AKTUALNO VPRAŠANJE V Stev. 15 je »Glas Gorenjske« načel ▼ resnici aktualnu vprašanje izplačevanja hranurn po zakonu o socialnem zavarovanju. Ne glede na to, da so v omenjenem članku opisani primeri netočni, smatramo, ua je zadeva pereča. Zavod za social- no zavarovanje ne more t redu izplačevati zavarovancem pripadajoče hranarine, ker n« dobiva od podjetij in ustanov pravočasno evidenčnih listov, ki so edina podlaga za odmero hranarine. Tudi zdravniki večkrat prepozno pošiljajo nakaz- nice zavoda, kar prav tako onemogoča »/.urnost v poslovanju organov socialnega zavarovanja. Prav bi bilo, da bi vsa podjetja, ustanove in zdravniki, ki se zaradi tega čutijo prizadete resneje obravnavali to stvar, zavedajoč se, da gre pri tem v določeni meri za kratenje pravic, ki pripadajo našim delovnim ljudem po naši zelo napredni zakonodaji o socialnem zavarovanju. O. P. LETO X. — ST. 17 — CENA DIN 10, KRANJ, 1. MARCA 1957 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH L J 8 DI ZA SOIEtUSKO V ponedeljkovi številki bomo objavili čas in kraj našega nagradnega žrebanja. Doslej smo zbrali 81 dobitkov, ki so jih prispevala naslednja podjetja: Restavracija Kranj — 1 steklenica likerja; trgovsko podjetj« »Elita« Kranj — 1 ženski pulover in 2 prtička; Mesarsko podjetje Naklo — 1 kom. suhega mesa; Miha Teran, frizer, Naklo — 1 parno ondulacijo; trg. podjetje »Usnje« Kranj — 1 par napenjačev; »Meso« Kamnik — 1 komad topolske salame; slaščičarna »Vesna« Kamnik — torto; Keramična kemična industrija Kamnik — 2 vazi in 56 skodelic; restavracija »Planinka« Kamnik — 1 steklenico likerja in 1 steklenico vina; trg. podjetje »Izbira« Lesce — ležalni stol; Tkalnica Otoče — 6 rjuh; »Intcks« Kranj — 1 karton žepnih robcev in 3 m pope-lina za moško srajco; Tovarna gumbov Kamnik — za 1000 din gumbov, pohištveno okovje; tovarna »Plamen« Kropa — garnituro okovja za smuči; »Tapetništvo« Radovljica — otoman; »Okovje« Kamna gorica — garnituro okovja; »Preskrba« Tržič — blago za žensko obleko; »Sešir« Skofja Loka — moški klobuk in damsko bareto; »Oprema« Kranj — mesoreznico; »Stol« Duplica — dva stola; trgovsko podjetje »Pri Kranjcu« — srajco; Tovarna čokolade, Lesce — 2 kg čokolade; »Tapetništvo«, Kranj — blazino za stol; Mestna klavnica Kranj — gnjat; Tovarna »ISKRA«,, Kranj — dinamo; »Kurivo« Kranj — 1 tono kr-mcljskega premoga; »Induplati« Jarše — več brisač; Mirko Ješe, Podnart — sobni stol; Mestna brivnica Kranj — 10 steklenic vina; »Zelcznina« Sk. Loka — univerzalno drobilnico; »Go-renjka« Jesenice — 3 steklenice sli- vovke; Mestna slaščičarna Kranj — torto; »Soboplesk« Kranj, — pleskanje pohištva; »Manufaktura pri mostu« Skofja Loka — srajco; »Krona« Skofja Loka — 2 steklenici jajčnega likerja; Mesarsko podjetje OZZ Skofja Loka — gnjat; Zadružna mlekarna Cirče — 2,70 kg sira; »Planika«, Kranj — par moških čevljev; Gostinsko podjetj« »Pri Jerci«, Kranj — steklenico likerja; »Pletenina«, Kranj — moško srajco; »Roleta-Mizarstvo«, Kranj — ležalni stol in pralnik; »Standard«, Kranj — 1 podplate; »Pleskarstvo«, Kranj — pleskanje kuhinjskega pohištva; »Steklarstvo«, Kranj — ogledalo; MarkelJ Ciril, Otoče — sobni stol; MarkelJ Marija, Otoče — 1,5 1 sadjevca; »Gorenjska oblačilnica«, Kranj — svilena ženska bluza; Ramšak Rudi, Otoče — kuhinjski stol; »Tovarna kos in srpov« Tržič — 1 garnitura ročnega orodja in 2 garnituri poljedelskega orodja: »Restavracija pri pošti«, Tržič — steklenica likerja; »Prehrana«, Tržič — steklenica likerja; Slaščičarna KuIJič, Tržič — torta; Društvo upokojencev, Kranj — steklenico likerja; »Tovarna gumijevih izdelkov SAVA«, Kranj — termofor; Sivec Franjo, mizar, Brezje — okvir za otoman; Gradbeno podjetje »Gorenje«, Radovljica — 6 vreč cementa; »Zclcznina«, Radovljica — vinski servis; »Predilnica«, Begunje — 2 kg volne. Razen teh dobitkov smo nabavili tudi moško kolo znamke »ROG« in radio aparat »Vesna M 56«. najnovejši izpopolnjeni izdelek podjetja »Telekomunikacije«. Naročite se na naše gorenjsko glasilo in plačajte celoletno naročnino 600 dinarjev, ker si s tem zagotovite, da vas bomo upoštevali pri žrebanju! DAL, ČE DAŠ ali: O LETOŠNJI INVESTICIJSKI POLITIKI V KRANJSKEM OKRAJU Dvodnevna razprava o smernicah za sestavo predloga letošnjega okrajnega družbenega plana za Gorenjsko je pokazala precej zanimivih značilnosti. — V tem sestavku bi se zadržali zgolj na vprašanju investicij, ki je morda eno izmed najbolj perečih, hkrati pa tudi tenkočutnih vprašanj. Ko gre namreč za denar, ki ga je treba vložiti za raizvoj posamezne gospodarske panoge, ali za gradnjo kakršnegakoli že industrijskega ali drugega objekta, se po navadi zdramijo v Uudeh, ki o tem na ta ali oni način odlomio, različna mnenja, pobude, predlogi, pro-tipredlogi itd. Lahko trdimo, da je bilo tako tudi na minulem zasedanju Okrajnega ljudskega odbora v peitek in soboto. Ozrimo se na letošnji investicijski sklad okrajnoga ljudskega odbora, ki je po predlogu naslednji: od skupne vsote 401,616.000 dinarjev, naj bi bilo na razpolago industriji za garancijske zneske in za rekonstrukcije 100 milijonov dinarjev, grafični industriji za nabavo strojev 11 milijonov dinarjev, za trgovino 40 milijonov, za cibrt 2.3 milijonov, za gostinstvo 35 milijonov dinarjev; za pospeševanje turizma (zlasti za propagando) naj bi namenili 12 milijonov dinarjev, za cestni promet 15 milijonov ter za manjša podjetja predelovalne industrije 115,791.000 dinarjev. Razen tega so še všteti zneski za poravnavo obveznosti, ki jih ima okrajni ljudski odbor do posameznih občin (skladi za obrt), ter anuitete okrajnemu gozdnemu skladu od posojil iz prejšnjih let. Kaj nam pokaže struktura sredstev (pred- laganih) v letošnjem okrajnem investicijskem skladu? Eden izmed najbolj pozitivnih činiteljev je prav gotovo ta, da so v letošnjem investicijskem skladu upoštevana tudi sredstva za nadaljnji razvoj trgovine, obrti in gostinstva (gospodarskih panog, ki so bile doslej vse preveč zapostavljene) in to v razmeroma precejšnjih zneskih, dasiravno je to šele prvi korak v smeri njihovega teme-ljitejšega in večjega skoka naprej. Trgovinska podjetja bodo na podlagi petletnega investicijskega programa, ki ga je napravila okrajna Trgovinska zbornica, uporabila za napredek trgovine letos skupno 171 milijonov dinarjev. Lz okrajnega investicijskega sklada bo na razpolago 40 milijonov dninarjev. To pomeni vsekakor velik napredek, če upoštevamo, da je trgovina leta 1955 uporabila iz najrazličnejših virov 130 milijonov dinarjev za svoj razvoj, leta 1956 pa — po nepopolnih podatkih — 35 do 40 milijonov dinarjev. Tudi gostinstvo bo lahko v letošnjem letu, kot kaže, nekoliko napredovalo, saj je zgolj iz investicijskega stklada OLO na razpolago za to gospodarsko vejo 25 milijonov dinarjev. Veliko večji napredek pa lahko beležimo v obrti, kljub temu, da je »klic na pomoč« glede vsakoletnega nazadovanja števila obrtnih obratov na Gorenjskem (čeprav je opaziti iz leta v leto večje število zaposlenih v obrti, kar pomeni krepitev posameznih obrtnih podjetij in obratov v nekaterih krajih) saj ibcdo obrtna podjetja iz najrazlič- Vprašanja gostinstva, turizma in obrti so zlasti pereča tudi v Tržiču nejših virov — upoštevaje tudi lastna sredstva — investirala v letošnjem letu 179 milijonov. Samo iz okrajnega investicijskega sklada bodo lahko obrtna podjetja najela kredite v višini 28 milijonov dinarjev. To so številke in ena plat medalje. Na oko zelo razveseljiva ter ob upoštevanju realnih možnosti tudi kolikor toliko uresničljiva. Toda ozrimo se še na lanskoletno Izkoriščanje okrajnega in občinskih investicijskih skladov. Deloma iz objektivnih, velikokrat pa iz subjektivnih razlogov, občinski ljudski odbori niso uporabljali razpoložljivih sredstev svojih skladov načrtno, še manj pa namensko. Posamezni občinski ljudski odbori so s tem — zaradi nujnosti in potreb njihovih proračunov ter negospodarskih investicij --sicer prekršili veljavna zakonska določila. Tako nam kažejo podatki, da je bilo v občinskih investicijskih skladih konec decembra lanskega leta, še celo na razpolago 513 milijonov 290.058 dinarjev, v okrajnih skladih pa 75,201.060. Največji odstotek nerealiziranih kreditov tz občinskih investicijskih skladov gre na rovaš stanovanjske izgradnje, saj je ostalo v tem skladu v vseh občinah kranjskega okraja še neizkoriščenih 308,620.26 dinarjev, v drugih investicijskih skladih (trgovina, obrt, gostinstvo in turizem ter promet) pa 152,056.907 dinarjev. Sredstva, ki so na razpolago, oziroma ki to predvidena v letošnjem letu, bedo v znatni meri lahko koristila tistim gospodarskim panogam, ki imajo najbolj neposredni in trenutno najbolj odločujoč učinek na dvig življenjske ravni. Obstoja pa bojazen, da so nekatera podjetja (predvsem obrtna, trgovinska in gostinska) morda nepripravljena, da bi lahko tudi izčrpala vsa sredstva skladov, ki so jim namenjeni. Razen tega je treba v letošnjem letu povsem jasno podčrtati, naj občinski ljudski odbori ne bi uporabljali sredstev, ki že tako ali tako niso namensko vezana, v razvoj industrije (ker naj bi bila to predvsem naloga zveznih, republiških in okrajnih forumov), pač pa v tisto dejavnost, ki bo najbolje in najprej pove-čavala standard. In končno se zdi — to je tudi pokazala razprava na minulem zasedanju OLO, da bi bilo treba čimprej ustanoviti nek organ (po predlogu predsednika ObLO Skofja Loka Sveta Kobala naj bi bila to posebna okrajna odborniška komisija), ki bi začel podrobno in smotrno proučevati investicijsko politiko na Gorenjskem, kar bi imelo vpliv tudi na smotrnejše planiranje in uporabo posameznih skladov v prihodnjih letih. Ta predlog je vsekakor upoštevanja vreden in bo treba o njem čimprej temeljito razmisliti. I. A. Letošnje gledališko obdobje v našem mestu napolnjuje poleg domačih vprizoritev vrsta uspelih gostovanj. Za Dramo SNG iz Maribora. Eksperimentalnim in Mestnim gledališčem iz Ljubljane, bodo prispeli v soboto opoldan na prijatelj Lski obisk celjski gledališčniki. Celjsko gledališče pod vodstvom upravnika mr. ph. Fedorja Gradišnika in dramaturga Herberta Griina se bo predstavilo našemu občinstvu z dvema najbolj us/oellrna vnri-zoritvamt letošnje sezone. V soboto popoldan in zvečer bo na sporedu vesela romanca Richarda Nasha »V REMENAR« (6 njej boste izvedeli več v kulturni rubriki našega lista!). Naslednji dan, v nedeljo popoldan in zvečer, pa se bo romanci pridružila zelo zanimiva in aktualna drama Jirzy Lutow?kega »DEŽURNA SLUŽBA« — delo, v katerem se odraža velik zgodovinski premik v življenju sodobne revolucionarne Poljske. naš razgovor ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ »CILJ JE VELIK: VZGOJITI ML RDI ROD V DOBRE DRŽAVLJANE« Ujeti priliko za razgovor s predsednikom šolskega odbora osnovne šole in nižje gimnazije Kranjska gora tov. Tonetom Zidanom se pravi, imeti srečo. — Ker na tem področju nimamo posebnih izkušenj, sem ga naprosil za nekaj odgovorov. ' »Šolski odbor, ki ga vodite, deluje že več kot dve leti. Kakšne so dosedanje izkušnje?« »O izkušnjah je težko govoriti. Šolsko delo je namreč tako pestro, da prinaša vsak dan nove probleme, pa tudi nove izkušnje. Priznati moram, da smo se dela lotili z bojaznijo. To ni nič čudnega, caj so naloge tako zahtevne in odgovorne, da so jim celo poklicni prosvetni de- lavci komaj kos. Spočetka »mo le bolj poslušali predstavnike učiteljskega kolektiva, kasneje že spraševali, danes pa odborniki že zelo aktivno sodelujejo, razpravljajo itd. Učimo sa pač iz lastnih izkušenj.t »Kako je šolski odbor doslej reševal pereče probleme šole?« »Odkrito povedano: z uspehom,, če je bila uresničitev sklepov odvisna od šolskega odbora ali učiteljskega kolektiva, teže pa tedaj, ko zadevamo na probleme, ki jih rešuje ObLO oziroma Svet za šolstvo. Sicer pa vemo, da ObLO denarnih sredstev nima mnogo in da tudi pedagoškega kadra še vedno manjka.« »Učni uspeh na gimnaziji je bil ob zaključku I. polletja razmeroma slab. Kaj je ukrenil šolski odbor, da bi bilo učenje boljše?« »Z uspehom ob I. polletju res nismo popolnoma zadovoljni. V preteklem šolskem letu smo to vprašanje rešili tako, da smo v zadnji tretjini šolskega leta uvedli seminarje za vse tiste dijake, ki so imeli negativne ocene. Stanje se je takoj izboljšalo. Pohvaliti moram učiteljski kolektiv, ki je to delo opravil požrtvovalno in brezplačno, čeprav so bili nekateri učenci, pa tudi njihovi starši pri tem zelo neresni. Nekaj takega mislimo organizirati tudi letos.« J. S. I I 733^^8573920 V sredo popoldne so v Beli hiši v Washingtonu nadaljevali razgovore med predsednikom francoske vlade Guvjem Molletom in predsednikom Združenih držav Amerike Eisetihovverjem. Na omenjenem sestanku so govorili o Bližnjem Vzhodu in o integraciji in obrambi Evrope. Razgovorom sta prisostvovala tudi zunanja ministra obeh vlad Pineau in Dulles. Generalna skupščina je v sredo odobrila proračun Združenih narodov za leto 1957 v skupnem znesku 50,815.700 dolarjev. Predlog proračuna je bil sprejet s 68 glasovi proti 8 in 6 vzdržanim glasovom. Letošnji proračun OZN je za nekaj sto tisoč dolarjev višji od lanskega. Do povečanja proračuna je prišlo predvsem zaradi lega, ker so zvišali plače nameščencem OZN. Na včerajšnjem sestanku voditeljev štirih arabskih držav bodo predvsem govorili o načrtu za Bližnji Vzhod, ki ga je pripravil kralj Saud. Konferenca državnikov štirih arabskih dežel: Saud-ske Arabije, Jordanije, Sirije in Egipta traja namreč že od ponedeljka. Dobro poučeni krogi menijo, da je kralj Saud obvestil voditelje treh arabskih dežel, da sprejema Eisenhovverjev načrt a ameriški politiki na Bližnjem Vzhodu. Kljub raznim protestom bo 1. marca na Božičnih otokih, oddaljenih od Japonske 4.700 milj, eksplodirala britanska vodikova bomba. Japonski znanstveniki in meterologi bodo proučevali učinek poskusne eksplozije. Poveljnik oboroženih sil Atlantske zveze general Norsfaiil je izjavil, da bo sleherno njihovo zmanjšanje ustvarilo nevarno praznino. V zvezi z britanskimi načrti o tem zmanjšanju je rekel, da bi morali sleherni tak ukrep sprejeti šele potem, ko bi dosegli ustrezno okrepitev oboroženih sil Atlant. zveze na drugih področjih. Norstad je še dodal, da so nova orožja že nadomestila določen del kadrov v oboroženih silah Atlantske zveze, in sicer v primerjavi z letom 1951—1952 za eno tretjino. ZDA so odobrile Franciji izredni kredit 100 milijonov dolarjev za nabavo petroleja v deželah dolarskega področja. O tej ameriški pomoči so se pogajali v New Yorku. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 473 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGO D K ROMANJE PREKO ATLANTIKA Francoski premier Gny Mollet je končno dobil dolgo pričakovani potni list — Eisenhower-jevo privolitev — za potovanje v ZDA. Večino nalog, ki jih je prinesel v prtljagi s seboj preko oceana, bi lahko v bistva strnili v eno samo: izgladiti odnose med VVashingtonom in Parizom In znova oživiti trojna posvetovanja med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. Odkar so se anglo-francoshe čete izkrcale na egiptovski obali, se je nekaj prelomilo tudi v dotlej tesnih odnosih med zahodnimi silami. Od tedaj ameriški predsednik Eiscnhovver z nezaupanjem gleda v vsako možnost, da bi se trije šefi vlad spet sestali v nekdanjem prijateljskem ozračju. Pravijo, da je prav to, da Eisenhower ni hotel sprejeti britanskega premiera Edena na uradni obisk v ZDA, najhuje potrlo Macmillanove-ga predhodnika. Ameriški voditelji tudi zdaj dvomijo, da bi bilo koristno začeti znova s tristranskimi posvetovanji. Kakšni so razlogi za takšno ameriško stališče? Takoj po anglo - francoskem napadu na Suez je bilo očitno, da si ameriška diplomacija ne želi pokvariti novo pridobljenih postojank pri arabskih deželah s tem, da bi se preveč očitno sestajali s predstavniki dveh napadalskih držav. Danes je ta pomislek v glavnem že odpadel, čeprav mora VVashington še vedno zelo skrbno paziti na razpoloženje arabskih dežel, zlasti če želi uresničiti tako imenovano Eisenhowerjevo doktrino. Pojavila pa se je vrsta novih nesporazumov in spornih vprašanj med tremi zahodnimi silami, ki bi zelo ovirale ali celo onemogočile najti skupni jezik na trojnem sestanku. Ne gre namreč samo za nasprotja med ZDA in ostalima dvema, marveč za nesoglasja tudi med »sueškima zaveznikoma«. Stališča do Bližnjega vzhoda, do razorožitve, do evropske skupnosti, do kolonialnih vprašanj se med vsemi tremi silami znatno razlikujejo in bi jih trenutno le s težavo postavili na skupni imenovalec, pa čeprav bi nosil ta še tako zveneče ime, kot so na primer »skupne zahodne koristi« ali »zahodna e-notnost«. Prav is teh razlogov se je Eisehovver verjetno odločil, da se bo sestal z vsakim od obeh zahodnoevropskih zaveznikov posebej. Mollet je te dni na obisku v VVashingtonu, kmalu pa se bosta britanski premier Macmillan in predsednik ZDA Eisenhower seSla na Bermudih. britanskih otokih v Atlantskem oceanu. Na vseh teh sestankih bodo v prvi vrsti obravnavali medsebojna nesoglasja. Prepad, ki se je pokazal po samovoljni akciji anglo - francoskih zaveznikov v Egiptu, se je z različnimi stališči v ZN še poglobil, zdaj pa, ko gre za uvedbo sankcij proti neubogljivemu Izraelu, je razcep, kot pravi neka tuja agencija, »dosegel vrhunec«. ZDA se zavzemajo za brezpogojen umik izraelskih čet z egiptovskega o-zemlja, Francija se temu odločno upira in daje Izraelu potuho, Anglija pa omahuje med obema. Francija se prav tako ne strinja z britanskim zmanjšanjem oboroženih sil v Evropi in Mollet je v tem smislu tudi posredoval pri Eiscnhowerju, da bi skupaj skušali pregovoriti Britanec, naj tega ne store. Med problemi, ki najbolj tarejo Francoze, pa je vsekakor vprašanje Severne Afrike. Guy Mollet je svojim ameriškim zaveznikom potožil alžirske bolečine, hkrati pa jih skušal pridobiti za francoske načrte in sodelovanje pri investicijah v donosnih področjih Zahodne Afri- ke in Sahare. Francoski prcmic:-bi tako ubil dve muhi na mah: * ameriškimi dolarji bi si ntc ii> kolonialno oblast v teh področjih; hkrati sa bi se tako znebil neprijetnega ameriškega tekme* ca, ker ga ta v kolonijah povsod Spod riva s svojo velikansko gospodarsko močjo. Koliko bo Mollet uspel pri tem, bo pokazal zaključek razgovorov; končni izid pa vsekakor ne bo zmanjšal odgovornosti pariške vlade za nadaljnji rezvoj dogodkov v Severni Afriki, predvsem v Alžiru. Čeprav Francija zanika pristojnost OZN v alžirskem vprašanju, vendar nedavne resolucije Generalne skupščine, ki poziva na miroljubno rešitev v skladu z načeli ZN, ne bo mogla kar tako prezreti. Alžirsko vprašanje pa jo nevarna zadeva, ki je že marsikateremu francoskemu predsedniku vlade spodnesla tla pod nogami in je tudi Molietu prizadejala že nekaj hudih ur. Morebitne ameriške obljube bodo morda olajšale, ne pa tudi rešile položaja v Alžiru. Zato se bo moral Mollet krepko lotiti reševanja alžirske krize, če bo še kdaj hotel odpotovati p-eko Atlantika kot krmar francoske vlade. MARTIN TOMAŽIC kratko, ven dar zanim ivo TELEVIZIJSKI ODDAJNIK NA KRVAVCU Pred nedavnim je bila na Krvavcu svečana otvoritev televizijskega oddajnika. Ce bo oddajnik na Krvavcu dobro deloval, bodo v kratkem pričeli gradit posebno zgradbo za televizijo. Planinska postojanka na Krvaivcu je dobila v teh dneh tudi visoko električno napetost, ki bo kasneje potrebna za žičnico. C. KOLIČINA ŠKODLJIVEGA PRAHU IN PLINOV NAD JESENICAMI ZMANJŠANA V Železarni so pred dnevi montirali prvo čistilno napravo na dimnik pražilne peči. Izdelana je po zamisli dipl. tehnika Sandija Rjazančeva in se dobro obnese. Po ugotovitvah strokovnjakov je zapraševanje omiljeno za okoli 70%. Napravo bodo še izpopolnili. Podobne čistilne naprave bodo namestili tudi na druge objekte in tako preprečili zdravstveno škodo. MAKETA SPOMENIKA ŽRTVAM NOB NA JESENICAH RAZSTAVLJENA Odbor za postavitev centralnega spomenika žrtvam NOB .pri ObLO Jesenice je razstavil maketo, ki jo je izdelal akademski kipar Marijan Keršič po lastnem načrtu. V avli doma »Partizan« si jo vsak dan ogledajo številni Jeseničani in okoličani. Spomenik bo stal na Cankarjevem trgu. Nekatera podjetja in ustanove so zanj že prispevali znatna sredstva. U. OTROK POD AVTOM Otroci imajo grdo navado, da se obešajo na vozove. Voznik tega včasih niti ne opazi, posebno če je voz visoko naložen. Tudi 8-letni Nejče Novak, učenec tretjega razreda osnovne šole v Kamniku se je iz šole grede obesil za voz, na cestnem odcepu .proti Pero verniku pa je skočil na tla in se pognal čez cesto naravnost pred osebni avto, ki je pri vozil z nasprotne smeri. Šofer je zavrl vozilo, vendar je avto močno zadel dečka in ga odbil na cestni robnik. Otrok je dobil hude poškodbe in so nezavestnega hitro odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. NOV BRIVSKO FRIZERSKI SALON V RADOVLJICI S 1. marcem bo v Radovljici odprt brivsko frizerski in pedi-kerski salon »Nada«. Za adaptacijo in opremo so .porabili okoli 1,200.000 dinarjev. Prostori so prikupni in lepo urejeni. V letoviškem kraju je bil tak salon res nujno pcitraben. S. J. DIVJE GRADNJE NA POD-VASICI NE BODO VEC TRPELI Podvasica je v Tržiču menda najlepše stavbišče in Svet za komunalne zadeve je na zadnji seji sklenil čimprej izdelati načrt, ki bo strogo določal, kakšne morajo biti nove hiše na tem stavbišču. Občina je tam že zgradila nov vodovod. Uredila bo tudi lepa pota in nasade. J. V. TOVARNA LEPENKE V TRŽIČU BO DELALA NA ELEKTRIČNI POGON Tovarna lepenke doslej ni mogla uresničiti vseh planskih nalog, ker je delala na vodni pogon in je ob vsakem nizkem vodnem stanju trpela produkcija. Letos bodo napravili električni daljnovod in transformatorsko postajo, za kar je podjetje že najelo večje posojilo. J. V. NASA RAZGLEDNICA Kaj bo res že pomlad? MINULEM ZASEDANJU OLO Prvič v praksi delovanja Okrajnega ljudskega odbora v Kranju se je pripetilo, da so odborniki obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora še pred dokončno izdelavo osnutka predloga družbenega plana razpravljali o smernicah, ki naj bi bile vodilo za njegovo sestavo. To je bila vsekakor ena izmed najbolj pozitivnih ugotovitev odbornikov, ki so se minuli petek in soboto udeležili tega dvodnevnega zasedanja Okrajnega ljudskega odbora. Bilo je živahno in pestro hkrati. Preberimo, kaj menijo o tem zasedanju posamezni odborniki in tudi gostje, ki so se tega zasedanja udeležili: Predsednik Zbora proizvajalcev OLO Zvone La-biira: »Zelo pozitivno se mi zdi, da smo enkrat raz-, pravljali o osnutku družbenega plana še predno je bil le-ta dokončno sestavljen. Dosedaj je bila praksa taka, da odborniki kljub tehtnim pripombam na predlog družbenega plana nismo mogli več vplivati na njegovo spremembo. -»Toda iz razprave bi izluščil eno pomanjkljivost, ki se mi zdi precejšnja. Niti v kompozicija dela, en igralec v sedlih vlogah litd.). V »Magdi« prizor: Pomenijo nekake postaje v tragični dekletovi življenjski zgodbi. In te po-*n*!' ~~ Ce govorimo v eksprcsioni-8«0nem jeziku, so to iztrgani deli, ki "aJ kažejo razpad nekega življenja — !P*Jo videz podob ali drobnih organizmov — delcev, ki se zlijejo v mo-z,aik, kateremu bi se lahko reklo f| balada o ubogem dekletu. Od gle-r»lca te podobe zahtevajo, oziroma ga in v ostalih vlogah cd mediclnca do zdravnika je nastopil L. C igo j. A. Ci-gojeva je v kreaciji Magde dala zelo pestro igro, ki pomeni v njenem igranju neko novo stopnjo. Vsekakor je obvladovala Magd in značaj. (Njeni tradicionalni prijemi, če smemo tako reči, niso zadostovali. Morala je skora) povsem mimo premočrtne lirične sub-tilnosti, da bi mogla dati dramatično razgibano žensko duševnost: psihična razrvanost neprestano išče trdno oporišče, a ga ne najde, dokončno spoznanje (Pavel Magdo povsem zavrže) pa pripelje do uničenja. V prvih štirih prizorih ni pokazala A. Cigo jeva nič takega, kar bi nam ne bilo v takšni ali drugačni obliki pri njej še neznano; in peti prizor je vzbujal videz, kot da se ni počutila preveč udobno; od tu dalje pa je njena igra dobivala nove konture, ko je doživljajsko polno in .iskreno izrazila svojo notranjo raz-glašenost. In tudi zunanji rezkosti je oila kreatorica Magde kos. Deseti prizor pa pomeni višek njene igre, saj so se ob tem sintetizirale vse izrazne sile, da nam je lahko posredovala lik, ki pomeni popolno sintezo notranjega doživljanja in zunanjega izražanja. Magda A. Cigojeve živi polnokrvno življenje, k>i izžareva in gledalca osvaja. J. Kovačič je oblikoval Petra v začetku nekako zadržano in v igri nikakor ni mogel .povsem oživeti. Kaže, da mu linearnost ne more sprostiti vseh igralskih registrov. In če je bil v začetku nekako bled in premalo sugesti-ven, čeprav je s toplino nadomeščal intenziteto, pa ga je, kakor Cigojevo, dramatični boj pripeljal do tega, da je poiskal močnejši izraz. Kovačičeva igra tu izgoreva navznoter in zato njegova kreacija Petra na zunaj razodeva bolečino pritajeno, brez teatralike in preprosto. Njegov Peter je zanesljiv in umirjen, trden in močan v polto-nih, s katerimi išče soglasja z osebnostjo Magde, ki mu odgovarja na isti način. L. Cigoj je predstavil tistih sedem likov od medicinca do zdravnika, v katerih išče Magdo, vedno samo en in isti obraz, to je obraz prvega. Jasno je, da se je te vloge potrebno oprijeti z vitalnostjo, ki omogoča naglo spremembo in naglo izoblikovanje. Cigoj je to izpeljal kultivirano in disciplinirano. Igral je z zamahom in temperamentom ter s svojevrstno vehement-nostjo, — ki podreja (n. pr. medici-nec). A vendar se zdi, da je oblikoval mestoma bolj zunanje (n. pr. komisar). S tem v zvezi moramo tudi reči, da ni ohranil vseskozi jakosti v prepričljivosti svoje igre. Zanimivo je, kako se L. Cigoj u prilega .grotesknost (pesnik), ki zaživi pod njegovimi rokami v presenetljivi reljefni slikovitosti. Skratka — potrebno je poudariti, da je ta trojica igralcev med seboj zelo lepo harmonirala in se dopolnjevala ter dala kvalitetno igro. Za konec: Nepazljivost in skepsa nekaterih ljudi do Prešernovega gledališča se nam zdi popolnoma nepotrebna. G. KOCIJAN CARMEN JONES Menda ni v nobeni pohvali toliko superlativov, da bi mogli pravilno ovrednotiti to filmsko umetnino v cinemascope sistemu, zategadelj ne bo odveč, če še enkrat poudarimo, da je Carmen Jones eden najlepših filmov, ki so jih posneli do danes. Da je film v celoti tako uspel, gre vsekakor veliko priznanje režiserju Ottu Premingcrju, ki je znal združiti lepoto in temperament črncev in čudovite motive Bizetove glasbe v tako blestečo celoto; skratka Pre-minger je s tem filmom ustvaril najlepše in najboljše, kar je bilo sploh ustvariti mogoče. Priznati moramo, da je prestala glasba razne spremembe; včasih zadoni prizvjk jazzov-ske glasbe, zatem pa zopet izzveni kot pristna Bizetova muzika. Te spremembe pa niti malo nc kvarijo kvalitete dela, kajti vse so tako prisrčne in logične, da gre tudi največji filmski sladokusec brez posebnih premislekov preko njih. — Tudi to, da je vsa filmska zgodba zajeta v dimenzije ct-nemaseopa in je opremljena s stereofonskim zvokom, daje filmu poseben čar. Črnsko Carmen je mojstrsko upodobila črnka Dorothy Dan-dridge, v kateri je imel Harry Bclafonte čudovito soigralko. Tega edinstvenega filma, katerega kvalitete so v tem sestavku tako skopo zajete, v nobenem primeru ne kaže zamuditi! aa Na povabilo Občinskega odbora SZDL v Kranju bo na večer pred praznikom Dneva žena, 7. marca ob 20. uri v veliki dvorani Sindikalnega doma v Kranju koncert Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom znanega skladatelja ln dirigenta tov. prof. Radovana Gobeca. (Na sliki prvi na desni). Partizanski invalidski pevski zbor je bil ustanovljen še v času NOB v Kočevskem Rogu. Tam 1e Richard Nash:,, VREMEN AR" Vesela komedija ali romanca o lepoti v srcu kar izzivajo, da naj 'bo v svoji fanta fiji Čimbolj'tvoren, da bi kar se da bujno zgradil predstave življenja med dvema postajama v Magdini zgodbi. "Režiser'" Ferdo Delak je »Magdo« odrsko Oživel in ob tej oživitvi se raz-biJejo dvorni, češ da je delo le bolj drama>tisko-literaren in ne tudi odrski tekst. Bolj ali manj ekspresionistični Prijemi so mu omogočili, da je ohranil yidez iztrganosti delov, ne da bi pri tem zabrisal oziroma zanemaril homogenosti celote. Iztrganost »so mu perna-8a'ii poudariti svetlobni efekti; prostor je zelo omejil, kar mu je tudi Omogočalo večjo plastičnost. Režiserju fle je posrečila dvojna pravilna (ubranost — posameznih prizorov in celotna uprizoritve. In to ubranost je do-•egel s tenkim posluhom za notranjo dinamiko dogajanja. Lahko rečemo, da je dosegel uravnovešenost v notranji in zunanji kompoziciji uprizoritve in skladost med obema. Režiserjeva razdelitev prizorov na dva dela pa je nekoliko samovoljna in ni v skladu z naraščanjem oziroma zapletanjem zgodbe (tudi glede na čas dogajanja ne). Sicer pa taka razdelitev ustreza zamisli »odrskega feljtona«, ki naj se Pač prekine na takšnem mestu, da bo gledalcu vzbudil večjo nestrpnost v Pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Drobna , režiserjeva črtanja v tekstu povsem odobravamo, saj je ponekod dosegel s tem večjo zgoščenost, le v sedmem prizoru bi črtanje lahko izostalo. V zamisli Magdinega lika bi' ugovarjali petemu prizoru, kjer je Magda v 'Pogledljivosti preveč potencirana. Tudi zdravnika bi lahko mnogo bolj umi-ril in mu odvzel naglico, ki ne pove ničesar. Vzdušje posameznih prizorov ln čete Je pomagal zgraditi režiserju scenograf (Saša Kump) zelo iznajdljivo. ak° s temnim ozadjem ket z zani-jy»VO domislico — s podobami žen-^ega obraza simbolično spremljati delanj« ■ • Gostovanje Mestnega "gledališča iz Celja smo napovedali prvotno že za Prešernov teden. V vsej nesreči je bila še sreča in je namesto Celjanov prišlo v goste — ljubljansko Mestno gledališče. To pot pa Celjani, ki prvič prihajajo med nas na prijateljski obisk, ne bodo prišli samo z »Dežurno službe« — moderno poljsko dramo, ki smo jo že napovedali, temveč kar 2 dvema uprizoritvama in štirimi predstavami. Poleg izredno zanimive in aktualne Dežurne službe bodo gostovali še z Ric-harda Nasha moderno komedijo »Vremenar«. O Richardu Nashu bi Slovenci komaj kaj vedeli povedati. Razen gledaliških poročil o uspehu njegove komedije, povsod kjer so jo igrali, vemo bore malo o njem. Toda že ta poročila nam povedo, da gre za delo, ki osvaja gledalce in brez dvoma je tudi celjsko gledali- šče uspelo z njim, saj bi sicer ne gostovalo po vsem Spodnjem Štajerskem in Dolenjskem in na kraju še pri nas. Nasheva komedija — aLi romanca o »lepoti v srcu«, je eno izmed tistih del sodobne ameriške dramatike, kjer se realizem Divjega Zapada ob času velikih in dolgotrajnih sui druži s toplo romantiko njegove divjine v miselno doživetje in izpoved: vsaka ženska je lepa, če le verjame, da je ženska. In koliko je takih povsem brez potrebe zagrenjenih bitij obeh 'spolov: ne samo nežnega: (Pri nežnem spolu je ta pojav bolj viden!) To Nashevo spoznanje doživi Lizzie ob pote-puškem Billu. Prikolovratil je v te sušne kraje: prinesel s svojo zgovorno in šegavo govorico novega vetra in odrešil dekle vse grenkobe, ki se je z leti nabrala v njenem osamljenem srcu na tej zapuščeni farmi. Vsi ljudje vemo, da za sušo vedno pride dež! Ne vemo pa, kdaj bo prišel. Bili je to znal »pogruntati« in ga takorekoč »pricopral«. Prvič v življenju se mu nepridipravu, kakršen je. zgodi, da uspe: dobil pa ni le nekaj dolarjev; spoznal in osrečil je človeka ter doživel veselo spoznanje: sreče ni nekje za »deveto goro« ali blizu zvezd, temveč v čisto konkretnem življenju, ob srečanju s človekom, s toplino njegovega srca in gor-koto osamljenega domačijskega ognjišča. V prepričanju, da bo naše gledališko ljubiteljstvo in občinstvo z zanimanjem sprejelo medse naše goste, ki bodo to pot prvič prestopili prag našega gledališča, želimo našim poklicnim tovarišem iz mladega gledališča prijetno bivanje v Prešernovem mestu. Radu Jan Glavni štab NOV in POJ izmed ranjenih borec izbral dobre pevce in formiral 17-članski pevski zbor. Danes šteje zbor preko 50 pevcev in ima za seboj blizu 400 nastopov. Njegov program obsega našo pravo partizansko borbeno pesem, ki zadobi v izvedbi tegr. zbora pravi izraz interpretacijo in kvalitete. Po svojih kvalitetnih nastopih ni zbor znan le v naši domovini, temveč je ponesel borbeno pesem tudi preko meja naše domovine, ko je obiskal naše brate in sdborce NOV v Trstu. Nepozaben uspeh pa je zbor dosegel na 18-dnevni turneji po prijateljski Romuniji v preteklem letu. Letošnjo pomlad pa bo zbor ponesel našo borbeno pesem v vse bratske republike Jugoslavije. V Kranju bo zbor nastopil prvič. S polnoštevll-no udeležba na koncertu bomo dali najboljše priznanje zboru in njegovemu plemenitemu cilju, ohraniti in širiti našo pravo borbeno pesem med delovno ljudstvo. PL Ob novi premieri v škofjeloškem gledališču Guimera: V NIŽAVI Po premieri igre »V nižavi« prevladuje med škofjeloškim gledališkim občinstvom precej ugodno mnenje; vse kaže, da si je igralski ansambel KUD »Tone Sifrer« z novo igro pridobil nekaj starega ugleda. — Priznati moramo, da je trud za izboljšanje kvalitete igranja viden in bo v prihodnje verjetno obrodil še večje uspehe. Čeprav je videti, da igralcem manjka vsaj še nekaj vaj, se igra po kvaliteti dokaj razlikuje od onih dveh iz bližnje preteklosti (Svetloba velike samote in Čarobne gosli). Se vedno pa je po režijski plati opaziti, da manjka močna režiserjeva roka, ki bi uspešno oblikovala odrske like. Zategadelj je igra tudi precej razbita. Pozitivna stran uprizoritve pa je v tem, da so pri izbiri igralcev posvečali pozornost zasedbi glavnih vlog. Izbiri nosilcev lote ki in kar naj bi skupno v glasbo, . Je bila povsem v skladu z vsebino _ ?me. tudi napovedovalo razvoj do-JJptfa ali bolje — bilo naj bi gle-DriCu čustvena priprava za naslednji zor. Ni dvoma, da je delno ekspre-fiorustična scena 1X1, lahkotna nalnost ki je bila enostavna izpričala svojo funkcio- Poglejmo še igralce; Magdo rje kregala A. Cigojeva, Petra — J. Kovačič PRIZOR IZ »NI2AVE* stranskih vlog pa ni bilo, kakor vedno doslej, posvečeno dovolj pozornosti, kar je do neke mere tudi razvrednotilo uprizoritev. Med igralci je bilo nekaj dobrih, nekaj pa tudi podpovprečnih. Prva ugotovitev gre Pold-ki Stigličevi, Janezu Debeljaku in Alenki Cermeljevi, pa tudi Francetu Kovaču, ki je bil sicer mestoma precej »matajevski«, vendar je svoj lik dokaj dobro izoblikoval. Ne bilo bi prav, če bi prezrli sceno, ki je bila izvirna, ena takih, ki jih že dolgo nismo videli na našem odru. Po drugi plati pa zasluži odr-stka izreka vso grajo. Morda je bil temu kriv slab prevod? Temu vprašanju bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti in izbirati le dobre prevede. Drama »V nižavi« kaže, da je prvi korak k napredku že storjen. Odrinjene so sicer mnoge stare hibe. po drugi plati pa je ostalo še vedno precej navlake, ki uprizoritvam ni v prid. Semkaj sodi tudi disciplina igralcev, ki bo režiserju (dobremu režiserju, ki ga trenutno pri nas ni) omogočila, da izvede svojo zamisel do kraja. Da je napredek očiten, ni treba ponavljati, očiten pa je tembolj, ker ga nihče ni pričakoval; zategadelj tudi prijetno preeeneča. P. K. ŠENTVIŠKI DIJAKI SO GOSTOVALI V ŽELEZNIKIH Pred kratkim so dijaki viišje gimnazije iz Šentvida nad Ljubljano gostovali v Železnikih nad Škof jo Loko s trodejanko Ljube Prennerjeve »Slovo od mladosti«, ki obravnava Prešernovo nesrečno ljubezen do Pri- micove Julije v Šentvidu Po vrsti uspelih uprizoritev nad Ljubljano, kder so delo uprizorili najprej za mladino, nato pa še za vojake in občinstvo, je bilo to prvo gostovanje šentviških višješolcev na Gorenjskem. Delo sta režirali prof. Milica Podobnik in prof. Zlata Butala, v glavnih vlogah pa so uspešno nastopili Matevž Strlič kot Prešeren, Marija Voljč kot Julija, Milan Šuštar v vlogi Andreja Smoleta, Aleksander Rozman v vlogi Scheuchensthuela, Majda Er-lach kot Julijina mati, Bogomir Veras kot Kastelic ter Bojan Stular, ki je nastopil kar v dveh vlogah, v I. dejanju kot mežnar in v II. dejanju v vlogi revizorja Pauška. V baletu »Povodni mož« sta uspešno nastopila Dušan Mlakar in Lučka Rous. Poleg naštetih je sodeloval še mladinski pevski zbor šentviške gimnazije pod vodstvom prof. Toneta Lotriča. Plesne vložžke je naštudi-ral Dušan Mlakar. Čeprav ne moremo reči, da je ta dramatizacija Prešernovega življenja najboljša, moramo kljub temu priznati, da so dijaki vložili v uprizoritev mnogo truda, za kar zaslužijo tudi vso pohvalo. Dijaki šentviške gimnazije bodo s trodejanko »Slovo od mladosti« verjetno gostovali Je v Domžalah. M. L. POSVET DELAVSKIH SVETOV V KRANJSKI OBČINI t V torek je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov industrijskih podjetij kranjske občine. Namen posvetovanja je bil, da se člani organov samoupravljanja seznanijo z načinom sprejemanja in potrjevanja zaključnih računov. Razen tega so' razpravljali tudi o pripravah na kongres delavskih svetov. Iz kranjskega okraja bo odšlo na kongres 27 delegatov. Svoje delegate bodo volila le večja podjetja; v kranjski občini pridejo v pošte v le tovarne »Iskra« <2), »Tiskanina« (2) in »Inteks« (1). Predlagali so tudi, naj bi delavski sveti ustanovili posebne komisije, ki bi pomagale pri pripravah na kongres in sodelovale pri sestavi analize o materialni bazi delavskih svetov v kranjski občini. Razpravljali so še o zborih volivcev — proizvajalcev v 13. volilni enoti (Kranj — levi breg), ki bodo 4., 5. in 6. marca. Na teh zborih se bodo pogovorili o kandidiranju poslanca v zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS, namesto pokojnega poslanca tovariša Mavrl-cija Borca. Lj. GORENJCI — KAJ PA OFICIRSKE SOLE? Ni več dolgo do zaključka šolskega leta. Četrto in osmo-šolci se že odločajo, v kakšne poklice in šole bodo šli po zaključku šolskega leta. Bolj ali manj se dosedaj odločajo za nekako »standardne« šole — največ za tehniko. V zadnjem času ni skoro nobenega mladinca, ki bi se odločil za vpis v oficirsko in podoficirske šolo. Posebno vidno nezanimanje za ta poklic je ravno na Gorenjskem. Delno je vzrok temu to, ker na Gorenjskem ni večjih vojaških edinic, delno pa tudi to, ker dijaki pravzaprav ne vedo, kakšni so pogoji ,in kakšne možnosti jim nudijo vojaške šole. Dokončana oficirska šola se mladincem prizna kot fakultetna, podoficirska pa kot popolna srednja šola. Pouk na teh šolah se začne tedaj kot redni pouk na ostalih šolah. Razen tega imajo socialno šibki mladinci v oficirskih šolah še posebne ugodnosti. Prav bi bilo, da bi se tudi starši seznanili s pogoji in načinom študija na teh šolah, da bi znali svojim otrokom pomagati pri izbiri poklica. V aprilu bo razpisan za te šole konkurz. Lj. REPUBLIŠKO POSVETOVANJE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE V LJUBLJANI V sredo se je pričelo v Ljubljani republiško posvetovanje Zveze prijateljev mladine. O socialistični družini in nekaterih pojavih nesocialističnega gledanja na družino pri nas, je predaval dr. Jože Potrč. Vlasta Svetina je govorila o zdravstvenem posvetovanju ln vzgoji družine, Živa Beltram o gospodinjskem izobraževanju kot e-nem izmed sredstev za socialistično preobrazbo družine, Fr. Strmčnik o pedagoškem izobraževanju staršev, Vladimir Bo-nač pa je prikazal nekaj zanimivih statističnih podatkov o družini v Sloveniji, položaju žene v družini, zakonski zvezi, trdnosti in spremenljivosti družine itd. Posvet je trajal 3 dni. PREDPUSTNA SODA IN USODNA POMOTA Na moč slabe volje je bil Pepe tisto jutro. Kaj bi ne bil. Pust pred vrati, predpustna rajanja v polnem teku, on — Pepe pa s prazno denarnico v žepu. iJred desetimi dnevi je bil namreč izgubil Štiri tisočake in Pepe je ugotavljal, da ni več poštenosti na svetu. Celo na oglas v časopisu ni bilo odziva. Pa tako lepo in čustveno je bil napisal besedilo. »Izgubil sem štiri tisoč dinarjev. Poštenega najditelja prosim, naj mi denar vrne, ker mi je drag spomin.« »Saj, najditeljev ne manjka, le poštenih ni več na svetu,« se je grizel. »Da bi jih kuga...« Ker je menil, da je na najditelja njegovih štirih tisočakov priklical dovolj strašno kazen, je obrnil misli v drugo smer. »Le karteri tepec jo skubil februarja dneve,« je nergal, ko je na ''oledarju ugotavljal, da ima fe- bruar 28 dni. »Prekleto vendar, ali ga ni mogel oskubstu še za nekaj dni. Takole na 23 dni. Vseh sitnosti bi bil rrešen. Sel bi na pustno rajanje in...« Pa se je ubogi Pepe predal drugačnemu razmišljanju. Nič kaj veselih spominov ni imel na tisto noč. Pepe je zamižal in na ustnico mu je legel smehljaj. — Dvorana ... luči. . . lampioni. . , spirale si-kajo skozi arak... konfeti... razbrzdano veselje plešočih maisk, divji ritmi muzike, zven čaš — vse tako opojno. Tudi Pepeta je takrat pred letom zajel ta val. Oblečen je bil v Skota. Po pravici povedano: to masko sii je nadel zavoljo prazne denarnice. Skotje so varčni ljudje, če že ne pravi stiskači, in Pepe si je prav od te maske nadejal, da se bo lahko pretolkel skozi to mnogo obetajočo noč s tremi stotaki v žepu. — Res, srečo je imel. Sprva se je prav imenitno počutil, pa tudi pijače in jedače ni pogrešal. Mnogi so mu nazdravljali, in kar je bilo glavno — pil in jedel je zastonj. Zdajci je med množico ugledal Vero in srce mu je poskočilo. Nekaj trenutkov kasneje jo je prižal na prsi in se pijan opojnih čustev zazibal v plesnem ritmu. Vero je zažejalo in potem se jo začelo tisto, česar se je Pepe ves večer podzavestno bal: moral bi seči globoko v žep in ženske so ob takšnih priložnostih žejne kot Sahara. »Pelji me v bar,« je dejala Vera in se oklenila Pepetovega komolca. Pepetu se je zavrtelo in debelo je požrl slino. V baru je naročil dve čaši sode. In potem: soda. .. soda... Pa je imel Pepe dobro opravičilo. »Oprosti, Vera,« je dejal in se s slabo narejeno važnostjo nasmihal. »Razumi vendar, v Skota sem oblečen, ne bil bi popolnoma maska, če bi naročal likerje in podobno. Skoti so stiskači.« Veri se je pehnilo iz želodca. »O, ti kar pij sodo, meni pa kaj drugega naroči!« je silila vanj. »Res ne morem teptati svojih načel. Dosleden sem. Toda drugo leto — takrat, ko bom oblečen v maharadžo — ti ibom nudil vse, karkoli ti bo poželelo srce.« »No, potem pa na svidenje drugo leto, ko bos maharadža,« je rekla Vera. »Danes si pa poiščem vsaj barona . . .« Pepeta je stisnilo pri srcu. Gledal je za Vero. Le-ta je stopila k nekemu »baronu« — zapeljiv nasmeh in . . . Pepe je prebledel. Baron je Veri poljubil roko in jo odpeljal proti baru. Po nekaj korakih se je Vera ozrla. »Oprosti, Pepe, nisem se zahvalila za prijetno zabavo — sodo!« Kako smešen je bil tisti hip Pepe v svojem škotskem oblačilu! Pepe se je utrgal iz razmišljanja in planil pokonci. Pogledal je okrog sebe in ko je videl, da je v svoji sobi, si je oddahnil. »Da, lani je bilo tako.« je razjarjeno sikal in meril sobo z dolgimi koraki. Maščeval se bom! Se štirje dnevi so do pustnega rajanja. Daj Pepe — izmisli si kaj! Pa je Pepe tuhtal in tuhtal, naposled se je postavil pred ogledalo in se kritično ogledoval. Hodil je po sobi gor in dol, se koketno pozibaval v bokih, vmes poklanjal očarljive nasmehe na vse strani, in ponujal roko v poljub neznanim častilcem. Končno se je odločil: našel je tisto, kar je iskal. Preživel bo noč, ne da bi zapravil en sami dinar, in kar je glavno — potegnil bo za nos moške, saj mu je eden izmed njih lani speljal Vero. Karnevalska dvorana. Pustno rajanje je bilo že v polnem teku, ko je moški svet vznemirjeno obstal. V dvorano je stopila ženska čudovite postave v maski Španjolke. Celo najbolj »krepostni« moški •o jo požirali z očmi, ko se je latgodno sukala med njimi. Njen očarljiv nasmeh in skrivnostni pogledi so neusmiljeno krhali moška srca. In opojna postava skrivnostne lepotice je toliko obetala . .. Moški so se zgrinjali krog nje, ji poljubovali roke in kdor ni dosegel teh, se je zadovoljil le z robom njenega krila. i Skrivnostna lepotica se je imenitno zabavala »To je ženska!« so jo občudovali moški. »Toliko popije, da bi hrusta treščilo pod mizo, ona pa — kraljuje in deli smehljaje kakor miloščino. Kakšna opojnost! Čudež karnevala!« Tri drobne z dveh zasedanj OLO Neresne pripombe k resnim rečem aii pol za šalo, pol zares ZA VEČJO STORILNOST Na predzadnjem zasedanju sta se oba zbora najprej sestala na ločenih sejah. Za seji je bilo pripravljeno precej obsežno gradivo. Na dnevnem redu je bilo vsega skupaj O točk. Ko je okrajni zbor razpravljal o prvi točki, je nastal na hodniku velikanski hrup. Potem so se odprla vrata in nek odbornik iz zbora proizvajalcev je pogledal, kaj vendar delajo odborniki okrajnega zbora, da še niso končali. Zivahnr. razpravr. nn hodniku jo začela vznemirjati odbornike v dvorani. Zato se je nekdo od njih dvignil, odšel iz dvorane in začel miriti hrupneže: »Nekoliko tiše, prosim, ta trušč ovira razpravo.« »Kaj še niste končali?!« ga je povprašal nek nestrpnež. »Ne, šele o prvi točki razpravljamo.« »Kaj!« se začudi odbornik, »pa menda vendar ne razpravljate o vsaki točki posebej?!« PROSTOVOLJNO DELO Na zadnjem zasedanju so odborniki razpravljali o smernicah družbenega plana ln proračuna za 1957. leto. Razprava je bila d(^-bra, živahna in načelna. Zataknila so jo le — ko je šlo za denar. Med drugim je v razpravi nekdo predlagal, naj bi povišali lanskoletno subvencijo gledališča za dobra dva milijona. To pa nekaterim ni šlo v glavo. Nek odbornik je pripomnil: »Ne vem, zakaj bi ravno v Kranju morali igrati samo za denar. Saj mi zunaj tudi zastonj »špilamo«!« SAMO, DA NIC NE STANE Zadnja točka dnevnega reda: garancije za investicijska posojila za tri podjetja. Poročevalec gospodarskega sveta daje obrazložitev: Rentabiliteten račun je priložen. Okraj k posojilu no prispevr. ničesar. Garancij?, jo bila v hipu soglasno sprejeta, čeprav je šlo za več kot 700 milijonov. ABC »Snemi krinko!« so moledovali moški. »Ni še polnoč,« je s šepetajočim glasom odgovarjala lepotica. Pa se je tudi lepi Spanjolki začelo vrteti v glavi in zaželela si je kratkega sprehoda. Izbrala je enega izmed častilcev, ki je brenčal krog nje kakor ranjen hrošč. »Spremite me!« je rekla in se mu opotekla v objem. Možakar — dečko pri petinpetdesetih — je kar zafcrulil od ugodja in srce mu je zastalo v nepopisnem razkošju čustev. Dospela sta v avlo. Sama sta bila. »Poljubite me!« je zašepetala lepotica. Njene oči so hkrati žgale in prosile. Spremljevalec se je zamajal. Pot mu je udaril na čelo. Prižel je lepotico na prsi, pri tem pa potegnil trebuh kolikor mogoče vase. Pobožno se je nagnil k vabljivim, napol priprtim ustnicam lepotice. Ustnice so se srečale. »Hup!« se je kolenilo lepotici in opojnega razkošja je bilo konec. »Oprostite!« je z nebogljenim glasom zastokala neznanka. Toliko obžalovanja je bilo v njenem glasu. »Takoj se vrnem. Nikamor ne hodite!« in že je odhitela proti toaleti. Debeli spremljevalec je omoten opojnih čustev hotel nekaj blekniti, pa mu je glas obtičal v grlu. Njegova lepotica je vstopila v moško stranišče. »Zmotili ste se, madam,« je zavpil za njo. Bilo je prepozno. Ni ga slišala^ — Zdajci mu je udaril na uho razposajen krohot. V stranišču se je dogajalo nekaj tragičnega. Kakor ris je planil de-beluhar proti stranišču, pripravljen braniti svojo dulcinejo pred napadalnostjo kogarkoli. Odrinil je vrata in obstal kot vkopan. Videl je svojo lepotico, kako... Pridušeno rjovenje se mu je utrgalo iz trebuha in že je treščila njegova noga tja nekam pod Spanjolkino hrbtišče, da je odskočila kakor žoga ' »Jaz ti dam Španjolke. Tu jo imaš in tu, pa le tu eno!« Dobro pomerjeni udarci so kar deževali po ubogi deklici. ^Zdajci ji je odletela krinka in pokazalo se je na smrt preplašeno, bledo lice ubogega Pepeta, ki se je na vse kriplje prizadeval ubraniti se udarcev. »Boš vedel drugič igrati Španjolke,« je kričal prevarani ljubimec. »Denar mi vrni. Za dva jurja si požrl in popil. Kje imaš zdaj svoje čare, prevarant? Na dan z njimi!« Debeluhar se je znova pognal v Pepeta. Pepe je zbral poslednje moči. Odrinil je napadalca in se pognal mimo njega v avlo in od tam v mrzlo februarsko noč. Na pragu pa je ostal prevarani ljubimec. V rokah je držal umetne prsi prelepe Španjolke. Sa-Sa SAH Šahovsko društvo Radovljica je priredilo finalni turnir za kategorizacijo. Na turnirju je sodelovalo 14 igralcev. Vrstni red: Mali Slavko in Vladimir Kaše 10 točk, prof. Eržen 9, Čeferin 8 in pol, Černigoj 7, Rožič 5 in pol, Zula, Simčič in Polenčič po 5 točk itd. J. S. ŠPORTNO POSVETOVANJE V KAMNIKU Odbor Sindikalnega športnega društva Kamnik je povabil na skupno sejo zastopnike oblasti, množičnih organizacij, športnih forumov in zastopnikov tiska. Navzoč je bil tudi predsednik Okrajne športne zveze Ljubljana Jože Martinčič. Na sestanku so obrav- navali težave, v katerih so telesnovzgojni organizacije v Kamniku. Ugotovili so, da je edina pot složno delo športnega društva in »Partizana«, ki zaslužita tudi vso podporo, saj opravljata važno vlogo pri vzgoji naše mladine. Z. SANKAČI V BEGUNJAH Na občnem zboru Sankaškega kluba Begunje, ki je bil pred dnevi, so podali izčrpna poročila. Sankaški šport v Begunjah je zajel precej ljudi, saj se udeležuje vsakoletnih tekem za »Orlov« pokal nad 100 tekmovalcev, med njimi tudi starejši. Članstvo je uredilo sankaško progo tako, da predvidevajo za letošnje tekmovanje že tudi udeležbo inozemskih tekmovalcev. Vključenih je tudi precej pionirjev in mladincev kakor tudi članic, ki se vneto pripravljajo na tekmovanja, le sneg nagaja. Ob sankaški progi imajo že v načrtu gradnjo manjšega zavetišča, od koder bo lep razgled na Bled in po vsej Gorenjski. Udeležili so se vseh večjih tekmovanj po Gorenjski, nabavili 20 tekmovalnih sani in organizirali tekmovanja doma. V bodoče so si predvsem zadali nalogo, zajeti v klub pionirje in mladince. BLEJSKI PLANINCI SO OBRAČUNALI V nedeljo, 17. februarja je imelo PD Bled svoj redni letni občni zbor, ki pa se ne more pohvaliti s številom udeležencev, saj je bila navzoča le slaba četrtina vpisanih članov. Razveseljivo pa je, da so bili na občnem zboru tudi zastopniki najmlajših prijateljev planin. Sekcija mladih planincev šteje nad 200 članov. Vanjo so vključeni učenci osnovne šole in dijaki nižje gimnazije. Poleg mladih planincev je podal svoje poročilo tudi upravni odbor PD. Predsednik tovariš Delkin je izrazil zadovoljstvo z delom mladih, kritiziral pa je odrasle člane, zlasti pa njih malomarni odnos do članarine. V poročilih je omenil tudi skupščino PZ v Kranju ter izlet na Prokletije. Zlasti zanimivo je bilo poročilo gospodarskega odseka, iz katerega je razvidno, da so bile postojanke Planine na Bledu, Mrzli studenec in Lipanca dobro vodene. Prigospodar-jena sredstva so pametno porabili za nabavo inventarja, mnogo pa so investirali v zgradbe. Nekaj časa so imeli težave z uslužbenci na postojankah, sedaj pa je tudi to urejeno. Nadzorni odbor je ob tej priliki predlagal, naj občni zbor odobri za sekcijo mladih planincev 1% od bruto dohodka, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. M. S. , 1. marca 1957 Gin* Gorenjske 5 OBVESTILO BRALCEM Plača po tarifnem pravilniku. Današnja številka »Glasu Go- — Dtž. obrtni mojster Hribar ronjske« je zaradi tehničnih te- Jakob, ključavničarstvo in vodo-- žav v tiskarni izšla le na šestih vod, Jesenice na Gorenjskem, straneh; zato pa bo ponedeljska ________^_____^^_ številka — ki sicer izhaja na 4 straneh — obsegala šest strani. Uredništvo in uprava. ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Polj- 18. in 20.30. uri. — Brez tednika POPRAVKA Dne 22. februarja je pri objavi obvestila Tajništva za finance OLO Kranj o »predložitvi zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1956« v 8 vrstici drugega odstavka nastala pomota. — Namesto kmetijstva in gospodarstva se pravilno glasi: kmetijstva in goz- KINO »STORŽIC« KRANJ L in 2. marca, ameriški film jfefail*' nMle&Je »MpoSil-»BELI JORGOVAN«, ob 15.50, org ^ ^ ska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI. Od privatnikov malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta. Izgubila sem zlato uro od Titovega trga do avtobusne postaje oziroma od tu do želez, po- 3. marca, ob 9.30. uri premiera ameriškega barvnega filma »SIN ALI BABE«, ob 13.30., 16., 18 30. in (21. uri ameriški film »BELI JORGOVAN« — zadnjikrat. — Brez tednika. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 2. marca. — Ni kino predstave. 3. marca, ameriški film »BELI JORGOVAN«, ob 14.30., 17. in 19.30. uri. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 2. marca, sov j. barv. film «xaje. Najditelja naprošam naj »PREIZKUŠNJA ZVESTOBE«, joproti nagradi vrne na upravo. ob 18 in 2Q uri Izgubljen je bil zavoj s posteljnino od Škofje Loke do Na-kla. Poštenega naditelja pro-»imo, da ga proti visoki nagradi yrne. Naslov v upravi lista. PRODAM 15.000 kvadrat, me-POv zemlje tik ob cesti iz Kra-*0a v Šenčur. Naslov v upravi Mata. Poceni prodam zazidljivo parcelo v Stražišču. Poizve se tam ■tevilka 310. Ugodno prodam dobro zaraćen gozd. — Marinšek, Naklo 3. Prodajamo črno in belo pristno negotinsko vino po 150 din liter. — Tudi večje količine. — Stražišče 126, Kranj. 2 biljarda,, mize, stole, sodove, kotel za žganj ekuho in gostilnami pribor ugodno prodam. — *ernen, Kranj, Tavčarjeva 17. Prodr.m popolnoma nov za-*ravljivček z gumi kolesi. — Uhovče 2. Prodam gozd za steljo in 1 *tevbno parcelo. Naslov v upra-vi Usta. Za veliko športno prireditev v Planici, kjer bodo 10. marca smuški poleti z mednarodno udeležbo na mamutski skakalnici, organizira »Avtopromet<< Kranj prevoz z avtobusi. Cena 600 dinarjev za eno osebo v obe smeri. Prijave sprejema poslovalnica »Triglav« Kranj — bivši »Putnik«. TEČAJI Avto-moto društvo Šenčur organizira tečaj za šoferje - amaterje. Prijave sprejema do 7. marca 1957 trgovina KZ Šenčur. PREDAVANJA Prvo predavanje Mladinske univerze ibo danes v petek od »SIN ALI BABE« ob 15. uri, ter 7< uri v fizikalni dvorani I. gim-sovj. barvni film »PREIZKUS- nazije. _ Peter Arnšek bo pre-NJA ZVESTOBE« ob 17. in 19. daval 0 »Pogledu v vsemirjc uri* skozi stoletja«. Zanimivo preda- KINO »RADIO« JESENICE vanJe bodo spremljale številne 1. marca, ameriški film »KLIC »kioptične slike. — Mladina DIVJINE«, ob 18. in 20. uri. vabljena! 2. in 3. marca, ameriški barv- 3. marca, ameriški film »SE-LINA«, ob 15., 17. in 19. uri. KINO NAKLO 2. marca, amer. barvni film »SIN ALI BABE« cb 19. UTi. 2. marca, amer. barvni film ni film »TROBENTE OPOLDNE«. V soboto cb 18. in 20. uri. V nedelio ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. url matineja amer. barv. filma »NASl ZVESTI PRIJATELJI«. Mladinske vstopnice po 20 din. KINO »PLAVŽ« JESENICE 1. marca, ameriški film »RDEČA CONGA«, ob 18. in 20. uri 2. in 3. marca, ameriški film »KLIC DIVJINE«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob ,16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10.30. uri matineja amer. filma AMD Kranj in združenje šoferjev prireja dne 3. marca 1957 ob 9. uri dopoldne v zg. dvorani »Iskre« predavanje za vse poklicne in amaterske vozače. Poceni prodam dobro ohra- barvnega filma »NASl ZVESTI »jeno spalnico— tudi na obroke. PRIJATELJI«. — Vstopnice za Sk Tem^ar Marija, Poljanska 5, mladino po 20 din. Loka. Pr<>dam invalidsko trikolo na ročni »Ju. _ 1 pogon v zelo dobrem sta- Poizve in ogleda se: Tavčarjeva 25, Kranj. Prodam po ugodni ceni ženski 1Valni stroj »Singer«. — Jam-ttl*. Kranj, Zlato polje 20. Prodajamo črno in belo pristno negotinsko vino po 150 din liter. — Kla Tudi večje količine. ne 31, Kranj. Kamnosestvo« Kranj, ku- Pi stare spomenike iz črnega granita ali pa predela iz ntarega v sodobni spomenik. Kupim ženski šivalni stroj. — Ponudbe KINO ŽIROVNICA 2. marca, ameriški film »RDEČA CONGA«, ob 19.30. uri -samo danes. KINO DOVJE 2. marca, mehiški film »RDEČA CONGA« ob 20. uri. 3. marca, franc. barvni film »GROF MONTE CRISTO II. DEL«, ob 17. in 19. uri. KINO KOROŠKA BELA 3. marca, angl. barvni film »SVENGALI« ob 17. in 19. uri. Ob 15. uri matineja ameriškega iflma *NASi ZVESTI PRIJATELJI«. Cena vstopnic za mladino 20 dinarjev. KINO RADOVLJICA Od 1. do 3. marca, ameriški pustolov, barvni film »SIN ALI BABE«. V petek in ponedeljek z navedbo cene oddati b 2Q uri < nedeljo ob 15 30 »a oglasni oddelek. Obrtno podjetje »Kam-noeeštvo« Kranj, išče eno veliko ali dve manjši pisarniški sobi v centru mesta Kranja, — Damo nagrado. 17.30. iin 20. uri. KINO LJUBNO Samo v nedeljo 3. marca, francoski barvni film »OBSEDENA«, ob 16. in 18. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 1. do 3. marca, ameriški barvni film »ČLOVEK IZ ALANA«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 2. in 3. marca, francoski film »TRENUTEK RESNICE«. V so- Zamenjam dvosobno stanovanje za trisobno. — Naslov v upravi lista. Sprejmemo takoj na delo zl- boto ob 19.30 uri ter v nedeljo darje in delavce. Sumska stano- ob 16. in 19. uri. vanja so zagotovljena. Javite se gradbenemu podjetju »Graditelj« Ljubljana, Smartinska C. «4/b. Sprejmem mizarskega pomočnika za pohištvena dela. — Vendling, Cesta na Golnik št. 12, Kranj. Začasno sprejmem samostojno Šiviljo za domov. — Naslov v uPravi lista. Pred dnevi je diplomiral na »ravni fakulteti v Ljubljani novinar Ljudske pravice in naš »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Petek 1. marca ob 19. uri, red Sred. teh. tekstil, šola. Alojzij Remec »MAGDA«. Sobota 2. marca Ob 16. in 20. uri gostovanje Celjskega gledališča N. Rihard Nash: »VREME-NAR«. Nedelja 2. marca ob 16. in 20. občasni sodelavec Ivan Kristan, uri gostovanje Celjskega gleda- Cestitamo k tospehu — Glas Go- liSča- Jerzv Lutowski: »DE2UR- *enjske« — kolegi. NA SLUŽBA«. Lepo novo kuhinjsko opravo Jodno Modam. - Kalvariju 90, MESTNO GLEDALIŠČE Kranj. JESENICE ^Prejmemo v zaposlitev več Sobota 2. marca ob 19.30 uri ?obr,n stavbnih in strojnih Alde de Benedetti »DVA DU- kljnčavničarjev vojaščine pro- C ATA RDEČIH VRTNIC«. *b'h. Isto sprejmemo železostru- Nedelja 3. marca ob 14.30 in KarJa vojaščine prostega in spo- 19.30 uri Aldo Benedetti »DVA *obnega za vsa strugarska dela. DUCATA RDEČIH VRTNIC«. Na ponedeljkovem zaseda- | nju okrajne skupščine Zavoda za socialno zavarovanje je v razpravi sodeloval tudi zdravnik dr. Benedik z Bleda. Dejal je, da se je u-mrljivost dojenčkov na področju Zdravstvenega doma na Bledu, ki zajema tudi bohinjsko komuno, zmanjšala na 2,99 odstotka. »Ta Številka nam pove«, je dejal doktor Benedik, »da nas glede tega tudi v odnosu do drugih evropskih držav ne more biti prav nič sram.« To nedvoumno kaže, da je bilo na področju preventivne službe marsikaj storjenega v zadnjih letih. Hkrati pa je to dokaz splcšneg*\ napredka zdravstvene službe na Gorenjskem. I. A. ZAKAJ TAKO? Mladinska organizacija v »Iskri« je priredila pretekli dve nedelji mladinski ples. Zabava je bila namenjena izključno mladini, zato je bila tudi v popoldanskih urah. Glavni namen tega plesa je bil, da se okrepijo vezi med delavsko in šolsko mladino, da se ta mladi na med seboj spozna in hkrati pogovori o svojem življenju. Zato je tovarniški komite LMS v »Iskri« povabil na zabavo tudi dijake srednje tehnične tekstilne šole, višje gimnazije in ekonomske srednje šole v Kranju. Dijaki STTS so se vabilu radi odzvali. Vodstvo i. gimnazije pa je višješoTcem obisk zabave prepovedalo. Res je v dljalkih pravilih rečeno, da dijaki ne smejo obiskati javnih lokalov in zabav. Prav je, da se dijaki ne udeležujejo javnih zabav, vendar gre v tem primeru za mladinski popoldanski ples. Mladini moramo nuditi tudi zdravM razvedrilo, ki ga pa v Kranju in tudi dru-ged še pogrešamo. Mladih ljudi ne moremo zapirati samo v ozek krog Šolskih prostorov. Dajmo jim, kar jim gre! Zdravo sproščeno razvedrilo naj bo sestavni del njihovega življenja. Cc jim ga ne bomo nudili mi, si ga, bodo nujno Iskali sami, pri tem pa obstaja nešteto nevarnosti, da posamezniki ne bodo znali vedno razlikovati med zdravim in kvarnim. Lj. ® Včasih se zgodi, da namenoma preslišimo vprašanje, na katero bi morali odgovoriti. Podobno se je zgodilo tudi upravi »Park hotela« na Bledu. Le-ta bi namreč morala odgovoriti na zapisek na robu pod naslovom »Park hotel — prosim odgovor«. Dopisnik «-ij« vprašuje upravo hotela, čemu prodaja restavracija hotela »Union«, ki ga upravlja »Park hotel«, žemlje po 10 dinarjev, kar pomeni 100 % podražitev v primerjavi s pekarniško ceno. Direktor hotela molči, ali bolje povedano — kuha j»?zo na novinarje, računovodja pa ne bi bil računovodja, če ne bi povzdignil svojega glasu, in jae ne bi bil bodi-čar, če bi pogoltnil tako drage žemlje. Računovodja namreč trdi, da je upravi »Park hotela« s predpisom dovoljena 100 % podražitev. Jaz pa mislim, da le ni čisto tako kot on meni. 100 •/• podražitev je dovoljena le v gostiščih A in B kategorije, ker pa sodi hotel »Union« v C kategorijo, tudi 100% podražitev nima pravne osnove. — Menim, da kakšna majhna korektura cen v hotelu »Union« na Bledu ne bo škodovala. Sicer pa — tudi papež in računovodja udarita vča-čih v prazno... © Pretekli teden me je zaneslo v Ljubljano. Rekli boste: glej ga — na Gorenjskem mu je zmanjkalo bo-. dic, zdaj pa po Ljubljani špicla! Kaj bi po Ljubljani špiclal in hodil k »Pavlihi« (k tistemu človeku, ki po pravici govori, pa pravijo, da je humorist) ,v zelnik. Nak — take zamere pa nočem! Da bi se še »Pavlihi« zameril, ko me že vsa Gorenjska vlači po zobeh, bi bilo pa le preveč za mojo nežnočutno dušo. o d i c © Ker nikogar nič ne briga, kaj sem počel v Ljubljani, bom le povedal, da je bilo prekleto slabo vreme. Ves dan me je po malem namakalo in komaj sem čakal, kdaj bom sedel v avtobus, ki pelje proti Tržiču. Pa sem le dočakal tisti trenutek. Zadovoljen sem sedel v avtobusu in z zadoščenjem gledal ljudi, ki so se tuširali na dežju. — Med vožnjo sem ugibal, kaj vraga ml v rednih presledkih trka po klobuku. Pol ure sem ugibal, potlej sem pa odprl marelo, da zavarujem svoj novi klobuk pred dežjem, ki je pronical skozi streho. — Klobuka mi je bilo najbolj žal, zato sem ga, ko sem prišel domov, varno obesil nad štedilnik, da se posuši. Drugo jutro pa — zlormka, skoraj bi me kap, ko sem zagledal pokrivalo. Kapljice so se sicer posušile, ostali pa so rjavi madeži, ki kljubujejo vsem čistilnim pripomočkom. In rezultat? Odtlej nosim klobuk a la pikapolonica in preklinjam avtobus s preluknjano streho. O Tistemu, ki je zadnjič speljal avtobus v Kranju in se za zabavo potegnil do Preddvora pa močno zamerim, ker ni takrat speljal tega preluknjanega avtobusa in se z njim zaletel v prvi konfinl (jt) Ondan sem videl možakarja, kako je s strgalom pridno strgal omet z doma JLA v Kranju. Takšno uničevanje ljudske imovine me je na moč skajfalo, zato sem ga naskočil, češ, kaj ti pa pride na misel, da krasiš1 omet. Pa mi je dedec pojasnil, da hoče le osvoboditi zidove lepakov, ki jih neznani plakaterji lepijo na to sila pripravno stavbo. — Res, če pogledamo nekatere hiše v Kranju — in teh ni malo — tedaj utegnemo opaziti, da so le-te vse marogaste, kakor bi jih bile napadle ošpice. Mar ni dovolj reklamnih in oglasnih desk, ki služijo za lepljenje lepakov'' Ce pa nekateri menijo, da je teh odločno premalo, tedaj bi ne bilo napak, če bi nekatere hiše opremili s takimi deskami. - Raznim prirediteljem pa svetujem, naj v bodoče zabičajo svojim plakaterjem, da je treba, predno prilepijo plakat, najti primeren prostor, f) Mimogrede bi opozorU galanterijsko trgovino v Prešernovi ulici v Kranju, naj bi v bodoče nylon Ščetke. preden jih prodajo, očistili las. Menda ne bo odveč, če ponovim mnenje nekaterih kupcev, da so nekatere izmed teh ščetk rahlo umazane, kar priča, da so bile Že v uporabi. £ Pred dnevi me je nekdo vprašal, kje sem si glihal hrbtišče, da hodim tako pokonci kot bi požrl prekio. »Na ortopedski kliniki v Kranju, če že hočeš vedeti!« sem mu ujedljivo zabrusil. »Ja, madonca, od kdaj ima pa Kranj ortopedsko kliniko?« »Lej ga cepca, kaj še tega ne veš, da od tistikrat, ko je mestna slaščičarna preuredila lokal in nabavila nov inventar, posebno stole, na katerih lahko sediš le vzravnan kot sveča.« »Vidiš, zdaj mi je šele Jasno, zakaj hodijo Kranjčani tako pokonci. Se priletnim ljudem ne morejo leta do živega,« se je čudil znanec. In kar je najlepše: pacienti, ki polnoštevilno pose-čajo to kliniko, sploh nimajo občutka, da bi bili v zdravstvenem zavodu. Počutijo se kot bi bili v slaščičarni... Ker je obisk precejšen, menim, da bi bilo vredno pretehtati predlog, da bi ortopedsko kliniko povečali! Vas pozdravlja Vaš Bodičar V skofji loki V sredo smo na loškem trgu rabeležili naslednje cene: zelje v glavah 30 din kg, kislo zelje 50 din kg, kisla repa 20 din merica, icvetača 130 din kg, radič 25 din merica, motovileč 25 din merica, regrat 20 din merica, jabolka 50 din kg, čebula 100 din kilogram, česen 10 din glavica, por 7 do 12 din komad, črna redkev 5 din komad, sladka smetana 150 din liter, sirček 12 dinarjev komad, jajca 15 in 16 dinarejv komad, peteršilj 10 din zavitek, korenje 15 din kg, fižol suhi 50—60 din liter. V KAMNIKU 2ivilski trg je zdaj v Kamniku dobro založen. Na trgu je vsak dan več motovilca in regrata, ki ga prodajajo kar po mericah od 15 do 25 din. Tudi špinače in radiča je dovolj. Jajčka so bila v torek po 12 din komad, pa tudi cenejša. Zdaj se gospodinjam ni treba bati, da bi Jih zmanjkalo. Tudi jabolk Je Se vedno dovolj po 30 in 35 din kilogram. Por je bil po 60 din kilogram, zelena pa 60 din kg, kisla repa po 30, kislo zelje pa 60 din kg. Cene ostalim živilom so bile nespremenjene. lavec in Ivana Kepec, delavka; Jožef Kalan, delavec in Marija Golob, delavka; Lovrenc Stam-car, upokojenec in Marija Doli-nar, roj. Bric, upokojenka. Umrli: Jožef Ahačič, upokojenec. V SKOFJI LOKI Rodile so: Silva Crnič, Skofja Loka, Mestni trg 7 — hčerko Teo, Lucija Kržišnik, Skofja Loka, Spodnji trg 30 — sina Franca, Ana Tušar, Puštal 86 — hčerko Nežo. Poročili so se: Jožef Kastelic, telefonist in Marija Košir, sobarica; Vladimir Milkovič, kretnik ucaj '.eniipojd 'oojmji buv ui Knific, upravnik KZ in Ivana Kušar, gospodinjska pomočnica. Rodile so: Terezija Jan, Stari dvor 54 — hčerko Jožefo; Pavlina Košir, Stara Loka 93 — sina Janeza, Marija Dolenc, Ga-brova 2 — hčerko Jožefo. Poročili so se: Franc Jesenko, trg. pomočnik in Marija Svoljšak, uslužbenka; Franc Krajnik, elektrotehnik in Ana Dolenc, šivilja; Jožef Hafner, poljski delavec in Katarina Troha, gosp. pomočnica; Aleksander Gortnar, polj. delavec in Marija Pogačnik, polj. delavka; ing. Rajmund Rogač, gradbeni inženir in Marija - Ana Janša, knjigovodkinja. Umrli so: Jožefa Logonder rojena Fojkar, Marija Sifrer roj. Porenta. V KRANJU V TR2ICU Poročili so se: Janez Mravlja, mizarski pomočnik in Ivana Valj avec, tov. delavka; Jožef Pa-pov, strojni ključavničar in Jožefa Stipanič, predilka; Ignac Palovšnik, mizarski pomočnik in Ljudmila Svab, tkalka; Rudolf Berlot, finančni knjigovodja in Ivana Ahačič, nameščenka; Alojz Megl.'.č, kmečki delavec in Kristina Ahačič, delavka. Umrli so: Matevž Perko, otrok iz Tržiča. Rojeni: Milena Markelj, dne 11. februarja v Jelendolu 1; Matevž Perko, 13. februarja v Tržiču, Pot na Zali Rovt; Janez Pogačnik 14. februarja na Slapu št. 1. Poročili so se: Blaž Tušek, da- Poročili so se: Franc Golobic, železokrivec in Antonija Turk, kuharica Novo mesto, Planina 9; Anton Petač, delavec in Pavla Sušteršič, delavka; Jože Jur-gele, žerjavovodja in Ivana Sušnik, delavka; Janez Košir, delavec in Gabrijela Mežek, delavka; Blaž Krt, delavec in Amalija Sitar, delavka; Jože Svegelj, ključavničar in Frančiška Vilfan, kmečka delavka; Mirko Sebrek, avtomehanik in Marija Rozman, delavka; Jože Krišnar, posestnik in Frančiška Kern, kmečka delavka; Pavel Umnik, orodjar in Ivana Zavrl, tovarniška delavka; Matevž Dolenc, krojač in Pavla Sifrar, Šivilja; Franc Kenda, delavec in Marija Berčič, predilka; Franc Sever. tov. delavec in Alojzija Intihar, delavka; Anton Kajnih, zidar in Angela Gutnik, kuharica; Lovrenc Kuster, delavec in Antonija Bergant, šivilja; Janez Cernilec, krojač in Julijana Brale, šivilja; Franc Nastran, poljedelec in Julijana Bizjak, tov. delavka; Valentin Zelnik, posestnik in Antonija Novak, poljedelka; Vinko Kern, čevljar in Angela Sodnik, tov. delavka; Franc Klemenčič, strojni tehnik in Breda 2van, uslužbenka; Ludvik Kimovec, delavec in Olivera Hanžič, delavka. V KROPI Poročili so se: Slavko Pesjak, ključavničar in Albina Nardin, graverka; Joža Navčič, strojni delavec in Marija Starišinič, strojna delavka; Štefan Turza, str. delavec in Lojzka Petrnelj, strojn. delavka, vsi zaposleni v »Plamenu« v Krepi. Umrli so: Darja Goli, otrok in Janez Lcš, upokojenec. Rodile so: Zofka Petrnelj, pošt. uslužbenka — deklico. §§ S SODIŠČA ZNAL JE OCENITI VREDNOST CINA Filip Pretnar, delavec iz Pod-brezij, ki je zaposlen v obratu siva livarna v Železarni na Jesenicah, je dve leti po malem odnašal iz tovarne cink. Prav gotovo mu je to delo omogočila slaba evidenca in nezado-lna kontrola pri uporabi cina. Vsakokrat je vzel ploščico čina v velikosti denarnice in jo vtaknil v hlačni žep tako, da vratar nI ničesar opazil. Na ta način je znosil med letom 1955 in 1956 najmanj 24 kg cina, vrednega 57.000 dinarjev, ne da bi evidenca o uporabi cina izkazovala kakršenkoli primanjkljaj, čeprav je to kovina visoke vrednosti. Na obravnavi je Pretnar povedal, da se posebne kontrole nad uporabo cina sploh ni volilo, vsled česar je možnost, da Pretnar ni bil edini pri odnašanj" cina iz tovarne. Obsojen je 1 na 5 mesecev zapora in plač. stroškov postopka 1000 dinar j' -ne SLIKANICA ZAHi/i-von-i- P3 I I II Globočnik je zaspano kimal, tožbe starega janzenista mu niso šle do živega. Ko je gospod Filip utihnil, se je začel fužinar razburjati zaradi drv, ki jih občina dovoljuje sekati kovačem v Kovaškem vrhu Ln na Pleševici. Pri tem pa jim nihče ne gleda pod prste in kdor ima pravico do klaftre drv, jih gotovo naseka dve klaftri! Ljudje niso nikoli siti. Lahko bi se zavedali, da jim občina ni dolžna dajati drv in če jih kljub temu dobivajo, ,je to samo zato, ker so župan in odborniki predobri. A več ko daš ljudem, več hočejo. Hvaležnosti in spoštovanja pa nikjer. Po Železnikih govorijo: — Globočnik je bogat, — nobeden pa noče videti, koliko Globočnik skrbi in se muči. V Ljubljano se vozari in v Trst. Celo na Dunaju je že bil in je potrkal na ministrstvu, da je dobil naročil. In vse samo, da imajo ljudje delo. Kadar pa ni dela, je spet kriv Globočnik... Gospod Filip je vedel, da je v teh rečeh treba Globoč-oniku pritrditi, pa Čeprav mu ne verjameš in se mu bogataš ni smilil. Toda mislil je na Anine vigence, ki bi jih bilo dobro oddati v najem. Od strani je skušal speljati besedo v pravi tir. „Zelo podjetni ste..." je začel, a Globočnik mu ni dal * izgovoriti do konca, čeprav je bil zavaljen in se je zdelo, da komaj lovi sapo, je govoril neutrudno kot bi se vrtelo mlinsko kolo. „Moram biti podjeten, moram, drugače ne gre. Ampak moj plavž!" Globočnik si je samovšečno začel gladiti lice in brado. »Seveda ni nič v primeri s tistimi plavži, ki sem jih videl na Laškem in v Nemčiji, pri nas pa nima para! Nič mi ni žal denarja, ki sem ga dal dunajskemu inženirju za načrte, čeprav mi jih je pošteno zasolil. Skoda le, da Drža-goška gora ne daje nič več železa in ga moramo privažati iz Horjula. Vožnja z voli je počasna in stane, stane ... „Globočnik se je za trenutek zamislil, potem je jezno rekel: „Ljudje so pa tudi od sile! Vsak dan več zahtevajo! V mojih mladih letih bi si noben kovaški mojster ne upal zahtevati poldrug goldinar na dan! Zdaj nihče noče delati za manj. Kovaški hlapci bi radi dobivali cel goldinar in še fretarji hočejo imeti enoindvajset krajcarjev! Eh, človek se muči in muči, kaj pa ostane? Dobiček samo po malem kaplja..." Gospod Filip je srečno ujel priliko in začel govoriti o Gašperinovih vigencih. Spodnjega je Ana oddala bratrancu, Zgončevemu Dominiku, zgornji, večji pa je ostal. Ali bi ga morebiti gospod Globočnik maral prevzeti? Globočnik se je zamisil in začel vrteti palce. „Hm," je rekel, „dva najemnika v dni kovačiji... Nak, to mi ne ugaja." Gospod Filip je rekel, da bi končno lahko pogodbo razveljavili in Dominiku denar vrnili. Ana je podpisala na lastno pest. „Ne vem. To so sitne stvari," je rekel Globočnik s suhim, poslovnim glasom. Začel si je ogledovati Ano in jo je gledal tako dolgo, da ji je postalo nerodno. »Pravzaprav bi moral vse skupaj videti," je rekel čez čas. »Najbrž je hudo zanemarjeno. No, o priliki se bom oglasil in potem bomo videli, kaj bi se dalo storiti, če mi bo všeč, bi morebiti ... No, ne vem, res ne vem. Dokler ne vidim, ne morem nič reči. Počasi in težko se je vzdignil. PUSTOVANJE NA GORENJSKEM Kada«r govorimo o pustu, ki je v šiiršean pomenu besede prehodni z,'m-sko-pomladni čas, mislimo predvsem na pustne seme ali maske, na njih obhode ter zabave. Kakor po vsem svetu, tako je že od nekdaj tudi pri nas čutil človek v predpustnem in pustnem času neizogibno potrebo, da ai nadene krinko na obraz in se pošteno iznori. Do nedavna je bil to bolj ali manj meščanski smisel pustnih lam ali mažkar po naših mestih, trgih in deloma po vaseh. Prvotno so imele maske v tem prehodnem času od zime na pomlad svoj čarodejni pomen. Davni človek je z živalsko preobleko predstavljal boga - demona, ki je razpolagal z vsemi fcaTodejnimi silama za pregon pogubo-nosnih zimskih sil, da je znova lahko vstala mrtva narava k pomladnemu življenju. Med maskami, ki deloma še dandanes nastopajo pri nas o pustnem času, moramo predvsem omeniti Kurenta, ki spominja na zadnjo osta-lino demonskih živalskih mask s čarodej no močjo. Obdržal se je Se n« vzhodnem Štajerskem. Oblečen je v težak, narobe obrnjen ovčji kožuh, vso glavo mu pokriva pošastna -živalska krinka z rilčastim nosom in dolgim jezikom, okrog pasu ima na verigi navezanih več kravjih zvoncev, v roki pa nosi ježevko, palico, ki je obita z bodičasto ježevo kožo. Pred kakimi sto leti je bil Kurent kot osrednja pustna proslava, kot poosebljeni pust znan tudi na Gorclskem. Tako so v Železnikih leta 1854 napravili na pustni torek Kurenta iz sta-rji'h kožuhov in stare obleke, mu nadeli na obraiz šeano, na glavo pa star klobuk, vrh katerega so privezali koz-love rogove. Sicer pa so na Gorenjskem izmed mask, ki bolj ali manj cV)ločno predstavljajo pustne živali, poznali predvsem bnno, ki je oponašala konja aH kozla, ter košuto ln kamelo. V Motniku na Gorenjskem so vodili od hiše do hiše kamelo, gonjači pa so bili našemljeni v popotnike iz jutrove dežele. Tak sprevod s kamelo smo po prvi vojni videM tudi v Kranju. Teh obhodov in zabav so se udeleževali pusti in pustovke, cigani, košarji in razne druge maškare. Pust, kot so ga do nedavna in ga po nekaterih krajih Gorenjske še danes praznujejo, je skupni pojem za vse polno starih obredov in običajev, ki so jih naši predniki izvajali na pragu pomladi in ki so se pozneje, ko se je porazgubil njih prvotni smisel, prevrgli v gola pustno-norčava dejanja brez globljega pomena. Davni naši predniki so vpeljali oranje s plugom v posebno pomladansko obredje, ki je bilo nekakšen prazničen uvod v prvo delo na polju. S slovesno prirejenim oranjem kot čarodejnim predhodnikom pravega oranja na polju je kmet v prvi vrsti čaral plodovitost svojih polj. Na to obredno oranje spominja pustno vlačenje pluga na vzhodnem Štajerskem, na Gorenjskem pa vlačenje ploha. Na Koroški Beli so vlekli na pust ploh, če se pred pustom ni poročilo TAKOLE JE BILO PA NA ENI IZMED ŠTEVILNIH PUSTNlrt ZABAV V KRANJU v vasi nobeno dekle. V ta namen so fantje .posekali v srenjski hosti najlepšo smreko. Tu ni pomagalo nobeno ugovarjanje srenjske uprave, ne posredovanje orožnikov ali sodišča. Ce je bil pust brez poroke, je padla najlepša smreka. Posekano smreko so obelili in ji pustili le na v«rhu krono. Vrh so lepo okrasili, okrasili pa so tudi prvi del voza, na katerega so jo pritrdili, tako da se je zadnji konec smreke vlekel po tleh. Z okrašenimi konji so fantje peljali ploh proti vasi, vriskali in prepevali, godec pa je igral poskočne viže. Pred vasjo so dekleta ploh zavrle. Zavoralnice so napravile iz robcev, pred njo pa so postavile mizo in fante pogostile s pijačo. Fantje so dekletom plačali odškodnino, ki so jo dekleta porabile v dobrodelne namene, smreko pa so nato sredi vasi izdraždli in znesek porabili za pustno zabava Ta običaj, pa ima še nekaj dirugač-nih oblik. V Bohinju Je bdi ploh iz kr.ai]niikov nare i en svinjak na saneh in v njem je igral godec. Na Bledu so smreko razžagali na hlode. Naj-debelejšega so naložili na voz, ki ga je najmočnejši in največji vol iz vasi vozil po Bledu. Ce ni bilo v Motniku in okolici kako leto pred pustom nobene poroke, so rekli, da je šel volk skozi vas. Ce pa se je pr-d pustom kaka poroka razdrla, sta na pust dve šemi, preoblečeni v ženina in nevesto, vlekli ploh skozi vas. V drugih vaseh so zopet dekletom, ki so imele ženine, a se niso poročile, privlekli ploh pred hišna vrata ali pa jim posadili na streho slamnatega moža. O pustu opravi svoje čarodejno delo pustni ogenj ali pustni kres, ki so ga na pustni torek zaž'gali po Gorenjskem. Pustni ogenj čisti prehodno zimsko-pomladno ozračje nečistih in ikodljdvih duhov ter pospešuje rodovitnost vsepovsod: pri ljudeh, živini in na polju. Na Gorenjskem je ta prvotni smisel pustnega ognja prekril njegov drugi, prav tako star namen, to je sežiganje pusta. Ko so zažigali otroci na pustni večer kres, so pravili, da žgo pusta Se pred dobrim stoletjem so na Gorenjskem pusta sežgali, če ga niso vrgli v vodo. V Vo- klem pri Kranju so otroci pri goreči grmadi zažigali stare metle, na katerih so imeli povezano slamo v obliki Pusta. S temi gorečimi Pusti se potem rajali okoli ognja. Mladina med Mengšem, Kamnikom, Cerkljaml in Kranjem je na pustni večer zažigala s šibami -ovite metle, na drogovih nataknjene škopneke, otepe in brinove butare. S temi gorečimi baklami se je mladina spustila na širok pašnik, skakala po njem, se vrtela i« metala baklje v zrak. Po poročilu i* leta 1852 so naši predniki vsako let« ob tem času zažgali povesmo prediva in ga zagnali visoko po zraku v čast Ajdovski boginji. Cim više s* goreče predivo zalučali, tem dalji! jim Je zrastel spomladi lan. V predpustnem času Je bil Gorenjec od nekdaj zelo vzdržen. Ni veseljačil, kot Je bila to navada po mestih In trgih s prirejanjem raznih predpustni h veseMc in maškarad. Zato pa je bil pustni dan ves njegov. Na pust je moral biti vsakdo »H, niti živina ni smela biti tega dne prikrajšana, zakaj če je živina lačna mukala na pust, Je vse leto nagajala na paši. Svoje dni so imeli v Poljanski dolini tudi v najrevnejši bajti na pust naj razkošnejšo pojedino in Je prišlo na mizo vse, kar je hiša premogla, pa čeprav so druge dni v letu stradali. V Železnikih so tega dne mojstri pogostili svoje delavce, pomočnike in učence s posebno juho a rezanci, s troje vrst mesom, krofi ln vinom. Po vseh gorenjskih krajih pa so se gospodinje na pustni torek postavile z rumenimi krofi, bobi in flancati. Zvečer je bila v kmečkih domovih večerja, kakršne sicer med letom nikoli ni bilo. Najprej je prišla na mizo juha z govedino, potem pre-šučja pečenka z zeljem, prekajena »vinima, klobase, krofi, flancati in liter ali dva vina. Po večerji je šel gospodar z gospodinjo in odraslimi člani rodbine v bližnjo gostilno, kjer se je ob zvokih harmonike vrtela mladina. Zavrteli pa so se tudi stare|Ji že zaradi pregovora: da bo debela repa in korenje, mora biti na pustni večer nor en je. To raznih virih -fi-. 65. Vernazz se je počutil pri Medvedu kakor na trnih. Moral mu je vrniti ves denar, če ni hotel, da ga ta razkrinka Francozom kot biviega avstrijskega oficirja. Bil Je v Črnem grabnu po naredila iz Ljubljane, teda epazil ni nii sumljivega. Prišli se ie tudi francoski vojaki s banko. Nastanili se se v gostilni in se usedli k kartam. 88. Nekolko pod Sv. Ožboltom, kjer Je dolina najbolj stisnjena, je samovala Sa-moglavova kmetija. Na tej domačiji so se ob mraku začeli zbirati rokovnjačl. Gospodar je vedel za nocojšnji obisk, zato je že vse pripravil. Goste je pošiljal više v gozd, le odlične rokovnike, kakor Bojca, Tomaža, Toče in njim enake je obdržal v hiši. Vsak je prinesel s seboj kak kos mesa ali par Jajc in Samoglavova Spela jim Je kuhala večerje. 87. Okoli enajste je vstopil Groga. Imel je veliko brado in lasuljo. »Ali se vsi zbrani?« vpraša Tomaža. »Vsi, samo Tončka še nisem videl, »odvrne ta. »On pride, njega moramo počakati!« meni rokovnjaški poglavar, ki je poslal Tončka na oglede. Samoglav mu ponudi večerje, a on jo odkloni in se gre sprehajat pred hišo. Ne more biti pri miru, premočan vihar buli v njem: »Nocoj najtopi maščevanje!« 88. Tonček Je prišel in poročal poglavarju o položaju. Opisati mu je moral tudi Vernazza: »Velik in suh je, črne brke nosi.« »On je, on Je!« vzklikne Groga in strese Tončka *a ramo: Tega boš ti lovif! Vzemi ljudi kolikor hočeš, zvežite ga in pripeljite živega! Živega, si slišal!« »Slišal,« de Tonček, čeprav ni vedel, kaj hoče Groga temu Francozu. Ko se se vsi rokovnjačl zbrali, so se oborožili s puškami iz skrivne zaloge pri Samoglav«. Groga jim je dal zadnja navodila, nato so se spustili v noi.