Glasnik SED 50|1,2 2010
96
 Razstave Jožica Trateški*
* Jožica Trateški, prof. zgod. in sociol., kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Celje. 3000 Celje, Prešernova 17, E-naslov: jozica.trateski@guest.arnes.si
Otroški muzej iz Hamade je v letu 2009 prvič organiziral med­ narodne izmenjave delavnic, ki so bile del projekta The 13
th
 
Hamada Children's Independents Exhibit. Počaščeni smo, da so 
poleg umetnic iz francoskega združenja L'Atellier povabili tudi 
otroški muzej Hermanov brlog Muzeja novejše zgodovine Celje, 
saj naše mednarodno sodelovanje traja že osem let. Z veseljem 
se odzovemo vsakoletnemu povabilu k sodelovanju na njihovi 
mednarodni otroški razstavi ter jim pošljemo nekaj izbranih iz­ delkov otrok, ki nastajajo v naših delavnicah. Umetniška dela 
otrok z vsega sveta so na ogled na občasni razstavi, po razstavi 
pa postanejo del njihove stalne umetniške zbirke.
Nepričakovano povabilo nas je presenetilo v začetku meseca 
septembra. Potek razmišljanj, izbire vsebin, materialov, dogod­ kov, usklajevanj programov je sledil z bliskovito naglico, skoraj 
s hitrostjo Shinkansna – japonskega hitrega vlaka. 
Prvo vprašanje, od katerega je bilo odvisno nadaljevanje pote­ ka priprav in obiska, je bilo, katere vsebine ponuditi japonskim 
otrokom? Takoj je bilo jasno, da moramo predstaviti del naše 
kulturne dediščine in japonskim otrokom ponuditi okus, vedenje 
in znanja o slovenski kulturni, tudi naravni dediščini, del zgodo­ vine, ki je zaznamoval slovenski prostor in se ujel v odsev kul­ turne dediščine ter se neizbrisno zapisal tudi v spomin ljudi. Ne­ kaj, kar je rezultat ustvarjalnosti slovenskega človeka, njegovih 
raznolikih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih 
za preteklost v slovenskem prostoru. Nekaj, na kar smo ponosni 
in kar hranimo, spoštujemo in varujemo za prihodnje rodove. 
Ob izbiri vsebin je bilo treba premisliti tudi o izvedbi, izbiri ma­ terialov, zahtevnosti in težavnosti poteka ustvarjalnic. Zlasti sle­ dnje je bilo precej »tvegano«, saj nisem imela ne informacij, še 
manj pa izkušenj o spretnosti in ustvarjalnosti japonskih otrok. 
Po posvetu z direktorico, pozneje tudi z etnologinjo in zgodovi­ narko Sonjo Kogej Rus, smo oblikovali teme ustvarjalnic – izde­ lovanje lectovih src in kurentovih mask, spoznavanje kranjske če­ bele in poslikavo panjskih končnic. Na posebno željo gostiteljev 
pa se je naši skupini pridružila tudi celjska umetnica Lila Prap, ki 
je prav v deželi vzhajajočega sonca izjemno priljubljena.
Skrbni gostitelji so pripravili izjemen trinajstdnevni program, 
pripravljen do (težko razumljivo!) minute natančno. Pred od­ hodom me je pestilo kar nekaj dvomov, ki so se ob prihodu v 
trenutku razblinili in izkazalo se je, da imata umetnost in kultura 
univerzalni jezik. Glavnina časa je bila namenjena pripravi in 
izvedbi ustvarjalnic in predstavitvi naše dežele. Vsebinsko sem 
vsako temo predstavila v računalniškem programu, priskrbela 
materiale, ki smo jih potrebovali za ustvarjanje, pripravila in 
oblikovala predstavitveno zloženko o posamezni delavnici in na­ šem skupnem sodelovanju. Ustvarjalnice, ki so bile namenjene 
predšolskim in osnovnošolskim otrokom ter družinam, smo izve­ dli v vrtcih, na osnovni šoli, največ pa seveda v muzeju, na vseh 
pa je sodelovalo kar 465 otrok in njihovih staršev. Otroci so bili 
navdušeni, presenetila jih je oddaljenost od Japonske, zanimivo 
ime glavnega mesta naše države (za njih praktično nemogoča iz­ govorjava!), število kilometrov obale (hmmm, le čemu?!) in vsa 
slovenska bogastva, ki sem jih pripeljala s sabo. Kulturno dru­ gačnost so sprejemali z veliko žlico. Na ustvarjalnicah so ustva­ rili res čudovite izdelke! Osupljivi sta bili njihova vztrajnost in 
natančnost, ki se, moram priznati, precej razlikuje od vztrajnosti 
in natančnosti naših otrok, in v veselje mi jih je bilo opazovati, 
kako z radovednostjo spremljajo predstavitev naše dežele, polne 
kulturnih in zgodovinskih posebnosti in bogastev. 
Obisk dežele vzhajajočega sonca mi je ponudil enkratno prilo­ žnost ustvarjanja v drugačnem, meni novem svetu in mi prinesel 
nove strokovne izkušnje. Prav vsa doživetja v deželi vzhajajoče­ ga sonca so me presenetila, mnoga celo šokirala. Dogovorjeno 
načrtovano obojestransko sodelovanje se nadaljuje in prav kma­ lu bodo ponovno vidni novi uspehi in rezultati sodelovanja, tako 
na Japonskem kot tudi pri nas.
 
SLOVENSKA KULTURNA DEDIŠČINA NAVDUŠILA JAPONSKE OTROKE!
Spoznavanje kranjske čebele.
Foto: Takashi Nakanishi, Hamada, 4. 1 1. 2009
Poslikava panjskih končnic.
Foto: Jožica Trateški, Otroški muzej umetnosti, Hamada, 6. 1 1. 2009