GEOGRAFSKI OBZORNIK PROMET NA JESENICAH Aleš Novosel in Marko Lakič UDK 911.3:388.4(497. ¡2"Jesenice") PROMET NA JESENICAH Aleš Novosel, Bokalova 15, 64270 Jesenice, Slovenija Marko Lakič, Štravsova 3, 64270 Jesenice, Slovenija Članek predstavlja vedno bolj pereč problem preobremenjenosti prometne infrastrukture na Jesenicah, opozarja na nekatere pomanjklji- vosti v mestnem prometu in prikaže kratko zgodovino nastanka in razvoja mesta. UDC 911.3:388.4(497.12"Jesenice") TRAFFIC IN JESENICE Aleš Novosel, Bokalova 15, 64270 Jesenice, Slovenia Marko Lakič, Štravsova 3, 64270 Jesenice, Slovenia The aim of this research is to present the pressing problem of overloaded traffic infra- structure in Jesenice (industrial place in NW Slovenia). The article also calls our attention to some of the deficiencies in the city traffic and it acquaints us with a short his- tory of formation and development of Je- senice. Jesenice ležijo v spodnjem delu Zgornje- savske doline, ki se za Javornikom razširi in prehaja v Deželo. Za mesto so bile proglašene razmeroma pozno, šele leta 1929. Stisnjene so v ozki dolini med Mežaklo in Karavankami, zato dajejo podobo dolgega razpotegnjenega naselja. Jesenice so se skozi stoletja najprej kot vas in kasneje kot trg oziroma mesto razvija- le iz več medsebojno nepovezanih jeder. Naj- starejše jedro je naselje pod pobočjem hriba Mirca, današnja Murova, ki jo Valvazor omen- ja kot trg Jesenice (Markt Asling). Murova je bila vse do 16. stoletja izrazito kmečko nasel- je. Z odkritjem železove rude v Savskih ja- mah pa je doživela precejšen razvoj in dobila poleg kmečkega tudi trgovski, obrtniški in gostinski značaj. Razvoj železarstva je omogo- čil tudi nastanek drugega jedra, ki se je začelo razvijati ob Savi. Italijanski podjetnik Bernardo Buccellini je tu zgradil plavže, graš- čino in cerkev. Tako so nastale slavne Savske fužine, naselja pa se je oprijelo ime Sava. Ko je konec 19. stoletja Kranjska industrijska družba zgradila novo železarno na Savi, se je stari fužinarski kompleks preimenoval v Sta- ro Savo, območje doline, predvsem levega bre- ga reke Save, pa je prevzelo ime Sava. Leta 1870 je bila zgrajena železniška proga iz Ljubljane proti Trbižu, leta 1906 pa je Jeseni- ce presekala proga, ki je tekla skozi Karavan- ški predor do Jesenic in naprej do Bohinja, Gorice in Trsta. Na severni strani proge je kmalu zrasla nova železniška postaja, mimo nje pa je stekla tudi državna cesta, ki je povezala Jesenice s Trbižem in Ljubljano. S kolodvorsko restavracijo in bližnjim hotelom je železniška postaja postala center novega, tret- jega mestnega jedra. Na vzhodni strani Jese- nic je bila vas Koroška Bela. Prebivalci le-te so bili kmetje, katerih polja so se razprosti- rala do Save Dolinke, med potokoma Bela in Javornik. Ko so v gozdovih nad Koroško Belo odkrili zaloge železove rude, so ob potoku Javornik pod hribom Kres našli primerno mesto za njeno predelavo. Svet pod Karavan- kami se je spremenil v železarsko naselje, ki je dobilo ime Javornik in ga je le vmesni hrib ločil od vasi Koroška Bela. Nadaljni raz- voj železarstva in predvsem izgradnja železni- ce sta vse bolj združevala po nastanku in razvoju ločena naselja, ki so se kmalu dovolj razširila, da so se lahko povezala v celoto - in nastale so Jesenice kot jih poznamo da- nes. Že med gradnjo Karavanškega predora so se prebivalci Jesenic bali napovedanega 30 % povečanja pretoka vozil skozi mesto, kar bi močno zvišalo onesnaženost in ogrožalo pešce. sto. Pomembno je tudi, da je večina stanovanj tik ob magistralni cesti. Večina Jeseničanov je pri vsakdanjih opravilih moč- no vezana na samo cesto, kar daje jeseniški magistrali dvojno vlogo: vlogo v tranzitnem prometu skozi mesto in vlogo glavne mestne ceste. Magistrala namreč poteka skozi os mesta, kar je posledica specifičnega nastanka in razvoja Jesenic. Raziskovala sva predvsem spremembe v jeseniškem prometnem režimu v treh ločenih obdobjih (pred otvoritvijo in po otvoritvi Ka- ravanškega predora ter po odprtju odseku nove avtoceste Hrušica - Vrba). Ker avtocesta še ni zgrajena, sva lahko izpeljala le prvi dve tretjini svoje raziskave. Najbogatejši vir podatkov je bilo štetje vozil. Štela sva na treh točkah (v središču mesta pri železniški postaji, pri vhodu in pri izhodu iz mesta), ki so omogočile najboljši pregled nad prometnimi razmerami v mestu. Štetje je pokazalo, da se po odprtju Karavan- škega predora promet sploh ni povečal, am- pak se je celo zmanjšal za nekaj odstotkov. Razlogi so v desetdnevni vojna leta 1991, ki je marsikateremu tujemu turistu preprečila prihod v našo državo, čeprav se je turistična 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Število domačih in tujih vozil na merilni točki Center 10. 5. 1991 in 10. 4. 1992 ter skupno število vozil na treh merilnih točkah 10.4.1992. 15 ••• 10 • • • 5 DD0--: E53 DOMRČR • I TU J R 10.5.1991 10.4.1992 10.4.1992 Slika 2: Primerjava deleža domačih in tujih tovornih vozil. DOMRČR DOMRČR TI 10.5.1991 10.4.1992 sezona praktično že začela. Po umiritvi raz- mer se je promet postopoma začel večati, kar so potrdila tudi zadnja štetja od 3. do 10. aprila 1992. Zaradi boljšega pregleda sva vze- la v primerjavo dve celodnevni štetji, in sicer 10.5. 1991 in 10.4. 1992. Iz podatkov je očit- no precejšnje povečanje prometa, in sicer povprečno za 20 %. Največji porast lahko opazimo pri osebnih avtomobilih. Povečanje prometa tujih avtomobilov je presegalo celo 70 %, kar v številkah pomeni nekako od 500 do 700 vozil več na dan. Pri domačih oseb- nih avtomobilih pa 20 % povečanje pomeni tudi do 1500 vozil več na dan. V okviru domačih tovornih vozil povečanje ni tako izra- zito, večji porast prometa beležimo v okviru tujih tovornih vozil, kjer novi podatki dosega- jo celo štirikrat večje vrednosti kot prej, kar pomeni od 30 do 50 vozil več na dan. Razlog za to pa je predvsem Karavanški predor. Presenetljivo je tudi, da je po podatkih iz aprila 1992 skozi predor mejo na dan prečka- lo manj kot 1000 vozil, kar se precej razliku- je od predvidevanih 6000 vozil na dan. S primerjavo gostote prometa med posa- meznimi merilnimi točkami na Jesenicah sva ugotovila, da je število vozil v samem centru mesta dosti večje od števila vozil na obeh končnih točkah. Razliko v vrednostih gostote prometa med posamez nimi točkami selahko pripiše sorazmerno gostemu notranjemu mest- nemu prometu. Le-ta se v največji meri poka- že ob prometnih konicah. V povezavi s prometnimi konicami sva raziskala, kakšen je vpliv semaforjev, uve- denih po otvoritvi predora, na pretok prometa skozi mesto. Semaforji ne ovirajo prometa tako močno, kot bi morda lahko predvidevali. Manjše kolone vozil nastanejo le v času konic, najbolj problematičen pa je semafor pri Čufar- jevem trgu, kjer okoli druge ure popoldne včasih nastane tudi daljša kolona. Kljub temu so semaforji v promet na Jesenicah prinesli več reda in varnosti: pešci imajo lažji in varnejši prehod čez magistralno cesto, vozniki pa nimajo več toliko možnosti za izsiljevanje prednosti, kar se je dogajalo predvsem na križišču Tomšičeve in Titove ceste. Prometa na Jesenicah ima številne pomanjkljivosti, ki so posledice dolgoletnih začasnih rešitev in pomanjkanja denarja za kompleksno reševanje problemov v prometu. Najbolj pereč problem je sama magistrala, ki s svojo obrabljenostjo postaja že skoraj nepri- merna. Cestišče je v najslabšem stanju pred- vsem na Cesti železarjev, ki je v vzhodnem delu še zelo ozko, tako da' je tam promet, še posebno za kolesarje, že precej nevaren, rekon- strukcijo. Druga večja pomanjkljivost so kole- sarske steze, ki jih sploh ni, promet po glav- ni cesti pa je prepovedan. Slaba je organizi- ranost in razporejenost parkirišč. Mesto pre- more približno 30 urejenih parkirnih prosto- rov, od tega pa jih je le trinajst pravilno označenih. V centru mesta jih primanjkuje, na obrobju pa ostajajo prazna. Tudi za samo varnost pešcev je slabo poskrbljeno, saj v mestu primanjkuje podhodov oziroma nadho- dov, vprašljiva pa je tudi varnost nekaterih prehodov za pešce. Za najbolj nevarna veljata prehoda na Cesti železarjev pri upravni zgrad- bi Železarne Jesenice. Omeniti morava tudi otroška igrišča Eno najbolj nevarnih je v Centru 2, takoj nad samo magistralno cesto. Ker je pomanjkljivo zavarovano (ni ograje), so otroci, ki se tam igrajo, v stalni nevarnosti. Nevarna je avtobusna postaja pri blagovnici Fužinar, ki cesti pušča premalo prostora, pomanjkljiv je tudi semafor na Javorniku, ki nima vmesnega utripajočega zelenega signala, itd. Večino od naštetih problemov bo rešilo šele odprtje nove avtoceste Hrušica - Vrba, ki bo pomenilo veliko razbremenitev jeseniške magistrale. 28