komunalne in cestne infrastrukture.
Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta bodo javno dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: https://www. ptuj.si/objava/562601 in v času uradnih ur na sedežu Cetrtne skupnosti Ljudski vrt od 12. 11. 2021 do 22. 11. 2021. Javna predstavitev izhodišč bo potekala v sredo, 17. 11. 2021, ob 16.00 uri, na sedežu Cetrtne skupnosti Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, 2250 Ptuj. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo na občino po pošti v pisni obliki na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na elektronski naslov občina. ptuj@ptuj.si ali ustno na zapisnikv času javne predstavitve.
Zadnji rok za podajo pripomb je ponedeljek, 22. 11. 2021. številka: 3505-6/2021-10 Datum: 28. 10. 2021
Nuška Gajšek županja
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanj-ci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@ lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev: hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
POLAGANJE kamna, robnikov, tlakovcev, montaža ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešij ter prevozi do 1,5 tone. Ugodno prodamo sadike lo-vorikovec. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Gorišnica.
Iaänus
OKNA VRATA d.o.o. PVC OKNA, VRATA, iiiČOlA -7 m /i r i/ a ni/run i
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
O	www.novareha.si
Houa Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - SPUHLJA starejša stanovanjska hiša l. 1950 z gospodarskim poslopjem, 85 m2 uporabne površine, 755 m2 zemljišča, ^^ 49.000,00 EUR. 2RE/MAX 051/455 010 ali ~ poetovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
V LINA BARU na Zagrebški cesti 70 zaposlijo dekle za strežbo. Ponujajo vam zaposlitev za 8, 16 ali 20 ur na teden. Informacije na 031 366 958. Irena Tement, s. p.
RAZNO
MOŠKI, star 74 let, želi spoznati žensko, staro od 65 do 75 let, s podeželja. Tel. 051 696 702.
ZARADI upokojitve prodam dobro utečeno tapetniško dejavnost na obali, smer navtika, pohištvo. Informacije na tel. 040 937 239. Marija Mislovič, s. p., Izola.
STORITVE
KAMNOSESTVO
Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik?
Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo?
Ugodne cene in obročno plačevanje z Dinersom.
Informacije na mobitel: 041 902 648 In e-mail: bojan.kolaric@gmall.com Bojan Kolarič, s. p., Kjezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-koiaric.si
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM gnoj, kravji, lepo uležan, in svinje, težke od 150 do 250 kg, domače reje, mesnata pasma. Tel. 051 245 621.
PRODAM krožne brane, cisterno za gnojevko 2700 l, transporter za žita, tračni obračalnik, cepilec za drva, platišča za ford - 13 col. Tel. 02 783 75 01.
PRODAM 500-litrski trosilec umetnega gnoja v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 031 865 585.
PRODAJO eno telico, staro 1,5 leta, brejo, in drugo, staro 6 mesecev. Tel. 031 743 824.
KOKOŠI nesnice - leghorn, jerebičaste, zele-nojajčne, rjave in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675.
NESNICE, rjave, 22-tedenske, v začetku ne-snosti, prodajamo, možnost tudi dostave. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246.
PRODAM krškopoljske svinje in merjasca. Tel. 031 347 708.
PRODAM prašiče, težke od 25 do 170 kg. Tel. 040 764 020.
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
IStajerskitednik I Stajerskitednik
Program TV Ptuj
6. in 7. novembra 2021, sobota ob 21.00,nedelja ob 10.00: Žalna komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v Parku spominov na starem mestnem pokopališču na Ptuju. Slavnostna govornica: Branka Bezeljak. Zelena logistika, upravljanje mestne logistike - projekt prihodnosti dostave v starem mestnem jedru Ptuja. Projekt je zasnovala Univerza Maribor. V eni najstarejših ptujskih mestnih hiš v Murkovi ulici vrata odprla nova galerija Luna. Predstavljena so likovna dela in fotografije svetovnih umetnikov. Ustanovitelj galerije je Ptujčan Silvo Ambrož. Članice Kluba Sorop-timist Ptuj so na Gomili, drugem najvišjem vrhu v ptujski občini, namenu predale klopco ljubezni. Kmetija Mirka Cvetka iz Trgovišča pri Veliki Nedelji svoje pridelke nudi na zaupanje v samopostrežni trgovini 24 ur na dan.Dokumentarni film: Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric. Dr. Vladimir Bračič je bil prvi rektor Univerze Maribor; film opisuje njegovo življenjsko pot. Angela Medved iz Hotinje vasi že od rojstva ni zmogla uporabljati rok. Življenja se je oprijela z nogami. Je polna optimizma, z nogami zmore vse. Film je prejel mednarodno nagrado. Predstavljajo se ljudske muzikantke Vesele Polanke iz Cirkovc. Igrajo na že skoraj pozabljenih ljudskih glasbilih.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ati vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno Zarito podarite sorodniku, znancu!
lil?»»»
IZ VSEBINE
Clovrt U «te «mi «ngn»» ^

■ PETO BSISíOiflSKB P0t€TJ£ VOSOM! P!Ui 1 Za zdravo pitno „	S SíJt KOW1EJ« C« ZKS Pftjj Premalo dogovarjanja
l/nrtn u HalrtTsth wWbí«	z nosilci delegatskega
^.sssSCMf ^¿T^LTtl^	sistema!
	
za sekretarja medobčinskega "Sf.?«."^	
sveta ZKS Maribor tetíffBi	
Ker temelji -prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
00:00 08:00 08:30 09:00 10:05 11:30 13:00 14:30 18:00 20:00 21:50 23:00
00:00 08:00 08:30 10:00 10:30 11:30 12:30 17:00 18:00 20:00 21:50 23:20
PETEK, 05. november
Video strani Jutranja telovadba Starpoint prodajno okno Jurovski Dol, Malo naokrog Utrip Ormoža
40. let delovanja FS Bolnišnica Ptuj Video strani
Italijanska trgovina - v živo jurovski Dol - Družina poje Revija cerkvenih pevskih zborov Astro - v živo Video strani
SOBOTA, 06. november
Video strani Jutranja telovadba
Potomci Jurija in Elizabete Štumberger
Ptujska kronika
Utrip Ormoža
Starpoint prodajno okno
Video strani
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 25. praznik Občine Majšperk Abrahamov koncert MoPZ Markovci Ujemi sanje Video strani
S P
E ä
II
o. O-
É M
•SIP ¡2"
NEDELJA, 07. november
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroški oder
09:00 Kronika iz občine Hajdina
11:00 Misijonska maša na Vidmu
13:00 Igre na Polenšaku
15:00 Revija cerkvenih pevskih zborov
16:50 Alfi po Sloveniji
18:00 Jurovski Dol - Družina poje
20:00 Seja sveta občine Starše
22:00 Video strani
PONEDELJEK, 08. november
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Seja sveta občine Videm 09:30 Ptujska kronika 10:00 Ujemi sanje
11:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
12:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Misijonska maša na Vidmu
20:00 Abrahamov koncert MoPZ Markovci
22:00 Potomci Jurija in Elizabete Štumberger
23:00 Video strani
petek • 12. novembra 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
V SPOMIN
31. oktobra je minilo petnajst let, odkar te je kruta usoda v 18. letu ločila od nas, vendar si v mislih vedno z nami. Pogrešamo te!
Dani Rajh
IZ DRAŽENCEV
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter ga ohranjate v spominu.
Ati, mamica, sestra Tjaša in vsi njegovi
Nekje daleč na nebu med zvezdami spiš, v srcih naših še zmeraj živiš.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila
Julija - Julka Valenko
IZ REŠEVE ULICE 1, PTUJ
Ob izgubi drage žene, mame, tašče, ome in prababice iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in izrečena sožalja.
Iskrena hvala patru Andreju za opravljen obred, gospe Rojko za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in za odigrano Tišino.
Mož Slavko, sin Marjan z ženo in vnuk Tomaž z družino
Draga mama,
ko tvoje zaželimo si bližine,
gremo tja, v ta mirni kraj tišine,
tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče,
da te več med nami ni,
s poti, po kateri si odšla, vrnitve ni,
oh, kako boli, ko, ljuba mama, te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre, botre, tašče in tete
Marije Obran
IZ ZABOVCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano žalostinko, govornici za besede slovesa ter pogrebni službi Mir.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od pokojne in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate sveče eno leto že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, praznine, ki za tabo ostala je.
V SPOMIN
2. 11. je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
Dragica Breznik
Z MESTNEGA VRHA 31
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v spominu.
Vsi tvoji
Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok!
V SPOMIN
2. novembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, babica
Katarina Pušaver
CIRKOVCE 30
Hvala vsem, ki prižigate svečko in postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Cvetke Majerhofer
IZ HAJDOŠ 40
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli soža-lje. Posebna zahvala PGD Hajdoše, župniku g. Marjanu Feslu in kaplanu Primožu Lorbeku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Gabriela in Ksenija ter sin Rajko z družinami
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je iznenada v 67. letu umrl mož, oče, brat in tast
Boris Sedlašek
IZ VIDMA PRI PTUJU,
dolga leta stanujoč v Torontu v Kanadi.
Žalujoči vsi njegovi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si!
SPOMIN
4. novembra je minilo 5 let, odkar je brez slovesa odšel naš dragi mož, oče, tast in dedek
Branislav Hvalec
IZ PODLEHNIKA
Hvala vsem, ki mislite nanj, prižigate sveče in prinašate rože ali pa samo tiho postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
3. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, oma, tašča in sestra
Ana Tetičkovič
IZ VIDMA PRI PTUJU 5C
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njenem grobu ter se je spominjate z lepo mislijo.
Njeni najdražji
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Kjerkoli si, nate mislimo mi vsi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pra-dedka
Janeza Zavca
IZ MOŠKANJCEV 109
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše in drugo. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Društvu upokojencev Gorišnica, zastavonošu, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala tudi Splošni bolnišnici Ptuj. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
11 Na roljo mobilni aplikaciji
v
Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
9 App Store
^ Google play
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do 8. ure
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do 9. ure
majda.segula@radio1sdnik.si,
tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiiKtedmk.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in svečke gorijo.
SPOMIN
nate, draga žena, mama, babica in prababica
Ana
1934-2018
nate, dragi sin, brat, svak, boter, stric in prijatelj
Franci
1960-2016
Širovnik
IZ KUNGOTE 17
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižgete svečko in se ju z lepo mislijo spominjate.
Z žalostjo v srcu vsi vajini
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 12. novembra 2021
Maribor • Domen Kumer spet na glasbeni sceni
Srečen, da je spet doma
Sveti Andraž • Kreativne počitniške delavnice
Buče, pajki in čarovnice
Pred nekaj leti je Domen Kumer izginil z glasbene scene, čeprav nas je pred tem celo Kulturno umetniško društvo Vitomarci je eno tistih društev, kije svoje delovanje v času desetletje zalagal z uspešnicami o mucah, bananah in tudi z narodno-zabavnimi vižami. epidemije brez večjih težav preselilo na splet.
Domen Kumer
Leta 2014 se je odselil v Avstrijo in postal gradbinec. Pravi, da glasbene kariere ni obesil na klin, le na malo daljši, petletni dopust je šel, se posvetil drugačnemu delu, saj je bil po desetih letih intenzivnega ustvarjanja prazen. V začetku leta pa se je vrnil v rodni Maribor. Je dom res tam, kjer je srce, smo ga vprašali. »Nikdar se v Avstriji nisem počutil zares doma, zato mi je ta občutek nekako ves čas manjkal, in ko je prišel čas za vrnitev, sem bil prav srečen, da sem spet doma in da lahko govorim slovensko,« je povedal Domen, ki se je glasbenega posla znova oprijel ravno v času epidemije, ki do glasbenikov ni ravno prijazna. »Čas epidemije preživljam tako, da nenehno ustvarjam glasbo in nekako čakam, da to obdobje čim prej mine,« je odgovoril. Sveže je preoblekel uspešnico z naslovom
Baby Blue, ki so jo so člani zasedbe Pop Design prepevali davnega leta 1989, ko so se predstavili na takratni Jugoviziji - jugoslovanskem izboru za Pesem Evrovizi-je. Kako je prišlo do tega? »V bistvu sta me povabila k sodelovanju Zvone Tomac in Vanilla Vanilla, se pa skladbe spomnim še iz 90. let, ko so jo izvajali Pop Design.«
»Videospot smo snemali na slovenski Obali, na dan, ko sem prišel s Triglava. Vreme nas hvala bogu ni pustilo na cedilu, tako da smo se s celotno ekipo simpatičnih deklet in vseh sodelujočih izredno zabavali,« je povedal Domen. »Dejansko je mogoče v glasbenem vi-deospotu opaziti številne posameznike, ki so na glasbenem področju pustili svoj pečat. To so Miro Čekeliš (Hazard, Rendez-Vous), Zvone Tomac (Kingston), Dragan Bulič in Aleš Bolk (Malibu,
Tako vse bralne urice za otroke, mladostnike in odrasle že dve leti potekajo po Facebooku, na tak način pa so v društvu, ki ga vodi Valerija llešič Toš, organizirali tudi kreativne delavnice na skupno temo noči čarovnic, ki so potekale med krompirjevimi počitnicami.
Naloge posameznih delavnic so bile različne: obiskovalci spletne strani KUD Vitomarci so se
OKNA, VRATA
GARAŽNA URAM www.naitors.si
Foto: Arhiv Svet24
NAHORSdoo
Tel.: OZ 74113 80. Hol): 031733 Z04 GoriSnica i, Gorišnica
IZKORISTITE POPUSTE
Člani KUD Vitomarci so na spletnih delavnicah med drugim učili, kako okrasiti dom za noč čarovnic.
Nočni skok), ki so vsi že stari mački,« je razkril Kumer, ki je k sodelovanju povabil tudi Zvoneta Tomca iz skupine Kingston.
Prav pohod na Triglav je bil za Domna izrednega pomena, saj je tako premagal 20 let star strah pred višino in prepadi. Prisoten je bil namreč v tragični nesreči v Kaprunu. Vzpon do Aljaževega stolpa je bil zanj zato eden največjih psihofizičnih preizkusov v življenju. A mu je uspelo, na vrhu je celo poprijel za svojo ukulelo, ki ga vedno spremlja, in zapel uspešnico Greva gor v hribe. »Moj pohod na Triglav mi bo zares ostal v spominu, saj je bil glede na moj strah pred višino res izjemna preizkušnja zame. Ne gre pa z besedami opisati lepot, ko se pri Aljaževem stolpu ozreš okrog,« je še povedal.
Eva Jandl
I AKCIJA:
Alu vhodna vrata
lahko naučili izdelati naglavnega pajka, papirnate mumije in okraske za oživitev vrat, poslikati obraz s pajkovo mrežo, urili so se v najrazličnejšem izrezovanju buč, krasili dom za noč čarovnic, nato pa skuhali še posebno čarovniško
juho. V živo, in sicer v večnamenski
dvorani, je potekala samo torkova vsesplošna ustvarjalna delavnica, ob koncu katere so se udeleženci odeli v svoje kreacije in se v spremstvu članov PGD Vitomarci tradicionalno odpravili na čarov-niški pohod.
SD

* * *
sem tako ^^l^lVutCÎe'^olenu. je prek-
motnjo s priprtimi očrnt.
■ vedno redim?1?
ajal o mladi piski; da me
„ ■• ^nni mi«, v__________' ./Al-,. -i IrnlPYVU.
^SviomoenokV-ieV
B„iSeozko9l*tóteS,ep0
Vsaki£>»*tirm ' sfetne.
"^10 ZM1BVP®»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Foto: SD
covid
martinovan
nem ob
Začela so se prva martinovanja, praznik vinogradnikov in vinarjev ter vseh ljubiteljev dobre vinske kapljice ob novem vinskem letniku. Danes bodo martinovali tudi člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Imenovali bodo novega kletarja, za dobro delo in skrb nad vinsko kapljico se bodo zahvalili dosedanjemu kletarju Antonu Sever-ju. Njegovi člani so zadovoljni z obiskom vinogradniškega muzeja Stara preša na Mestnem Vrhu, ki ga poslej odpirajo za naročene skupine. Zavod za turizem Ptuj pa je te dni predstavil novo pohodniško pot med vinogradi. K obisku pa vabi tudi klopca ljubezni na Gomili, na drugem najvišjem vrhu v MO Ptuj, v neposredni bližini anten Radiokluba Ptuj. S klopce ljubezni je edinstven pogled na okolico, na jesensko obarvano pokrajino.
Ptujsko martinovanje pa bo letos zaradi kovidnih razmer okrnjeno. Opravili naj bi le blagoslov mošta. Zato so podaljšali mandat tudi princu karnevala in ptujski vinski kraljici. O tem, v kakšni smeri bodo potekale priprave na Kurentovanje 2022, pa naj bi bilo več znanega po martinovanju. V pripravi naj bi bili trije scenariji, vendar je malo upanja, da bi lahko največjo pustno prireditev v tem delu Evrope izvedli na ravni izpred kovidnih časov. Upanje pa vendarle ostaja, da bo virus do pustnega torka 2022 že izzvenel.
Na gradu Zaprice v Kamniku so 29. oktobra predstavili virtualni projekt Maistrova pot, ki sta si ga leta 2017 zamislili Alenka Juvan in Katarina Mah-nič kot del evropskega projekta v okviru programa Evropa za državljane. V tem projektu je sodelovalo kar 15 ustanov in družina Maister. Glavni namen Maistrove poti je ostal enak, kot je bil, s pomočjo spleta povezati kraje, v katerih je živel in deloval, kot tudi ustanove, ki hranijo kakršno koli gradivo ali spomin nanj. Pri tem so sodelovali: Arhiv Republike Slovenije, Dolenjski muzej Novo mesto, družina Maister, Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, Gorenjski muzej, Medobčinski muzej Kamnik, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Narodni muzej Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski
muzej Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Vojaški muzej Slovenske vojske in Zgodovinski arhiv Ptuj. To je še en poklon pogumni in neustrašni Maistrovi poti. General in pesnik Rudolf Maister Vojanov dolga leta ni imel ustreznega mesta v slovenskem kolektivnem spominu, kljub temu da je postavil temelje današnji slovenski državi. General Rudolf Maister je bil družinsko povezan s Ptujem. Pod njegovim poveljstvom so se borili tudi vojaki s Ptuja in okolice. Društvo generala Maistra Ptuj je v njegovo čast in spomin leta 2012 postavilo bronasto skulpturo na Novem trgu, ki so jo po ureditvi tržnice prestavili na njeno obrobje, nasproti Maistrove hiše na Slomškovi ulici, kjer je društvo postavilo tudi spominsko ploščo. Društvo generala Maistra pa si prizadeva tudi za ureditev domovinske sobe, v kateri bo imel general prav tako pomembno mesto, s ciljem, da bi slovenske velikane čim bolje spoznali tudi mladi.
Foto: Črtomir Goznik
Vinogradniški muzej Stara preša na Mestnem Vrhu je bil v svoji prvi poletni sezoni dobro obiskan.
V	sklopu festivala Dnevi poezije in vina, ki je letos praznoval že svojo 25-letnico, je Beletrina razpisala spletni natečaj za najboljšo slovensko pesem leta 2021, tudi z namenom, da bi spodbudila uporabo slovenskega pesniškega jezika. Prijave so sprejemali do 4. novembra, 8. novembra pa bodo na Facebook strani festivala Dnevi poezije in vina objavili pesmi udeležencev. Pesem, ki bo prejela največ všečkov, bo zmagala. Zmagovalec ali zmagovalka pa bo gost festivala Dnevi poezije in vina 2022 na Ptuju.
V	devetih mesecih letos je Slovenija zabeležila skoraj devet milijonov turističnih prenočitev. V tem obdobju je bilo evidentiranih 4,5 odstotka več turističnih prihodov in 0,9 odstotka turističnih prenočitev kot v enakem obdobju leta 2020. Za 25 odstotkov so se povečale prenočitve tujih gostov, medtem ko je pri domačih zabeležen upad za 13,3 odstotka.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kateri ptujski gostilni se ponašata z dvema klobukoma (avtorsko kuhinjo) po vodniku Gault&-Millau, da gre za gostilni Grabar in Ribič, bo prejel Branko Emeršič iz Trbovelj. Danes sprašujemo, kateri slovenski slap je najvišji. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 12. novembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri slovenski slap je najvišji?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.