SLOVENKA
Glasilo   slovenskega   ženstva
Št. 19.
Y Trstu II. septembra 1897.
Letnik I.
Mrači se...
Mrači se višcjevo nebo,
Sveta nedolžno lice,
In zbirajo v teman oblak
Nemirne se meglice...
Tako i meni mislij mrak
Po jasni duši pluje
In v dvomov zbira se temo,
Srce pa t-trahom čuje...
Vida.
Ko znale bi....
Ko znale bi cvetkice male,
Kako mi je bolno srce,
Vse z mano bi bridko jokale,
Da zlajšale bi mi gorje.
In ko bi ti slavčki pač znali,
Kako sem potrt in bolan,
Veselo v srce zažvižgali
Bi spev mi v tolažbo glasan.
In ko bi pač zvezdice mile
Poznale vso srčno mi bol
Da dušo bi mi vtolažile,
Vtrnile bi k meni se dol.
Tem moje gorje pa ni znano,
Le ena ve moje gorje
Saj o n a mi s smrtno je rano
Raztrgala vbogo srce.
. Po Heineju prevela „Slučajnost".
Prva sreča
Slike po naravi — Ruski spisala M. Krestovska, po izvirniku po
slov. AdolfPahar.
(Dalje).
V.
Njuno nemirno, nestrpno pričakovanje se je nehote
lotilo tudi drugih in zdelo se je, da ž njima čaka ves
parnik. V teh^treh dneh se jih je mnogo na parniku
tako navadilo na mlada zakonska, da e zdaj malodane
vsaki imel za svojo dolžnost, stopiti k njima in vpra.šati :
— !su. , kaj ? — in potem pomiriti ju, da - zdaj že
s^oro, skoro ...
Celo surovi soprog Marije Pavlovne je postal nekako
mehkeji in je mimogrede večkrat obstal pri njih ter, gle-
daje z njimi vred v daljino reke, vpraševal AljoJo o po-
sestvu : koliko desetin imajo vsega skupaj, koliko orane
zemlje in lesa, ali je črna zemlja globoka i. t. d.
Tudi zdaj je prišel in molče, ne gledaje na Zino
: <on je nigdar ni gledal in nagovarjal), obstal zraven.
— Nu, kaj ? — je vprašal, nehote ponavljaje te
besede, s katerimi so ju vsi nagovarjali.
Kar je lice Aljoše vse zažarelo in on je krepko
stisnil roko svoje žene.
- Glej ... — je spregovoril tiho, gledaje nekam
v daljavo z nežno blestečimi očmi. — Glej . . . glej . . .
ponavljal je razburjeno.
No Zina ni videla ničesa. Po bregu so stale še
vedno pustinjske, z lesom pokrite goie, in nobenega zna-
menja vasi, ni posestva ni bilo na njih. Samo vzduh je
postal nekako dišeč, aromaten, in od nekod je hipoma
potegnila vonjava cvetočih jablan.
— Kje, kje ? — vprašala je Zina v razburjenosti,
vzdigaje se na prste. — Kje V Jaz ničesa ne vidim !
No Aljoša je samo krepkeje stiskal njeno roko in
slastno, krepko dihiije, z radostnim nasmehom ponavljal : j
— Takoj . . . takoj ... I
Vsi so prišli k njima in, stoji okolo, tudi se ste-
govali in gledali naprej. Nekateri so vzeli binokle (kukala)..
Priloga 109. št. „EDINOSTI"
str. 2
„S L O V E N K A-
St. 19
— Tu ! — vzkliknil je zopet Aljoša in v tem hipu
je bil parnik, izognivši so gore, nasproti večji vasi, ležeči
navzdol po sklonu gore ; a nasproti nje, na sosedni gori,
je slonel star vlastelinski vrt, zakrivajo poslopje, tako,
da se je na zlatormeni zahodni strani neba videla samo
rdeča streha in kos bele stene. Iz daljave se je zdelo,
da je vas in vrt, — vse zasuto z rahlim, ravno nale-
télim, rožnato-belim snegom, — toliko cvetočih jablan je
okrožalo vse od vseh stranij.
— Tu, tu ! — je radostno ponavljal Aljoša in z eno
roko krepko stiskajo Zino k sebi, mahal z drugo nad
glavoj se svojim klobukom, pozdravljajo drago, milo na-
brežje.
Vsi so se z govorom in nasmehom zbrali okolo nju,
vesele se nju in prekrasnega razgleda. Parnik je dolgo,
silno zažvižgal se svojim mogočnim, orjaškim basom in,
bližajo se bregu, obstal, lahno, komaj čutno zibaje se na
malem valovji.
— Nu, zdaj ste doma ! — rekel je, raduje se nju-
nega zadovoljstva, kapitan, ki je prihitél od nekod.
Od brega sta jima že plavali dve ladiji proti, in iz
ene, na kateri se je jasno kazala ogromna postava Alek-
sjeja Markoviča, oblečenega v nekaj svetlega, mahali so
jima tudi z robci.
Aleksjej Markovič je stal sredi ladije v vsej svoji
rasti in, odkrivši se, mahal se svojim širokim slamnikom
polagoma nad svojo plešasto, od zahajajočega solnca
jasno osvetljene glavo.
— Glej teto Lizo 1 A ona, v temni obleki je sestra
Liza ! — govoril je v presledkih Aljoša svoji Zini. —
A na krmilu je brat Andrej in vrtnar Ipat . . , Zdrav-
stvujte, zdravslvujte ! je kričal in se silil, da bi dosegel
njegov glas ladijo.
In Zina je tudi mahala se svojim robcem ter nekaj
kričala in se smejala in radostno ploskala z rokami.
V naglici se je hitela poslavljat od vseh — od ljubez-
nivega kapitana, kateremn se je Aljoša, tresoč ga za
roko, v svoji razburjenosti zahvaljeval za nekaj, in od
vseh teh milih, dobrih potnikov, ki so ju tako radi imeli
in celo od mimo hitevših matrosov, katere je poznala že
po imenih.
Ladiji sta dospeli že čisto blizo h parniku in ga
lovili z dolgimi železnimi kavlji. Matrosi so previdno
spuščali k njima malo lestvo, po kateri je bilo treba
iti doli.
— Aleksjej, daj sem najprej ženo ! — zakričal je
Aleksjej Markovič, in Zina je, uagnivša se čez bort, za-
gledala tam doli, čisto blizo njega, teto Lizo, in nekatere
druge, še neznane osebe, ki pa so se ji tudi nasmihale,
in čutila je tako veselje, da je hotela hitro, takoj skočiti
k njim doli in vse poljubiti. Nu za to pa je bilo treba
iti najprej v nižje nadstropje parnika, « katerega je bila
spuščena lestvica. Hitela je tja s kapitanom, kateri jo je
hotel sam dati v roke njenemu tastu, a mej potjo se je
še mnogokrat vstavila, ter naglo poslavljala zdaj s tem,
zdaj z drugim. Vsi so ji stiskali roke, žele sreče, a dame
so mimogrede poljubljale njeno zardelo, vsem se nasmi-
hajoče ličice.
Aljoša je odpravljal prtljago in v naglici dajal
ukaze ljudem, ki so prišli iz druge ladije, ki je bila pri-
pravljena za stvari.
No v tem trenotji, ko je Zina s kapitanom prihitela
do lestvice, pri kateri sta ju čakala dva matrosa, krik-
nila je prestrašeno in nehote stopila nazaj, boje se sto-
piti na slabo, prozorno lestvo, skozi katero se je povsod
videla temna globina vode. A nekoga silne roke, v ru-
dečih pavolnatih rokavih, so jo hitro dvignile v zrak, in
prej ko se je zavedela, so jo druge, tudi silne roke,
v svetlih rokavih, poprijele in .v hipu postavile na dno
večje, rahlo se zibajoče ladije ; ia zdaj so jo objele tretje
roke in ona je videla v svojo radost, da je že v ladiji
ter je tako strastno hitela poljubljati teto Lizo, da se je
ladija zopet silno zazibala. •
— Nu sedi, sedi, hčerka ! — govorila je teta Liza,
smeje se in posadivaje jo k sebi.
Črez trenotje se je tudi Aljoša smelo in okretno
spustil po lestvici in mimogrede objel samo očeta.
— Pokorno se zahvaljujem gospodu kapitanu za
pozornost, naklonjeno mojima mladima potnikoma ! —
je glasno zavpil Aleksjej Markovič in se klanjal na vrhu
stoječemu kapitanu.
— Do sviđanja, do sviđanja ! — zakričala je Zina,
še le zdaj se zavedaje, da sta povsem ostavila ljubi
parnik, za katerim ji je bilo naenkrat grozno žal.
V odgovor so se zopet čula pozdravila v slovo od
vseh pasažirov, kateri so se zbrali pri bortu in še vedno
gledali doli.
— Nu, odrini ! — rekel je Aleksjej Markovič.
Ladiji sta se tiho dvignili in zaplavali.  Parnik je
negibno počakal nekaj trenotij in, opisavši polukrog, tudi
počasi odplul. No vsi so jim še iz daljave klanjali in
mahali in nikdo ni hotel oditi prej, da nova gora povsem
zakrije malo ladijo.
In ko je Zina videla, kako je za goro izginil po-
slednji ostanek belega telesa, ji je zopet postalo otožno
in žalostno, kakor bi se bila poslovila od živega, bliž-
njega bitja. Izza gore, za katero se je videl samo še
lahki sled dima, tajajočega se na nebu, začulo se je na-
enkrat mogočno, jej zdaj tako znano .rjovenje'", katerega
se je od kraja tako bala.
S tem se parnik poslavlja poslednji krat.
— Nu, glej, Zinoček, doma sva ! — rekel je Aljoša,
j zapazivši, kako se je v ženinih očeh pojavila otožnost.
— In dobro došli ! — je radostno izpregovoril
Aleksjej Markovič, raduje se svojih otrok.
— A midva z Andrejem sva davi od 7. ure vedno
letala na breg in gledala, kedaj se prikaže vaš parnik !
— dejala je visokorasla deva se silno zagorelim Jicem.
„Glej, kaka je ta Liza !* mislila je Zina, radovedno
ogleduje svojo novo sorodnico. .Glej, kaka je . . . samo
Aljoši ni podobna . . . povsem druga ... no vendar
je krasna, prelestna . . .-
In Liza jo ie tudi radovedno gledala se svojimi
umnimi, rujavimi očmi. Za hip so se srečale njune oči
in nakrat sta obe zagoreli, se nasmehnili druga drugi
in se sramežljivo obrnili v stran.
št. 19.
.SLOVENKA«
Str. .3
— Nu, dospeli smo ! — rekla je teta Liza, ko je
ladija lahno zadela v bruna malega pristana, narejenega
ravno pod goroj, kraj vrta.
— Glej, dospeli smo ! — je radostno ponovil za
njo Aljoša in ne éakaje, da bi se ladija povsem ustano-
vila, skočil na breg.
Tam sta že stali, čakaje ju, neka mala okrogla
devojka in starka v temni obleki, ki je. uvidevši Aljošo,
s krikom prihitela na njegova prsa in zaokala, poljubo-
vaje njega glavo in lice.
— Nu, hčerka, stopi na rodno zemljo ! — dejal je
Aleksjej Markovič, kakor peresce dvigaje Zino se svojimi
silnimi rokami.
Zina mu se je nehote nasmejala in previdno, ne-
gotovo stopila na „rodno zemljo". Kar ji je začelo biti
nekako otožno. Okolo nje so bili sami novi, tuji obrazi,
radovedno jo ogledovaje, a naravnost pred njo se je dvi-
gala kruta, neznana gora, vsa zarasla s temno-zelenim
hrastovjem.
Neverjetno se ji je zdelo, da je to res njena „rodna
zemlja-', da se je res pripeljala ,domov'. Strašno se ji
je zdelo iti na to temno, visoko goro, za katero jo je
čakal začetek docela novega, nenavajenega življenja . . .
In nehote, razmišljeno je krepko prijela roko Aljoše,
instinktivno iščoča v tej mili roki svojo oporo in zaščito . . .
(Pride še )
Iz Dr. Dežmanovih spisov.
o lepoti in negovanji človeškega telesa.
(Dalje).
1. Na-prej je treba jesti lahne hrane, dokler ni pre-
bavljanje popravljeno. Jed ne sme biti samo hraniva, ampak
tudi lehko prebavna. 2. Kdor se poslužuje tečne hrane, mora
se tudi bolj kretati in dihati, ne sme pa oslabeti vsled
mišičnega kretanja in pota .3. Treba se je vedno hra-
niti zmerno in z navadno hrano, katere je človek že
vajen, ker množina hrane in neobične jedi slabe prebav-
Ijanje. 4. Vsak teden se je treba dvakrat kopati v topli
vodi, ker tople kopeli oživljajo v suhih ljudeh pretvarja-
nje v telesu. Vrhu tega si je treba še vsak dan na lahko
drgniti život, kar je že Hipokrat priporočal. .5. Treba je
zgodaj vstajati in zgodaj vlegati se; bedenje suši človeka.
6. Ko je naposled probavljanje urejeno, pospešimo spo-
polnenje telesa z običnimi krepili : mehkimi jajci, dobro
gnatjo, ovseno juho, dobrim pivom itd.
Znano je, da na vzhodu, osobito v Turškej, mora
biti vsaka gospa ali devojka debela, ako hoče biti
po ondašnjem menenji lepa. Tam se žene debele uprav
na umeten način, ker drugače ne morejo biti ugledne.
To umetno debelenje pa obstoja v tem, da se često toplo
kopajo in vsaki dan pijó v kopeli že mastno kokošjo
juho, v kojej je ukuhan koren tetivice (Smilax Chinae).
Po juhi jedo meso dobro rejene kokoši napolnjeno zman-
delni in orehi. Mnogo jim pomaga seveda tudi brezpo-
sleno haremsko življenje.
Tudi v nas je takih ljudi, ki se vklanjajo tem
orijentalnim nazorom ter si misbjo, da mora človek v
nekojih službah biti debel, češ da debeli ljudje so take-
mu stanu primerneji. V o b č e se pa v Evropi vse boji
debelosti : tako možki kakor ženske, osobito pa dekleta.
Kakor suhosti more biti človek podvržen tudi de-
belosti. Flegmatičen, brezbrižen, zadovoljen človek debeli
se mnogo lažje nego sangviničen in nervozen ; brez dela
človek prej. nego delavni in marljivi ljudje: človek kratke
pameti prej nego oni, koji mnogo misli.
človek, debeleč se, izgublja v lepoti oblik, v miloti
in v kretanju ; razven tega je neokreten, diha težko, srce
mu bije močneje in poti se kmalo in mnogo, kar je radi
vonjajočcga hlapenja prav neugodno.
Opomniti moramo tu-le, da je mnogo lažje zapre-
čiti debelost ali zatreti jo takoj od začetka, nego jo
ozdraviti kasneje in sicer zato, ker so z debelostjo več-
krat združene kronične bolezni krvi in hranjenja.
Salo nastaja v telesu, ako ga več pride, aH ako se
ga v telesu več napravi, nego potroši, a nasprotno izgi-
neva, ako se ga več v telesu potroši nego ga pride v
telo. Ono se dogaja, ako se hraniš s takimi jedrni, v
kojih je že mnogo sala ali vsaj takih delov, iz katerih
se more v telesu najiraviti salo. Takova hrana hi bila :
surovo maslo, olje. slanina, mastno meso, mastno mleko,,
mastne testenine, s kratka hrano, koja dela obilo masti,
, ;.Kakor je kakovost hrane velike važnosti, tako so
zopet znatne vse okolnosti, s katerimi se pretvaranje (in
s tem trošenje sala) v človeku povišuje ali zmanjšuje.
Kako se torej zdravi obilnost ali debelost ? Hipo-
krat, katerega imenujemo očeta zdravilstva.pravi : Spavaj
samo po noči in na trdem ležišči, sprehajaj se mnogo.
I tekaj in kretaj (gibaj) se živo. Nek drug moderni zdrav-
nik trdi, da ni boljšega sredstva, da se ozdravi debelost,
nego po noči učiti se algebre, a po dnevu cepiti drva.
Pred vsem moral bi po mojem menenji vsak, kdor je
zapazil, da sc je začel debeliti in želi rešiti se tega, po-,
svetovati se zdravnikom, kateri naj ga preišče ni li nje-
gova debelost posledica kakove bolezni n. pr. jeter.
Če ni v njem nobene organičae bolezni, ampak je
debelenje le posledica načina njegovega življenja, tedaj
mora ta način spremeniti, toda ne na mah ampak malo
po malo. Mora se paziti na vse dietetične uvete (pogoje),,
po kojih se zmanjšuje tvoreuje sala, a vže napravljeno
salo privodi v kri na razstavljanje in izpelavanje ter s tem
je treba pospešiti pretvarjanje v človeku.
Ti dietetični pogoji so sledeči : Treba se hraniti s.
tako hrano, v kojih ni mnogo kemijskih elementov, od
kojih se delo salo Takov element je najprej ogljik, ka-
teri je glavni sestavni del v vsakem škrobu, sladkorn,
gummiju v rastlinskih in živalskih masteh (olju. slanini,
loju, možganih, maslu) potem v pivu in v sladkem vinu.
Tudi mleka, koje ima v sebi sladkora in masti
kakor tudi rumenjakov. treb:i se je varovati. Najboljša
pijača je voda, a oni, koji je navajen vinu, naj ga le
pije dalje, toda prav zmerno.
str. 4
,S L O V E N K A"
Št. 19
Na večer ni nikdar dobro mnogo jesti. Škodljivo
pa je lepoti in zdravju, kar delajo nekatere devojke, da
bi se posušile : — gladovanje in pitje kisa (octa).
S tem si pokvarijo probavljanje, dobe krč v že-
lodcu, pljuvajo kri in, naposled zbolé za sušico. Treba je
pomisliti, da se vse salo izločuje osobito z delovanjem
pluč. Radi tega je treba vporabiti vse kar jači dihanje
in oživljuje krvni tok, a to je kretanje v zdravem gor-
skem zraku, rano vstajanje in sprehajanje ob zori. Tudi
znojenje (pot) pospešuje izločivanje sala, zato morejo
oni, katerim zdravnik dovoljuje, vporabljati ruske kopeli.
Ker znamo, da dišemo tudi s kožo, t. j. da se tudi z
delovanjem kože izločuje salo, pospešimo to delovanje
kože, ako jo močno drgnemo vsak dan se suhim hrapo-
vim suknom. Kjer se ne more z navedenimi sredstvi nad-
vladati debelenja in ako dopušča stanje telesa, pomagala
bode voda v Karlovih in Marijinih varih, Heilbrunu,
Kissingen, Kreuznachu in Emsu.
Do katere meje sme se človek odebeliti, da ne
kvari stasa ?
Da odgovorim na to vprašanje, povem nekoliko be-
sedi o takozvanej ženskej»„tailli", t. j. v sredini trupa,
o pasu in njegovem razmerju. Narava je ustanovila, da
pas zdrave in pravilno odrasle ženske srednje velikosti
je v obodu (periferiji) 70 — 76 centim. Prvo število kaže
obseg najtesnejšega naravnega ženskega pasa. Vsak cen-
timeter, za koji se ta obseg zmanjša, je zdravju na kvar.
A kaj pravi moda na to? Moda, ta ljuta okrutnica
pravi : 55cm. to je mera za nejobilneji pas in to mero
hočejo doseči nekatere lepotice z vsemi možnimi sredstvi:
steznikom, ribjo kostjo, jeklom, traki, pasovi in včasi
stisnejo pas do 35cm. tedaj polovico naravnega oboda.
Zastonj dokazuješ takim lepoticam, da je to stis-
kanje v pasu zdravju prav škodljivo : da od tega trpe
vsa urejenja trbušne votline ; da to prouzročuje krčevite
in druge nevarne bolezni. Ali ne marajo one za zdravje,
samo da so lepe.
Da, lepe po nazorih kakovega modnega krojača, ali
nikdar po umetniških, po naravnih.
Grški umetniki, koji so nam ostavili one uzore vit-
kega ženskega stasa : Venero, Cerero, Hebo, Gracije itd.
so se držali naravne prej navedene periferije pasa. A
same največje privrženke pretesnega ženskega pasa go-
tovo bi se zgrozile, ko bi ugledale svojo podobo tako
tenkopaso iztesano v golem mramoru.
Ako je človeški stas pravilno izveden ; ako ni ne
presuh ne predebel ; v obče ako odgovarja vsem zahte-
vam prijetnosti v obliki in polti : vendar ni lep, ako mu
nedostaje — pravega držanja.        (Pride še)
Marica.
Zapuščena.
V bledo, upalo nje lice,
V nje erosele oči,   . .
Zrla sem s strahona zvedava,
Kaj jo teži — kaj mori ?
Detece v njenem naročji
Se je smehljalo sladko,
V me je upiralo svoje
Lepo nedolžno oko.
Gledala spet sera vprašaje
V materin žalni obraz,
— Oh, saj o njeni sramoti -
Davno zna cela že vas.
Jaz je obsojala nisem,
Kaj da trpi — Bog le ve,
Bridko plačuje svoj padec,
, Dete le sreča je nje.
Kristina.
Gospodar in pes.
(Moderni samogovor) — Spisala Marica II.
Ha, ha, Druže, moj zvesti pes, čudno, sumljivo me
pogleduješ ? Ali si se varal v okusu svojega gospodarja?
Kaj, prijatelj, doslej nisva bila navajena spremljati takih
strašil velikoustih, kakoršna je bila najina današnja
dama? Pa kaj češ.... „Ni brvice, ni stezice
Ni rešilnega tiru"....
Dolgovi so nama zrasli čez glavo... no in nisi videl,
kako globoko se mi je odkril „Itzigleben", videvši me
ob strani bogate gospodičine ?...
Moj „stari"' je sicer dejal, izplačavši mi poslednje
tisočake, da mi odslej naprej naj moj pes žre dolgove,
a žal, da jih ni takih psov, pa nič ne de, v odločilnem
hipu dobi se nevesta, ki seveda navadno ni dobila od
usode druzega prikupljivega, kakor debelo mošnjo dena-
rja, povrhu pa velika usta, kakor n. pr moja .izvoljen-
ka v sili' — izvrstno ! saj jej bo požreti poleg dolgov
i marsikaj druzega — ki pa sprejme odprtim naročjem
gospodarja, psa... in njune dolgove...
„Wer nicht liebt Wein, Weib und Gesang"... kaj,
druže, v tej točki si ne dava ničesar očitati in....
„Mi pa ostanemo, kakor smo bli
Enega srca — enih mislij"...
Stresaš glavo ? Seveda, to ti je novo, Druže,  a
prosim, midva se ne oženiva radi žene, ampak radi ti-
sočakov.  Žena nama bo le neko sredstvo, ki nama bo
osiguralo najin „dolce far niente"'... še nisi zadovoljen,
dragi Druže, tu se žene za življenje in smrt : ali —
ali! Ah ženo ali kroglo !  A tako! Sedaj mi je šinilo v
misel, kaj te muči in skrbi ! Bojiš se, da postaneva fi-
listra... kaj še ! Nobeden od naji ! Od kraja bova seveda
morala malce spolnovati svoje dolžnosti, morala se bova
dati sem ter tja pobožati od najine milostive, potem pa:
„Kolikor kapljic, toP k' deklet'", saj ti je znana moja
najljubša popevka, duhovita variacija narodne pesmi, in
pa tista: „Saj veš mojo navadico, navadico nicoj !"...
Kar se tiče „Chambre separee", kjer se peni šam-
št. 19
..SLOVENKA-'
Str. 5
panjec, kjer... pa kaj ti bom pravil, saj si sam vse videl,
leže pri nogah bajnih krasotic... ostaneva ji zvesta i v
bodoče, no in najina milostiva?...
Spominjam se — spomina sem dobrega, seveda ne,
kar se tiče upnikov — da sem se bil spravil kot mlad
dečko nekoč nad debelo lukovo glavo ter se naslajal z
njo, čeprav solznih očij. Kar prideta v kuhinjo oče in
mati. Mati je bila hnda, češ ..dišal" mi bo tri korake
daleč kakor pravi pravcati lukar, oče pa se je smejal,
mene : „Pusti ga, človek, sosebno mož mora vse skusiti
v življenji, ki mu vsili itak premnogi užitek, koji bo uži-
val solznimi očmi." No, dragi moj „stari", prav si jo
pogodil! Tudi z ženo svojo živel bom solznimi očmi, a
živel vzlic temu... zakaj ? Nekaj sladkega vendar ima
zame: to so njeni novci !....
Kaj je, Slovenka ali tujka? Bebebe... tega še sam
sebe ne prašam.,. Ali, da ne bom toliko navezan na dom,
hočem se ogledati za kakšno imenitno službo z visoko-
donečim naslovom. Učil se sicer nisem mnogo, ka^ teo-
rija.... ,,Grau ist alle Theorie"... praksa je merodajna.
Kaj je dandanes treba človeku, ki ume življenje, knjig
in učenja, človeku, ki dobi bogato ženo in z njo očeta,
ki si je kupil z zlatom ugled, ki se naziva duhovitim,
najsi ponovi še tako obrabljeno frazo, očeta, kojemu sta
se podelili črki ,.pr' zlatu na ljubo. Denar in protekcija,
to je glavna stvar, dragi moj druže, in v tej točki se
nama ni bati konkurence. Moj plemeniti „oče" storil bo
vse, da se bo lehko babai pred svetom s svojim zetom
No, in žena, ali jo bova prepustila dolgemu času?
Kaj še ! Kedo bi mogel biti tako negalanten naproti
ženskemu spolu ? Navlekel jej bom polno hišo tistih hišnih
prijateljev, da se zabava z njimi. To je jako vrla iz-
najdba novejšega časa, ne, ne novejšega, samo ime se
jim spreminja po času, kajti tisti ,.minnesängerji in tru-
badurji" se mi vidijo jako identični s temi našimi
„Hausfreundi".
Ampak, imenitna naprava, čeprav ne v vseh slu-
čajih obema, možu in ženi. ljuba. Če jih žena rada vidi,
so možu trn v peti, pri meni bo pa to nekaj čisto no-
vega, kajti jaz bom svojo ženo sam oskrbel z njimi. Ali
se ti vidi neverojetno, da bi jej hteli žrtvovati svoj čas ?
O da, da, nikar se ne boj ! Veš, pri njih ne govori to-
Mko srce kakor želodec, ali reciva, skoz želodec pride se
v.njih srce.
Gostila jih bo dostojno naše hiše bogastvu, oni pa
se jej bodo klanjali in klanjali . . . Midva pa bova obi-
čajno — žalibog ovirana, vdeleževati se prijetnih domačih
zabav po važnih opravkih najine imenitne službe...
Torej, moj pes, ali ne potrebujeva žene uprav
krvavo ?
Ali ženo ali kroglo !...
Čestitim „Slovenkinim" sotrudnicam
v prevdarek.*'
Piše Br.anko.
Kdo bi se ne veselil lejiih. brezskrbnih dni v vebkih
počitnicah ? Koncem šolskega leta bega med suhoparnim
predavanjem misel često na jesenske počitke in zlato
svobodo, ki prihaja ž njimi, češ, kmalu bo proč težko
delo, proč bo toliko vsakojakih sitnosti in pedanterij.
Človek se prosto vrže v naročje lepe narave, da se od'
dahne in da se navžije kjerkoli si bodi v kakem samot-
nem kotičku svežega zraka in si popravi skrhano zdravje :
zraven pa ima tudi obilo časa na razpolaganje, da ga
more lehko uporabiti za to. kar ga najbolj zanima in
čemur se ni mogel posvetiti čez leto.
Tudi jaz se veselim prav po otročje, kedar mi je
dano priti v domače zavetje. Vse dotedanje pozabim, da
pričnem v novem svetu novo življenje. Kaj se vsega ne
vmišljam kedar popolnoma sam svoj, daleč od vsakda*
njega sveta, tekam po domačih travnikih in gozcbh in se
vesebm slednjega grma, vsake skale, vsakega studenčka,
kakor starega znanca, katerega mi je dano zopet videti
po dolgem času !
Utrujen najrajše posedam v senco na sveži zrak.
Nad glavo mi prijazno šumi vetriček v košatem vrbovju ;
daleč tam doli sije žarko solnce, dočira me hlad in polu-
mrak obkrožujeta pod košatim kostanjem.
Pred menoj se odpira krasen razgled na bližnjo in
daljno okolico, ob strani pa v globoki in senčni dolini-
šumi In še peni med skalovjem in gostim g?micjem po-'
gorski potok.
Kolika krasota ! . . . ;
Ko se nekoliko navžijem krasne narave, pa primem'
v roke kako knjigo, da vidim ali mi umetna lepota na-*
pravi toliko veselja, kolikor mi ga ponuja naravna divota.
Navadno imam polne žepe knjig, da si izberem kar
mi bolj prija za dušno razpoloženje.
Čitam in pretresujem tudi slovenske proizvode. Med
drugim radovedno in pazno pregledujem številke našega
ženskega glasila „Slovenke', da vidim kaj in kako je
ž njim.
Menda ne bo povsem neumestno, ako zamudim
pičle pol urice in izpregovorim par besed prav o njem.
Misel, naj bi se izdajal poseben list za Slovenke,
je velevažna. Taka publikacija vtegne koristiti sila veliko
k probujenju narodne zavesti ; o tem menda nihče ne
dvomi več. '.
Toda v listu se mora na marsikaj gledati, da bo kos svo-
jemu namenu ; razširiti mora svoj delokrog kolikor možno,
da postane dostojno glasilo našega ženstva.
Naj mi dražestne čitateljice dovolijo izreči svobodno,
in brezobzirno, kar mi sili v glavo, ko bstam po ,.Slo-.
venkinih" .številkah ! Govoril bom iz čiste želje, da bi
oua postala čimdalje popolnejša in sposobnejša za svoj
*) Priobčujem ta članek, ker sem si v svesti, da ga ju g.
pisatelj sestavil z najboljšim namenom ; sama uvidevam, da me
naše pridne sotrudnice preveč oblagajo z leposlovnim čtivom, pre-
malo pa z gospodarskimi i pr^ktičniini.&pisi. . Uie(iai(g|«'i

Str. 6
»SLOVENKA^
St. 19
poklic, in da bi se napredovaje utrdila in se razširila
tudi ondi, kamor ni morda so dobila pristopa.
,Slovenka' je dakle namenjena mlademu in odra-
slemu ženskemu naraščaju slovenskemu.
Ona mora torej voditi za roko ljubeznive Slovenke
in vestno paziti na slednji njih korak in pomoči jim, da
pridejo srečno do svojega cilja, do popolne vzgoje, do
ugledne presvete, po kateri hrepeni vsako blago srce in
samo po kateri ženska postane vsestranski dražestna in
vsega spoštovanja vredna.
»Slovenka" mora donašati luč umu i mir srcu,
blažiti čute. dvigati kvišku duše, rositi blagodejno roso
"na mlada srca, zdravilni balzam na zgodnje rane.
Pisateljice, sodelovalke ,.Slovenkine", kot blage Vile,
naj imajo vedno polne roke prijetno duhtečega cvetja ter
zdravega in okusnega sadja.
Ob stezi v senci sedeče željno čakajo mile hčerke
Slovenije. Prijazne Vile grede morajo z bogato roko ob-
darovati lepe mladenke, ki čakajo da bi se svečano oven-
čale z mirisavimi krepostmi, ki so lačne modrih sovetov,
žejne krepilnih besedi.
K vam se obračam z odkritosrčno besedo, drage
.Slovenkine'' sotrudnice !
Narod obrača zaupno v vas svoje oči. A ne znate
li, česa se nadeja od vas in česa zahteva? poznate svoj
uzvišeni poklic ? Čemu pišete ? Kakšni idejali vas mamijo
in vas silijo da nekterikrat morda celo pozno v noč be-
dite pri brlečej svetilki in projektirate na snežnobeli
papir fine poteze svoje pisave ?
Niste li nikdar nepričakovano zasačile svojih misli,
kedar potajno se razvijajo, so vam tiho in pestro, kot
pisani metuljčki, rojile po bistrih glavicah ? So-li bile
vedno lepe in dobre in blagodejno vplivajoče na vaše
mlade čitateljice ?
Jaz nočem biti nepozvan svedok lehkotne rudečice,
ki bi se morda vtegnila pokazati na kakem licu. Čemu ?
saj itak znam, da ni vsaka izmed vas zaprla k počitku
trudnih oči z ono nepopisno zadovoljnostjo, katero človek
čuti, kedar zadnji hip pred zaspancem pomisU na dobro
delo, storjeno čez dan.
Vam li bom kaj očital ? Ali sploh smem ?
Slušajte in oprostite !
Pišete li za slavo ?
Toda slava, pristna i trajna slava se naslanja na
dobra, jako dobra dela. Jako dobro in torej vsega pri-
znanja vredno delo storite, če pomagate se svojimi spisi
lepo vzgajati nežni naraščaj slovenskega ženstva.
Same dobro znate, da vzgoje vati pomeni vdihniti
dobre misli, učiti kako se odpravljajo slabosti in se
brzdajo strasti, sejati v mlada srca dobro seme vsako-
jakih kreposti in čednosti, duha povzdigniti nad podlost
in nad blato, ki se v tolikem izobilji vije po tej solzni
dolini, in pomagati mu k krepkemu vzletu navzgor vi-
soko, visoko do edinega vira prave luči. pristne resnice,
čiste ljubezni.
Ali ste storile to ? So li se čitateljice poboljšale po
čitanju vaših spisov? ali so dihale prosteje? aU se jim
je.smijalo jasneje nekaljeno .oko? Gorje pisateljici, če po
čitanju njenih spisov se raztegne črni oblak po zamiš-
ljenem čelu čitateljice, in ji mrzU dih zaveje v gorko
srce ! Čemu kaliti jasna čela ? Kako je lepo gledati ne-
kaljeno nedolžnost deviških oči, blagodejni odsev, ki se
javlja iz čiste duše na nezavedno krasnem licu 1
Dobro si zapomnite, drage prijateljice I Deklica je
kot vrtec mladega zelenja in nežnega cvetja. Nepričako-
vani piš strasti lehko zmede in zatre vse, kar je v njem
lepega ; strupena slana indiferentizma in skepticizma
otruje in umori že v korenu skrbno posajene rastline.
Znate li, kako obdeluje svoje grede moder in priden
vrtnar ? Oh, saj vem da znate ! Lepo premišljujte dan
in noč, kako vam je najbolje postopati, da se bode vaš
vrtec prijazno smehljal mimo idočemu potniku.
Lehko bi prišel gospodar in vprašal : Kako je
z mojim vrtom, katerega sem ti dal v obdelovanje? —
Kaj si napravila z ono deklico, z nedolžno mojo golo-
bico ? Ah, ona tvoja črtica, ne baš prenedolžna in pre-
sramežljiva, je prinesla burjo in nered v mlado dušo.
Po tvoji črtici so se stemnile in zamotale njene misli,
da ni mogla več jasno videti ; strasti so se sumno vzdi-
gnole, da ni mogla več slišati glasu modrega sovetnika.
Lica so ji zarudela, povesila je oči in prvikrat jo je bilo
sram pred rodno materjo !
Neoprezna pisateljica, kaj si storila s čitateljico, ka-
tero bi morala boljšati in blažiti »Slovenka"?
Ti mi lehko oporekaš : Jaz sem pisala za odrasle
Slovenke, ne pa za otročje narc^čnice.
Za odrasle ? Bodi ! Pozabiti pa ne smeš, da list
pride v roke tudi mlajšim. List je seveda v prvi vrsti
glasilo za odrasle, kdo bi to tajil ? Toda če odrasle so
modre (in vrlo prijetno mi je misliti, da so vse take)
se bodo z nejevoljo odvrnile od tvojih nemodrih spisov,
če pa slučajno je tudi takih, ki niso modre, oh, znaj da
posebno tem je krvavo treba drugačega čtiva. S čem jim
hočeš polniti prazno srce ? Z nečimurnostjo, z ničem ?
To je nesmisel ! Treba jim tečne, zdrave, krepilne hrane,
da si zopet napolnijo s krvjo anemične žile.
Ozri se naokolo po mili domovini in kmalu izpre-
vidiš, da naši pisatelji, in še posebno pisateljice, ne smejo
tratiti časa, ker je treba, da se odpravijo še marsikteri
nedostatki in da se prinese v narodno zalogo še marsikaj
nujno potrebnega. Nikakor ne boš koristila narodu, če
tvoji spisi bodo prazni in če boš širila med mladimi
Slovenkami lehkomišljenost in puhle sanjarije.
Pišeš li da zabavaš ? No, bodi v božjem imenu !
Piši, zabavaj, kratkočasi, tudi tega je treba. Toda po-
misli ! Kaka zabava je to, ako, dočim se bralka prijetno
smeje in kratkočasi, se ji počasen a pogubonosen strup
tajno in polagoma razširja po žilah in raznaša po šibkemt
organizmu kali neizogibnega pogina ? To ni zabava, to
ti je tako igranje, kateremu konec bo grenko žalovanje
in bridek jok.
Drage sodelovalke, narod pričakuje od vas kaj re-
snega in tečnega. Ali morda ne zazija zdaj pa zdaj lahko-
mišljenost izmed koketnih vrstic naše »Slovenke" ?
Oh, hočem biti pravičen ! resnica nad vse 1 Tudi
nekaj dobrega in vrlo dobrega je prinesla ,Slovenka".
St. 19
,S L O V E N K A"
Str. 7
A če pogledamo na potrebe, tega je vendar še premalo.
Jaz bi želel mnogo več ; želel bi, da bi vsaka slovenska
mladenka dobila v , Slo venkinih' številkah nevsahljiv stu-
denec oživljajoče pijače, one pijače, ki krepi duše, ustvarja
trdne značaje in podeljuje plodovitost dobrih, plemenitih.
Afebkodušnih misli in činov.
Dobro si zapomni draga .Slovenka" ! Ti ustvarjaš
prihodnjost našim mladenkam. One gredo v resno živ-
ljenje. Mnogo potreb in težav, mnogo negotovosti, mnogo
«itnosti in bridkih ur jih čaka. Kako naj se bodo vedle
v raznih položajih, da bo prav in da bodo vredne po-
hvale pred Bogom in pred ljudmi?
^^^^Wa. „Slovenka-' uči jih resnega življenja 1
Kaj jim koristi ono večno čitanje večnega, stere-
otipnepa in čestokrat škandaloznega ljubimko vanj a?
Ljubezen, ljubezen! lepa reč, blag čut, žarek ki je
padel iz neba na zemljo.
Da ! Toda čemu onečeščevati jo, čemu jo ponašati
po trgih in ulicah, na razpolaganje lehkoživcem in od
samega dolzega časa zevajoćim ljudem?
Ljubezen ! oh, da, ljubezen ! Toda človek bi sodil
iz vaših spisov, da vi poznate samo eno vrsto ljubezni,
~in sicer najbolj egoistično in najmenj plemenito.
Ne poznate drugih ljubezni ?
Oh, jaz poznam najčistejšo, najvzvišenejšo in naj-
bolj ne dolžno ljubezen — ljubezen do Boga. Ta je glavni
temelj, na katerega se mora vse drugo osnovati. Bog je
začetek in konec vsemu ; od njega izhajamo, k njemu
tudi naposled pridemo ; on je vir vsega dobrega in le-
pega. Od njega smo prejeli vse, vse ; samo slabosti in
njih posledki so naši. Zemlja in nebo oznanjata njegovo
slavo ; zakaj bi se mu ne poklonili i mi ? zakaj ga ne
bi ljubili ? Slovenke moje, upoštevajte najprvo njega,
ki vas je ustvaril dražestne in mile in vam je podelil
bister um in gorko srce, da mu ž njima čast delate
Ljubite ga in ga ne zanemarjajte tako nehvaležno u
svojih spisih !
Za Bogom pride na vrsto ljubezen do roditeljev.
Oh, dragi, dragi ! kdo jim povrne vse kar so za nas sto-
rili in žrtvovali? Ljubezen se s ljubeznijo povrača. Jaz
si ne morem misHti Slovenke, ki bi ne ljubila drage
matere in ljubega očeta. Dajte, pripeljite mi hčerko ali
sina ki ne ljubi svojih roditeljev ! Jaz ju popeljem v naj-
temnejši gozd pred zverinske brloge. Zverina sama ju
bo učila kako se ljubi očeta in mater!
Drage .Slovenkine" sodelovalke, slavite ljubezen do
starišev, pospešnjte jo, krepite jo v srcu svojih čitateljic !
Je še druga ljubezen — ljubezen do svojega bliž-
njega. Kako široko polje se odpira tej ljubezni ! Kaj
rečem polje! to vam je^nepregledno m«rje. ocean brez-
mejni. In kako blaga in velikodušna je ta ljubezen, a
ob enem kako malo razširjena! -- Ali ste kedaj odrekle
pomoč potrebnemu, dober svet neizkušenemu, tolažilno
besedo žalostnemii ? Ste li poljubile solzno Mce bedne si-
rote, ste se li potegnile za preganjano nedolžnost, ste li
prinesle veselja trpečemu bolniku, sočutja zapuščeni
vdovi ? Koliko stradajočih ubožčekov vam je stegovalo
naproti tresoče roke in vas prosilo koščeka kruha. Gorje
vam, če ste ga zanicTjivo zavrnile in siromaka razžalile
z neprijazno besedo ! Grdi čin ostane črno in neizbrisno
zabeležen v knjigi vašega življenja.
Dolžnost slehernega človeka je, omejiti po svoji
moči neskončno gorje, ki preplavlja bedno zemljo. Kako
blaži in povzdiguje srce ljubezen do trpečih bratov ! Pač,
zelo surovo dušo mora imeti, kdor ne pozna te ljubezni.
Drage .Slovenkine" sodelovalke, proslavljajte jo, širite
jo se svojimi spisi; ustvarjajte v svojih čitateljicah to-
liko angeljev tolažilcev, kateri naj bi rosili tešilni balzam
na človeške rane ! Nebo se bo smehljalo nad njimi in
nad vami in zemlja vas bo blagoslavljala.
In kako naj molčim o tebi, sveta domovina, ki
stresaš v prsih krepko srce junakom, razburjaš in vznašaš
plemenite duše, razvezuješ še tako počasne jezike?
A če govorim o ljubezni do domovine, se mi zdi,
kakor da bi nosil vodo v morje. Kdo ni slišal, kdo ni
tisočkrat citai o rodoljubji ? Ali je treba še kaj k temu
dostaviti ?
In vendar, in vendar ... !
Slovenke naše, tiho vprašam : AH ljubite domovino
in njene svetinje, kakor se spodobi blagočutnemu srcu ?
odgovorite, jo H ljubite? ......   .
Da! :   ' :        .
Vse?
Hmm!...
In pa tudi izmed onih ki pravijo, da so Slovenke,
koliko jih je, ki ljubijo z resnično, z delavno ljubavjo
svoj narod, svoj jezik ? AH jih ni morda premnogo tlakih,
koje mu skazujejo le s prazno besedo, ne pa dejanski
svojo udanost ?
Tako rodoljublje je nično, nično, stokrat nično !
Oh, poznam prav mnogo zavednih Slovenk, katerim
je domovina svet ideal, kojemu navdušeno žrtvujejo vse,
kar le morejo. Kako je lepo jih gledati na polju narodne
delavnosti ! Slava blagim, značajnim, uzornim Slovenkam !
Njih imena se bodo zlatom blestela v spominski knjigi
naroda slovenskega.
Ali žaUbog ! zopet poznam mnogo takih, katerim
rodoljubne težnje so deveta briga. Komaj, komaj se spo-
mnijo da so Slovenke, kedar se jim je zavrteti pri kaki
čitalniški veseHci po plesni dvorani. Sramota ! Njih uzori
so v poskočnih petah, njih težnje se ne vzdigujejo za
ped od tal. Mlačne, anemične duše, brez čuta, brez živ-
ljenja, puste megle, ki se dolgočasno vlačijo po lepi naši
domovini ! Pokrijmo jih z zastorom pomilovanja, nočemo
gledati toHke sramote !
Čestite sodelovalke ! ko bi se vam posrečilo vzbu-
diti in razvneti v njih zadnjo iskrico življenja ! Pišite,
navdušujte mlade in odrasle Slovenke za narod in nje-
gove svetinje !
Še nekaj, še nekaj ! Kje je ljubezen do hiše, do
reda, do gospodinjstva, do blagostanja, do vsega onega,
kar bi se na kratkem zvalo „praktično življenje" ? Saj
vendar naposled stojimo na trdih tleh in ne v meglah,
in potrebujemo povsem druzega, nego golobjega ljubko-
vanja, romantičnih sanjarij, nebeškega OHmpa in bogovom
' namenjene ambrosije !
Str. 8
.SLOVENKA"
Št. 19
Koliko ste dosedaj spisale o praktičnem življenji ?
Tukaj vas čakam, na tem polji bi se morale najlep.še
skazati, to bi morala biti vaša prva naloga in skrb.
Nekaj dobrega smo že videli, toda pričakujemo še več,
slišite ? še mnogo več 1
In še koliko driigih, čistih, vzvišenih ljubezni bi
Vam hotel priporočiti ! Pa bodi dovolj !
Zakaj se sploh vse to zanemarja in se najrajše ob-
deluje in slavi ona ljubezen, ki navadno ne prinaša dru-
gega, nego žalost, burjo in temo '? Zakaj ? . . .
No, vidim, da postajam siten. Dovolj torej ! Drage
sestre, vi me itak umete.
Premišljujte vestno svoj poklic. Majka Slovenija
pričakuje od vas mirisavega cvetja, pa tudi zdravega
sadja. Kaj hočete da jej koristi suho listje ali pa škod-
ljivi plevel ?
Cvetje in sadje — sadje in cvetje ! Znate ?  .
Na delo torej z navdušenjem in z veseljem !
Kako se najina ljubezen je začela...
Kako se najina ljubezen je začela ?
Hm ! vsi so vedeli poprej za njo ljudje.
A kar so drugi rekli, nisva jim verjela
¦''''''In lastno v prsih sva vtajila si srce.
Drug drugemu sva bila kakor trn v peti,
"Dokler usode naji vezal je ukaz,
, A ko vsaksebi ločena sva šla po sveti.
Trpela nehote sva ti in jaz...
Molče desnico položila sem v roko ti...
„Za vedno z Bogom ?"  si prašaje mi dejal.
Zardela sem... od jeze... kajti nama v koti
isa vsa se usta amor zlobni je smejal...
Marica II.
Noč.
Črno haljo noč razgrinja
Čez utrujeno zemljo.
In nad manoj niti jedne
Zvezde ne užge nebo.
Nemo zrem v to nočno tmino,
Duh pa truden mi bedi t
Kdaj miru in upa zvezda
V noč duševno zagori ! ?
....i.. .,   - -   Kristina.
Galerija ženskih slik.
Beleži Kamnoselski.
Gospa Marjeta.
(Zvršetek.)
Dolgo, dolgo Časa je šlo tako naprej, bile so sanje
življenja, kakoršne sanja človek samo jedenkrat na svetu
in kateri čas življenja mu je za vedno v najslajšem spo-
minu, pa ako bi živel tisoč let. In sredi teh sanj je bila
ona, kakor kraljica te mlade moje sreče.
Ne vem, se je H zaela komu drugemu tudi laka(
to pa sem pozneje videl, da jo imajo vsi, vsi radi.
Da si nikdo ni prav znal, od kod je prišla, kaj jo
je prineslo, le to je znal vsak, da jo ljubi in želi biti
v njeni bhžini. Njena mila prikazen, njeno tiho, sanjavo
in smehljajoče se bitje se je prikupilo vsakomur na prvi
trenotek. Kadar je šla po mestu, takisto, kakor prikazen
iz nebes, bilo je takoj vse drugače na uHci ; bilo je,
kakor bi počivalo to naše mestece pod čarobnim pro-
zornim pokrivalom, ki sega gori pod nebo, a da skozi
isto gleda notri vse nebeško prebivalstvo, vsi angelji in
svetniki, da, Bog sam in pazi, kako hodi mej najsre-
čnejšimi zemljani ljublieuka božja, ta gosp.i Marjeta.
Okrog nje pa so se gnetli otroci in revni in drugi, po-
zdravljali so jo z oken in pragov.
Pripovedovalo se je, da je bogata. , ^ ,, ..^
In sicer po pravici. Neštevilne darove je delila in
nikdo ni odšel s praznimi rokami, ki se je zatekel k njej
za pomoč. In v cerkve je žrtvovala ! Kadarkoli je ob
f velikih praznikih zabliščal v zlatu" in svili gori pred ve-
likim oltarjem župne crkve nov mašnikov plašč ali ol-
tarski prt, vsikdar se je šepetalo po cerkvi : ,o, to je
od nje, gospa Marjeta je to storila ! Bog jej stotisočkrat
povrni ! Gorka poj de v nebesa !*
Spominjam se, da je nekdaj gorelo v našem me-
stecu. Pogorela je hiša in vse priprostemu meščanu.
Bilo je po noči, ko je ogenj zbudil iz spanja preplašene
ljudi. Strašna slika je bila. Plat zvona je udarjala gori
v linah in po uhcah so begali ljudje na pol razgaljeni.
Ker je bil hud veter, se je bilo bati, da pogori vse
mesto. K sreči je pogorelo posestvo samo jednemu. .Ko
so se proti jutru razkropili ljudje, je ostal na pogorišču
nesretnik sam. Ni jokal, ne tožil, ko je čepel na razva-
linah svojega uničenega imetja, marveč strmel je pred
se, kakor bi bil brez uma ; tedaj pa se mu približa neka
ženska, molče mu stisne v roko veliko denarja in
s prstom na ustih odide proti cerkvi. Dolgo po njeni
smrti je pripovedoval, da je bila gospa Marjeta, ki mu
je dala dovolj, da si je sezidal novo zavetje. Mohl je za
njo do zadnjega svojega vzdiha.
Vender nad vse je ljubila mene, njenega .varo-
vanca". Ko mi je bilo odhajati v latinske šole, skrbela
je jedino ona za me, niti najmanjše stvarice ni pustila,
da bi storili za me moji roditelji. Ko pa je prišel tre-
notek slovesa, ko je čakal pred hišo voz, da me odvede
izpred njenih oči, za dolgo časa, tedaj me je dvignilaj
k sebi, stisnila me burno na se, potem pa se spustila^
v tihi, tožni.jok.,      ,
št. 19
,S L O V E N K A"
Str. 9
Ali si zamoreš tiisliti, draga čitateljica, od kod je
izvirala ta neumevna, tajnostna ljubezen njena do mene,
še otroka ? Ljubezen nje, ki je bila stara trikrat toliko
in ki je bila po vrhu še tako pobožna?
V tej ljubezni je bila vsa skrivnost njenega bitja,
ta ljubezen je bila, ki je delala njo samo tako skriv-
nostno pred vsem svetom, ta ljubezen je bila, kar jo je
držalo v našem mestecu do zadnjega diha in ta ljubezen
je bila, radi katere je umrla tako,r^no, oj, toliko prerano!
In vendar ni poznal nikdo izvora tej ljubezni, kajti
molčala je, povedala ni nikomur ničesar in vzela bi bila
svojo tajnost saboj v tihi grob, da je ni razodela v zad-
njem hipu meni, jedinemu meni.
To je prišlo tako.
Ko sem izvrševal red za redom latinske šole in je
z duševno zrelostjo rasila tudi moja telesna, opaževal
sem vsikdar ob počitnicah, da je ne osrečuje več tohkanj
moja navzočnost, marveč, da je vsikdar obšla neka senca
neumljive tuge prekrasno njeno lice, kadar sem se bhžal
njenemu bitju. Celo večkrat sem videl, da so prale solze
njen bledi obraz in da so še bUščale v njenih očeh, ko
je plaho upirala na me svoj pogled. Najrajša pa se mi
je odmikala, ali se skrivala pred menoj. Dasi me je bo-
lelo v srce to njeno nakratno čudno vedenje, vendar
nisem črhnil besedice. A tudi mojim roditeljem se je
zdela čudna ta izprememba.
Najedenkrat pa je ni bilo več k nam, in dejab so,
da je obolela, nevarno obolela. Necega dne pak je izra-
zila željo, da pridem k njej, povedati, sporočiti mi ima
nekaj posebnega.
Srce mi je udrihalo viharno, ko sem stal na durih
njene sobe.
Ko vstopim, je ležala na tamnozelenem divanu in
roki je im.ela prekrižane na prsih, v rokah pa je držala
sliko. M me takoj opazila, oči so jej bile uprte v sliko,
— stoprav polagoma, tvrdo, se je odmaknilo njeno oko
od s'like in splavalo k meni ter obstalo na mojem Hcu.
Nasmehnila se je, ta'-isto, kakor se nasmehne bolnik,
iateremu ni več pomoči a o čegar bolezni se nič goto-
vega ne ve Njeni ustnici, rudeči, kakor bi bili krvavi
od davnega, davnega poljuba, so se premikab, še prodno
je izpregovorila.
„Prišli ste, gospod Davorin, hvala Vam!" dahnila
je in pokazala na bližnji stol veleča z roko, naj sedem
k njej. Potem se je malce sklonila po konci in pričela:
„Jaz umrem, gospod Davorin, tako je namenjeno
v božjem sklepu. Nikdar več ne bodem počivala v cvetni
senci drevja konci vaše hiše, nikdar več ne bova prepe-
vali z Vašo mamico lepih pomladnih pesmi, — kako je
bilo to .lepo je-b ? A vse mine ! Toda to jii bilo, radi
česar sem želela govoriti z Vami, gospod — Davorin.
Marveč nekaj druzega, neka skrivnost, katere ne smem
vzeti saboj v grob, ostati mora na zemlji, izročam jo
v last Vašemu spominu in ako Vam pride kedaj na
misel, pisati svoje spomine, morda ne pozabite uvrstiti
vanje i tega ... ali vidite to sliko " ?
Pokazala mi je sliko, katero je mej prvimi besedami
položila skrito na svoj život.
Osupnel sem, — ta suka ! To sem bil — jaz !
„Gospa Marjeta, kje ste dobili to sliko ?" vzkliknil
sem in segel po shki. ,,Ne spominjam se, da bi se bil
dal že slikati, a kaj — saj sem še tako mlad in vendar
je moja, moja sHka to !'
»Motite se, to niste Vi, gospod Davorin Kako
krasen mladenič ste postal ! Toda, ah veste, kako vesela
sem Vas bila, ko ste bih še dečak, a kako sem postala
otožna, da, kako sem jela veneti, upadati, mreti, odkar
ste poštah krepek mladeneč."
,,0 da, da, žal ! Dobro vem . . ."
,,To je zgodovina moje usode! je dahnila, potem je
nadaljevala :
,,Daleč od tu, ondi bhzu morja, stoji moj rojstni
dom. Bhzu naše hiše stal je dom dragega soseda, ki je
imel dečka Josipa. Josip in jaz sva se igrala dan na
dan skupaj, bila sva si goreča prijatelja. Ko sva odra-
ščala, spremenilo se je otroško prijateljstvo v plamtečo
prvo Ijbbezen mladeniča in dekhce. Nič se niso protivih
roditelji tej zvezi, ko so izvedeh za njo, marveč hoteli
so naju združiti cim preje. Saj so bih bogati roditelji
moji in njegovi.
Toda nesreča je razdružila najlepšo ljubav na zemlji,
nemila smrt mi je vzela dragega Josipa, ko je malo ne
že stal z manoj pred oltarjem. Umreti je moral. Na
smrtni postelji pa je prijel mojo roko in govoril neumevne
besede :
„Klara !" (vedite namreč, da nisem ,,Marjeta" marveč
ime mi je Klara — Klara Ostrožan). ,,Klara !" je dejal,
„nekoc sem citai v äekj knjigi, da je podvojeno vsako
stvarstvo na zemlji 'in da se nahajata tudi po dva člo-
veka, ki sta si popolnem slična po osebi in po duhu.
Povejmi, ako bi našla na zemlji človeka, ki bi bil po-
polnoma jednak meni, bi ga li zamogla ljubiti, bi h za-
mogla postati nezvesta mojemu spominu in se poročiti ž
njim, ker ti z manoj ni bilo dano ?
.,Ž njim poročiti bi se ne hotela, moj Josip, ker
bi ga ljubiti ne mogla in ker ljubim samo tebe na veke,
ah hrepenela bi, ga videti, oj samo videti ! In ako bi ga
mogla najti, šla bi za njim dneve in noči in kadar bi
ga našla, hotela bi umreti !"
„Zakaj pa umreti, Klara ?"
„Ker bi tedaj vedela, da si se mi prikazal ti, ki
si prišel po me iz tvojih nebeških višav, da me popelješ
saboj pred oltar nebeški, da se ondi združiva za veke !"
Izdihnil je na to moj Josip in njegova duša zdru-
žila se je v slovesu s potokom mojih solz.
Ko pa sem završila svoje štirindvajseto leto, zapro-
sila sem svojo teto, ker roditelji so mi mej tem tudi že
pomrli, da spiem iti po svetu, iskat podobe Josipove.
Dobila sem svoj del premoženja in šla sem, kamor mi
je velel notranji glas, prišla sem med drugim v to tiho
mestece
Tu pa so se h krati izpolnile besede mojega Jo-
sipa, našla sem vas, gospod Davorin in v vaši bližini
neznana sanjala še jedenkrat vso srečno prošlost svojo.
Ljudje me niso poznali in ne poznajo me niti zdaj,
čemu tudi? Zanje sem bila „gospa Marjeta", ona dobra
str. 10
.SLOVENKA,
St. 19
„gospa Marjeta", ki je celila rane vboštva trpečemu
človeštvu in s tem svetim opravilom tolažila svoje lastno
bolno srce. A bila sem srečna na vaši strani, saj ste vi
drugi moj Josip, po duši in telesu in sedaj, ko se mi
je izpolnila želja, ki sem jo gojila ob njegovi smrtni
postelji, sedaj rada umrjem, sedaj vem, da me kliče on,
stoječ pred nebeškim oltarjem : pridi, pridi, moja Klara !
Takoj moj Josip, takoj !"
Obmolknüa je za hip, bilo je kakor bi bila premi-
nola, za tem je spregledala z nova, prijela me za roko
iu dejala :
„Gospod Davorin, ta moja želja pa vender ni bila
dobra, dobra za moje srce in kadar bi ljubili vi katero
deklico in bi vam umrla malo pred poroko, kaj tacega
ne želite nikar..."
Ko sem jo vprašal, zakaj bi ne smel kaj tacega
želeti, je molčala, čez njeno bce se je razbl sladek, ču-
dovit smehljaj, ki mi je povedal neizmerno veliko več,
kakor bi zamogla povedati z besedo ona in iz zaprtih
oči utrnila se je samotna, svitla solza.
Umel sem jo, to solzo...
Drugi dan je preminola, — — ali je morda zares
škodovala ta njena ljubezen mojemu srcu ?...
Književnost in umetnost.
Salonska knjižnica. L Izdaja in ureja Andrej Ga-
bršček. — O te ženske ! Novele in čitice. Spisal Fran
Gocékar. V Gorici. Tiskala in zal. „Goriska tiskarna'
A. Gabršček. Cena 1 gld.
Vsebina prvemu zvezku je :
Predgovor izdajatelja »Salonske knjižnice'.
Predgovor pisatelja I. knjige.
Primo loco.
Dr. Strnad.
Te punice, te punice ... !
Danica.
Instituika.
V mraku.
Pavlina.
0 te ženske . . .
Zopet novo podjetje pogumnega vrlega in res na-
prednega založnika And. Gabrščeka ! Res, tako nese-
bično podjeten mož je vreden po pravici najširše pod-
pore in uvaževanja od strani občinstva. Začela sem ž
njim, ker je njegov predgovor prvi in ker imam o tem
predgovoru izreči svoje skromno mnenje.
.Salonska knjižnica" — tako obeta g. izdajatelj
— prinese za Govekarjem in Ibsenom ter za Suder-
mannom italijanski roman ,Marco Visconti" in pozneje
kedaj ,Promessi sposi*. Hm. . . razno čtivo za razne
vkuse in razne ljudi, a jaz mislim iz dobre izkušnje, da
bosta ta dva romana osobito .Promessi sposi" za onimi
— povđarjam — za onimi za naše občinstvo naravnost
neprebavna.
Pač pa vem za knjigo, ki bi bila kakor nalašč za
»Salonsko knjižnico* — za širše občinstvo »Slovan-
ske k n j i ž n i c e" bi ne bila — to je : A n a K a-
renina od Tolstega Ta knjiga bi morala
priti po mojem mnenji takoj za Ibsenom — pred Sha-
kespearom. Potem bi pa bila moja skromna misel, da-
bi prinašala naša „Salonska knjižnica" nova dela mo-
dernih pisateljev, ker je že tako začela, da bi videli
razliko v novi struji med Rusi, Francozi, Nemci, Nor-
vežani, Slovenci, Italijani itd. „Salonska knjižnica' bodi
po mojem zrcalo literature sedanje dobe.
Preidimo k pisatelju samemu in njegovim novelam I;
V svojem predgovoru piše Govekar : .Resnico sera
si zapisal na svoj prapor, resnica v lepi, umetniški
obliki mi je vzor, za katerim stremim v vsem svojem
pisateljevanju. Dobro ; tudi jaz sem za resnico v spisih ;.
a resnica je lehko dvojna. Na svetu je dobro in slabo;
Govekar se je v svojih novelah odločil skoraj po vsem
za slabo stran in v opisovanji senčnate strani, katero,
si je izbral, je on — pravi mojster; tako, da bi si
! človek po plastičnem slikanji, živih prizorih in duhovitib
pogovorih ter menjavanji situacij ne mislil, da so to
.skromni prvenci". Res, velikega talenta ne more Gove-
karju nihče odrekati, tudi oni ne, kateri ni ljubitelj«,
nove struje.
V teh novelah kaže nam g. pisatelj večino slabih
žensk (D a n i c a in A 1 b i n a se mi zdita celo preti-,
rano slabi ženski), vendar je tudi v teh črticah nekaj
prav ljubkih in dobrih deklet ter žen, tako Rezika^
v dru. Strnadu. Institutka, Pavlina in Andrejeva žena. ^
v zadnji novelici. ' ¦
^ Ker opisuje g. Govekar večinoma le slabe ženske
in dobrih le tu in tam kako izjemo, moramo si misliti,,
da je poznal prvih mnogo več nego drugih, saj pisatelj
piše le tedaj tako ve-jetao in uspešno, kakor baš g.
Govekar, ako piše iz krogov, v katerih se suče in
živi, zato je patudi uspeh g pisatelja sijajen v tem genru.
Z drtm Struadom v .Slovenskem narodu" me j&
opozoril pisatelj v prvič nase. Čitala sem oni podlistek
z osobitim zanimanjem ter si dejala : Tu je nekaj no-
vega, posebnega ; pisatelj tega podlistka ne ostane pri.
tem, oa obeta mnogo več in nisem se motila
/ Slog in jezik je v vseh novelah krasen, pisano jfr
' živahno iu zanimivo vse od začetka do konca tako, da
se .Salonska knjižnica" prpoioča že sama iz sebe. Pi-
satelj opazuje ostro ter seje tu in tam prav lepih filo-
zofskih misli.
— Svariti mlajše žeustvo pred tem čtivom, bilo
bi toliko, kolikor priporočati je najtopleje, saj vemo, da
prepovedano sadje diši najbolj-'.
Kako da vpliva čtivo na č.t;itel;e in čitateljice,
priznava g. pi>acelj sam, ko piše na 247. strani (V
mraku): „To priliko sem torej izrabil t.er poljubljal svo-
jega dekleta, kar sf-m želel in sklenil že te laj, ko sva
čitala Je skupno, kako je obj mal Zorin svojo ,.Delo"
in ker zopet drugod pravi prav modro, da ,dyba pu-.
bertete je mladini najopasnejša ter zahteva od roditel-
jev in odgojiteljev podvojeno potrojeno pazljivost", zato
priporoč-am omenjene novele vsem odraslim in raza-
št. 19
,S L O V E N K A"
Štr. 11
mnim Slovenkam in Slovencem, katerim je ,S a-
lonska knjižnica" tudi namenjena. Matere, raz-
sodne matere, bodo same vedele, da „Salonska
knjižnica" ni čtivo za mlade deklice in ne bode
tudi pozneje. Dasi ima vsaka novela kako posebnost in
lepoto, vendar se mi zde najboljše toli verjetno p sana
Pavlina, Institutka, katero lehko čitajo tudi mlade de-
klice, (posebno opi'.arjam nanio slovenske stariše) pa
Dr. Strnad. Novemu podjetju, ki kaže zopet napredek
y Slovencih, želim najboljšega vspeha !
Marica.
Razno.
Opomba uredništva. V zadnji št. izostalo je po po-
moti pod pesmijo .Življenje in sem" ime pesnikovo.
Pesem je spel Anton Medved.
Shod .slovenskih pisateljev in umetnikov. Na vse-
slovenskem shodu zbere se prav gotovo mnogo, lehko
rečemo večina naših književnikov in umetnikov, kateri
se potem še zberejo h komersu, kjer bodo razpravljah
o našem slovstvu in umetnosti ter njegovih težnjah. Vse-
slovenskem shodu in komersu naših hteratov želimo iz
vsega srca najlepšega vspeha !
Rodoljub. V Preski pri Škofij Loki (na Gorenjskem)
umrl je koncem meseca avgusta t. 1 župnik gosp. M.
D e r č a r.
Kakor poroča .Slovenec', vohl je ta blagi mož 5000
gld. družbi sv. Cirila in Metoda in družbi sv. Mohorja
500 gld. z namenom, da ta družba razdeh vsako leto
nekaj knjig med ogerske in beneške Slovence.
Naj bi ta dobrotnik zatiranega slovenskega naroda
našel posnemalcev.
slava njegovemu spominu !
Veselica ženske podružnice sv. Cirila in Metoda
v Rojann pri Trstu. Mlada, a vzgledno delavna in vz-
gledno oduševljena podružnica se svojim vrlim načelniš-
tvom priredila nam je 8. t. m. lep koncert, družbi naši
v korist, ljudstvu okoUčanskemu v prebujenje, nam v
zabavo. Omeniti moramo najprej najlepše odičenega vrta.
Visoko ležita hiša in vrt, zato so veUke trobojnice, ki so
veselo plapolale in one, ki so nas branile pekočega solnca,
oznanjale daleč doh v Kojan in tudi tija doli na krasno
morje, da je Slovencem pripravljena tam gori lepa po-
štena in koristna zabava.
Govor g. predsednice je bil krasen In govorila je
jako neprisiljeno ter srčno ne iščo-a efekta. Pač se
mora' čestitati ženski podružnici rojanski na vrlem nje-
nem odboru. Razpored se je vršil prav dobro, osobito so
ugajale našemu ljudstvu okusno oblečene okohčanke z
nežnimi lepimi glasovi. Ker sem že pri petju, naj ome-
nim nečesa, o čemur smo govorili že tu in tam. Neumorni
pevovodja g. Ražem, ki že žrtvuje toliko truda in časa
da uči petja naše okoličane storil bi lehko še to neizmerno
dobro, da bi učil pevce in pevke narodnih pesmi sloven-
skih. Ako se njemu in drugim pevovodjam zdi prema-
lenkostno, da bi nastopah njihovi pevci in pevke s pre-
prostimi enoglasnimi ali dvoglasnimi pesmami, naj jih
uče vsaj za domače, privatno petje.
Kaj imamo od tistih umetniških težkih pesmi, v ka-
terih poje zdaj en sam, zdaj dva, zdaj tenorji, zdaj so-
prani, zdaj ves zbor ? Takih pesmi ne morejo peti, ko se
zbere nekaj mož v krčmi, in takih pesmi ne morejo peti
dekleta in žene pri svojem delu. In kaj se dogaja potem?
Ker jim niso znane naše preproste narodne pesmi slo-
venske, umetnih pa posamezni ne morejo peti in ker
naše ljudstvo poje silno rado, tedaj pojó posamezniki
navadno one poulične grde laške pesni. Edina slovenska
pesem, katero pozna naša okohca je : „.Iaz pa pojdem
na Gorenjsko . . .* Milo se mi je storilo onega dne, ko
sem slišala tam gori nekje nad sv. Ivanom ponavljati to
pesem brez konca in kraja. Bili so morda naši narodni
fantje, kateri niso marali peti laških; no, navehčali so se
naposled in tudi oni udarih ono znano bezsmiselno laško
sedaj moderno pesem. Naj se ozirajo gg. pevovodje bla-
gohotno na moj nasvet, in naj uče naše ljudstvo narodnih
preprostih pesmi eno- ah dvoglasno, ako ne za oder (po
mojem ukusu so narodne pesmi sicer najlepše) vsaj za
vsakdanjo rabo, one umetne in težke pesmi v zborih
morejo peti le na vesehcah, ko je ves zbor skupaj. Ako
bi vrli naši pevovodje hoteh uvaževati moj skromni na-
svet, izginila bi kmalu trivijalna laška pesem iz okolice
in glasila bi se mesto nje naša slovenska !
(ie. Eia Jenkova, hčerka vrlo znane rodoljubne go-
spe Jenkove, je izvršila sijajnim vspehom dekliško šolo
na Cetinju. Gč. Jankova je bila prva slovenska gojenka
v šoh na Cetinju in kolikor se ve, ne bode imela za se-
daj naslednice. Nadejati se pa hočemo, da ne bode gospa
Jenkova edina olovenka tohko požrtvovalna in tako slo-
vansko oduševljena, ampak, da bodo njen krasen vzgled
in njeno rodoljubje posnemali naši prvaki in "pošiljah
svoje hčerke tija, kjer one dobe smisla za slovanstvo in
i kjer se osvedočijo, da ni le blažena nemščina kulturen
in za našo izobrazbo potreben jezik.
Gospej in gospodičini Jenkovi pa čestitamo iskreno
prvej na prekrasnoj ideji, drugi na lepem vspehu ; pač
je bila težka oddaljenost in dolga ločitev za mater in hčer, a
prešlo je vse, vse sta prestah Slovenci imajo pa v svoji
sredi prvo prav slovanski vzgojeno hčerko.
Rešitev uganjke v 18. št.
Prav jo je rešila ^č. Sofija Modrijan.
Listnica uredništva.
Braslav Moravski. Kar ste mi svetovali glede zuna-
njosti našega lista, mislila sem že sama in tudi drugi so mi že
izrazili isto željo. Na vsak način spremeni se gotovo. Vaš list je
prav moder, misli v njem so tako zdrave in lepe, da se moram
res čuditi; tako nekako čudno sem se namrgodili, vide podpisano
pod Vašim imenom - petošolec. Ako spozna naš pesnik — kritik,
da sta pesmi dob i, prideta v l<3t.
str. 12
.SLOVENKA'
Št. 19
Anka. „Prosim za besedo" — seveda ni prav ; mene kar
uho zaboli, ko to slišim na zborih ali celo čitam. Prav je le : pro-
sim beeede". Pozdrav !
N. Kotor. Žal, nerabno.
R astisi a v F.—š. Spis Vaš je le — šolska naloga.
— n — k. Že tretjikrat se mi je zgodilo, da mi je stavec
dal spis rekši : „Dobil sem ga od tega in tega".. Prosim tudi tr-
žaške in okoličansko pošiljatelje naj pogledajo na zadnjo stran
.Slovenke", kjer je zapisano na vsaki številki, kam naj sc posi-
liajo rokopisi. Odslej se ne bodem ozirala več na take anonimne
stavcu ali kteri drugi osebi izročene spise. Vaš popis slavnosti je
dober, a „Slovenka" ne more prinašati tako obširnih popisov, ker
bi jej veselice in slavnosti pobrale ves dragoceni prostor.
Spodaj podpisani raznašalec lista .Edinost", kije
zajedno urar, priporoča se toplo p. n. občinstvu za*
popravljanje vsakovrstnih ur. ''"^
Udani
Friderik Colja
vratar hiše št. 8 ulica Solitario.
Alessandro lm & Minzi
Trst, via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia
št. 21.
zaloga pohištva
in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka.
Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih
slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik
zastonj in franke. Naročeno blago stavlja
se parnik, ali na železniško postajo, ne
da. bi za to računil stroške.
List zhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 3 gld.; za naročnike ,Edinosti" pa 2 gld.; posamezne številke se bodo dobivale
v Trstu v bakaruHh : pri Ghiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja-
kop po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt. .3, II. nstr.
Lastnik konsorcij bsta .Edinosti" — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.