Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . ,	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	L
	m
Wi
Leto XII. - Štev. 6 (575)
Gorica - četrtek 11. februarja 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Ni uspeha... GRONCHI V MOSKVI
Sovjetska komunistična partija je zopet na eni izmed svojih sej sklenila, cia je treba ojačiti in pomnožiti med ljudstvom vzgojo po smernicah čistega komunizma. Ženska veja komunistične panije pa je dobila nalog, da se izrecno posveti brezbožni akciji. Vsako popuščanje mora biti javljeno brezbožni oblasti in bo primerno kaznovano.
Iz teh ukazov je razvidno, da v Sovjetski zvezi brezbožna akcija šepa. Nad štirideset let, od revolucije naprej, je brezbožna propaganda vedno na delu, a kot kaže ne zadostuje. Zadnje leto se je na Poseben način vrgla na pravoslavno cerkev in na široko razglašala vse mogoče »škandale«, od katerih je bilo mnogo nalašč za propagando izmišljenih. Kljub temu KP ni zadovoljna, njeno delo ne prinaša zaželenih uspehov. Brezbožna propaganda mase ljudstva ne zaseže v živo, čeprav so v ta namen začeli izdajati posebno brezbožno revijo.
Za božične praznike so napeli vse sile, da bi med vernim ruskim ljudstvom praznik osmešili. Pravoslavna cerkev se drži še julijskega koledarja v svojem bogo služju, čeprav je že povsod v rabi — tudi v Sov j. zvezi — naš gregorijanski koledar. Zato praznujejo svoj božič ne kot mi, pač pa dva tedna pozneje. Praznovali so ga torej 5. januarja. Na predvečer tega pravoslavnega božiča je moskovski radio napel vse sile, da bi praznik izgubil med ..ljudstvom svoj sijaj. Trdil je, da Kristus ni nikoli živel, da zato ni zgodovinska, ampak le izmišljena oseba, da je božični praznik, kot tudi vsi drugi verski prazniki, le izmišljotina kapitalizma, da bi držal usužnjene delavce; da je bivanje božje le Pravljica, itd. In radio Moskva je zaključil to svojo oddajo: »Pravljico o Bogu je treba zavreči z vso odločnostjo, mi si ntoramo graditi svojo srečo sami. Sovjetsko ljudstvo ne potrebuje evangelija Kristusovega, ne pričakuje milosti z nebes. Samo gradi svojo bodočnost in ga ne vodi pri tem pravljica o Bogu, pač pa marksistični nauk o razvoju družbe.«
Vedno ista pesem že skozi 40 let in še več. Koliko dela in truda, koliko denarja zavrženega v ta namen in vendar vera med ljudstvom noče umreti, ne morejo je uničiti in iztrebiti. Ko se jim morda zdi, da so uspeli, pa morajo ugotoviti, da so komaj na začetku in si morajo znova ubijati glave za nova sredstva, kako brez-boštvu utrditi pot in ruvati iz src vero. Njihovo delo je brez pravih sadov, če bi doprinašalo sadove, bi v središču svetovnega komunizma, kjer ima on sam vso oblast, ne smelo biti ne duha ne sluha o kateri koli veri. Tako pa vedno novi načrti, iskanje novih poti, kako iztrebiti vero. čudno je, da v svoji prebrisanosti le ne pridejo do zaključka, da je njihovo delo le mahanje po zraku in da bo tako tudi ostalo. Zavržen trud, zavrženi milijoni. Vero je Bog usadii v srca človeška tn ni ga zemljana, ki bi jo iztrebil iz ljudstva. Iz tega ali onega srca jo bo lahko Pregnal, zlasti če je to srce izprijeno, pokvarjeno, da bi jo pa iz ljudstva izkoreninil, so pa napori zastonj.
Še nekaj nas uči to nenehno iskanje novih poti in sredstev sovjetskega komunizma, da bi Boga odstranil z zemlje. To namreč, da je komunizem vedno isti brezbožni komunizem, in sicer prav tak, kot ga je Pij XI. prikazal v svoji okrožnici »Divini Redemptoris« in prav tak, kot ga je razgalil pred slovensko javnostjo škof Rožman v svojem pastirskem pismu. Nič se ne spreminja, tudi če se še toliko govori o sožitju in ne vem še čem. Komunizem je tak, kot je bil. tudi če se mar-slkak katoličan nagiblje na levo in misli, da bosta cela koza in zelje, če postanemo Vsi eno, vsi bratje, tako kot želijo komunisti. Krščanstvo in komunizem nimata sožitja, kot ga nimata luč in tema, satan in Bog. Kdor hoče delati za rešitev človeštva, naj se tega zaveda in naj ne sanja o bratskem objemu krščanstva in komunizma.
n
V	petek je odšel na napovedani uradni obisk v Sovjetsko zvezo predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi. Pred odhodom z rimskega letališča je v kratkem nagovoru dejal, da je njegova pot v Moskvo pot dobre volje, porojena iz dolžnosti, da bi našim o-trokom pripravil boljšo bodočnost.
Obisk ital. predsednika v Moskvi v tem delikatnem pripravljalnem razdobju za vrhunski sestanek v maju so v vseh zahodnih prestolnicah spremljali z zanimanjem ter mu s pazljivostjo sledili. Gronchi je namreč prvi zahodni državni poglavar, ki se je v lani začetem obdobju mednarodne odjuge podal v Moskvo; on bo tako prvi zahodni državnik, ki je lahko potipal mirovne strune Sovjetov in njihovo načelo »o mirovni koeksistenci«. — Ves italijanski tisk je na dolgo in široko ter obširno poročal o predsednikovem bivanju v Sovjetski zvezi.
Sovjeti so visokega ital. gosta sprejeli zelo prijateljsko ter gostoljubno. Na letališču Vnukovo pri Moskvi, so ga pričakali najvišji sovjetski vladni predstavniki z Vorošilovom in Hruščevom na čelu. Ob straneh ceste so ga ljudje povsod toplo pozdravljali. Raz cesto so viseli transparenti z dobrodošlicami v italijanščini in ruščini. Da so Sovjeti hoteli Gronchija še posebej počastiti je bilo razvidno že iz tega, da so na poslopje ob letališču razobesili dvanajst metrov visoko sliko preds. Gronchija poleg one Vorošilova in Hru-ščeva.
SPREJEM V KREMLJU
Proti večeru je sledil uradni sprejem v Kremeljski palači, kjer je sedež sovjetske vlade, in sicer je najprej sprejel goste predsednik Sovjetske zveze Vorošilov in nato predsednik vlade Hruščev.
NEKAJ NAS DRUŽI
Preds. Gronchi se je v svojem nagovoru na večerji prirejeni njemu na čast dotaknil problemov odnosov med Vzhodom in Zahodom. Svet je danes spričo krajšanja razdalj z modernimi prevoznimi in obveščevalnimi sredstvi postal majhen. Problemi ene dežele postajajo problemi vseh. Nato je prešel na odnose s Sovjetsko zvezo, ki sicer obsega dve tretjini Azije, a je obenem tudi največja evropska država. Ta evropski del Sov. zveze (Rusije) ni evropski samo po zemljepisu, ampak tudi po zgodovini in kulturi,
ki jo je prejela bodisi od Bizanca, bodisi od zahodne Evrope. Od zahodne Evrope je sprejela tehnični in industrijski napredek ter samo idejno osnovo, na kateri sloni sedanji politični režim. Italija ji zato še vedno in kljub vsem ideološkim in političnim razlikam priznava pravico prištevati se k Evropi.
Že več kot 40 let — je nadaljeval ital. predsednik, — se je tako na eni kot na drugi strani poudarjajo to, kar nas loči. In vendar nas nekaj druži, če drugo ne zavest, da smo vsi ljudje in da nas tudi kot državnike družijo isti problemi. — Čeprav se v pojmovanju države, individualnega in družabnega življenja ter mednarodnega položaja globoko ločimo ter hočemo oboji temu ostati zvesti, mislim, da lahko z odkritim srcem razpravljamo o skupnih problemih, zlasti odstranitev uporabe sile, in tako preprečimo nevarnost nepopravljivih nasprotij.
POLITIČNI RAZGOVORI
Pravi politični uradni razgovori so se pričeli v ponedeljek. V nedeljo pa si je Gronchi, s spremstvom ogledal glavne moskovske četrti ter znamenito podzemsko železnico. Zvečer pa so vsi prisostvovali v gledališču Boljšoj predstavi baleta « Labodje jezero» skladatelja Čajkovskega. Še prej pa sta bila z zunanjem ministrom Pello v Hruščevi dači v moskovski okolici.
GRONCHI PRI SV. MAŠI
Predsednik republike je prepričan katoličan in zato tudi med
svojim obiskom v Moskvi ni hotel izostati od nedeljske sv. maše. Zato so jo vključili že v uradni program. Po dolgem času se je cerkev sv. Ludvika v središču Moskve spet odela v praznično razpoloženje. Slovesno sv. mašo, kateri je prisostvovalo celotno ital. odposlanstvo, je daroval ameriški kaplan Dion.
Prvič se je zgodilo, da so sprejem pred cerkvijo snemali tudi po sovjetski televiziji. — Cerkev sv. Ludvika Francoskega je edina odprta katoliška cerkev v Moskvi od leta 1949 leta.
»RAZMIŠLJAJTE... IN POSTALI BOSTE KOMUNISTI!«
V	ponedeljek so italijanski državniki začeli prave politične razgovore s Hruščevom, Vorošilovom in Gromikom. Vsebina razgovorov ni znana, vendar sodijo, da so se razgovarjali predvsem o pomiritvi, razorožitvi ter medsebojnih odnosih. Predsednik Gronchi je nato priredil Sovjetom na čast sprejem na italijanskem veleposlaništvu. Tu sta si Gronchi in Hruščev izmenjala celo vrsto živahnih besed, med katerimi je sovjetski ministrski predsednik na dolgo govoričil o prednosti komunističnega nad demokratičnim režimom. Tako je dejal med drugim: »Naša zastava je na Luni..., naš režim je najbolj demokratičen... Razmišljajte in po resnem premisleku boste postali komunisti.« Predsednik Gronchi pa je v šaljivem tonu odvrnil, da bo morda tudi Hruščev po posebni božji milosti postal nekoč krščanski demokrat. V razgovor je večkrat posegel tudi minister Pella.
PO KONGRESU KRI
Danes teden se je v Rimu zaključil deveti vsedržavni kongres Italijanske komunistične partije (KPI). Kljub ugodnemu mednarodnemu ozračju katero so hoteli ital. komunisti izrabiti v svoje namene, so zadnje dneve kongresa imeli smolo, ki jim je lepila usta prav ob njihovih bistvenih programskih točkah, ki sta razširitev ljudske fronte od Sicilije na ostale dežele Italije ter prizadevanje predstaviti se volivcem kot demokratična stranka.
Najprej je socialdemokratski prvak Saragat poslal kongresu KPI pismo, v katerem zahteva odgovor ali je madžarska kom. vlada res dala zadnje čase obesiti
Kreisky pojde v Beograd
V	Beogradu so uradno sporočili, da bo 13. t. m. prispel na obisk v Beograd avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky. Novica je spričo napetega položaja med Italijo in Avstrijo na eni ter ne preveč dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo na drugi strani, povzročila v vseh treh zainteresiranih državah veliko zanimanje. — Poleg gospodarskih problemov, bodo ob tej priliki obravnavali vprašanje o položaju slovenske manjšine na Koroškem. Avstrija se namreč zelo vneto poteguje za Južne Tirolce, doma pa zatira slovensko manjšino. Zato je povsem razumljivo, če se je v svojih zahtevah znašla osamljena ne samo pred svojimi sosedi, ampak tudi pred dvema največjima velesila-
ma : Rusijo in Ameriko. Pretekli teden je hotel avstrijski zastopnik spraviti vprašanje narodnih manjšin pred posebno komisijo ZN, proti čemur so se izrekle ZDA, Sov. zveza in Poljska. To je bil hud diplomatski poraz za Avstrijo.
Avstrijska vlada odgovarja na Segnijevo pismo. Iz zadržanja u-radnih krogov se da sklepati, da je v glavnem sprejela italijanske predloge, seveda pod nekaterimi pogoji. Vsebine pisma niso v Rimu še objavili.
Trenutno je Kreisky na svoji turneji po evropskih prestolnicah (London, Pariš, Bon, Varšava, Bruselj). Njegov namen je seznaniti odgovarjajoče vlade o stališču Avstrije do južnotirolskega vprašanja.
Umrl je kardinal trpeče Cerkve
'j-
-L iV\,
. ■-
150 mladih Madžarov, ki so se kot mladoletniki udeležili protikomunistične ljudske vstaje pred tremi leti.
Zaradi tega pisma je na zborovanju zavladalo hudo razburjenje. Iz zadrege ga niso upali niti javno prečitati. Madžarski zastopnik na kongresu je to novico, ki jo je prvi objavil londonski »Ob-server« zanikal, toda nihče mu ne verjame, ker se je že večkrat izkazalo, da je madžarska vlada s podobnim zanikanjem lagala.
Drug tak dogodek, ki je komuniste presenetil je bila novica, da je sicilska deželna vlada, ki jo vodi Milazzo od podpori komunistov, neofašistov in monarhistov, pred novo krizo zaradi odstopa nekaterih desničarskih članov iz Milazzove vlade. — Sicilska deželna vlada je namreč bila za komuniste model, ki ga je treba uvesti po vsej Italiji.
KPI IN SEGNIJEVA VLADA
Glavni cilj, ki so si ga ital. komunisti zadali na kongresu je vreči sedanjo vlado Segnija ter sestaviti tako novo, da bi jo lahko tudi oni podpirali. Seveda ji postavljajo težke pogoje. To je edina novost letošnjega kongresa. — Komunisti v Italiji so dolgo upali priti na oblast potom volitev. Toda videli so, da je to trd oreh in so se sedaj odločili za novo ljudsko fronto. Poleg tega se tudi bojijo, da bi jih prehiteli Nennijevi socialisti.
V	zadnjih letih je Ital. kom. partija utrpela precejšnje izgube v številu svojih članov, čeprav je volivce v glavnem ohranila.
V	sredo 10. februarja ob Z11 In pol popoldne je umrl v svoji rojstni vasi v Krasiču pri Zagrebu kardinal trpeče Cerkve Alojzij Stepinac. Podlegel je pljučnici, a že devet let je bolehal na krvni bolezni in drugih motnjah.
Ves katoliški svet se klanja tihemu mučencu, ki je s svojo junaško vztrajnostjo zvestobe do rimske Cerkve, vztrajal 14 let v preganjanju, ječi in konfinaciji ter neprestanim strogim nadzorstvom. Ko je sv. oče zvedel za njegovo smrt, se je v globoki žalosti umaknil v cerkev pred Najsvetejše.
Njegov pogreb bo v soboto. Oblasti pa so v zadregi, ker je smrt kardinala Stepinca povzročila med ljudstvom velikansko žalost in ostro obsodbo napram krivičnemu režimu.
Položaj v Franciji
Zadnji upor v Alžiru je močno pretresel Francijo, toda okrepil položaj predsednika republike De Gaulla. Prva posledica iz-podleteiega upora v Alžiru je bilo izglasovanje zakona o izrednih pooblastilih vladi in generalu De Gaullu, ki dajejo vladi večjo moč v izjemnih razmerah. Izredna pooblastila se tičejo vzdrževanja javnega reda, za obrambo notranje države in za pomiritev v Alžiriji.
Druga vidna posledica dogodkov v Alžiru je dokončen prelom med De Gaullom in desničarji, ki so ga z uporom od 13. maja 1958 spravili na oblast. Sedaj se je predsednik republike trdno odločil iti svojo pot naprej ne oziraje se ne na desno ne na levo. De Gaulle je začel takoj krepko izkoriščati izredna pooblastila, ki mu jih je dal parlament. Izvedel je vrsto sprememb v vladi, iz katere je odslovil desničarskega prvaka Soustella ter dosedanjega vojnega ministra. Soustelle je skoro dvajset let služil De Gaulla, a je zaradi simpatij z uporniki moral iti.
Prispevek Italije k,(Svetovnemu letu begunca"
Italijanska vlada bo podprla človekoljubno delo Združenih držav za »Svetovno leto begunca« s 520 milijoni lir. 75 od sto od tega fonda bo šel v prid beguncem italijanske narodnosti in le 25 od sto bodo dali na razpolago visokemu komisarju OZN z namenom, da olajša izselitev beguncev, ki so po italijanskih taboriščih.
Po zadnjih statistikah naj bi znašalo število italijanskih beguncev, in to predvsem beguncev iz hivših italijanskih kolonij, iz Dalmacije in Julijske Benečije, ter v zadnjem času tudi iz Tuniza 400 tisoč. Od teh dobiva stalno pomoč le 38.000.
Število tujih beguncev na italijanskem ozemlju pa znaša 10.000 oseb. Od teh je 6500 po raznih zbirnih taboriščih, ostali pa so si kjerkoli poiskali delo in se sami preživljajo. Povprečno se zateče v Italijo mesečno 400 beguncev. Za vse te domače in tuje begunce izda italijanska država letno okrog 3 milijarde.
NAŠ TEDEN V CERKVI
14.2. nedelja, l.predp.: sv. Valentin, spozn.
15.2. ponedeljek: sv. Klavdij, spozn.
16.2. torek: sv. Julijana, d., m.
11.2. sreda: sv. Donat, m.
IS. 2. četrtek: sv. Simon, škof, m.
19.2. petek: sv. Konrad, pušč.
20.2. scbota: sv. Elevterij
*
SV. JULIJANA (t 304) je bila iz odlične družine iz Nikomedije v Mali Aziji■ Bila je brhko pa razumno dekle. Oče jo je dal šolati v pogansko šolo. Julijani se je vedno bolj jasnilo, da poganski bogovi niso pravi. 7. veseljem je sprejela krščansko vero.
Julijano je želel poročiti deželni glavar Elevzij. Vprašal je njenega očeta, če mu
Na Poljskem bo pouk v semeniščih nadzorovan
Z novim odlokom vzgojnega ministrstva so na Poljskem zopet vzpostavili državno nadzorstvo nad poukom v semeniščih. Ta novi odlok opravičujejo s tem, da država ne more zanemariti vzgoje tako važnega sektorja, saj je v poljskih semeniščih nad 6 tisoč učencev. Katoliški krogi so se vznemirili zaradi teh novih odredb, a zagotovljeno jim je bilo, da se država ne bo vmešavala tam, kjer bo disciplina po semeniščih strogo katoliška in v skladu z moralo in da bo svoje nadzorstvo sploh vršila z največjo obzirnostjo.
Sestanek kardinala \Viszinskega z Go-mulkom daje katoličanom upanje, da £e bodo odnošaji med Cerkvijo in državo zboljšali.
1900-letnica Pavlovega misijona
Znani nevvjorški pomožni škof msgr. Fulton Sheen bo prišel na otok Malto in bo imel vrsto predavanj o sv. Paviu in modernem svetu. Letos namreč poteče 1900 let, odkar je sv. Pavel prišel na ta otok.
V	spomin na ta dogodek se bodo od januarja do julija letos vršile velike slovesnosti, na katere bodo prišli številni romarji tudi iz drugih celin.
Delo litvanskega škofa
»L'Osservatore Romano« je pred dnevi prinesel daljše poročilo o življenju in delu litvanskega nadškofa iz Kaunas, glavnega mesta Litve, msgr. Skvireckasa, ki je u-mrl v izgnanstvu v mestu Zams v Avstriji. Pokojni nadškof je bil duša konkordata med sveto Stolico in Litvo leta 1927; on je delal za ustanovitev filozofsko - teološke fakultete na univerzi v Kaunasu. On je ustanovil litvansko cerkveno akademijo znanosti in končno je v veliki meri zasluga njegovega prizadevanja ustanovitev zavoda sv. Kazimira v Rimu za litvanske duhovnike. Trideset let življenja pa je posvetil pripravi prevoda vsega svetega pisma iz originalnih tekstov v litvanski jezik.
jo da za ženo. Oče je privolil. Oba sta o-strmela, ko jima je Julijana priznala, da je kristjanka.
Julijana je privolila v ponudbo pod pogojem, da Elevzij postane kristjan. Ta se je izgovarjal, da bi se zameril cesarju, da bi zgubil službo itd. Pa mu je odločno odgovorila: »Jaz naj se pa ne bojim nič zameriti Bogu in zgubiti nebesa?«
Ker vse Elevzijevo prigovarjanje ni nič izdalo, ji je po silnem mučenju dal odsekati glavo.
Ali ni tale odločna Julijana vzgled marsikateri mladenki? Zameriti se vladi, zgubiti službo, o tega ne! Zameriti se Bogu, poriniti sv. vero v kot — pa ni taka reč! Tako misli zmotno marsikatera.
Delovanje frančiškanov
General frančiškanskega reda, P. Avguštin Sepinski, je poslal vsem njemu podrejenim redovnikom svojega reda posebno pismo, v katerem poziva svoje brate, naj molijo po namenu svetega očeta, da se bo na prihodnjem vesoljnem cerkvenem zboru dosegla edinost vseh krščanskih cerkva. General na koncu svoje okrožnice prosi božjo Previdnost, naj bi pospešila dneve zedinjenja vseh v eni Cerkvi pod enim pastirjem.
Pismo nekatoličanom
Od 21. januarja do 1. februarja se je vršila v severnoameriški škofiji Sv. Antona posebna akcija. Skupine katoličanov so hodile namreč po hišah in iskale stika z nekatoličani, katerim so izročale posebno knjižico z naslovom: »Pismo nekatoličanom, ki so nam blizu.« Ko bodo po tej poti navezani stiki, bodo katoliški propagandisti povabili protestante in druge nekatolike k posebnim konferencam, na katerih bodo v podrobnosti osvetlili nauk katoliške cerkve o raznih problemih, na katere gledajo protestanti drugače kot katoličani. Vso akcijo vodi pomožni škof
Priprave so v polnem teku. 350 delavcev opravlja nujna cestna dela, ki naj bi o-mogočila lahek dohod z glavnih avtomobilskih cest v sredino mesta in na kongresni prostor. Dela opravljajo noč in dan.
Na velikem trgu Theresiemviese, kjer bodo glavne kongresne slovesnosti, pripravljajo neke vrste stadion. 500.000 udeležencev bo lahko sedelo, ostalih 500.000 pa bo našlo prostor na stojiščih. Sredi stadiona gradijo nekak hribček, na katerem bo oltar in nad oltarjem velik baldahin. Na stopnišču vzpetine bodo imeli prostor cerkveni dostojanstveniki: škofje, prelati in drugi. Kardinal Wendel je povabil 3 tisoč cerkvenih dostojanstvenikov iz Evrope in vsega sveta.
Na pripravljalnem zborovanju je kardinal Wendel med drugim dejal: Sto in sto tisoč kristjanov se bo zbralo v Miinchenu iz vseh delen' sveta, da se bodo zgrnili okrog oltarja in skupno molili ter izpovedovali isto vero. Kongres mora biti zares svetovno zborovanje v edinosti, miru, v zahvali in češčenju božjem. — Nato je spomnil na veliko odgovornost Nemčije, ki je bila izbrana, da nudi gostoljubje kongresu: »Vrsto let svet ni slišal nič dobrega o Nemčiji. Kako bomo goste iz vsega sveta sprejeli letos? To vprašanje stavim vsem Nemcem in ne samo vernim: naloga je izročena nam vsem!«
V	veliki dvorani Bayernhalle, v kateri bodo med kongresom študijska predavanja, pripravljajo posebno optično pripravo, ki bo kazala na platnu prevod predavanja v petih različnih jezikih. Kar bo predavatelj na primer govoril v nemščini, bodo poslušalci lahko čitali na platnu vsak v svojem jeziku. Vsak jezik bo imel svojo svetlobno barvo. Doslej so bile v navadi pri takih predavanjih slušalke, po katerih so prisotni slišali prevod. Toda s slušalkami je tehnično mogoče opremiti le dvorano do 500 oseb. Novi način prevajanja na platno pa dopušča neomejeno število poslušalcev.
Za naše romarje dostavljamo še to, da bo vkljub bivanju v Altottingu, prilika že v soboto za obisk Miinchena s karierami. To pripominjamo za tiste, ki bi hoteli biti na kongresu kaj več in ne samo v nedeljo pri zaključku. Verjetno bo tudi mogoče organizirati za manjše skupine ogled
Priprava na evharistični kongres
V	pripravo na svetovni evharistični kongres v Miinchenu se bo vršil v miinchen-ski nadškofiji meseca marca velik misijon, ki ga bo vodilo 180 misijonarjev iz 20 redovnih družb. — Na organizacijski odbor kongresa prihajajo vedno nove prijave. Pri nas se nadaljuje vpisovanje za skupno romanje na evharistični kongres. Prijave sprejemajo dušni pastirji. — Kdor si ne bo oskrbel osebnega potnega lista, bo imel priliko, da se vpiše na skupni potni list.
Katoličani v Vzhodni Nemčiji
Berlinski škofijski tednik »Petrusblatt« v predzadnji številki govori o vednem napadanju berlinskega škofa kardinala Julija Dopfnerja od strani časopisja komunistične nemške republike. Tednik tudi piše, da se komunisti hvalijo, da so prišli do tiste stopnje boljševizacije, to je do tretje stopnje, ko morejo že prevladovati vso državo. Samo tako je možno razlagati ostro borbo proti katoliški Cerkvi, za katere je zadnja sovražnica, ki jo je treba premagati.
Pomoč gobavcem
Edwin Pinto, škof indijskega mesta Ah-medabad, se je zavzel za tiste, ki so o-zdraveli od gobavosti, da se zanje ustvarijo posebna središča, kjer bi jih uvedli v praktično življenje in bi se spet začutili člani človeške družbe. Ozdravljeni gobavci so tudi po ozdravljenju veliki reveži, ker se jih pogosto izogibljejo celo njihove lastne družine. Podjetniki zelo neradi sprejemajo’ take delavce, škof pravi, da je treba nekaj storiti, da se razblinijo ti predsodki do ozdravljenih gobavcev in da se bi ustvarilo pravično in ljubeznivo razmerje do njih.
Seznam katoliških knjig
Tudi letos je Zveza katoliških knjigam pripravila v Združenih državah Amerike poseben seznam katoliških knjig, primernih za odrasle, za mladino in za otroke. Seznam bodo delili v tednu med 21. in
27.	februarjem, ko bodo po vsej Ameriki praznovali »Teden katoliškega tiska«, ki ga pripravljajo pod geslom: »Citamo zato, da spoznamo, spoznavamo zato, da ljubimo.« Vse to delo in pripravo tedna katoliškega tiska pripravlja in vodi nevvjorški pomožni škof msgr. Felton Shien.
zloglasnega taborišča smrti v Dachauu.
Priprave za skupno romanje na kongres še niso dosegle števila 400, kolikor je potrebnih za poseben vlak. Zato vabimo vse tiste, ki se še niso vpisali in so neodločeni, da se vpišejo.
Umrla je mali kardinala Mlndszenly]a
V	petek 5. februarja je umrla v starosti
85	let v mali vasici vzhodne Madžarske mati kardinala Mindszentyja, gospa Barbara Pehm. Tudi kardinal primas je vse do leta 1935 nosil .to ime pristnega nemškega izvora, nakar ga je zamenjal z Mind-szenty, imenom svoje rojstne vasi Mind-szent.
Ogrski primas je že od leta 195b gost ameriškega poslaništva v Budimpešti in tako rekoč prostovoljni ujetnik. Samo enkrat, in sicer lansko leto za Božič, je bilo dovoljeno njegovi materi, da ga je obiskala. Nihče ni prisostvoval triurnemu pogovoru med materjo in sinom, ki je bil tudi zadnji na tej zemlji.
Gospa Pehm je živela na malem posestvu, ki so ga upravljali sinovi v vasici Mindszent in ga je le redkokdaj zapustila. Ko je bil njeri sin kardinal Mindszenty zaprt od leta 1949 do 1. 1955, so ji dali dovoljenje, da ga je smela enkrat na leto obiskati.
Smrt kardinalove matere je ogrske oblasti postavila v zelo mučen položaj. Ka-darjeva vlada je namreč ovrgla pomilostitev, ki jo je izrekla vlada Imre Nagyja ter ga vnovič obsodila na dosmrtno ječo. Kakor hitro bi kardinal prestopil ozemlje ameriškega poslaništva, bi postal ujetnik Kadarjeve komunistične vlade. Kardinal Mindszenty je kljub temu prosil notranjega ministra za dovoljenje, da bi smel še zadnjič videti mater in jo pokopati. Prošnja mu je bila ovržena in tako so Mindszentyjevo mater pokopali v nedeljo zjutraj v Csehimindszentiju brez njegove navzočnosti. Prosil je ženo francoskega poslanika, da je v njegovem imenu položila venec na materin grob. Poslanski zbor zapadnih držav je prišel v ameriško poslaništvo in izrekel sožalje kardinalu Mindszentyju.
RAZNE
Izsušili bodo ljubljansko barje
Okrajni ljudski odbor mesta Ljubljane je sklenil najeti posojilo v znesku 2,6 milijard za izsušitev ljubljanskega barja. V prihodnjih 10 letih naj bi se ta dela izvršila in s tem bi se sedanji dohodek dvignil od 1.148 milijonov na 6.449 milijonov. Od 7 tisoč glav živine, ki jih sedaj redijo na tem področju, bi se po teh delih število zvišalo na 45 tisoč glav goveje živine in proizvodnja mleka od 4 na 72 milijonov litrov mleka na leto. Mesto Ljubljana samo pa bo tudi pridobilo, ker bo s tem izginila škodljiva megla.
Odreči sta se morala izrednemu podvigu
Da bi počastila spomin umrlega Egerja, ki je lani za Svečnico umrl v Kordilijer-skih stenah Južije Amerike, sta italijanska plezalca Cesare Maestri in Claudio Baldasseri tvegala drzen podvig. Hotela sta preplezati steno južno od Sasso Por-doi (2950 m), ki je v tem letnem času ena sama ledena plošča-. Tri dni sta vztrajala na svoji težavni turi, prenočila kar na prostem, a končno so ju vremenske ne-prilike prisilile, da sta se vrnila. Nastal je strašen snežen vihar, sneg je za i5 cm na visoko pokril ledeno steno in v takih razmerah, sta pozneje izjavila, »bi bilo naravnost brezvestno nadaljevati pot.«
Nov most čez Donavo
V	kratkem bodo pri Novem Sadu v Vojvodini otvorili nov most čez Donavo. Gradijo ga že štiri leta. Zgrajen iz železobe-tona, je dolg 466 metrov in širok 18 m ter bo služil za cesto in železnico. Spada med največje mostove te vrste v Evropi.
Dramatična nezgoda »Puščice dveh morij«
Eelektrični vlak »Puščica dveh morij« Firenze-Bologna se je v soboto zjutraj ma-
lo	pred 9. uro vnel, ko je komaj zavozil z brzino 100 km v predor pod hribom A-done, 20 km od Bologne. Neki potnik, ki je bil v zadnjem vozu, je zapazil plamene, ki so uhajali iz zadnjega elektromotorja. Potegnil je za signal in vlak se je ustavil. Takoj so prihiteli uslužbenci in še pravočasno odklopili zadnji goreči voz od ostalih treh vozov. Odklopili so tudi luč in ukazali potnikom, naj mirno zapustijo vlak. Vendar je kljub temu nastala precejšnja panika, še posebno, ker je bila v predoru popolna tema. Potniki so se napotili proti izhodu in prehodili v temi nad
4	km dolgo pot. Predor se je medtem napolnil z dimom in kakih 60 oseb so morali sprejeti v bolnišnico zaradi zastrupitve z dimom, nekatere tudi zaradi ran, ki so jih zadobili pri padcu v temni galeriji. Hujših nesreč ni bilo. Šele pozno zvečer so spet vzpostavili zvezo na progi.
Dunajski Prater je izgubil eno največjih privlačnosti
Moderna kemija je uničila eno največjih senzacionalnih privlačnosti dunajskega Praterja. Tudi zadnji poizkus, da bi znova oživeli »Cirkus bolh«, za katerega se je živo zanimal neki strokovnjak v tem poslu, je žalostno propadel. Bolh ni več. Iskali so jih na vse strani, našli so sicer mnogo pasjih bolh, a te nikakor niso u-metniško navdahnjene kot človeške, zato-
Nova »Vita nuova“
Tržaški ital. katoliški tednik »Vita nuo-va« se že dalje časa bori z raznimi težavami. Največja težava je v tem, da ga sorazmerno malo ljudi bere. Zaradi tega ne zavzema v tržaškem javnem življenju tistega mesta in ne igra tiste vloge, ki bi ju pričakovali od edinega kat. tržaškega lista. Zato so se izdajatelji lista odločili, da z dobro premišljeno propagando in izboljšanjem lista samega povečajo njegov vpliv in število bralcev. Tako je pred tednom izšla »Vila nuova« v novi, povečani obliki, v formatu dnevnega časopisja. V mestu pa so se po zidovih pojavili lepaki, ki opozarjajo na novo prenovljeno izdajo tednika.
»Katoliški glas« — kot katoliški tednik slov. vernikov — želi, da bi vse to delo doprineslo zaželen uspeh: da bi se povečalo število bralcev, ki bi iz tega novega lista črpali smernice za zdravo krščansko življenje. Želimo listu, da bi v novi izdaji znal najti vedno pravo zadržanje do vseh tržaških vprašanj, med katerimi ni najmanjše obstoj in rast slovenskega življa. Naj postane list glasilo za vse tržaške katoličane in ne samo za nekatere osebe, ki imajo pri listu ali v javnosti več ali manj važno besedo. Najti pravo smer listu in mu zagotoviti iskreno besedo v presojanju tržaških potreb je težka odgovornost. A le to bo zagotovilo listu boljšo bodočnost in ugled pri prijateljih in nepri-jateljih.	Dr.
NOVICE
pač ne morejo priti v poštev. Strokovnjak, ki je imel najboljše namene zopet oživeti ta edinstveni zabavni prizor, je žalostno zaključil: »Ni mogoče več najti ene same bolhe V »starih« časih je dunajski »Floh-zirkus« imel vse polno mladih in nadebudnih kandidatk. Dunajski otroci so se kar trli pred veliko stekleno ploščo, ne samo, da so na njej občudovali akrobacije drobcenih baletk v mikroskopičnih pisanih oblekcah, temveč tudi, da so v malih stekleničicah ponujali »svoje« bolhe, saj so jim imeli na pretek. »Krotilec« bolh pa je bil zelo izvežban v tem poslu. Takoj je spoznal katera bolha je umetniško navdahnjena in katera ne. Predpi- i sano število bolh je bilo dva ducata in cena je bila razmeroma nizka, ker je bilo število prodajalcev vedno visoko. Kako so potem bolhe izurili, to je bila profesio- 1 nalna skrivnost praterskih izvežbancev, -katere niso nikdar izdali.
Bolhe so dobivale hrano enkrat na dan. Združile so se na ravnateljevi roki in on je stoično prenašal vse pike ter zatrjeval, da njegova kri nikakor ni tako žlahtna kakor bi zaslužili umetniki tolike vred- ij nosti. Umetniška slava bolh pa je trajala j le mesec dni, nakar so morale nadomestiti nove. Vendar to ni bilo težko, kajti naraščaja ^akrat res ni manjkalo. Atom- j ska doba je zapisala besedo konec tudi j nad tem področjem nekdanje umetnosti. \
OD MARKSA DO KRISTUSA
V	preteklih dneh je vzbudilo na Dunaju j veliko pozornosti predavanje univerzitet- j nega profesorja dr. Ignacija Lepp-a z na- j slovom. »Od Marksa do Kristusa«. Preda- j vatelj je bil v mladosti brez vere in je bil že z 20. letom voditelj mladih revolucionarjev zlasti med visokošolci. Ko je začel proučevati krščanstvo, se je spreobrnil zlasti ob študiju knjig jezuita Lubac-a, | postal je katoličan in celo duhovnik. Se- j daj opravlja apostolat med delavstvom velikih mest in dokazuje, kako daje le j krščanstvo ugodno podlago za človeka vredno življenje.
Razpis leposlovnih spominskih nagrad za leto 1960
Društvo Slovencev, ki vsako leto prireja proslavo v počastitev spomina vseh žrtev komunistične revolucije v domovini, razpisuje leposlovni spominski nagradi za leto 1960 v skupnem znesku 5.000 arg. pesov.
Pogoji:
1) Nagradi v znesku 3.000 in 2.000 arg. pesov sta določeni za najboljše odrsko delo (drama, spevoigra, koncertno delo a-
li	podobno), primerno za izvedbo na društvenih spominskih proslavah.
2) Izvedba dela mora trajati vsaj eno uro.
3) Predložena dela morajo biti izvirna, doslej neobjavljena in neizvajena.
4) Rokopise v dveh s strojem pisanih izvodih je treba poslati vsaj do 1. aprila 1960 na naslov Društva Slovencev, Ramon Falc&n 4158, Buenos Aires.
5) Rokopis naj bo označen s šifro. Pravo avtorjevo ime je treba priložiti rokopisu v zaprti kuverti, opremljeni z isto šifro, kot jo ima rokopis.
6) Kuverte se odpro na dan razglasitve nagrad, t. j. na dan pominske proslave
1.	1960.
7) Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev, oziroma njih psevdonimi, če bi avtorji tako želeli. V vsakem primeru pa mora biti avtorjevo pravo ime razsodišču znano.
8) Nagrajeni rokopisi ostanejo na razpolago piscu, vendar uprava Društva Slovencev lahko v dogovoru z njim uprizori tudi ta dela.
9) Razsodišče sestavljajo dr. Ignacij Lenček, Ruda Jurčec, dr. Branko Rozman, Ivan Korošec in kulturni referent Društva Slovencev. Glasovanje razsodišča je tajno.
10) Nagradi sta izplačljivi v Buenos Airesu.
11) Uprava Društva Slovencev ima pravico proglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če razsodišče smatra, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridržuje pravico združiti obe nagradi in ju razdeliti.
12) Člani razsodišča, ki bi morda sodelovali pri natečaju, nimajo pravice glasovanja.
V	letu 1960 bomo obhajali 15. obletnico naše največje narodne žaloigrc. Prav bi bilo, da bi ob tej priliki lahko stopili pred rojake z izvirnim, prav v ta namen pripravljenim delom. Zato iskreno vabimo vse naše ustvarjalce v Argentini in izven nje, da se v smislu tega razpisa lotijo dela in do določenega roka svoja dela dostavijo.
PRISLUHNI!
Izvirnik tega zapiska z razlago in pojasnili hranijo v cerkvi mesta Porto-venere (La Spezla). Našli so v obleki mrtvega nemškega vojaka ob bombardiranju istega mesta in nosi datum dneva pred smrtjo.
»Še nikoli nisem s Teboj govoril, a danes bi Te rad pozdravil. Rekli so mi, da sploh ne bivaš, in jaz — nespa-metnež — sem jim verjel.
Prejšnjo noč pa, ko sem stal na straži, sem dvignil glavo in pričel opazovati Tvoje nebo.
šele tedaj sem spoznal, da so me varali.
Ce bi se bil kdaj poprej tako potrudil in bi opazoval okrog sebe stvari, ki si Jih Ti ustvaril, bi bil gotovo spoznal, da ni mogoče tajiti Tvojega bivanja.
Kdove, če ml boš prišel nasproti, vsekakor pa mislim, da me boš razumel.
Čudno, moral sem priti prav v ta peklenski vojni trušč, da sem spoznal Tvoje obličje.
Saj pravzaprav Tl nimam mnogo povedati, le nadvse srečen sem, da sem te našel.
Hvala, hvala Ti, o moj Bog!
Ljubim Te, tako zelo Te ljubim!
Želim, da to veš!
Glej, kmalu bo prišel nov, hud boj.
Kdo ve, morda bom nocoj že pri Tebi!«
Svetovni evharistični kongres
Tržaški Slovenci in komunistična partija
Preteklo sredo so na kongresu italijanske komunistične stranke v Rimu sporočili tudi pozdrave slovenskega prebivalstva Tržaškega ozemlja. Delegat tržaške avtonomne federacije je pri tem omenil, da je tukajšnje slovensko prebivalstvo povečini na strani komunistične partije, ker vidi v njej najbolj zajamčeno obrambo narodnostnih manjšin; partija in njeno glasilo »Delo« sta že pod fašizmom dvignili glas v obrambo slovenskih prebival-cev; v novi vladni večini, ki naj bi se sivorila po porazu demokrščanske vlade s pomočjo komunistov, bi itak ne bila več ■nožna jezikovna in narodnostna diskriminacija. Pri tem naj dodamo, da če bi KPI kaj upoštevala svoje slovenske člane, tržaška sekcija poslala pozdrav v i-ntenu slovenskega prebivalstva slovenskemu, ne pa ital. delegatu.
Ali so res tukajšnji Slovenci po svoji veliki večini na strani italijanske komunistične partije?
Da je nekaj tržaških Slovencev članov Partije, ne bo nihče tajil. Njihovo število ne bo veliko. Toda nekaj jih je. Socialistu je imel nekaj pristašev posebno po delavskih predmestjih že v začetku tega stoletja. Večina teh ljudi in njih družinskih članov je pozneje oblekla črne sraj-Ce- Med zadnjo vojno jih je zajela Osvobodilna fronta, pozneje Slovenska italijanska antifašistična unija (SIAU). Po razkolu komunistov jih je večji del odpadel; kar jih je ostalo zvestih srpu in kladivu, so povečini stopili med vidalijevske ko-ntinformovce; titovcem jih je ostalo le malo. Toda tudi Vidalijeve vrste med Slovnici se krčijo.
Pri vseh volilnih nastopih v povojni dobi ■*e šlo lepo število Slovencev za Vidali-jotn. Ce si jih vprašal po vzroku, so ti Povečini odgovorili, da niso komunisti, pač Pa so volili za najmočnejšo opozicijsko stranko, da dajo duška svojemu nezado-v°ljstvu. Toda navedli bi lahko še drug v*rok.
Vidalijevi ljudje so spretni v svojih Propagandnih kretnjah. Nič se ne bojijo kazati svoje simpatije do slovenske manjšine, sprejemajo slovenske kandidate na svoje liste in jim pomagajo do izvolitve, Predlagajo zakonske načrte v parlamentu, ki so za Slovence sprejemljivi, branijo Kristi manjšine v občinskem svetu in de-Hem zboru. Nimajo praznega strahu ^°t druge italijanske stranke, da bi s tem tanjšali število svojih volivcev.
Seveda ne nalagajo ta za Slovence kontna dejanja komunistom posebnih ob-veznosti. Niso namreč vladajoča stranka in verjetno ne bodo. Tako lahko vse obljubijo. Ce bi prišli na vlado, bi verjetno rekel Togliatti: Kaj boste zaradi teh malenkosti cepili in slabili delavske vrste. Saj hodijo itak skoro vsi vaši otroci v Italijansko šolo! — Pomniti je namreč treba, da imajo skoro vsi goreči komin-t°nnovci svoje otroke v italijanski šoli. S tem se najbolj razkrinka njihova lju-b®*en do slovenske narodnostne manjšine.
Da bo slika točnejša, je treba imeti pred °^mi, da je v Trstu vedno manj zanima-Pja za čisto politične probleme. Da bi bila Večlna Slovencev za pazdravno izjavo na kongresu Italijanske komunistične parti-
je
bič
v Rimu, bi mogel trditi le, kdor čisto ne pozna tržaških razmer.
^ato je tudi ta zadeva enaka drugim Propagandnim gestam komunistov. Ne bi *lo vredno o tem pisati, ako nam ne bi P°teni očitali, da nekako soglašamo, ker
H .
’ ne oglasimo, ^a katoliško
usmerjene Slovence je
1VA\’
PREGELJ:
Moj prvi svet
Tako daleč jc, da komaj v sanjah najde Jubezen pot nazaj. Ptič se je speljal in pognal v neskončno morje sonca in ■ n’č več ne ve za gnezdo, ki ga je al° drevju in soncu in pomladi. A ta-rat, ko se ženo lastovke in žerjavi na zacrvkuta strašno začudeno in umolk-ne in išče in se motno zave, da je bilo Pekje in je imel brate, s katerimi je spal enem gnezdu in je bila baš ob gnezdu hdno zakrivljena vejica, kamor sta seda-^ stara dva. Kje je čudno zakrivljena ejica, kamor sta sedala stara dva?...
®il je laz nad mojo staro bajto. Mejil
| 8a
Je zid, ki se je neprestano lomil
ki**
Sl1 in smo leto za letom morali vdevati ^amenje, ki se je bilo izprožilo. Tam pod 'hm prisojnim in podirajočim se zidom cvele prve vijolice. Pa cvetja tolminski ^ '°ci ne marajo. Je prav tako iz očetov. de‘nu vijolic lačnim? Lačnim, sem slišal, so polž; užitni. Zato sem stikal za bslinjeno polževo hišo. Zaslinjene polževe
stvar še toliko jasnejša, ker smo vso povojno dobo odklanjali vsako povezavo s komunizmom. Toda tako smo ravnali tudi, kadar je bilo to zelo malo popularno. Naj navedem samo naše številne proteste, ko je vladajoča stranka dala komunistom pol milijarde lir za zgradbo kulturnega doma v ulici Petronio. In naše ogorčenje, ko so nam darovalci dali nasvet, naj se pridružimo komunistom, da dobimo ondi streho tudi mi. Ta dar komunistom se je zdel slovenski javnosti tako nerazumljiv, da se je ustvarilo mnenje, da je sedaj vse mogoče. Ko so odprli komunisti svoj novi dijaški konvikt v ulici Ginnastica, so nastale celo govorice, da je tudi to zgradbo omogočila vlada s svojo podporo.
Morda bo propagandna pozdravna a-
dresa v imenu Slovencev na kongresu Italijanske komunistične partije dala povod za novo pogrevanje lažne trditve, da so vsi tržaški Slovenci komunisti, če bo kdo to ponavljal, bo to storil ne iz prepričanja, temveč zato, ker mu to narekuje trenutna strankarska ali podobna korist.
Dokler so Slovenci ostali zvesti veri in izročilu svojih prednikov, so ostali zvesti tudi svojemu narodu. Ko je pa prišel med nje materialistični komunizem, je tudi njihova narodna zavest začela pešati. Zato je bila slovenska duhovščina tudi v najhujših časih fašizma najtrdnejša opora proti raznarodovanju in ne kom. partija, za katero skoro niso vedeli.
To so obče priznana dejstva, ki jih niti komunistična demagogija ne more ovreči!
FI L M
»A doppia mandata«
(A double tour)
Bogata družina: žena odločna in stroga, s svojim značajem greni življenje možu, ki si poišče ljubezen izven družinskega kroga v lepi in mladi umetnici; sin-abnor-malen, bolestno navezan na mater, v kateri vidi ideal ženske; mati in glasba sta edini stvari zanj, za kateri je vredno živeti. Zato ne more prenašati stalnih prepirov med starši in s hladno premišljenostjo ubije očetovo ljubico. Hči je nežno, a hkrati brezznačajno dekle, ki ljubi očetovega prijatelja Lazsla; gledalec res ne more razumeti, kako je mogoče med njima kakšno čustvo: on je prostaški tip, ki nima na sebi nobene privlačnosti.
Režiser je Claude Chabrol, ki je s tehničnega vidika ustvaril odličen film in priznati moramo, da je kinematografsko skoro popoln tako v scenografiji, v glasbeni spremljavi (Berliozova in Mozartova simfonija dajeta prizorom poseben ton) in v igri. Posebej je treba omeniti Madeleine Robinson, ki je ustvarila dovršen lik žene in matere. Za svojo igro je bila tudi nagrajena na zadnjem beneškem festivalu z Volpijevim pokalom kot najboljša i-gralka.
če pa gledamo film z moralnega stališča, moramo reči, da je popolnoma nesprejemljiv. Mati je prikazana v najbolj črni luči, medtem ko je ljubezen moža in mlade umetnice nekako opravičena in prikazana kot plemenito čustvo, zaradi katerega hoče že priletni mož zapustiti družino, prijatelje, vse, kar mu je bilo še do predkratkim tako pri srcu. K temu ga venomer prigovarja Lazslo (čudni nasveti bodočemu tastu!). Svojo ženo mrzi, in ta njegova mržnja preide nazadnje v sovraštvo. Zmerja jo, da je grda, stara, medtem ko je umetnica Leda ideal ženske lepote. Njegova ljubezen se ni torej porodila v njem iz kakega globljega razloga, marveč le zato, ker je našel lik ženske lepote, torej se je zaljubil le v lepoto. To je dokaj čudno pojmovanje! Moški, ki se naveliča svoje žene, ko ta ni več privlačna, naj si poišče ljubezen izven zakona! In ta ljubezen je v tem filmu opravičena! Moževi očitki ženi, da je stara in grda, se nam zdijo le nekoliko pretirani. Niti zaključek nam ne pokaže žarka luči: preden se javi policiji, sin prosi očeta odpuščanja; oče mu ga odkloni. Tako se film konča, ne da bi vsaj malo omilil vtis, ki ga pusti v gledalcu skoro dve uri trajajoče dejanje. Oče se niti nazadnje noče
(najmanj 5.000 lir). Poleg tega naši ljudje nimajo časa čitati dnevnikov, zato jim svetujemo, naj se raje naročijo na naš tednik; če pa so že naročeni, naj naročnino obnovijo (1.500 lir).
Drugi časopisi lahko delajo popuste, ker dobivajo popuste od drugod. Katoliški časopisje pa je odvisno od nas samih. Zato ga velikodušno podprimo!
zavedati, da je bila njegova ljubezen kriva, nasprotno: sam trdi, da noče pozabiti lepe Lede, četudi bo zato vse življenje nesrečen; ziblje se v njenem spominu in v svoji nesreči.
Film ima veliko nedostatkov; kakor je s tehničnega vidika dovršen in skoro popoln, tako nam z moralnega nudi velike praznine, ki jih dozorel in pameten gledalec ne more sprejeti, marveč mora ob njih strogo ločiti, kar je negativnega; in docela negativna je ljubezen med mlado u-metnico in priletnim možem; te ljubezni ne opravičuje noben razlog, niti značaj trde in diktatorske žene, še manj pa dejstvo, da ni ta žena več niti mlada niti lepa.
Film lahko prikazuje nemoralo v dveh oblikah: v prizorih in v snovi. V Chabro-lovem filmu se kaže nemorala in amorala v snovi, ki je nesprejemljiva. Ljubezen izven zakona ne more biti v nobenem slučaju opravičena; tu pa je prikazana tako, da bo navaden gledalec obsojal ženo in opravičeval moža za njegovo početje; in to še tem bolj, ker je dobro viden kontrast med ženo in umetnico Ledo. Leda je prikazana v dobri luči in je zato popolnoma umevno (v filmu seveda!), da poišče mož ljubezen v njej, ki je nekaka oaza v puščavi njegovega življenja. Poleg tega imamo v filmu tudi umor in dejstvo, da se morilec nazadnje javi policiji, ne reši problema.
Film je prepovedan.	Mira
RAZNO
Našli so pot domov
Trije bivši danski luteranski pastorji so skupno izdali knjigo, v kateri popisujejo svoje spreobrnjenje h katoliški Cerkvi. E-den od trojice je medtem že dokončal bogoslovne študije in bil posvečen za katol. duhovnika. Od leta 1945 dalje se je samo na Dunajskem odločilo za vstop v katoliško Cerkev osem bivših protestantskih pastorjev in kar 18 protestantskih bogoslovcev.
Izšel je papeški letopis
Na praznik Stola sv. Petra, t. j. 18. jan. je v Rimu izšel tako zvani papeški letopis za leto 1960. V letopisu so tile zanimivi podatki o stanju Cerkve ob koncu lanskega decembra: kardinalski zbor šteje 79 članov; rezidencialnih patriarhov je 10 in naslovnih 5; po vsem svetu je 328 metropolitov, 42 nadškofov; rezidencialnih škofov je 1334; naslovnih metropolitov, nadškofov in škofov je 882; tako zvanih prelatur nullius in opatov je 86; apostolskih administratorjev je 11; apostolskih vikarjev 175; apostolskih prefektur 120 itd. Najvažnejše zgodovinske podatke prinaša letopis v italijanščini, nemščini, angleščini, francoščini, španščini in portugalščini.
Se ni niti še zaključil teden katoliškega tiska, ko so se temne sile zopet spravile na delo. Zgleda, da jim je pošten in dober tisk še vedno na poti in se zato z vsemi silami zaganjajo vanj. Neki govornik se je svoj čas celo povzpel do nesramne trditve, da hočejo »možje v črnih kutah« s katoliškim tiskom poplitviti borbo za narodne pravice. Ta do skrajnosti krivična trditev bo šla v zgodovino, katera bo dotičnega pravično razkrinkala.
Po vseh naših vaseh delajo te dni veliko propagando, da bi se naši ljudje naročili na komunistični časopis »Primorski dnevnik«. Ponujajo jim ga po vseh mogočih cenah, kakor tisti potujoči trgovci, ki svojega »dobrega« blaga ne morejo nikjer prodati. Delajo tudi velike popuste, samo da bi ujeli naročnike. — Večina naših ljudi ni nasedla, ker vedo pač, da takega časopisa, ki s svojo tujo, socialistično učenostjo seje neslogo med narodom, nimajo kaj pridobiti. Toda nekateri so neodločni in si ne upajo ga jasno odreči. Tem povemo, naj se ne ustrašijo, ko jim bo prišla na dom položnica na naročnino
čarni. Opozoriti je, da se ga gospodarji zelo boje. Znajo se pa tako jeguljasto izmikati odgovornosti, da pade krivda vedno na nižje paznike in delavce, ki stoje po celih 8 ur v nevarnosti. Ko po zaslutijo, da ima priti kontrola, že vnaprej delavci to vemo, ker mora takrat biti vse v redu. Potem pa je zopet vse po starem. Najhujše pa je to, da zahtevajo od rudarjev, naj se pazijo in zavarujejo, a obenem hočejo tudi mnogo nakopane rude. Obojega pa rudar ne zmore. In ker je v strahu za vsakdanji kruh, ugodi gospodarjevemu interesu namesto zakonu ter tako tvega iz dneva v dan življenje in je z eno nogo y grobu, z drugo pa v ječi.
Tu vse nekam hiti in drvi. Pregovor pa pravi, da kdor najbolj drvi, prihiti prvi na pokopališče. To velja za nas rudarje in za kapitalistično družbo.	T.
RAJBFXJ
Protijudovska gonja po svetu je tudi v naši vasi obudila domotožje po Mussoliniju in Hitlerju pri bivših fašistih. Naših Slovencev pa se je polastil strah, kaj bo, če zmaga De Gaulle nad uporniki v Al-žiru. Niso poučeni in ne vedo, da De Gaulle ni nikak fašist, ampak mož železne roke, ki je prepotreben nestalni Franciji, kot je trdna Francija potrebna Zapadni Evropi. Z zmago nad uporniki ni mož rešil le Francije, ki bi sicer zdrknila v enega izmed dveh ekstremov, ampak je rešil tudi ostalo Evropo. Tak je De Gaulle in takega moža iščejo tudi Italijani, da bi naredil državo bolj stalno in zajezil pot komunizmu. To vse bi naši ljudje vedeli, če bi brali manj slikanic in ilustriranih listov in več demokratičnega, zlasti katoliškega tiska. Tako bi se ne bilo treba po nepotrebnem razburjati ob izrednih svetovnih dogodkih, ker bi bili pravilno o njih poučeni. Rajbeljski Slovenci, v roke naš tisk!
*
Pretekle dni se je po vasi raznesla vest, da je v gornjem delu rudnika zasulo šest rudarjev. K sreči, je bilo le 6. obzorje, kjer je kopal rudo 51-letni Andrej Žagar.
V	rovu, kjer je delal, se je utrgalo skalovje in ga pokrilo. Skale so stvorile obok in tako ni teža pritisnila nanj, ker drugače bi ga zmečkalo. Tovariši so ga takoj rešili in, hvala Bogu, dobil je le nekaj prask.
Ko so novi gospodarji uvedli racioni-rano delo in zmanjšali število rudarjev ter tako povečali proizvodnjo, se pogosto dogaja, da se rušijo skale, le da vedno ne padejo na rudarje, ki so zelo redko posejani po jami.
Z letošnjim novim letom je stopil v veljavo zakon o zaščiti rudarjev pred nesre-
Radio Trst A
od 14. do 20. februarja 1960
Nedelja: 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu. — 9.30 Slovenski narodni motivi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.20 Slovenska zborovska glasba. — 16.00 Respighi: Rimski bori, simfonična pesnitev. — 17.00 »Stolp nad kokošnjakom«, igra v treh dej.; igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu. —
21.00	Pesniki in njih stvaritve. — 21.25 Pojejo »Fantje na vasi«.
Ponedeljek: 18.00 Oddaja za najmlajše: »Male dame« - četrta slika; igrajo člani RO. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.00 športna tribuna, urednik B. Pavletič. — 20.30 Giancarlo Menotti: »Me-dium«, opera v dveh dej. — 22.00 Mala literarna oddaja.
Torek: 18.00 Radijska univerza - Janko Košir: »Osnove sodobnega kmetijstva« (4).
— 18.10 Peter Iljič Čajkovski: Labodje jezero, op. 20 - suita iz baleta. — 19.00 Šola in vzgoja - Milica Bregant: »Kako razvijemo otrokovo čustveno življenje«. — 21.00 Ilustrirano predavanje. — 22.00 Umetnost in življenje: »Švicarsko kulturno pismo«.
— 22.15 Jugoslovanski skladatelji.
Sreda: 18.00 Z začarane police: »Otroci
sreče«. — 18.10 , Brahms: Dvojni koncert v a-molu, op. 102. — 18.45 Kvintet Avsenik. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 19.20 Pestra glasba, — 21.00 »Koriolan«, drama
v petih dej.; igrajo člani RO.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza - Franc Orožen: »Vsakdanji dan« (8). — 18.10 Koncert harfistke Graziette Trost. — 18.30 Slovenske narodne pesmi. — 19.00 širimo obzorja - Drago Petkovšek: Vzori mladini
- (9): »Fred Banting, borec proti sladkorni bolezni«. — 21.00 Obletnica tedna - Miran Pavlin: »215. obletnica rojstva Alessan-dra Volte«. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Lovski spomini Ivana Rudolfa - (17): »Potegavščine«. — 18.10 Che-rubini: Simfonija v D-duru. — 18.40 Ljubljanski vokalni kvartet. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. —- 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika - Aljoša Vesel: »Kako nastane avto«
- prvi del. — 22.15 Koncert pianista M. Lipovška.
Sobota; 15.00 Koncert operne glasbe orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina. — 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija - »Vice« - 14. spev. — 18.00 Radijska univerza - Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil - (5): »Živalske maščobe«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše..— 20.40 Zborovske skladbe tržaških avtorjev. — 21.00 Obisk za Danijela, radijska drama; igrajo člani R. O. — 22.00 Skladbe Ludw. van Beethovna.
hiše so bile moj prvi svet. še danes ne vidim brez ganotja polževe hiše, ki mi obuja strašno sladko domotožje po tistem lazu v soncu. Ali pa pomladne vode! Pod tistim lazom je bila mala ravnica »na tnalu«. V zgodnji pomladi je vsa tista ravnica tonila v mokroti, ki je v sto drobnih virih kipela iz tal. S prstom sem mašil eno luknjico in si je voda koj izdolbla kje blizu novo. Glavne vire sem poznal in jih označil z imeni potokov in voda: Soča, Idrija, Bače, Trebuša, Tolminka, Drobočnik, Ušnik... petdeset imen.
Še danes bi s prstom pokazal, kje je izvirala »Sava«, pa če bi sred avgusta stopil na tisto ravnico! Tam je bil tudi nekak skrivnostnočuden štor, iz katerega se je vedno sipala nekaka rumena moka. Pravil sem, da nesem v malin. Moj mlinar je bil muha, katero sem bil nekdaj potisnil skozi luknjo v štor. Bogvedi, da je štor štor in stokrat najdem podobne v gozdu; a se nehote ozrem po muhi — mlinarju. Potem je rastlo tam nad greznico veliko in močno pušpanovo drevo. Tako močnega pušpanovega drevesa še nisem videl poslej. In s ponosom bi povedal še dandanes kakor takrat: »Mi pa imamo
pušpan. Tri goldinarje je ponujal nožar za les, da bi oselnike delal iz njega.« Potem je rastlo tam še sadno drevo. »Cim-bori« smo mu rekli. Strašen sad. Vsako pomlad smo bili bolni od tistega netečne-ga drevesa. Dandanes bi ne poskusil takega sadeža, a v sanjah sem ga jedel že nekajkrat. Potem je bil tam ozek vrt. Tam sem grebel v mehki sipasti zemlji. Tam sem svoj prvi zaklad, nesrečnik, zakopal
—	tri ukradene gumbe, »duše«, in eno staro, obrabljeno »gobasto« pero. Tudi ta več ne da miru mojim sanjam. Tam mora biti vendar vsaj še drobec ilovnate zemlje, katero sem v klobuku nanosil in ute-pel za tri pedi dolgo kegljišče. Keglje sem izrezljal sam, kroglo sem našel na hrastovju Z desnico sem prožil sunke, z levico sem padle keglje postavljal. Tega ne vem več, kako sem imenoval svojega iluzoričnega soigralca, a spominjam se, da sem vedno sebi v korist odločil in tudi stave dobil za »tri ali pa luknjo«.
Kdaj je bilo vse to? Vsak dan me odločneje obhaja občutek, da je vsa večnost med tistim svetom in to bridko lepoto Gorenjske, ki jo že precej zdolgčasen uživam. Vsak dan raste bridkost v meni:
domotožje po svetu mojih polževih lupin, vrelcev, mlinarja v štoru, kegljišča iz ilovice...
Potem pa ljudje. Moj Drejček, moja Mi-čica...
Zadnjič sem srečal domačinko. Poznala me je. Jaz je nisem. Bogvedi, da ni hotela povedati, kdo je. To je tista modra skrivnost mojih ljudi. Boje se, da bi bili nadležni, da bi žalili. Odkar sem videl nekaj drugačnih plemenskih lastnosti v družbi, okusil bridko samostojnost, zaprto samozavest še prav mlečnomladih pogankov te svoje nove družbe, me boli za vse brate in sestre naša »suženjska« plašnost. Še hodim po potih in klobuk pred svojimi profesorji sem še vedno snel.
Pa da povem o tisti domačinki, ki me je srečala in sem ves bolan, če se spomnim, da je šla mimo in se nisva poiskala v kratkem pomenku desetih minut in je ostala negotovost v meni. To je namreč tako, da je bila Polonka, moja žlahta, in sem nekako po ovinkih zvedel, da je že umrla. A zdaj mi ne da miru in se uver-jam, da je bila baš Polonka, ki me je srečala in je nisem poznal. Toliko skromno-
sti nisem doživel nikoli več. Vsakrat, ko sem prišel »slovo jemat« na Modrejce, mi je stisnila pet kron v roko. Zadnjič pa mi je dala le dve kroni in jo je bilo tako strašno sram. Polonka! Ce si bila zadnjič Ti in ne katera druga, Polonka, vedi, da nisem Judež!...
Moj prvi svet je moja sreča. Zdaj je naravnost serafsko ožarjen po trpljenju in bridkosti. Zdaj je postal moja velika bol in želim in delam, da bi vsi občutili to bol kot bol nas vseh, pa prav vseh.
Moj prvi svet je skoro edina vsebina mojih pesniških sanj...
Kakor ptič iščem in ne vidim, kje je ostalo gnezdo. Vidim čudno zakrivljeno vejico, kjer sta sedela stara dva. Zaradi gnezda, ki ga ne najdem, bi skoraj preklel luč in sonce in bridko lepoto Gorenjske, preklel zaradi žalosti njih, ki smo bili v enem gnezdu, srečo in smeh vseh onih, ki še imajo dom...
O polževe hišice, meline, vrelci v blatnem lazu, otroško kegljišče! Ljubezen bo našla pot nazaj, ljubezen bo pot pokazala nazaj v gnezdo ptiču zaletelemu, bolnemu v jeseni in srečnemu v sanjah o deželi »otrok sonca«.
Knjižica »Tržaška sinoda«
V	skromni knjižici so dobili tržaški Slovenci prve pojme o zadnji škofijski sinodi. To ni zbirka nekaterih veljavnih cerkvenih postav, ampak bolj razlaga duha, ki naj vlada v narodnostno mešani tržaški škofiji. Pisatelj knjižice, prelat dr. Ukmar, je v knjižici zbrano gradivo obravnaval na tržaškem radiu v preteklem novembru in decembru. Takoj ob prvih radijskih govorih se je slišala želja, da bi tako važne in zanimive govore ponatisnili v posebni knjižici. In to, samo to je sedaj storjeno. V uvodu v to knjižico je dobro zapisano, da bi bilo koristno zbrati vse različne postave in zakone, ki veljajo splošno za vse katoličane. Že dolgo je tudi za Cerkev minil čas, da se cerkvene postave razglašajo samo na prižnici. Če bi se kdo lotil takšne tvarine, naj ima pred seboj sinodalne predpise obeh naših škofij: tržaške in goriške.
Čeprav je pričujoča knjižica po svoji vsebini in cilju namenjena le Tržačanom, jo bodo z veliko koristjo in zanimanjem prebrali tudi vsi prijatelji »Knjižic« na Goriškem.
Knjižica se dobi v knjigarnah in župniščih. Cena: 50 lir. — Priporočamo!
Zakon o senatorjih pred poslansko zbornico
Komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice je odobrila ustavni zakonski načrt, ki določa izvolitev treh senatorjev v občinah Trst, Devin, Nabrežina, Dolina, Milje, Zgonik in Repentabor. Senat je zakonski načrt že odobril. Ustavne zakone morata dvakrat odobriti, senat in poslanska zbornica.
Tržaške Slovenke kot hostesses
Za mnoga dekleta je služba letalskih hostesses najlepši sen, ki pa za večino deklet tak tudi ostane. Vendar so se v zadnjem času uveljavile v tem poklicu kar tri Slovenke. Pri italijanski družbi »Alitalia« je zaposlena Franka Frandoli-čeva, na potovanju pa je Lučka Vremec z Opčin. Zadnjega natečaja družbe »Alitalia« se je udeležila tudi Slovenka Nika Štolfa, ki je bila med 35 italijanskimi dekleti edina Slovenka. V upravni službi o-menjene družbe pa je tudi Eva Puhalj iz Trsta. Služba »hostess« ni ravno lahka Zahteva izrednega poguma in prisotnosti -duha, pa tudi znanje več jezikov.
Zopetna otvoritev braziljskega konzulata
Ob navzočnosti najvišjih tržaških oblasti in konzularnih predstavnikov so v torek
2.	februarja otvorili braziljski konzulat v sedmem nadstropju nebotičnika v ulici ■Čampo Marzio. Sedež konzulata je najprej blagoslovil tržaški škof Santin in izrazil nato svoja voščila za čim boljši uspeh in okrepitev prijateljskih vezi med Brazilijo in Trstom, ki je že zdavna eden glavnih tržnic braziljske kave. Novi sedež braziljskega konzulata, ki so ga ponovno otvorili po dvajsetih letih, so zaupali gospe Mar-garidi Guedes Nogueri, ki je v svojem o-tvoritvenem govoru izrazila željo po vedno tesnejših gospodarskih in kulturnih stikih med obema deželama. V Braziliji, je poudarila gospa Guedes, so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest o gostoljubnosti tržaškega mesta. Zato upa, da bo tudi njena država enako gostoljubno sprejemala italijanske državljane, ki bi se hoteli izseliti v Brazilijo. Kot prvi sad prijateljstva med obema državama je otvoritev trajnega skladišča za braziljsko kavo v tržaškem pristanišču.
Lanski tujski promet
Tujski promet v Trstu se je leta 1959 precej povečal. Število prenočnin se je navzlic slabemu vremenu in predsodkom Avstrijcev povečalo za 80.120 ter doseglo skupno število 864.000. Od tega odpade na mladinsko gostišče 398.000, na počitniške domove 28.000 in na taborišča 51.000. Največji porast izkazuje prenočevanje pri zasebnikih, v hotele pa je prišlo 1747 gostov manj kot leta 1958. število nočnin v hotelih pa se je vendar zvečalo za 2.200.
Tujcev je lani prišlo v Trst 93.466 z
279.000	nočninami. V primeri z letom 1958 je Trst obiskalo 3.300 ljudi več. Na prvem mestu je Jugoslavija s 17.000 obiskovalci, na drugem Avstrija s 14.700, na tretjem Nemčija z 11.000, nato Združene države z 8.200, Francija s 6.000, Švica, Grčija, Belgija in Luksemburg. Angležev je prišlo 4.500. Avstrijci so pa v Trstu največkrat prenočevali. V primeri s predlanskim letom je bilo leta 1959 manj Avstrijcev, Jugoslovanov in Švedov, več pa Nemcev, Francozov, Dancev in Angležev, ki so nadomestili izpadek. (A.I.)
Sv. Ivan
Na Svečnico smo pokapali med našim prebivalstvom znano gdč. Josipino Cerkvenik. Njena smrt se zdi tako nenadna, da mnogi njeni prijatelji niso zvedeli niti za njen pogreb. Temu je bil kriv tudi občuten mraz in bolezen, ki je veliko število ljudi priklenila na posteljo.
Pokojnica je bila od rane mladosti v Marijini družbi, ki jo je sprejela v svoje vrste kot hišno pomočnico v ulici Risorta. Bila je res vzorna Marijina hči, ki se je s posebno zaobljubo pod vodstvom duhovnega voditelja zavezala, med svetom vršiti evangeljske svete.
Dočakala je visoko starost 83 let. Kljub temu si jo videl ob vsakem vremenu ure in ure v cerkvi. Bila je silno skromna v svojih potrebah. Podpirala je vsako dobro stvar, obiskovala bolnike in pomoči potrebne. Bila je do zadnjega dne zvesta Kat. glasu, ki ga je ne samo čitala, temveč tudi podpirala.
Že več let se je skrbno pripravljala na smrt. Skrbela je, da pred smrtjo razda vse svoje imetje do zadnjega beliča. Pogreb si je plačala vnaprej in pripravila tudi potrebne stvari za zadnjo pot.
Dobri Bog ji nakloni večno plačilo!
Rojan
Od novega leta sem smrt često posega v naše vrste. 23. januarja je mirno zaspala gospa Ana Fischer s Scale Sante. Dočakala je visoko starost 89 let.
28.	januarja nas je zapustila Marija Pi-ščanc od Piščancev. Dolga leta je bila članica naše Marijine družbe. Še na zadnjem mesečnem shodu je bila prisotna. Prav trdnega zdravja ni bila nikoli, vendar nismo pričakovali, da jo bo Gospod tako hitro poklical. Prepričani smo, da jo je Marija, ki ji je toliko let zvesto služila, povedla k svojemu Sinu Jezusu. V soboto 30. januarja popoldne jo je veliko sose-ster iz Družbe in prijateljev ter znancev pospremilo k zadnjemu počitku.
Isto popoldne smo pokopali g. Jožefa Ustar z ul. Commerciale.
Vsem dragim pokojnikom naj Bog nakloni večno srečo.
Sv. Križ
f Kristjan Košuta
Zadnje čase se vrste starih slovenskih korenin pri nas hitro redčijo. Dne 30. januarja 1.1. je Vsemogočni poklical k sebi enega najstarejših kriških mož, nekdanjega cerkovnika g. Kristjana Košuto.
Pokojnik, ki je učakal častitljivo starost
86	let, je izhajal iz znane katoliško in narodno zavedne družine Košutovih. Po značaju blag, skromen in uslužen, je
v življenju veliko delal. Bil je skrben gospodar, priden kmetovalec in vzgleden družinski oče. Kot tak je tudi svojih še-stero otrok vzgojil v verskem in narodnem duhu ter jih vsestransko lepo pripravil na življenje. Križani pa se pok. g. Kristjana najbolj spominjajo iz časov, ko jih je dolgih petindvajset let dan za dnem budil in klical v hišo božjo. Cerkovniško službo je opravljal vzgledno in z njemu lastno vestnostjo. Vsi, ki se ga iz tistih let spominjajo, vedo, povedati, da je bil točen kot ura.
Kljub temu, da je zlasti zadnji dve leti svoje dolge življenjske poti čedalje bolj čutil težo utrujenosti, je vendar ostal do zadnjega veder in prijazen do vsakogar. Nikdar ni tožil, ampak je svoje trpljenje v ljubezni in zvestobi do Boga prenašal vdano in potrpežljivo, dokler ni — prejšnjo nedeljo — mirno v Gospodu zaspal.
Na Svečnico popoldne smo Križani pok. g. Kristjana v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v župno cerkev in od tam na pokopališče, kjer mu je domači cerkveni pevski zbor zapel v slovo prelepo nagrobno pesem Nad zvezdami. Naj mu bo Vsemogočni bogat plačnik, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Na Tržaškem bodo odprli šest novih lekarn
Pokrajinski sanitetski svet je odobril otvoritev šestih novih lekarn na Tržaškem. Lekarne bodo odprli v Dolini, v Žavljah, na Proseku, v Sesljanu, pri Sv. Ani in v ulici Doda. Ta ukrep je bil nadvse potreben, ' kajti s širjenjem predmestij se je prebivalstvo silno pomnožilo, število lekarn pa je ostalo isto. Nove lekarne bodo dodelili prosilcem potom konkurza.
Smrt uglednega moža
V	Tomaju je umrl 20. januarja g. Jožef Šonc. Dva dni kasneje ga je velika množica ljudi pospremila k zadnjemu počitku. Pri pogrebu je bilo tudi 13 duhovnikov, ker je bil pokojnik oče g. Radota Šonca, župnika v Klancu. Dočakal je 76 let.
Gospodu Radotu izrekamo iskreno sožalje.
Statistična kontrola na pokrajinskih cestah
Ministrstvo za javna dela je predpisalo popis kroženja vozil po pokrajinskih cestah v letu 1960. Preteklo nedeljo je bil na tržaških pokrajinskih cestah prvi izmed 15 predpisanih popisov. Prišlo .je v ta namen v poštev 100 km dolžine cestnega omrežja, na katerem je bilo razvrščeno 27 kontrolnih mest. Od 7. ure zjutraj do 7. zvečer so na tem cestnem omrežju zabeležili 14.783 vozil, in sicer 2246 koles in mopedov, 5087 motociklov in 7450 avtomobilov vseh vrst. Ta kontrola ima predvsem ekonomski značaj, kajti po številu vozil bodo lahko ugotovili obrabo cest in skušali ceste tlakovati s takim materialom, ki bo kos tolikemu prometu.
Novi kanonik
Nadškof Ambrosi je te dni imenoval na mesto pok. monsignorja dr. Kjačiča za kanonika stolnega kapitlja v Gorici nadškofijskega kanclerja dr. Rudolfa Klinca.
Novi kanonik se je rodil leta 1912 v jugoslovanskih goriških Brdih v prijaznih Vipolžah. Gimnazijo je obiskoval v Malem semenišču v Gorici. Bogoslovne študije je dovršil v Bologni v tamkajšnjem semenišču »Benedikt XV.«. Mašniško posvečenje je prejel v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Novo mašo je pel na Štefanovo 1937. leta v svoji rodni vasi. Po novi maši je nadaljeval svoje študije na lateranski univerzi v Rimu. Tu je leta 1941 postal doktor cerkvenega prava. Za časa svojih rimskih študijev je bil tudi župnik v Velikih Žabljah na Vipavskem.
Nadškof Margotti je ob smrti kanclerja msgr. Franca Setničarja imenoval za njegovega naslednika dr. Klinca. Imenovanje novega kanclerja je bilo zelo posrečeno, kajti dr. Klinec ni vešč samo v cerkvenem pravu, ampak tudi v vseh jezikih, ki so v rabi na našem ozemlju, t. j. v slovenščini, italijanščini in nemščini.
Novemu monsignorju iskreno čestitamo in želimo, da bi v novi časti mogel še več koristiti Cerkvi in našemu ljudstvu.
Nadaljevalna dela na trgu sv. Antona
Pretekli teden so zopet začeli s popravljalnimi deli na trgu sv. Antona za stolno cerkvijo. Prostor, ki je arheološkega pomena, bodo preuredili po načrtu, ki ga je pripravila Sovraintendenca za spomenike v Trstu. Trg bodo tlakovali s kamnitimi ploščami in ga ogradili z zidom. Napra-
Pozor!!! Potujete v Rim???
Prenočišče, hrana, ogled Rima itd. — Vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na:
Hotel - Penzion BLED
ROMA • Via Statilia 19, tel.: 777-102
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak: Vinko A. LEVSTIK
 Pišite po prospekte in cene.--------------
(Izrezite in shranite)
Italijanov. Največ prehodov so zabeležili z navadnimi obmejnimi prepustnicami. Precejšen je bil tudi mednarodni promet na bloku pri Rdeči hiši s potnimi listi. Zabeležili so 12.122 prehodov italijanskih in 1201 tujih državljanov.
S	1. februarjem so podaljšali tudi urnik na mejnih prehodih 2. kategorije, ki bodo odslej odprti nepretrgoma od 6.30 do 18.30.
Goriško mehanizirano kmetijstvo
Na Goriškem imajo kmetje v delu 500 traktorjev s skupno jakostjo 14.420 konjskih sil. 292 traktorjev so izdelale italijanske tovarne, 208 pa inozemske. Povprečni letni porast v kmetijski mehanizaciji znaša v zadnjem desetletju 22%. -Pred desetimi leti smo imeli na Goriškem samo 155 raznih kmetijskih strojev. Danes pa imamo poleg 500 traktorjev še 491 raznih drugih strojev.
Zlati jubilej
V ponedeljek 8. februarja sta praznovala 50-letnico poroke prof. Emil Komel in njegova žena Helena roj. Cej. Uglednemu glasbeniku in njegovi ženi iz srca čestitamo!
Zopet spremembe mestnega avtobusa
Odkar je vožnje mestnih avtobusov sprejela družba ATA, se urniki prog neprestano menjajo. Človek se komaj znajde z novim urnikom in novo progo, ko jo spet ukinejo in vzpostavijo novo. Tako so v tem tednu ukinili progo Gorica-pokopa-lišče-Rupa-Gabrje-Sovodnje in nazaj ter spet obnovili staro progo Gorica-Štandrež-Sovodnje. Avtobusi pa bodo vseeno vozili od pevmskega mosta po ulici Don Bosco in Orzoni ter dalje do Štandreža in Sovodenj. Radovedni smo, koliko časa bo v veljavi ta urnik.
Sovodnje
Pokrajinski upravni odbor je odobril sovoderfjski občini posojilo v znesku 8 milijonov lir za asfaltiranje ceste, ki pelje od Rubij skozi Gabrje do državne ceste.
Upravni odbor sovodenj ske občine pa je sklenil, da bodo asfaltiranje te ceste izvršili šele potem, ko bo pod cestiščem speljan vodovod.
Števerjan
Ni minul teden v kratkem razdobju tega leta, da bi se ne bil oglasil zvon in nam naznanil, da je odšel v večnost zdaj ta, zdaj oni starejši domačin.
Kmalu po novem letu nas je zapustil Valentin Maraž, teden nato je umrl v go-riški bolnišnici Jožef Hlede. V januarju so zvonili zvonovi tudi Filipu Gravnarju. Koncem januarja smo pokopali na štever-janskem pokopališču Jožefo Prinčič roj. Mrak iz Jazbin.
V četrtek 4. t. m. pa smo spremili k večnemu počitku Antona Koršič, gostilničarja in zidarskega mojstra, ki je umrl po mučni bolezni v sredo 3. t. m. Pogreba se je udeležila množica ljudi iz Števerjana, iz Cerovega, od koder izhaja Koršičeva družina, ter veliko znancev iz Gorice in dru-
god. Pela sta mu žalostinke domači in cerovski pevski zbor.
Vsem pokojnikom želimo večno srečo pri Bogu, svojcem pa naj gre naše iskreno sožalje.
*
Preteklo nedeljo 7. t. m. je bil sklicani na pobudo pokrajinskega vodstva Udru-ženja neposrednih obdelovalcev iz Gorice sestanek naših kmetov. Sestanek se je vr- j šil v občinski hiši. Govorilo se je o usta-! novitvi Odseka udruženja neposrednih ob-j delovalcev v naši občini, kot o sindikalnenl| organu naših kmetovalcev. Kot prvi ko-j rak je bil sestavljen pripravljalni odbor.)
*
Te dni odpotujejo na delo v Nemčijo trije domačini, in sicer Evgen Gravnar, Lojze Klanjšček in Lojze Koren. Želimo, da bi dobro zaslužili in kaj prihranili za življenje, pa ba bi se mogli kmalu vrniti domov.
Žabnice
V soboto 6. februarja 1.1. je začela obratovati novozgrajena »funivia« iz doline na Sv. Višarje. Talna postaja je blizu želez-; niškega postajališča (Haltestelle) Valbru-na, do katere vozi osemkrat na dan avtobus iz Trbiža.
V nedeljo, v hudem mrazu, je bilo precej smučarjev in izletnikov na Višarjab po novi vzpenjači.
Cene: samo gori L 500, samo v dolino) L 400, karta s povratkom L 650 (velja tu-j di za drugi dan)
DAROVI
Za Slovensko sirotlšče:	Gospod Rudi
Bratuž za praznik sv. Družine 2 kg bombonov; P. Kajetan Buzzi 500 lir.
Iskren Bog povrni!
Za Alojzijevišče: Družina K. Solk. polje 1.000; T. A. Gorica 1.000; N. N. 20.000; družina Pelicon, Sovodnje 4.000 lir.
Vsem našim dobrotnikom se iskrenoj zahvaljujemo. Bog povrni!
V	počastitev spomina pok. moža Leopolda Brezigar daruje žena Ana: za Alojzijevišče 1.000, za Slov. sirotišče 1.000, za Kat glas 1.000 lir. — Iskrena" hvala!
Za Marijin dom v Rojanu: RojansM Marijina družba namesto cvetja za pok Marijo Piščanc 2.000; Pina Taučar v spomin pok. Ane Zorko 1.000; N. N. 500; p. I 1.000; N. N. 1.000; T. P. 1.500; Ferlugf 1.000; Lidija Fischer v počastitev spomine svoje mame 1.000 lir.
Za Marijanišče: N. N. iz Trsta 2.000; N-G., Opčine 1.000 lir; vas Gročana 120 k8 krompirja in nekaj repe; družina Senčat namesto cvetja na grob malega Vančka Repinca (Opčine) 1.000; N. N., Konkone! 500 lir. — Bog povračaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7
davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
vili bodo več prehodov s stopnicami, ker je teren nižji od ceste. Na sredo trga so že postavili srednjeveški vodnjak.
Umrla je sestra msgr. Fogarja
V	bolnišnici pri Sv. Justu v Gorici je umrla gospa Nina Fogar, vdova Cazafura, sestra bivšega tržaškega škofa msgr. A-lojzija Fogarja. Pogrebno mašo je daroval v cerkvi sv. Justa stolniški župnik msgr. Velci, nakar se je žalni sprevod razvil preko goriškega Korza do pokopališča v Pevmi, kjer so pokojnico položili k večnemu počitku.
Monsignorju Fogarju, ki so ga nujna dela za rimsko sinodo zadržala v Rimu, da ni mogel na pogreb, izrekamo naše sožalje, pokojnici pa naj Bog podeli večni mir.
Obmejni promet v januarju
Kljub hudi zimi in snegu, ki je za nekaj dni skoro paraliziral ves obmejni promet, so v januarju zabeležili na vseh goriških blokih 76.000 prehodov v obe smeri. Od teh je bilo 56.270 Jugoslovanov in 19.898
ZAHVALA
V sredo 3. t. m. je dokončal svojo zemsko pot in odšel h Gospodu naš ljubljeni
oče
Anton Koršič
Ganili so nas prijateljski izrazi sožalja vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so pospremili našega dragega pokojnika k večnemu počitku.
Vsem se najtopleje zahvaljujemo, še posebej č. duhovščini in pevcem.
Števerjan-Gorica, 3. februarja 1960.
Žalujoči sinovi, hči, vnuki in vnukinje
Oglejte si
nase
t
IZREDNI POPUSTI
NA VSE ZIMSKE OSTANKE OB KONCU SEZONE
• VOLNENE ODEJE
BLAGO ZA OBLEKE •
• MOŠKO IN ZENSKO PERILO • NOGAVICE itd
Le
TRST, ULICA GINNASTICA 22
SKLICUJTE SE NA TO REKLAMO,
DOBILI BOSTE POSEBEN POPUST