o  NERABNEM  IZRAZU  *GORSKA  PALICA
Kolikor vemo, se je pojavila do zdaj beseda palica -e ž samo enkrat v slovenskih virih kot izraz, ki naj simbolično pomeni oblast oziroma območje oblasti. V »dolžnem listu« z dne 15. aprila 1630, ki ga je objavil in ocenil Vatroslav Oblak v svoji razpravi Trije rokopisi slovenski, LMS 1887, str. 313, zastavlja kupec Jurko Jagodic v varstvo kupnine kupljeni vinograd in vrhu tega še svoja dva stara vinograda, »katery aden y ta drugy le Vgory WerzhizaTi pod palico Nemfhke Hifhe Vmetliky aden poUag Lukelha Jagodizha ino mathye Telhaka Vinogerdou Lelhezhy a ta drugy ie pollag martina Heruata Vinogerda tudj leihezh«. Z besedami »pod palico Nemške hiše v Metliki« je v tem. zastavnem pismu izraženo, da sta vinograda, ki ju ima kupec Jurko Jagodic še od prej, v vinski gori, imenovani Vrčice, ki je pod oblastjo Nemškega viteškega reda v Metliki kot gorske gospoščine. Jezik dolžnega lista je označil V. Oblak za belokranjščino, pomešano s kranjščino in hrvaščino.
Pod vplivom te belokranjske listine je pokojni profesor Metod Dolenc v svojih spisih o gorskem pravu zelo rad rabil besedo palica -e ž kot strokovni izraz, ki v prenesenem pomenu zaznamuje oblast, s časom pa jo je, okiteno s prilastkom, potrdil za edino pravšnji strokovni izraz gorskega prava kar v dveh oblikah: najprej v obliki *gorska palica, pozneje pa včasi tudi v obliki *vinogorska palica. V obliki *gorska palica se ta termin širi in preti vdreti tudi v leposlovje.
Pri južnih Slovanih ne najdeš slovarja, ki bi poznal besedo štap -a m ali besedo palica -e ž kot izraz, ki simbolizira pojem oblasti. Med slovenskimi slovarji se je tega vprašanja nekoliko dotaknil Wolfov slovar (II, str. 1526), toda le tako, da je nemška rečenica »unter Eines Stabe stehen« pravilno prevedena z besedami »biti pod oblastjo (tudi sodno oblastjo) kogar«. Mat. Cigale je s tem izrazil, da pomeni Nemcem beseda Stab simbolično tudi
224
oblast, zlasti sodno oblast, da pa Slovencem beseda palica ne pomeni oblasti. Raziskave v področjih zgodovine prava in narodopisja potrjujejo Cigaletovo mnenje, saj dovoljujejo sklep, da izraz palica kot simbol ne zbudi v slovenskem, človeku predstave o sodnem oblastvu, sodni pravici in sodečem sodniku, marveč le predstavo o izvršbi in izvršilnih organih, o biriču z baldo aH paličarju oziroma paličurju, namreč o tistem redarju, ki je po Kaspretovem opisu s krepeljo v rokah simboliziral policijski red in prisilno izvrševanje. Zato ne govori Slovenec nikoli o palici kot simbolu sodniške oblasti. Kadar gre za nemški strokovni izraz Gerichtsstab, se pravi za ime predmeta, ki ga je sodeči sodnik držal v svojih rokah, Slovenec ne govori o sodni palici, temveč o sodniškem žezlu. To pa ni posebnost slovenskega izrazoslovja, marveč gre za stvar, ki je značilna za vse slovanske jezike. Zagrebški Narodni muzej hrani »žezlo zagrebačkog suca iz doba Leopolda II«. Simbol mestnega sodišča nazivljejo Hrvatje vobče »žezlo varoškoga suda«. Čehi pravijo sodniškemu žezlu pravo.
Pisec dolžnega lista iz leta 1630 je dobesedno poslovenil nemško besedo Stab, ne da bi se bil sploh zavedel, da beseda palica Slovencem ne more pomeniti oblasti. Prevod nima prav nobenega izrazoslovnega pomena. V slovenskih virih je brez števila takih spodrsljajev, ko so pisci, zlasti če niso bili Slovenci, storili podobne nerodnosti, ker niso bili dovolj vešči slovenskega jezika. Arhaični neologizem *palica, ravno tako tudi novinko *gorska palica in njeno inačico *vinogorska palica moramo brez prizanašanja iztrebiti iz slovenskega izrazoslovja, ker so brezpogojno nerabni izrazi. Namesto »pod gorsko palico«, kakor se je navadno izražal Metod Dolenc, moramo reči pod gorsko oblastjo, pod gorskim gospodom ali pod gorsko gosposko. Strokovni izraz gorska oblast zaznamuje skupek prerogativ, ki pristoje gorskemu kot sodobnemu gospodu: strokovni izraz gorski gospod je občno ime nosilca gorske oblasti: strokovni izraz gorska gosposka je skupno ime za gorska oblastva vobče ali tudi le za gorska oblastva prve stopnje. Kadar bi šlo, kakor v dolžnem listu iz leta 1630, zgolj za to, da se zaznamuje območje gorske sodne oblasti oziroma gorskega gospoda ali gorske gosposke, tedaj bi zadostoval in celo bolje ustrezal izraz v gorski gospoščini, konkretno n. pr. v kostanjeviški, soteski, žužemberški gorski gospoščini ipd. Kadar gre pa za simbol sodne oblasti pri Nemcih, namreč za predmet, ki ga je v minulih časih držal v rokah sodnik, dokler je razpravljal in sodil na pravnem dnevu, takrat smo dolžni uporabiti izraz žezlo -a s in reči žezlo gorskega sodnika, kolikor je bil ta nemški pravdnopravni običaj uveden tudi na gorskih pravdah na slovenskem ozemlju.
Beseda palica = Stab ni edini germanizem, ki ga je zakrivil sestavljavec dolžnega lista iz leta 1630. Cela vrsta izrazov je, ki dokazujejo, da jih je pisec koval po nemško zanesenih pojmih, n. pr. Nemška hiša namesto Križatija (Novo mesto) ali Križanke (Ljubljana); dalje dolžni list: šreber od lista; služeči podložnik; dobro rojena in visoko spoštovana gospa Suzana vdova Jura-šička itd. Dolžni list je izrazoslovno pomemben zaradi pravnih izrazov »gorska gospoščina« ter »župan in goršek bodoč tisti gori in vinogradom«; vse drugo pa terminološko ne pomeni čisto nič, ker so vse samo nepravilni germanizmi.
France Goršič
225