OSREDNJA Leto XV številka 3 cena 1,46 EUR 27. marec 2013 z vsebine Simona Stanter: Vse izkušnje so dragocene......................str. 9 Franc Udrih: Prisega na med, čebulo in šport,.................str. 24 è\ednja HNVCBVk C»*« marec 2013 OSREDNJE TEME Lani več upravnih postopkov Upravno enoto Žalec od 1. marca letos vodi kot načelnica Simona Stanter. Za leto 2012 pa je poročilo o opravljenem delu Upravne enote Žalec pripravila Melanija Žvikart, ki je lani po prezaposlitvi in nato upokojitvi dolgoletnega načelnika Marijana Žoharja žalsko upravno enoto vodila kot vršilka dolžnosti. Kot je med drugim zapisala v poročilu, so bili cilji v poslovnem načrtu uresničeni, ob analizi opravljenega dela pa so uslužbenci zapisali tudi kar nekaj predlogov, kako izboljšati upravne postopke. Na poslovanje upravne enote v preteklem letu je po besedah Melanije Žvikart vplivalo več dejavnikov, predvsem pa zamenjava vodstva, ukrepi za uravnoteženje javnih financ, precejšnje spremembe v zakonodaji in težave na kadrovskem področju. Zaradi porodniških dopustov in bolniških je namreč mesečna odsotnost znašala več kot 20 % zaposlenih. Ob tem se je bistveno povečalo število zadev, dodatno obremenitev pa so predstavljali volilna opravila in priprava podatkov za druge organe. Letu 2012 je Upravna enota Žalec prejela v reševanje 28.706 zadev, kar je 43,4 % več kot leta 2011. Največji porast je zabeležen na področju upravnih notranjih zadev (zamenjava osebnih dokumentov) in na področju vojnih veteranov. Glede na leto 2011 se je lani število izdanih osebnih izkaznic povečalo za več kot 39 %, število potnih listov pa za 125 %. Povečal se je tudi obseg rešenih zadev (42,9 % več kot leto prej). Glede na izreden porast upravnih zadev je ostalo na koncu leta tudi nekoliko več nerešenih zadev (556). Stopnja rešenosti je znašala 98,1 %, stopnja v ponovni postopek vrnjenih zadev pa 0,03 %, zaostankov ni bilo. Povečalo se je tudi število prejetih pritožb: 30 jih je bilo s področja okolja in prostora, 22 s področja »vojne zakonodaje«, šest s področja kmetijstva, štiri s področja upravnih notranjih zadev in ena s področja prometa. Pritožbe so v glavnem posledica nestrinjanja strank z novo zakonodajo, je zapisano v poročilu Upravne enote Žalec. Leta 2012 je bilo opravljenih tudi 40.789 tako imenovanih drugih upravnih nalog, kar je za 6,21 % manj kot leto pred tem. Povečanje je zaznati na delovnem področju prometa, na vseh ostalih delovnih področjih pa se izkazuje upadanje števila drugih upravnih nalog, kar pripisujejo tudi vedno večjemu dostopu organov do uradnih evidenc in spletnim dostopom do uradnih evidenc (e-sodstvo, Centralna evidenca prostorskih aktov) ter spremembi zakonodaje. Upad drugih upravnih nalog na področju kmetijstva za približno 20 % je zlasti posledica gospodarske recesije. Manj je izdanih potrdil v zvezi s prometom kmetijskih zemljišč, tudi samih ponudb je manj, glede na predhodno obdobje pa je bilo kar 195 manj uskladitev in vrisov grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč. Pri slednjih je namreč leta 2011 potekalo intenzivno delo v zvezi s posodabljanjem GERK-ov, to je usklajevanje njihovih zarisov z dejansko rabo, ki jo vodi in posodablja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na področju dela, družine in socialnih zadev so upravne enote izvajale vsa finančna opravila po »vojnih zakonih«, to so opravila v zvezi z mesečnimi izplačili za upravičence, evidentiranjem računov in nadzor pravilnosti računov, mesečne obdelave plačil za nakazila pravnim osebam, nadzor pravilnosti in pošiljanje Zavodu za zdravstveno zavarovanje prijave in odjave upravičencev iz zdravstvenega zavarovanja. Bistveno povečan obseg dela je posledica spre- membe zakonodaje za vojne veterane, saj je bilo potrebno izdati večje število odločb po uradni dolžnosti: v postopkih za razveljavitev pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, priznanja pravice na drugi pravni podlagi, preverjanje pogojev za veteranski dodatek. Povečalo se je tudi število novih vlog na zahtevo stranke (za veteranski dodatek). Skupno je bila leta 2012 razveljavljena pravica do dodatnega zdravstvenega zavarovanja 925 vojnim veteranom. Skupna izplačila pravnim in fizičnim osebam so Znašala nekaj manj kot 1,4 milijona evrov, kar je za 6,5 % manj kot prejšnje leto. Dejansko prebivališče V poročilu o poslovanju Upravne enote Žalec je kar nekaj predlogov za odpravo težav, s katerimi se pri reševanju zadev na posameznih področjih dela srečujejo upravne enote. Veliko težav je v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stalnega prebivališča. Število prejetih zadev v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stalnega prebivališča se je lani povečalo kar za 93 %. »Še vedno se povečuje navidezno vprašanje dejanskega prebivanja, in to v delu, ko se pričakuje od upravne enote, da bodo zagotovili, da se posamezniki odzovejo na vabila državnih in pravosodnih organov, bank, zavarovalnic, izvršiteljev, izvajalcev javnih storitev. V preteklem letu smo veliko predlogov prejeli tudi s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je med drugim zapisano v poročilu žalske upravne enote. Predlagajo spremembo zakonodaje v delu, da bi bilo mogoče postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča uvesti po uradni dolžnosti in na zahtevo predlagatelja, pri čemer bi breme dokazovanja prevzel nase predlagatelj. Prav tako predlagajo uvedbo upravne takse za vlogo npr. fizičnih oseb, Spet aktualna trasa Arja vas Vlada v odhajanju se je na svoji zadnji seji prejšnji teden med drugim seznanila s poročilom o postopkih priprave državnih prostorskih načrtov. Iz njega je razvidno, da se bo država na novo lotila umestitve trase hitre ceste od avtoceste Al do Velenja, če seveda nova vlada ne bo sklenila drugače. Prejšnja vlada je v sporočilu za javnost zapisala, da je aprila 2008 potrjena varianta F2-2 nesprejemljiva z vidika varstva kmetijskih zemljišč in nasprotovanja v lokalnem okolju, varianta F3b pa prav tako zaradi velikih vplivov na območja ohranjanja narave in prav tako nasprotovanja v lokalnem okolju. Zato so nadaljnji postopek za obe trasi ustavili. Za izboljšanje prometne povezave Šaleške in Savinjske regije z mednarodnimi prometnimi povezavami pa se bo umeščanje trase nadaljevalo v okviru koridorja obstoječe cestne povezave Arja vas-Velenje, tako da se bo zagotovila ustrezna navezava na državno cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Omenjeno poročilo pa ne omenja postopka priprave državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. K. R. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. izvršiteljev, zavarovalnic in da se omogoči zakonsko prebivališče (kjer gre za fiktivno prijavo prebivališča) tudi za osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so pa v tolikšni meri ogroženi (npr. pri razvezah, prisilnih deložacijah socialno ogroženih družin z otroki), da bi jim prijava na centru za socialno delo omogočala imeti stalno prebivališče in s tem nek dostojen status, saj si streho nad. glavo nekako uredijo, ne morejo pa se iz razumljivih razlogov na teh naslovih tudi prijaviti. Na področju tujcev in migracij predlagajo upravne enote poostritev pogojev za izdajo delovnega dovoljenja (DD), ker upravne enote ne morejo biti tiste, ki v svojem postopku preverjajo vse ostale postopke drugih upravnih organov. Na primer tujec v Ajpesu ni zaveden kot prokurist ali direktor podjetja, ampak kot 100 % lastnik. Na podlagi tega mu je izdano ĐD brez nadzora trga dela za najmanj 51 % udeležbo v kapitalu gospodarske družbe. A kakšna je odgovornost lastnika podjetja, ki je tujec? Težav je še več, na primer pri vročitvah v tujino, saj nekatera diplomatsko konzularna predstavništva v tujini ne nudijo upravnim enotam ustrezne pravne pomoči, še vedno pa je tudi neusklajeno delovanje med državnimi organi (DKP, CSD, ZRSZ, davčna uprava). Več prometnih postopkov Letu 2012 je bilo rešenih 8.877 upravnih zadev na področju prometa, kar pomeni 43,3 % več kot leta 2011. K povečanju števila upravnih postopkov so največ prispevale zadeve na področju podaljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in odjave vozil, kar je posledica spremembe zakonodaje. Delež skrajšanih postopkov glede na posebne ugotovitvene postopke se je v primerjavi s prejšnjim letom še povečal, in sicer na 96 % v korist skrajšanih postopkov. Upravne enote so lani dobile tudi pristojnost prekrškovne-ga organa, vendar obljubljene pomoči s strani ministrstva ni bilo, zato se v praksi srečujejo s številnimi težavami, na primer pri izdaji plačilnih nalogov pravnim osebam s sedežem v RS, kadar je lastnik oziroma direktor tujec brez prebivališča v Sloveniji; kako izdati pla- čilni nalog fizičnim osebam, za katere se vodi postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča ali kadar se te osebe izbrišejo iz registra stalnega prebivalstva; če je lastnik vozila leasing, pošljejo fizičnim osebam - uporabnikom vozila obvestilo o poteku veljavnosti prometnega dovoljenja, da morajo vozilo odjaviti v 15 dneh in vrniti registrske tablice. Za odjavo vozila potrebujejo potrdilo - dovoljenje leasin-godajalca, da se vozilo lahko odjavi. Leasingojemalci zaradi neporavnanih obveznosti tega potrdila ne dobijo. Upravna enota jih poziva, naj vrnejo registrske-tablice, vendar jim brez potrdila vozila ne morejo (ne smejo) odjaviti. Ali naj takšnim kršiteljem izdajo še plačilni nalog, se sprašujejo v žalski upravni enoti. Vse več je težav z vozili podjetij, ki jih zarubijo z registrskimi tablicami. Rubežniki tablice strankam ne vrnejo, sami pa vozila tudi ne odjavijo. Kaj storiti s temi vozili v MRVL in ali kljub izkazani volji in nemoči lastnikov vseeno izdati plačilni nalog? Okolje in prostor Na področju okolja in prostora so v žalski upravni enoti lani reševali 736 upravnih zadev, kar je na približno enaki ravni kot leto prej, število rešenih zadev (620) pa je večje za 2,3 %. Prejeli so 30 pritožb, leto prej 18. Število upravnih zadev, vrnjenih v ponovni postopek, je bilo šest, leto prej 14. Tako kot v preteklih letih so na žalski upravni enoti veliko časa namenili svetovanju strankam, predvsem investitorjem in projektantom, ki želijo še pred uvedbo uradnih postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj pridobiti kakovostno informacijo o tem, ali so določeni posegi mogoči, glede na to, da je večkrat zaradi pomanjkljivih izvedbenih prostorskih dokumentov in napačnih lokacijskih informacij, ki jih izdajajo občine, nejasno, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za umestitev gradbenih objektov v določen prostor. Lani je bilo tudi 92 ustavljenih upravnih postopkov, kar je po ugotovitvah upravne enote posledica slabega dela projektantov, ki pri izdelavi PGD ne upoštevajo predpisanih vsebin, projektne rešitve so dostikrat pripravljene mimo prostorskih zahtev (posegi na najboljša kmetijska zemljišča) Potrpljenja konec Zaposleni v KIV Vransko so že dolgo opozarjali na težave v podjetju, ki jim je kljub dobremu proizvodnemu programu od avgusta lani izplačevalo samo akontacije plač. Ta ponedeljek so se odločili za stavko. Približno 90 delavčev v KIV Vransko zahteva izplačilo plač z dodatki in nado- mestili ter plačilo zaostalih prispevkov. Še posebej jih skrbi informacija, da je večinski lastnik Ivo Kreča svoje delež prodal podjetju, ki se po javno dostopnih podatkih prav tako ne more pohvaliti z dobrimi poslovnimi rezultati. Zaposleni pravijo, da bodo stavkali do izpolnitve zahtev. K. R. in drugo. Zaradi nepoznavanjà Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list, št. 37/2008) stranke še vedno vlagajo zahtevke za izdajo gradbenih dovoljenj tudi za gradbene objekte, ki spadajo med enostavne objekte ali objekte, na katerih so predvidena zgolj redna vzdrževalna dela. Zaostrovanje gospodarskih razmer seveda vpliva tudi na izvajanje upravnih postopkov. Nerešena denarna vprašanja med investitorji, izvajalci in izdelovalci projektne dokumentacije v posameznih primerih docela onemogočajo izpeljavo postopkov. Njihovi nosilci preko svojih odvetniških družb z uporabo vseh pravnih možnosti zavlačujejo postopke. Zaradi stečajev velikih gradbenikov neplačani podizvajalci v postopku pridobivanja uporabnih dovoljenj ne dajo investitorjem na razpolago potrebne dokumentacije. Srd investitorjev se prenaša na javne uslužbence, ker ne izdajo ustreznih dovoljenj. Uslužbenci pa jih ne morejo izdati, ker investitor ne predloži v spis vseh dokazov o zanesljivosti. Nelagodje med občani prinaša tudi pomanjkljiva prostorska dokumentacija. Projektna dokumentacija in s tem vloga za izdajo dovoljenja je izdelana na osnovi pomanjkljivih podatkov, neskladnost pa se ugotovi šele kasneje v upravnem postopku. To pomeni izgubo denarja za stranke in nepotrebno izgubo časa vseh vpletenih v postopek. Postopoma bi bilo potrebno uvesti nekoč že veljavne rešitve, da se ločeno preverjajo lokacijski pogoji predvidenega posega in šele na to v nadaljnjem postopki tehničnih pogojev same gradnje, pravijo na žalski upravni enoti. Na področju denacionalizacije je bilo lani na območju žalske upravne enote še sedem nerešenih zadev, od tega je ena v pritožbi. Dve zadevi rešujejo na Upravni enoti Žalec, štiri pa na upravni enoti v Celju in Laškem. V vseh so ovire za za-ključitev v neurejenem zemljiškoknjižnem stanju nepremičnin v lasti podjetja Flmezad, d. d., v stečaju, nasprotju med upravičenci in Skladom kmetijskih zemljišč pri sklepanju dogovorov o nadomestnih zemljiščih, nasprotovanju postavitvi začasnega skrbnika med sorodniki umrlih upravičencev in neodmerjenih javnih površinah v lasti lokalnih skupnosti. K. R. Zadovoljstvo strank so tudi na žalski upravni enoti ugotavljali z anketo ministrstva za pravosodje in javno upravo. Anketo so izvedli novembra in deloma decembra. Splošna ocena kakovosti storitev na Upravni enoti Žalec je 4,42 in ne odstopa od ocene anketiranja pred tem. Anketo o zadovoljstvu zaposlenih so izvedli novembra, povprečna ocena odgovorov pa je bila 3,8. Vse izkušnje so dragocene HffiMNBSni Nova načelnica Upravne enote Žalec Simona Stanter V Utripu smo že poročali, da je bila s 1. marcem za načelnico Upravne enote Žalec imenovana Simona Stanter. Tudi njena dosedanja poklicna pot je bila povod za kratek pogovor z novo načelnico, ki je doma v Ločici ob Savinji. Kot diplomirana ekonomistka ste se zaposlili na celjski policijski upravi na oddelku za gospodarski kriminal. Očitno vas je zanimalo kaj več kot najti varno službo ekonomista? »Po končani fakulteti in pripravništvu v gospodarstvu sem se leta 1993 odločila, da svojo poklicno pot začnem v kriminalistični policiji. Zagotovo bi bilo s finančnega vidika bolje, če bi v tistem času ostala v gospodarstvu, a pretehtali sta mladostna želja biti v službi države in letom primerna naivnost, da lahko v tej vlogi spreminjaš svet na bolje.« Takoj po osamosvojitveni vojni primerov velikih preiskav gospodarskega kriminala ni bilo, vsaj javnost ni vedela zanje. Ste kriminalisti takrat slutili, kaj se dogaja, ali je šlo res za zakonito izkoriščanje priložnosti za bogatenje in krajo nekdaj družbenega premoženja ter naivnih ljudi? »Seveda ne samo slutili, ampak smo se iz dneva v dan soočali s problemi nastajajočega Simona Stanter, univ. dipl. ekonomistka, je bila od leta 1993 do 2001 zaposlena na Policijski upravi Celje na oddelku za gospodarski kriminal, nato pa osem let na Upravni enoti Žalec kot vodja oddelka za upravne notranje zadeve. Oktobra 2009 je odšla na Komisijo za preprečevanje korupcije, kjer je nazadnje delala kot pooblaščenka za nadzor nad lobiranjem. Od 1. marca letos je načelnica Upravne enote Žalec. kapitalističnega gospodarstva in tranzicije. Priznam, da sem zaradi pomanjkanja ustrezne zakonodaje in pogojev, ne redko tudi zaradi odsotnosti prave volje, da ima policija sploh pogoje za ukrepanje, tako kot velika večina nemočno opazovala, kako narodno gospodarstvo izginja v privatne roke. Šele danes vidimo, da ključnih problemov sploh ni mogoče docela reševati s policijo in organi kazenskega pregona. Potreben je sistemski pristop, potrebne so strategije, skratka, odgovornost za državo in vse to, kar nam je v državi skupnega, da lahko kot narod preživimo.« Leta 2001 ste se zaposlili na žalski upravni enoti, bili ste vodja oddelka za upravne notranje zadeve, ste želeli mirnejšo službo? »Po osmih letih dela v kriminalistični policiji sem se začela zavedati, da bo treba mladostno željo po spreminjanju sveta pokopati. (smeh)« Zakaj ste leta 2008 odšli ž žalske upravne enote na komisijo za preprečevanje korupcije? »Če poenostavim, delo komisije je nekje med policijskim in administrativnim preiskovanjem. Zato sem se odločila, da se za nekaj časa preizkusim v tej vlogi in si pridobim novih izkušenj, saj gre za področje dela v javni upravi, ki se vse bolj uveljavlja.« Pri KPK ste bili pooblaščenka za nadzor nad lobiranjem. Uradno registriranih lobijev v Sloveniji skoraj ni, pa vendar, kakšno je v resnici stanje v naši državi? »V Sloveniji imamo uradno registriranih nekaj več kot 60 lobistov. Sama tega ne bi enačila s tako imenovanimi vplivnimi omrežji v naši državi, ker je lobiranje, če poteka zakonito, povsem legitimen način demokratičnega vplivanja na odločitve v javnih zadevah. Vsekakor pa je problem, ko ■ digitalni tisk vezava diplom ■offset tisk knjigoveštvo ■poslovna darila sitotisk grafično oblikovanje Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte... tiskarna PESTROST BARV, OBLIK IN DIMENZIJ! Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tet.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com to poteka na nejaven in hkrati nezakonit način, v nasprotju z etiko upravljanja javnih zadev. Mislim, da je slednje eden hujših problemov naše družbe. Ljudje razumejo, da je potrebno v krizi potrpeti, a povsem upravičeno izražajo protest nad pojavi, ki krnijo moralni ugled naše države in nam vsem skupaj jemljejo upanje v boljšo prihodnost.« Kandidirali ste za načelnico žalske upravne enote in bili izbrani. Kakšen program, kakšne cilje ste si zastavili? »Najprej se moram seveda seznaniti z notranjimi razmerami in delovnimi procesi. Ker mi delovno okolje ni tuje, lahko že zdaj z zadovoljstvom povem, da je kolektiv zdrav in da so medsebojni odnosi dobri, kar se kaže tudi v odnosu do ljudi, ki so stranke v naših postopkih. Zadovoljstvo ljudi z našimi storitvami bo zame tudi v prihodnje merilo naše uspešnosti. Seveda se včasih lahko zgodi in se v javni upravi dogaja, da pride med uradnimi postopki in življenjskimi situacijami, v katerih imajo ljudje različna pričakovanja, tudi do nesporazumov. Zato si bom kot prva med enakimi na Upravni enoti Žalec vedno prizadevala, da jih pred nastankom nezaželenih posledic rešujemo z razumevanjem in obojestranskim spoštovanjem zakonitosti in človekovega dostojanstva tako strank kot mojih kolegic in kolegov v uradnih postopkih. V tej zvezi bi rada povedala še to, da bomo na poziv ministrstva za pravosodje in javno upravo glede na zaostren javnofinančni položaj v Republiki Sloveniji primorani poiskati dodatne rezerve. Zavedam se, da so lahko rešitve boleče, a v tej krizi moramo tudi uradniki deliti usodo naših sodržavljank in sodržavljanov. V okviru iskanja primernih ukrepov se ravno te dni pogovarjam s predstavniki lokalne samouprave in skupaj iščemo rešitve, kaj storiti s stroški, ki jih imamo s krajevnimi uradi, zlasti tam, kjer podatki o številu obiskov in upravnih nalog kažejo, da nadaljnje poslovanje ni racionalno in ne ekonomično.« Kako to, da ste se odločili, da odidete s KPK, da pot nadaljujete na upravni enoti? »Ker poznam delo in mi je bližje domu, seveda pa je razlog tudi nov izziv.« Ste imeli v vseh teh delovnih letih in tudi v službah, ki so veljale za bolj moško domeno, kdaj težave zaradi tega, ker ste ženska? »Sem človek, ki slabe stvari pušča ob strani, jih sicer ne pozabljam, ker so kot izkušnje dragocene, a mi ne pridejo do živega, sem pač rojena Savinjčanka (smeh). Svoja prizadevanja bom usmerila v delo in posvečala se bom dobremu v naši lepi Spodnji Savinjski dolini.« K. R. Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skočimo sami, mimogrede, saj nam je na voljo na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Celju, Laškem, Vojniku, Velenju in še marsikje drugje. Lahko pa jo enostavno in hitro naročimo kar na dom na brezplačni številki 080 2005. Katerokoli pot že uberemo. Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi. Zelene ugodnosti Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in čisto jeklenko priročnih dimenzij, temveč si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo veliko okusnih kosil za vso družino. Če bomo Zeleno jeklenko preizkusili prvič, lahko na izbranih prodajnih mestih to storimo 10 % ugodneje. Vse, kar moramo za to storiti, je, da izrežemo spodnji kupon in se oglasimo na enem izmed pooblaščenih prodajnih mest Zelene jeklenke. Zelena jeklenka nagrajuje našo zvestobo, zato bomo z nakupi pri izbranih^ pooblaščenih prodajalcih deležni ugodnosti vse leto. Z vsakim nakupom do konca leta prejmemo popust ter prihranimo, in to vsakič več! Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščimo na www.butanplin.si. Ugodnih nakupov pa ne manjka tudi pri naročilu Zelene jeklenke na dom. Z Zeleno kartico ugodnosti bomo za svoje nakupe nagrajeni z brezplačnim plinom v vsaki 11. Zeleni jeklenki. Če pa Zeleno uspešno priporočimo še komu, si lahko izberemo eno izmed petih priročnih daril. Kupon in vse o akciji Priporočaj zeleno tudi na www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/. Udobna dosta Dostava jeklenke plina je ena tistih novosti, na katere se navadimo takoj, ko jih prvič preizkusimo. Zadošča že en sam brezplačen telefonski klic na številko 080 2005. Zaradi učinkovitega sistema dostave se zeleno-modro vozilo Butan plin rade volje ustavi pri nas, naj živimo v še tako odročnem kraju. Dostava Zelene jeklenke na vse konce in kraje prinaša pravo olajšanje ter udobje, še posebej dobrodošla pa je za starejše in mamice z majhnimi otroki. Naročiti Zeleno jeklenko je enostavno, njena dostava pa zanesljiva. Družba Butan plin ima odlično razvejano mrežo dostavljavcev ter omogoča naročanje dostave Zelene jeklenke vsak dan 24 ur na dan. Na brezplačni številki 080 2005 ali na spletni strani www.butanplin.sijo lahko naročite kadar koli. Prijazni telefonisti nas dan pred dostavo pokličejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma. Dostavljajo vsak delovni dan, pa tudi ob sobotah. Ko nam jeklenko dostavi pooblaščeni dostavljavec družbe Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo ter brezplačno zamenja varnostno tesnilo. Preprosto - popolna storitev. Edina tako varna Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana,, očiščena ter pravilno polnjena z natanko 10 kg plina preverjene kvalitete. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim tesnilom, ki se nahaja v matici jeklenke in ki ob priklopu poskrbi za našo dodatno varnost. Zelena jeklenka je vselej brezhibna, s svojimi 523 milimetri višine pa tudi bolj praktična za namestitev znotraj vašega kuhinjskega elementa. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki količini plina občutno lažja. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiščena, zato ne oddaja slabega vonja. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si ali pa Zeleno jeklenko naročite kar na dom na 080 2005.. PREKLOPI NA ZELENO! Prodajna mesta Zelene jeklenke v vaši bližini POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!* Ceije: DIP0S D.O.O. » Vojnik B.I.N.Z0TTLTRADE • Laško BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO 4. www.butanplin.si TRGOVINA TOČKA; KZ LAŠKO, TRGOVINA LAŠtANKA • Žalec: TRGOVINA GÖT0VLJE • Šempeter v Savinsjki dolini; FIJAVŽ ŠTEFAN, PE ŠEMPETER • Prebold: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD; TRGOVINA BAR-KULTURNI DOM ŠEŠCE • Velenje: OSMICA D.O.O. • Sest mi: OSMICA D.O.O • Loko: TRGOVINA LJUBNO, NATALIJA PETERNEL S.P Stoni velja i navedenih prodajnih mestih, in sicer izključno ob prvem nakupu plina v Zeleni jeklenki (novi uporabi liki). Ostali popusti in ugodnosti se no seštevajo. z odprtjem razstavno-prodaj-nega salona pa so pričeli še z maloprodajo pohištva. »Ta odločitev je posledica dejstva, da želimo ponuditi kupcem najbolj kakovostni razred pohištva, to je slovensko pohištvo Žakelj. To podjetje z Gorenjskega je že zelo znano, pomeni kakovost in sinonim za nekaj najboljšega, kar lahko postaviš v dnevno sobo in boš imel za 15 do 20 let mir, kar ne zna ali ne more ponuditi nihče od tuje konkurence. Tuja konkurenca pri nas uspeva z marketingom, s kakovostjo pa ravno ne. Pri Žaklju je nasprotno, vendar zdaj gradijo dobro mrežo in bodo v prihodnosti zelo močna prodajna veja, ki obvladuje tržno nišo oblazinjenega pohištva po meri,« je povedal Sašo Vdovič. »Žakelj proizvaja samo oblazinjene sedežne garniture, vsi materiali so z območja Evropske unije in res so v zadnjih desetih letih naredili Sesti na slovensko Tina in Sašo Vdovič ob odprtju novega razstavno-prodajnega salona v Preboldu Podjetje Jomesa, d. o. o., je na območju stare tekstilne tovarne v Preboldu odprlo nov razstavno-prodajni salon pohištva. V njem kupcem ponuja oblazinjene sedežne garniture slovenskega proizvajalca Žakelj. Potem ko smo v državi uspeli skoraj povsem uničiti slovenske proizvajalce in trgovce s pohištvom, je to korak k ohranitvi kakovostne slovenske ponudbe, poudarja lastnik in direktor podjetja Jomesa Sašo Vdovič. Podjetje Jomesa s sedežem v Šempetru posluje že 22 let in ima trenutno tri zaposlene. Dve leti po registraciji podjetja so si prostore uredili v Zg. Grušovljah, leta 2008 pa so se preselili v Prebold, saj so zaradi rasti poslovanja potrebovali večje skladiščne prostore in boljše pogoje dela. Doslej so se ukvarjali samo z veleprodajo, Reforma trga dela potrjena zelo veliko za razvoj oblazinjenega pohištva,« je dodala Tina Vdovič. V Preboldu podjetje Jomesa prodaja Žakljeve sedežne garniture po merah, v zgornjih prostorih pa tudi kovinsko pohištvo, kovinske in masivne jedilnice ter oblazinjeno pohištvo, ki ga uvažajo. Vsa leta so med drugim poslovali z Mercatorjevimi trgovinami pohištva po Sloveniji, vendar Mercator zapira to svojo mrežo: »Mercator ne bo več prodajal pohištva, Lesnino so kupili Avstrijci, ki jih slovenski proizvajalci ne zanimajo, razen če imajo kitajske cene. Slovenija tako nima več svojega pohištvenega trgovca, na žalost propadajo slovenski trgovci in proizvajalci pohištva.« Prodaja pohištva višjega kakovostnega in cenovnega razreda mora biti strokovna, še poudarjata zakonca Vdovič. Kupci običajno natančno V razstavno-prodajnem salonu pohištva Žakelj se dobro sedi vedo, kaj želijo, precej informacij najdejo že prek spleta. V salonu si oblazinjeno pohištvo ogledajo in izberejo mere ter blago oziroma usnje. Razstavno-prodajni salon je odprt od 10. do 18. ure, v tem mesecu pa ponujajo tudi 15-odstotni otvoritveni popust. Odprtja razstavno-prodajnega salona se je udeležil tudi Silvo Žakelj, ki je povedal: »Lani smo praznovali 25-le- tnico našega družinskega podjetja. Na začetku smo se dve, tri leta ukvarjali bolj z mizarsko dejavnostjo, potem pa v glavnem s proizvodnjo oblazinjenega pohištva. Kupna moč ljudi je v teh časih res padla, vendar pa kljub temu zelo dobro uspeva razred strank, ki so finančno dovolj močne, da lahko kupijo izdelek višjega kakovostnega razreda, izdelan po meri.« K. R. RazVoina aaenciict SaVitiia u»a fte/* sumsi 33102*1, a«# ' V ' tel:03/7136s60.r13 68 64; fax: 0&713 68 70 Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si __________________________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2013 Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec RAZPIS 27. NATEČAJA ZA DODELITEV POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE OBRTI IN P00JETNIŠTVA NA OBMOČJU OBČIN BRASLOVČE IN ŽALEC Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od meseca aprila 2013 dalje do porabe sredstev oz. do konca leta 2013. Razpis je v celoti objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: RA Savinja, tel. 03/713 68 60 (Stojan Praprotnik ali Dejan Jazbinšek). Vabimo vas na delavnico »MOJA PRILOŽNOST«, ki bo v sredo, 10. 4. 2013, ob 10. uri v prostorih RA Savinja Žalec. Delavnica je namenjena vsem potencialnim podjetnikom, ki želijo izvedeti vse potrebno o odločitvah za lastno podjetniško pot. Delavnica je za udeležence brezplačna. Informacije: RA Savinja, tel. 03/713 68 60. JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad Subvencije za zagon inovativnih podjetij (P2A 2013; UL RS, št. 22/13). Rok: do 6. 5. 2013. Informacije: 02/234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Pl 2013; UL RS, št. 22/13). Rok: do 10. 11. 2013. Informacije: 02/234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 50PO13 (UL RS, št. 10/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013. Informacije: 01/241 48 34, franci.ceklin@ekosklad.si. Javni poziv 18SUB-OB13, Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (UL RS, št. 3/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12. 2013. Informacije: 01/241 48 28/61/67/70 vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 490B13 (UL RS, št. 18/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. Ig 2014. Informacije: 01/241 48 20,01/241 48 22 in vsak delovni dan med 9. in 12. • uro in na e-naslovu: ekosklad@ekosklad.si. Zavod RS za zaposlovanje Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 10.2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. »Zaposli me« subvencija za zaposlitev brezposelnih oseb za najmanj eno leto za polni delovni čas (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1.6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Več razpisov je na spletni strani: http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI -ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKTI Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. Državni zbor je v začetku tega meseca brez glasu proti sprejel dva nova zakona, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela. Zakona predstavljata že razvpito reformo trga dela, katerega glavna cilja sta zmanjšanje tako imenovane segmentacije ter povečanje prožnosti trga dela, reforma pa ni tako korenita, kot bi si želeli zlasti delodajalci, in ohranja osnovne pravice, kot je na primer plačan odmor za malico. Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je del celovite reforme trga dela, so ob sprejetju zapisali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (takratni minister Andrej Vizjak je vodil pogajanja), katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in možnostjo učinkovitejšega prilagajanja razmeram na trgu. Z zmanjšanjem stroškov pri zaposlitvah za nedoločen čas na eni strani in finančnimi destimulacijami za uporabo pogodb za določen čas na drugi strani nova delovna zakonodaja zasleduje enega od bistvenih ciljev reforme -zmanjšanje segmentacije oziroma razdrobljenosti trga dela, pravijo na ministrstvu. Poenostavljajo se postopki v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja ter zmanjšujejo administrativne ovire. Nova zakonodaja olajšuje prehajanje med delovnimi mesti oziroma deli pri delodajalcu in med delodajalci (notranja fleksibilnost in fleksibilnost trga dela). Z namenom preprečevanja zlorab so predvideni ukrepi za zagotavljanje večje pravne varnosti vseh zaposlenih. Novela Zakona o urejanju trga dela med drugim prinaša možnost pridobitve pravice do denarnega nadomestila v trajanju 2 mesecev tudi za brezposelne osebe, mlajše od 30 let, ki so bile v zadnjih 24 mesecih zaposlene vsaj 6 mesecev, uvaja možnost začasnega in občasnega dela za upokojence, prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve v času odpovednega roka in podaljšuje obdobje trajanja pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve z enega na dve leti za starejše prejemnike denarnega nadomestila. Z novelo zakona se ukinja obveznost prijave prostega delovnega mesta Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (razen za javne zavode in podjetja v državni lasti), ki v sedanji obliki delodajalcem predstavlja nepotrebno administrativno breme in zamegljuje sliko dejansko razpoložljivih delovnih mest. Med drugimi spremembami so tudi: spremembe pri pravici do preostalega dela neizkoriščene pravice do denarnega nadomestila, s katerimi se bo preprečilo veriženje pravice in izkoriščanje denarnih nadomestil, izboljšave postopka vpisa v register zunanjih izvajalcev aktivnosti APZ in možnost vpisa v register ter izvajanja ukrepov na trgu dela tudi za sindikalne in delodajalske organizacije, poenostavitev postopka pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila, določitev možnosti sprejema lastnih programov javnih del tudi za občine ob pogoju 100 % financiranja, oprostitev plačila prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti za 2 leti za delodajalce, ki zaposlijo delavca za nedoločen čas, in določitev 5-kratnika višine teh prispevkov za zaposlitev delavca za določen čas. K. R. Vlada je 13. marca sprejela tudi predlog Zakona o štipendiranju, ki med drugim ponovno določa pravico do državne štipendije tudi za mladoletne dijake. Predlog zakona, ki prinaša to novost, pa mora pred začetkom uveljavitve sprejeti še državni zbor. Zato na ministrstvu opozarjajo, naj dijaki do 18. leta starosti vlog za pridobitev štipendije do sprejema in začetka izvajanja tega zakona še NE oddajajo. Prav tako je vlada sprejela predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2A), ki prinaša postopen dvig višine prispevkov za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za brezposelne osebe, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Tudi v tem primeru mora spremembe zakona pred začetkom izvajanja potrditi državni zbor. Novem z novimi kapacitetami Nova blagovna znamka Matjaž Omladič na zemljišču, ki gaje Novem kupil od Juteksa. Podjetje Novem car interior design z Ložnice pri Žalcu je v začetku marca od Juteksa dokončno odkupilo halo v izmeri 3.600 m2, ki jo je imelo prej v najemu, in zemljišče v izmeri 10.500 m2. S tem si je odprlo možnosti za razvoj v prihodnje. Z nakupom ima Novem sedaj skupaj 10 tisoč m2 zaprtih površin (2 hali, poleg tokrat kupljene v izmeri 3.600 m2 še ena v izmeri dobrih 6.400 m2) in 12 tisoč m2 nepokritih površin, ki so razvojni potencial za morebitno širitev. »S tem nakupom smo zaokrožili naš proizvodni kompleks v enovito območje, na katerem bomo lahko uvedli sodobne standarde delovanja s celovito urejeno logistiko in z boljšim nadzorom nad gibanjem po tem območju. Prav tako pa bomo s tem racionalizirali nekatere stroške, ki so pomenili za nas kar veliko finančno breme, denimo najemnine za do sedaj Juteksovo halo, pa za dislocirane enote za skladiščenje,« je povedal direktor Novema Matjaž Omladič in dodal, da v tem sklopu Novem razmišlja o izgradnji nove skladiščne hale. »Nove nepremičnine, za katere je finančna sredstva zagotovil koncern Novem, pomenijo tudi, da koncern na svojo hčerinsko tovarno v Žalcu resno računa tudi v prihodnje. To pa pomeni vsaj ohranitev delovnih mest, morda tudi odprtje novih.« Novem in Juteks sta sicer že oktobra podpisala pogodbo o nakupu nepremičnin, ki je vključevala nakup poslovne hale in omenjenega zemljišča na severu območja žalskega Novema, skupaj z makadamsko cesto, dvoriščem in zelenimi površinami ob tovarni ter del zemljišča vzporedno s plinsko postajo v soseščini. Najpomembnejši pogoj za dokončno realizacijo te pogodbe je bila sprememba zazidalnega načrta oz. podrobnega prostorskega načrta za območje Juteksa, po kateri bi bila na tem območju možna gradnja novih kapacitet. Podrobni prostorski na- črt so sprejeli na februarski seji Občinskega sveta Občine Žalec in tako izpolnili pogoj za nakup. »Naš lastnik je postavil zelo kratek rok za realizacijo te spremembe, ki je odločala o tem, ali bo denar vložil v našo tovarno ali v kako drugo svojo interesno lokacijo po svetu. V avtomobilski industriji sta namreč ključni odzivnost in dinamika. Moram priznati, da je bil izziv za sicer relativno počasne birokratske mline v naši državi precej hud. Zato smo resnično hvaležni Občini Žalec, žalski občinski upravi in strokovnim službam, ki so se zelo hitro odzvale in pomagale pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij in dovoljenj, pa tudi občinskemu svetu, ki je sprejel in potrdil spremembo podrobnega prostorskega območja z razumevanjem in hitro,« je dejal Matjaž Omladič in ob tem dodal, da je bil lanski spomladanski obisk občinske delegacije na čelu z županom Jankom Kosom in direktorico občinske uprave Tanjo Razboršek Rehar resnično ploden, saj so se na takrat samo omenjene želje podjetja ob konkretnem predlogu jeseni hitro odzvali in držali spomladi dane obljube. T. T. Novem car interior design, d. o. o., proizvajalec lesenih dekorativnih letvic za avtomobile, ima trenutno okrog 450 zaposlenih, v poslovnem letu 2012/2013, ki se bo zanj končalo konec marca, pa bo ustvaril predvidoma 39 milijonov prihodkov, kar je precej manj kot v poslovnem letu 2011/2012. Tudi v poslovnem letu 2013/2014 glede na ponovno zaostrene razmere na trgu avtomobilistične industrije načrtujejo manjši upad prometa, trend rasti pa naj bi se začel ponovno leta 2015. Če bo šlo vse po načrtih in bosta že pridobljena posla za novega mercedesa C in BMW-ja serije 7 šla po načrtih, bodo v podjetju začeli ponovno zaposlovati že konec letošnjega leta. Takrat bo šel namreč v redno proizvodnjo novi mercedes C. Še en val zaposlovanja pa naj bi se začel konec leta 2014, ko se začne proizvodnja lesenih letvic za omenjenega BMW-ja. Po skupščini ogled mlekarne Prejšnji četrtek so se na redni letni skupščini sestali člani Kluba menedžerjev in strokovnjakov Golding kluba Žalec. Tokrat so se zbrali v prostorih Mlekarne Cele-ia in si ob tem ogledali del proizvodnje ter se seznanili z razvojem tega pomembnega poslovnega subjekta, ki ga že 13 let vodi Marjan Jakob, sicer tudi član kluba. Skupščino je vodila delovna predsednica Irena Mužič, poročilo o delovanju v preteklem letu 2012 in načrte za leto 2013 pa je podal predsednik kluba Matjaž Goršek. V imenu nadzornega odbora je poročilo podal predsednik Delovno predsedstvo Golding kluba NO Dolfe Naraks, v odbor pa so na skupščini na novo izvolili Melanijo Žvikart, ki je nadomestila Lojzeta Posedela (ki ni več član kluba). Za leto 2013 so si menedžerji zadali bogat program, ki med drugim vključuje tudi strokovna srečanja. Letos so v tem smislu že pripravili okroglo mizo na temo razvojnega programa regije v finančni perspektivi 2014-2020, ki je trenutno v pripravi. Možnosti in smernice na to temo jim je predstavil v. d. direktorja Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik. V klubu kot vsako leto načrtujejo tudi humanitarno akcijo, lani so denimo prispevali denar za šolo v naravi za učence I. OŠ Žalec, ki jim starši zaradi težkih socialnih razmer tega ne bi mogli omogočiti. L. K. Predstavitev Termo-tehnike na sejmu Dom Skoraj 12 milijonov evrov prihodkov lani, kar je 37 odstotkov več v primerjavi z letom 2011, nova blagovna znamka, pred vrati pa investicija v novo tovarno v vrednosti 5 milijonov evrov so spodbudne informacije, s katerimi se v teh časih ne more ravno pohvaliti veliko podjetij. Podjetje Termo-tehnika iz Orle vasi se je ob predstavitvi nove blagovne znamke Kronoterm na sejmu Dom v Ljubljani lahko pohvalilo s tako dobrimi rezultati svojega dela. Direktor Bogdan Kronovšek je ob tem povedal: »V želji po večji prepoznavnosti na domačem in tujem trgu, ob že preteklem 20-letnem jubileju podjetja in 40.000 prodanih toplotnih črpalkah smo letos začeli uvajati novo blagovno znamko Kronoterm, ki bo za zdaj še sestavni del dosedanjega podjetja Termo-tehnika, d. o. o., Braslovče. Ob novi blagovni znamki Kronoterm predstavljamo tudi novo toplotno črpalko, ki je dosegla naj- u m....M v Ljubljani boljše rezultate na testiranju v tujini, odlikuje jo med drugim tudi daljinsko vodenje. S tem se bo povečal tudi izvoz na zahtevni evropski trg.« V podjetju Termo-tehnika se ukvarjajo z razvojem in izdelavo toplotnih črpalk za ogrevanje vode (med drugim tudi za plavalne bazene) in sočasno tudi z razvojem in izdelavo naprav in sistemov za hladilne naprave za hlajenje vina in raz-sluzenje mošta. Kljub zelo utesnjenim delovnim pogojem so leta 2012 ustvarili 11,7 milijona prihodkov, kar v primerjavi z letom 2011 pomeni 37-odsto-tno rast. V zadnjih letih so bili večkrat nominirani za »gazelo« in jo tudi prejeli. Zanesljivi znaki kažejo, da se bo izvozno povpraševanje po izdelkih še občutneje povečalo, potem ko je lani jeseni ugledni švicarski inštitut Waermepump en- Testzentrum WPZ-Interstaatliche Hochschule fuer Technik objavil rezultate testov njihovih izdelkov. Glavna vloga pri uresničevanju zahtevnih ciljev podjetja Ter- mo-tehnika pripada zaposle- nim. Brez njihove dobro znane pripadnosti podjetju, zavzetosti, znanja, podjetnosti in inovativnosti, zastavljenim nalogam ne bi bili kos. Z dobrimi delovnimi pogoji, zanesljivostjo zaposlitve in nagrajevanja, z dobrimi možnostmi izobraževanja in napredovanja podjetje vrača svoj dolg zaposlenim. V Termo-tehniki je trenutno 48 redno zaposlenih. Med sodelavci je po potrebi še nekaj študentov in zunanjih sodelavcev. Leta 2012 so dodano vrednost na zaposlenega dvignili s 53.000 na 62.000 tisoč evrov. Rudi Kronovšek, ustanovitelj podjetja, zdaj pa prokurist, je dejal, da bodo končno po več letih prizadevanj še letos pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo nove tovarne v industrijske coni v Trnavi, ki je le slab kilometer oddaljena od zdajšnjega sedeža podjetja in proizvodnje. Z novimi prostori se bo proizvodnja podvojila, investicija pa bo znašala pet milijonov evrov. T. Tavčar Exchange 3 - dva nagrajena projekta Razvojna agencija Savinja je v letih 2011 in 2012 skupaj z Občino Žalec in Občino Braslovče sodelovala pri izvajanju treh evropskih projektov Exchange 3 v Srbiji. V sklopu izvajanja programa Exchange 3, ki je potekal v Srbiji, je RA Savinja kot koordinatorica in z Občino Žalec kot partnerico iz EU sodelovala v dveh projektih Exchange 3, in sicer v projektih Kontaktna točka za višjo kakovost življenja občanov ter GIS kot sredstvo za izboljšanje učinkovitosti in konkurenčnosti v mestu Kruševac. Z Občino Braslovče kot partnerico iz EU pa je sodelovala v projektu Exchange 3 Ustvarjanje pogojev za kmetijski razvoj v Občini Ub. V okviru programa Exchange 3 je bilo v Srbiji skupaj realiziranih preko 60 projektov. Ocenjevalna komisija je v ka- tegoriji Lokalni ekonomski razvoj za najboljši primer izbrala projekt Ustvarjanje pogojev za kmetijski razvoj v Občini Ub, ki sta ga izvajali RA Savinja in Občina Braslovče. V kategoriji Upravljanje na lokalnem nivoju pa je bil kot najboljši ocenjen projekt Kontaktna točka za višjo kakovost življenja občanov, v katerem sta sodelovali kot partnerica iz EU Občina Žalec in koordinatorica RA Savinja Žalec. Delegacija se je udeležila tudi zaključne konference programa Exchange 3 v Beogradu, na kateri so predstavili tri najbolje ocenjene projekte. Ob vrnitvi je Milan Šoštarič dejal: »Lahko smo ponosni na uspeh, ki smo ga dosegli v tako veliki in močni konkurenci.« T. Tavčar Milan Šoštarič in Jani Stusej iz Občine Braslovče, Sava Sarič in Slavica Mrfat iz Občine Ub in Mirjana Bevanda z RA Savinja Obisk Rimske nekropole in Jame Pekel slabši Jamo Pekel je lani obiskalo 13.167 obiskovalcev Rimsko nekropolo je lani obiskalo 7.894 obiskovalcev, od tega 1.304 tujih in 6.590 domačih. Jamo Pekel pa si je lani ogledalo 13.167 obiskovalcev, od tega 1.230 tujih in 11.937 domačih. V primerjavi z letom 2011 je bil obisk Rimske nekropole manjši za kar 850 obiskovalcev. Največ turistov si jo je ogledalo maja (1.812), najmanj pa izven uradne sezone, in sicer novembra in decembra (102). Glede na dolgoletno statistiko so tudi sicer naj- uspešnejši meseci maj, junij, september in oktober. Bistveno boljši obisk v primerjavi z nekropolo so zabeležili v Jami Pekel, čeprav tistih najboljših sezon, ko je jamo obiskalo nekaj tisoč in več turistov, ni mogoče več doseči. V društvu so kljub vsemu zadovoljni, saj je jamo v primerjavi z letom 2011 v preteklem letu obiskalo 45 gostov več, kar v skupni številki pomeni 13.167 obiskovalcev. Od tega je bilo 1.230 tujih in 11.937 domačih obiskovalcev. Največ obiskovalcev je bilo v jami maja (1867), junija (2.687) in decembra, ko v jami že kar nekaj let priredijo Božično skrivnost, vendar so takrat ogledi za otroke brezplačni. Novembra oziroma decembra so zabeležili 2.107 prodanih kart, kar gre predvsem na račun dvodnevne božične prireditve, ki si jo je po oceni organizatorjev lani ogledalo okrog 3500 obiskovalcev. To je v izčrpnem poročilu na letnem zboru povedala predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik. Turistično društvo je lani opravilo tudi 34 vodenih ogledov šempetrske farne cerkve sv. Petra, cerkev pa si je ogledalo 370 obiskovalcev. V sklop turistične ponudbe sodi tudi ogled rimske ceste, ki si jo je ogledalo 1.140 obiskovalcev. D. N. Začetek nove turistične sezone V Turističnem društvu Šempeter so se ob začetku nove turistične sezone kljub slabemu vremenu lotili vzdrževalnih del. Prostovoljci turističnega društva so imeli tudi letos precej dela pri svojih najpomembnejših turističnih lokacijah, pri Jami Pekel in Rimski nekropoli. 16. marca so se lotili predvsem čiščenja antičnega parka in rimske ceste. Že tradicionalno so ta dan odkrili spomenike, ki jih pred zimo zaščitijo s posebnimi ponjavami. V prihodnje, ko naj bi po načrtu celoten kompleks prekrili, vključno s povezavo med nekropolo in rimsko cesto, pa jim tega ne bo več potrebno početi. Predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik je povedala, da se intenzivno pripravljajo na ta projekt, izbrali so že tudi izvajalca, čakajo le še na razpis norveškega finančnega sklada, ki naj bi bil predvidoma prihodnje leto. D. N. Že desetič priznanja za urejenost Nekaj dobitnikov priznanj s predsednico društva in vodjo komisije za ocenjevanje (manjkata predstavnik družine Štorman iz Lepe ulice in prejemnik priznanja za najlepšo hišo iz Zaloga 5) V Krajevni skupnosti Šempeter so tudi letos podelili priznanja za urejenost hiš, kmetij, poslovnih objektov, za najlepši objekt ali detajl kulturne, turistične ali sakralne vsebine. Akcija je potekala v okviru vsakoletne akcije Turistič- TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net ne zveze Slovenije, vodila pa jo je tričlanska komisija pri TD Šempeter na čelu z Rosvito Ačkun. Slednja je skupaj s predsednico TD Šempeter Ivico Čretnik na prireditvi v dvorani gasilskega doma podelila letošnja priznanja. Komisija je na 'osnovi točkovanja za najlepše hiše razglasila stanovanjsko hišo Jožice Sedminek in Branka Ožirja iz Zaloga 5, hišo Metke in Egona Vočka iz Sončne ulice 13 in hišo Dragice in Ivana Zagoričnika iz ulice Cesta na Roje 9. Za najlepšo kmetijo so izbrali domovanje družine Skrabar, Cesta na žago 5, na kateri kmetuje mlada družina, ki se ukvarja pretežno s hmeljarstvom. Priznanje za najlepši poslovni objekt je komisija letos dodelila lokalu Caffe Salsa. Priznanje za najlepši sakralni objekt pa so tokrat prejeli Serdonerje-vi iz Zg. Gršovelj, in sicer za lepo urejeno kapelo. Že lani je komisija podelila tudi priznanje za lepo urejeno ulico. Letos si je to priznanje prislužila prav Lepa ulica, ki že s svojim imenom pove, da živijo tod ljudje, ki se trudijo skrbeti za lepo podobo svojih hiš in s tem tudi ulice. D. N. Potrebujemo unikatno turistično zgodbo Matjaž Omladič je od lani predsednik Zveze turističnih društev Občine Žalec. Povprašali smo ga o tem, kakšen vtis si je v tem letu ustvaril o turizmu in turistični ponudbi v Občini Žalec in Spodnji Savinjski dolini v celoti, ter o tem, kakšen je njegov pogled na razvoj turizma glede na to, da je vanj vstopil kot gospodarstvenik. Pa tudi kot tisti, ki ga je pogledal z uporabniške strani in ki je kot del mednarodnega koncerna velikokrat svetoval kolegom iz Nemčije in Italije, kaj si lahko ogledajo v Sloveniji, kje lahko preživijo del počitnic. Tako je zaznal, kakšne so potrebe sodobnih turistov v praksi. Kakšen je torej hiter pogled na turizem v Občini Žalec, v dolini? »Danes se lahko naša dolina ponaša z okrog 30 tisoč obiskovalci letno. Ampak ti so v glavnem osredotočeni na Rimsko nekropolo, Jamo Pekel, Kotečnik, Braslovško jezero, Kamp Dolina, na Sejem motociklov na Vranskem ..., če jih kar tako nanizam po dolini. Pri nas preživijo največ pol dneva. Malo je takih, ki jih dolina pritegne za dan ali dva, za vikend. Za prenočitvene kapacitete, za katere večkrat slišimo, da jih imamo premalo, ugotavljam, da še tiste niso zapolnjene. Tudi pri tistih ponudnikih, ki sami vlagajo več v promocijo. Dejstvo je, da obstaja več razdrobljenih turistično zanimivih točk, a te so med sabo relativno slabo ali celo nepovezane, v vsakem primeru pa je turist v dolini preveč prepuščen naključju. To pomeni, da pridejo k nam turisti, ki jih k nam, na eno točko, morda dve, »pošljejo« iz bližnjih, bolj tipičnih turističnih destinacij, kot so na primer zdravilišča. Ali pa izvedo denimo za Rimsko nekropolo, pa ob poti slučajno opazijo, da je na Vranskem muzej motociklov, in se oglasijo ipd. Tudi prireditve, na katere vabijo naša turistična društva, so premalo obiskane. Morda bi turisti prišli, če bi jim kdo ponudil še kaj zraven ...Miselnost, da so TD nosilci turistične dejavnosti se počasi spreminja. Gotovo so pomemben dejavnik in tisti, ki prispevajo k lepši podobi naših krajev, negujejo običaje in določene lokalne prireditve, .... a obenem bi morali biti zgolj podpora aktivnostim, ki bi jih strateško vodene in organizirane morali voditi formalni nosilci. Ugotavljam torej, da je v občini in tudi v dolini veliko turistične ponudbe, ki nima skupne zgodbe, skupnega imenovalca, ki bi ga zaznali tudi turisti.« Ob izgradnji Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in njegovega podaljška, 6 VIT točk, je bilo rečeno, da bo ekomuzej zgodba, na kateri bo turizem gradil in zaokroževal zeleno, hmelj sko ponudbo doline. Kaj ni to ta skupna zgodba? »Ta čas, ko smo v dolini o tem razmišljali, je ekomuzej postal še ena turistična točka, a ni šel naprej. V tem času se je spreminjal tudi način življenja in v skladu s tem tudi sodoben turist, ki čedalje bolj stremi k individualnemu pristopu. Zgodbe, ki bi povezovala, tudi še nimamo, smo se pa zadnja leta o njej veliko pogovarjali ...« Kaj torej po vaše narediti, v kateri smeri gre vaše razmišljanje? »Roko na srce, Spodnja Savinjska dolina ni ravno tipična turistična lokacija, zato večjega uspeha pri turistih ne bomo imeli, če bomo ponujali zgolj klasične turistične produkte, pa še te relativno slabo povezane med sabo. Z veliko truda, ki ga že zdaj vlagajo nekateri ponudniki, zavodi, turistična društva, bomo sicer kratkoročno naredili kakšno lokacijo ali prireditev bolj obiskano, na daljši rok pa učinka, ki bi bistveno vplival na trende turistične atraktivnosti, po mojem mnenju ne bomo zagotovili. Zato menim, da si moramo ob obstoječi ponudbi izmisliti zgodbo, ki bo drugačna, ki bo nadgradila ali pa vsaj naredila atraktivnejšo vso ostalo po- Matjaž Omladič nudbo. Potrebujemo unikatno zgodbo, ki bi uspela na drugačen, svojstven način povezati obstoječe destinacije v dolini. Kot so denimo Morske orgle v Zadru, ki so v Zadar pritegnile veliko več ljudi kot prej sam Zadar ali Vesoljski center v Vitanju. In ko zdaj prihajajo ljudje, jih tam »pričakajo« tudi z ostalo ponudbo ... Govorim o t. i. doživljajskem turizmu, ki bolje zadosti potrebi po aktivnih počitnicah sodobnega turista. Hkrati s tem pa bi morali razvijati tudi zahtevam sodobnega človeka prilagojen turistični servis, ki se lahko odzove tudi na posebne želje posameznih turistov in obstoječo zgodbo, ponudbo ali pa le čas in način koriščenja prilagodi specifičnim željam ... Zavedam se, da za to potrebujemo čas, a tudi izgubili smo ga že precej, zato bi rad tudi z aktivnostmi zveze turističnih društev pripomogel k spodbujanju bolj ustvarjalnega razmišljanja o tem. Zato vabim vse, ki imajo takšne ideje, k razmisleku. Zveza turističnih društev Občine Žalec v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in ZKŠT Žalec zato objavlja natečaj, s katerim poziva vse razmišljujoče Spo-dnjesavinjčane, da ponudijo svojo naj turistično unikatno zgodbo. Morda med idejami najdemo kakšno, s katero bomo pridobili tudi evropska sredstva.« L. K. Zveza turističnih društev Občine Žalec vabi vse razmišljujoče Spodnjesavinjčane k zbiranju idej za unikatno turistično zgodbo, ki bi lahko pritegnila v dolino več turistov in jih »ustavila« tukaj za nekaj dni. Najprej bomo zbirali osnovne ideje, med njimi pa bomo zbrali tri, ki bodo po našem mnenju najbolj pritegnile. Prosimo, pošljite svoje ideje z obrazložitvijo največ na eni strani A4 na elektronski naslov matjaz.omladic©novem.si ali na stacionarni naslov zveze Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec s pripisom ZA NATEČAJ do konca aprila. Med prispelimi predlagatelji (prednost bodo imeli posamezni predlagatelji pred skupinami ali podjetji) bomo izbrali najboljšo idejo in jo nagradili. Srebrno priznanje za mlečno župo V enem izmed trgovskih centrov v Celju je potekal 27. festival Turizmu pomaga lastna glava s podnaslovom Potuj z jezikom, na katerem so učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja na OŠ Vransko-Tabor in POŠ Tabor pod mentorstvom Katje Završnik in Polone Miklavc v konkurenci 15 šol prejeli srebrno priznanje. Izdelali so raziskovalno nalogo, v kateri so izvedeli, da so pred in med 2. svetovno vojno ter po njej na Vranskem in v Taboru jedli veliko mlečnih jedi, med njimi mlečno župo, zato so se to jed odločili predstaviti kot turistični produkt, ki bi ga lahko tržili, na primer na Šentjurskem sejmu ali v okviru občinskega praznika. Za nalogo so prejeli srebrno priznanje, pri raziskovanju pa je sodelovalo pet učencev s centralne šole (Erika Orehovec in Matej Černe iz 7. a, Zala Križnik iz 7. b, Urška Šmajs iz 8. a in Špela Sakelšek iz 8. b) ter štirje učenci s podružnične šole (Miha Drolc, Nina Kreča, Urh Kovče in Anja Vranič iz 9. c-razreda). T. T. Prva premierka Žalčanka Odbor Državljanske liste na Polzeli Zadovoljstvo s prve seje je nekoliko zagrenil ponedeljkov odstop Igorja Maherja zaradi črnogradnje Z ustanovnega zbora, na desni predsednik občinskega odbora DL Polzela Tomaž Deberšek, drugi z desne dr. Gregor Virant Potem ko je bila 27. februarja izglasovana nezaupnica vladi Janeza Janše, je bila slab mesec kasneje, 20. marca, po pogajanjih s koalicijskimi partnerji SD, DeSUS in Državljansko listo v državnem zboru že izglasovana vlada Alenke Bratušek. Slednja je postala prva predsednica vlade v zgodovini Slovenije. Za ministrsko ekipo s predsednico vlade Alenko Bratušek, ki je mladost preživela v Žalcu, je od 88 navzočih poslancev glasovalo 52. Alenka Bratušek je v izjavi po prisegi nove ministrske ekipe izrazila željo, da bi pri ključnih rešitvah, ki zadevajo skupno prihodnost, segli čez mejo koalicije in opozicije. "Gre za Slovenijo in vse njene državljanke in državljane, njim smo odgovorni," je poudarila in še: "Nočemo biti gasilci, saj tudi zažigali in podžigali nismo." Kot prioriteto so si v koaliciji postavili pomiritev političnih strasti. Pozivajo k spoštovanju sogovornikov, k načelu upanja in ne vnaprejšnjega nezaupanja, k dajanju priložnosti. Na dan potrditve je z mesta predsednika stranke PS tudi dokončno, odstopil Zoran Jankovič. Največ prahu v novi ministrski ekipi je dvignil Igor Maher (ministrstvo za infrastrukturo in prostor), ki ga je že pred potrditvijo spremljala obtožba o črni gradnji počitniške hišice na Primorskem, v ponedeljek pa je zaradi tega tudi podal odstopno izjavo. Precej pripomb je bilo tudi na Uroša Čuferja, ki je prevzel finančno ministrstvo, saj izhaja iz Nove Ljubljanske banke. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vodi Stanko Stepišnik, ministrstvo za obrambo Roman Jakič, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in ministrstvo za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Ponovno so formirali ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Uroš Grilc. Gregor Virant pa je pristojen za ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Trije ministri so enaki kot v Janševi vladi: Senko Pličanič je tako kot že v prejšnji vladi pravosodni minister, poleg njega pa sta se vrnila tudi Karl Erjavec, ki je znova minister za zunanje zadeve, in Tomaž Gantar minister za zdravje. V vladi je Sneguljčica, igrano-lutkovna predstava, Mini teater Ljubljana, za cici abonma in izven Četrtek, 11. april, ob 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čutiš? Pomlad! pomladni Trianglov večer. Šaleški študentski oktet Sreda, 10. april, ob 19.30 avla Doma II. slovenskega tabora Žalec TRIANGEL tudi ministrica brez listnice, zadolžena za vodenje resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu, Tina Komel. L. K. V dvorani žalskega ekomu-zeja je v sredo, 6. marca, potekal volilni zbor občinskega odbora Območne organizacije SD Žalec. Najprej so prisluhnili poročilom o delu območne organizacije in občinskih odborov stranke, ki delujejo v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline, nato pa so obravnavali tudi aktualne razmere v državi. Volilnega zbora sta se poleg članov in somišljenikov stranke udeležila podpredsednik stranke Bojan Kontič in predsednica Pokrajinskega odbora SD Sa-vinjsko-Šaleške regije Andreja Katič. Bojan Kontič je predstavil stališča vodstva stranke o razlogih za vstop v novo vladno koalicijo. To ni tisto, kar bi si najbolj želeli, je povedal. Še vedno si želijo, da bi prišlo do predčasnih volitev in s tem tudi do očiščenja strank, saj je zaupanje ljudi do politike in politikov zdaj na najnižji stopnji. Med slabimi rešitvami je zato treba izbrati tisto, ki je še najbolj sprejemljiva, je poudaril. Tokratni zbor je vodil delovni predsednik Janko Kos, ki je kot župan Občine Žalec tudi član predsedstva OO SD Žalec. Na podlagi sklepa sestavljajo predsedstvo še predsedniki in predstavniki občinskih odborov, Na Gradu Komenda je potekal ustanovni zbor Državljanske liste (DL), ki je že 34. po vrsti v Sloveniji. Dogodka predsedniki interesnih združenj, župani ter izvoljeni predsednik/--ica, podpredsednik in podpredsednica. Na osnovi predhodnega evidentiranja in izoblikovane kandidatne liste ter izglasovanega sklepa na volilnem zboru, da so volitve javne, so v predsedstvo Območne organizacije SD Žalec izvolili: Romana Viranta, Viktorja Mitova, Ivana Krašovca, Marka Laznika (OO SD Žalec), Marjano Šmajs, Jožeta Tekavca (OO SD Polzela), Boštjana Kra-gla, Danijela Cokana, Danico Tajnšek (OO SD Braslovče), Natašo Zore Kos, Tomaža Petriča (OO SD Tabor), Mirana Hrastovca, Vlada Rančigaja (OO SD Vransko), Boštjana Herodeža, Matjaža Debelaka (OO SD Prebold), Tanjo Razboršek Rehar (Ženski forum SD), Žana Skoka se je udeležil tudi dr. Gregor Virant, predsednik stranke in novi minister za notranje zadeve in javno upravo. (Mladi forum SD) ter župana občin Braslovče in Žalec Branimirja Strojanška in Janka Kosa. Slednji je tudi član predsedstva republiškega odbora socialnih demokratov. Za predsednika območnega odbora stranke so ponovno izvolili Romana Viranta. Po novem statutarnem sklepu o oblikovanju predsedstva so izvolili tudi podpredsednico in podpredsednika območnega odbora SD. Za podpredsednico so izvolili Natašo Zore Kos, predsednico OO SD Tabor, za podpredsednika pa Boštjana Kragla, ki vodi OO SD Braslovče. Uradnemu delu volilnega zbora je sledilo družabno srečanje s pokušnjo savinjskega piva Kukec. D. N. V pozdravnem nagovoru je pojasnil razloge za odločitev o vstopu v vladno koalicijo in povzel dogodke, ki so do tega privedli. Spomnil je, da je s potrditvijo ministrske ekipe prenehal mandat predsedniku vlade Janezu Janši, Zoran Jankovič pa od prejšnje srede ni več predsednik Pozitivne Slovenije. Virant je odločen, da je zdaj potrebno vse sile napeti v reševanje prioritet - konsolidacijo javnih financ, takojšnjo sanacijo bančnega sistema in nadaljevanje reforme upravljanja državnega premoženja. Prioriteta ministrstva, ki ga v novi vladi vodi dr. Virant, je učinkovito preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in korupcije. Na področju javne uprave si bo prizadeval za čim prejšnji dogovor s sindikati o obvladovanju plačne mase v letošnjem letu. Sledil je uradni del ustanovnega zbora, na katerem so članice in člani DL iz Občine Polzela najprej potrdili statut občinskega odbora in izvolili vodstvo..Predsednik polzelske-ga odbora je Tomaž Deberšek, v tričlanskem svetu pa članice in člane zastopata še Tomaž Pev-nik in Gašper Lipovšek. Novoizvoljeni predsednik še je polzelskemu članstvu zahvalil za izkazano zaupanje, odboru DL iz sosednje Občine Braslovče pa za organizacijsko pomoč. Dobrega sodelovanja in povezanosti med odboroma se Deberšek nadeja tudi v prihodnje. Pri svojem delu se bo zavzel, da bo Državljanska lista polno zaživela tudi na Polzeli. T. Tavčar ' / ' Vi samo uživajte vaše počitnice jemljemo resno | POTEPUHOVO POLETJE 2013 Popusti za zgodnje prijave do 31.3., otroci BREZPLAČNO, akcije, all inclusive, pijača pri večerji. NAJ POČITNICE: ANKARAN Resort ADRIA 3*/4*: 7 dni POL od 252 €/os.; STRUNJAN Htl. SAUNERA 3*/4*: 4 dni POL 127 €/os., otrok do 12. let BREZPLAČNO; PORTOROŽ Htl. LUCIJA 3*: 5 dni POL od 241 €/os„ 2 otroka do 12. let BREZPLAČNO; Htl. VILE PARK 3*: 5 dni POL od 166 C/os.; VRSAR Resort FUNTANA 3*: 7 dni ALL+TT od 340 €/os., otrok do 12. let BREZPLAČNO; ROVINJ Htl. VALDALISO 2*: 7 dni POL+TT od 217 €/os.; BANJOLE Htl. CENTINERA 3*; 7 dni POL (pijača pri večerji) od 177 €/os.;CRIKVENICA Htl. OMORIKA in VARAŽDIN 2*: 7 dni POL 139 €/os.; KRK NJIVICE Htl. JADRAN/BELI KAMIK I, II 3*: 7 dni POL od 151 €/os.; KRK PUNAT Htl. PARK 3*; 7 dni ALL+TT od 208 €/os.; PAG Zasebni App 3*: 7 dni od 156 €/app; PUNTA SKALA Htl. DIADORA: 7 dni PP+TT od 498 C/os.; ZADAR CLUB FUNIMATION BORIK4*: 7 dni ALL+TT od 403 C/os.; BIOGRAD N.M. Htl. ADRIATIC 3* in KORNATI 4*: 7 dni POL od 233 C/os.; SUPER UGODNO: PINE BEACH PAKDŠTANE: 7 dni All light Od 197 C/os.: FAMILY FRIENDLY otrok do 12. let BREZPLAČNO.; BRAČ HN VELARIS 3*/4*: 7 dni POL+TT od 195 C/os.; HVAR Htl. LAVANDA 3*: 7 dni POL+TT od 143 C/os.; LASTOVO Htl. SOLITUDO 3*: 7'dni POL od 183 C/os.; BRELA Htl. MARINA 3*: 7 dni POL+TT od 208 C/os.; TUČEPI Htl. NEPTUN 3*: 7 dni ALL+TT od 277 C/os.; BUDVA/BEČIČI Htl. QUEEN OF MONTENEGRO 4*: 7 dni NZ+TT od 309 C/os.; SARDINIJA: APP LISCIA ELDI3* 7 dni NA 372 €/app.:KRIŽARJENJE ZAHODNO SREDOZEMLJE (8 dni - odhodi vsako soboto): že od 399 €/os.; 1. MAJ NA JADRANU: 4 dni od 78€/os.; IZLETI IN POTOVANJA email:info©DotéDuh.si:www.DoteDuh.si:PLACILO NA VEC OBROKOV! Predsednik tudi v novem mandatu Med nagovorom podpredsednika stranke SD Bojana Kontiča Mirno skrije desetletje ali dve Največ dela s sanacijo škode Najstarejša občanka Angela Žagar Angela Žagar je v soboto, 9. marca, praznovala stoprvi rojstni dan in je tako tudi najstarejša občanka Občine Prebold. Že vse od odprtja Doma starejših Prebold živi v njem, pripadla pa ji je tudi čast, da je pred tremi leti prerezala trak ob odpr- tju omenjenega doma. Ob 101. rojstnem dnevu oziroma že dan prej, na dan žena, so jo obiskali predstavniki občine z županom Vinkom Debelakom in predstavniki društva upokojencev s predsednikom Ivom Stepišnikom. Vsak dan jo obiščejo tudi sin Vili, snaha Magda in dobre prijateljice Skokove. Angela Žagar je prijetna ženica, ki smo jo ob lanski stoletnici že predstavili v našem časopis, a smo se tudi tokrat prepričali, da mimogrede skrije kakšno desetletje ali dve. Sodi med ljudi, ki so se bolnišnice in zdravnika na daleč izogibali, v bolnišnici se je znašla le takrat, ko je imela prometno nesrečo. Pred približno desetimi leti pa so zdravniki ugotovili, da je že od rojstva brez ene ledvice. Angela sicer težko hodi. Opešal ji je tudi vid, a si pri branju časopisa ali reševanju križanke pomaga z lupo. Rada tudi zapoje, posluša glasbo in je z vsem, kar se dogaja doma in po svetu, na tekočem. Z veseljem se udeleži tudi vseh dejavnosti in prireditev v domu. D. Naraglav Jubilej enega naj starejših društev Peter Žnidarčič med podelitvijo priznanja častni član Petru Sedminku PGD Šempeter, ki je bilo ustanovljeno pred 135 leti, praznuje letos visoki jubilej. Starejše od njega v naši dolini je le še Industrijsko gasilsko društvo TT Prebold, ki praznuje letos 140-letni jubilej. To nista le dve najstarejši gasilski društvi v Savinjski dolini, ampak tudi v državi. Šempetrani so s praznovanjem začeli že na 135. občnem zboru, na katerem so izvolili tudi novo vodstvo. V novem mandatnem obdobju bo društvu predsedoval Miran Dolinar, poveljeval pa Aleš Laznik. Osrednjo jubilejno prireditev bodo junija pripravili v okviru krajevnega praznika. Takrat bodo skupaj s hrvaškimi gasilci iz DVD Križevci obeležili tudi 25-letnico sodelovanja. Slednji so bili njihovi gostje tudi na jubilejnem občnem zboru. O delu društva v preteklem obdobju je spregovoril dosedanji predsednik Peter Žnidarčič. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim podelili društvena priznanja, priznanja za pridobljene čine in specialna izobraževanja, Petra Sedmin-ka so imenovali za častnega člana društva, saj je že 44 let 11. februarja smo obeležili evropski dan epilepsije. Potekal je pod geslom Razbijmo predsodke. O eni najpogostejših nevroloških bolezni, ki prizadene približno odstotek prebivalstva, v Sloveniji pa jo ima približno 20 tisoč oseb, so se lahko ljudje seznanili tudi ob stojnici novoustanovljenega društva Kluba Epi stil in žalskega prEPIha v Žalcu. zvest gasilstvu, v več mandatih je opravljal pomembne funkcije in bil mentor mladim, gospodar društva, praporščak in aktiven gasilski veteran. Najmlajši gasilci so na zboru prikazali vajo s predpostavko, da je v kuhinji doma zagorelo, po vaji pa so zapeli odo gasilstvu in gasilcem. Gasilci so ob koncu zbora pod vodstvom novoizvoljenega predsednika Mirana Dolinarja Petru Žnidarčiču, ki je društvo vodil 19 let, in Edvardu Krku, ki je bil 9 let poveljnik društva, v zahvalo za dolgoletno uspešno delo izročili sliko gasilskega doma. D. Naraglav Kot je povedala ena od najaktivnejših članic novoustanovljenega društva Kluba Epi stil in prepihovcev Mojca Ježovnik, je namen kluba predvsem združevanje in druženje ljudi z epilepsijo ter spodbujanje pri iskanju rešitev za samostojno, kakovostno in vsestransko polno življenje. In ne nazadnje tudi zmanjševanje in odpravljanje predsodkov ter zmot o epilepsiji v javnosti. Ob dnevu epilepsije v Žalcu, kjer so se lahko mimoidoči seznanili s to boleznijo in z delovanjem društva. Ob dnevu epilepsije Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline (ZŠAM), ki združuje 227 članov iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v svojih prostorih v Ločici ob Savinji pripravilo redni letni zbor članov. Predsednik združenja Milan Pečnik, poveljnik Adolf Škof in referent za šport Zlatko Hribernik so ocenili opravljeno delo v preteklem letu kot uspešno. Udeležili so se evropskega kongresa v Nemčiji, proslave ob 90-letnice ZŠAM Slovenije, organizirali regijsko tekmovanje šoferjev, se udeležili državnega tekmovanja v Ljubljani, sodelovali v akciji Prvi šolski dan, pri kolesarskih izpitih osnovnošolcev itd. Zaradi poplav novembra lani je združenje utrpelo veliko škode, saj je narasla Savinja poplavila poligon in prostore. Voda je segala več kot meter visoko in uničila prostore ter opremo.-Člani združenja so pri čiščenju opravili več tisoč ur prostovoljnega dela, nekaj dela pri odstranjevanju zemlje s poligona pa jih čaka to pomlad. Na zboru so Janezu Svetku podelili plaketo tovarištva, Andrej Križan je prejel srebrni venec ZŠAM, Marjan Tratnik pa zlatega. V združenje so sprejeli Predsednik Milan Pečnik 11 novih članov, za novega tajnika pa so potrdili Leona Rozmana. Zbor je s pesmimi popestril Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina pod taktirko Mije Novak. T. Tavčar Zborovali člani MDI Žalec Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki vključuje vse invalide Spodnje Savinjske doline, je konec prejšnjega meseca v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravilo letni občni zbor. Zbora se je udeležila četrtina članov društva, v katerega je včlanjenih več kot 1700 invalidov in podpornikov društva. V kulturnem programu so nastopili pevke in pevci invalidskega pevskega zbora pod vodstvom Vesne Turičnik in narodno-za-bavni ansambel Polet iz Prebolda. Predsednik MDI Žalec Janez Meglič je podal poročilo o delovanju društva v preteklem letu, ob koncu tudi program dela za letošnje leto. Njihovo delo je lani temeljilo tudi na osmih posebnih socialnih programih, za katere so se prijavili na razpis ZDIŠ in FIHO. Ti programi so namenjeni preprečevanju in blaženju socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, zagotavljanju zago-vorništva (prva osebna pomoč), informativni dejavnosti (prva osebna pomoč, izobraževanje), ohranjanju zdravja in drugih rehabilitacijskih programov, rekreaciji in športu, dnevnemu centru in klubu ter kulturni dejavnosti. Socialni program vsebuje dodeljevanje denarne podpore socialno šibkim in težkim invalidom po operacijskih posegih. K temu programu sodijo tudi obiski najstarejših članov nad 90 let in ostalih upravičencev, ki jih običajno obiščejo ob koncu leta in jih obdarijo s paketi s hrano. V preteklem letu so razdelili 112 enkratnih denarnih pomoči in 305 paketov s hrano. Nudijo tudi posebno pomoč invalidom pri nabavi raznih invalidskih pripomočkov. Vsako leto pripravijo dobrodelni koncert Človek - človeku, na katerem zbirajo sredstva za pomoč invalidom. Letošnji, že 11. bo 13. oktobra. Posebno skrb namenjajo tudi ohranjanju zdravja. V ta namen vsako leto organizirajo sedem- ali desetdnevna letovanja v termalnih kopališčih in na morju, nekaj pa je tudi enodnevnih kopalnih izletov. Zelo pomembna je tudi športna dejavnost članov. Lani so njihove ekipe in posamezniki sodelovali na območnih tekmovanjih v šahu, streljanju z zračno puško, športnem ribolovu, balinanju in metanju pikada. Nekaj pa se jih je udeležilo tudi državnega prvenstva. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na pevski zbor, ki deluje že peto sezono. Društvu in njenemu vodstvu so ob tej priložnosti izrekli priznanje in zahvalo za tako uspešno delo tudi predstavnik ZDIŠ Valter Golob, podžupanja Občine Prebold Emilija Černila, podžupan Občine Vransko Aleks Reberšek, podžupan Občine Tabor Anton Grobler, župan Občine Braslovče Branimir Stroj anšek in župan Občine Žalec Janko Kos. D. Naraglav 30 krožkov, 344 slušateljev Osebe z epilepsijo namreč nerade govorijo o svojih težavah, saj je njihovo življenje zaradi nerazumevanja in predsodkov okolice oteženo. Epileptiki so težje zaposljivi, kot bi bilo pričakovati ob podatkih o tveganjih za poškodbe ob epileptičnih napadih ali . tveganjih za delodajalca, kar gre pripisati slabemu poznavanju bolezni in predsodkom. Kot pravi stroka, je zdravljenje z zdravili uspešno pri približno 70 odstotkih bolnikov, ki ob tem nimajo več epileptičnih napadov. V Sloveniji je bila doslej brez doplačila na voljo večina protiepileptičnih zdravil. Slovenska zakonodaja o sposobnosti upravljanja z motornimi vozili je po mnogih letih argumentiranih predlogov od začetka poletja 2011 sodobna in natančna ter omogoča vožnjo avtomobila tudi osebam z epilepsijo. D. Naraglav Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec sodi med najuspešnejše tovrstne univerze v državi. S svojim delom so se izkazali tudi v preteklem letu, evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja. Leto so zaključili z delovanjem v 30 krožkih, v katerih je znanje pridobivalo 344 slušateljev in 64 podpornih članov društva, ki so se udeleževali predvsem družabnih in kulturnih dogodkov. V pestrih vsebinah izobraževanja so člani razvijali svojo ustvarjalnost in pridobivali znanja za kakovostno staranje, kar je še kako pomembno za aktivno življenje v družbi z vsemi generacijami. To jim koristi pri enakopravnem vključevanju v širšo družbeno skupnost, predvsem pa pri prenosu na mlajše generacije. Njihova velika želja za naslednje obdobje je pridobiti še kakšen prostor za računalniško opremo. D. Naraglav Za dobro delovanje krožkov so zaslužni odlični animatorji; na fotografiji predaja priznanja Pavlini Jošt, kije bila animatorka likovnega krožka A Nevo zvrstili številni nastopajoči, spodbudne besede pa so jima posvetili župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek ter pobudniki in organizatorji dobrodelnega koncerta. Nastopili so otroci iz vrtcev Tabor in Vransko, citrarke, ki se jim je pridružila tudi Veronika, mladinski pevski zbor OŠ Vransko - Tabor, Ansambel Dobrodelni koncert za Veroniko in Nevo nje. To ji s trdno voljo, optimizmom, s pomočjo družine in še koga tudi uspeva, kar je dokazala tudi na koncertu, na katerem je nastopila skupaj s citrarkami Glasbene šole Risto Savin Žalec in zaigrala pesem Ne čakaj na maj. Za Nevo usoden 27. marec Neva Goropevšek še vedno okreva v rehabilitacijskem centru v Novi Gorici, kjer ima ob sebi terapevte in strokovno osebje in se le počasi vrača v svet življenja, za katerega še ni povsem jasno, kakšno bo. Zanjo je bil usoden lanski 27. marec. Nesreča se je zgodila na Cestninski postaji Vransko, kjer je bila 24-letna Neva zaposlena kot uslužbenka Darsa. Ob 21. urijo je med delom, ko je odprla varovalna vrata in stopila na cestišče na skrajni levi rob avtoceste, zadelo osebno vozilo, ki je nenadoma pripeljalo mimo. Pri tem je utrpela hude poškodbe glave. Tri tedne je bila v komi in se borila za življenje. Potem se je kar nekaj časa zbujala iz nje. Celotna družina je nestrpno čakala, kdaj bo spregovorila, se začela premikati. Sprva je premaknila desno roko, nato malo tudi levo. Včasih zavedno, včasih nezavedno. V celjski bolnišnici je bila do konca decembra 2012, od 5. januarja letos pa se zdravi v rehabilitacijskem centru v Novi Gorici. Zdaj ji je v veliko pomoč tudi fant Andrej. »Najbolj si želimo, da bi ji omogočili čim normalnejše življenje, ji priskrbeli terapevte, doma pa prilagodili okolje - stanovanje, da bi se lahko čim prej vrnila domov, ker vemo, da si sama to najbolj želi,« pravijo vsi njeni in upajo na najboljše. Nastopi s srcem za obe Na odru taborske dvorane doma krajanov so se z dobrimi nameni za Veroniko in Se drugi koncert za Dejana V Športni dvorani Vrana na Vranskem bo v petek, 19. aprila, ob 20. uri drugi dobrodelni koncert za 28-letnega Dejana Grilja, ki je po delovni nesreči leta 2008 ostal brez rok. Doslej mu je uspelo zbrati 130 tisoč evrov za nakup bion-skih protez, ki stanejo 170 tisoč evrov. Kar nekaj denarja so zbrali na prvem dobrodelnem koncertu, nekaj so darovali posamezniki in razne organizacije, ki so preko posebnih računov Škofijske Karitas Celje in Rdečega križa Slovenije ter preko SMS-sporočil lahko nakazali sredstva. Za dosego želenega cilja manjka Dejanu še 40 tisoč evrov. Zato zdaj na Vranskem pripravljajo drugi dobrodelni koncert. Na velikem odru Športne dvorane Vrana bodo za Dejana nastopili Ansambel Šepet, Ansambel Bratov Av-breht, Slovenski zvoki, Ansambel Braneta Klavžarja, Nagelj, Dejan z družino Tik Tak, Petka, Ansambel Stoj pa glej, harmonikarski orkester Roberta Goličnika, Kvintet slovenskih deklet, Vaška godba Vrh nad Laškim, Time to time, skupina XXL, Slovenski oktet, Coronke, plesna skupina Jay Dance studio ter pevki Tanja Žagar in Eva Boto. Organizatorji na čelu z županom Francem Sušnikom, Romanom Brglezom, Aleksandrom Reberškom in drugimi si želijo, da bi bila dvorana ta večer polna in bi zbrali potrebno vsoto za nakup bionskih protez. K temu pa lahko še vedno pripomoremo tudi z nakazilom sredstev preko Karitasa, Rdečega križa, z zbiranjem zamaškov in SMS-sporočili na 1919 s ključno besedo Dejan in s tem prispevate 1 evro. Vse ostale oblike pomoči pa so navedene tudi na spletni strani www.de-jangrilj.si. D. N. Z roko v roki Stoj pa glej, profesorska vokalna skupina GCC, Navihani muzikantje, Cerkveni mešani pevski zbor Tabor, Ansambel Krajcarji, pevka Špela Ura-njek, Ansambel Robija Zupana, Mešani pevski zbor Tabor, Ansambel Vrh, Dekliška vokalna zasedba Solo in Ansambel Za'ka pa ne. Na koncertu so zbrali 10.000 evrov, je zbranim v dvorani ob koncu povedala koordinatorka Nina Mak Lo-pan. Ves denar je namenjen zdravljenju in rehabilitaciji obeh deklet, kar pa seveda še zdaleč ne bo dovolj, zato so ob tej priložnosti odprli poseben transakcijski račun, na katerega lahko vsi, ki želite, nakažete sredstva za pomoč dekletoma. Tekoči račun s številko SI56 0637 6010 0397 633 je odprt pri Banki Celje. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Vrtec Tabor (03/703 21 83) ali na Nino Mak Lopan (041 225 512). D. Naraglav Mama in sestra Neve Goropevšek se je zgodila 11. maja lani nekaj minut po 22. uri. Povzročitelj se je z osebnim avtomobilom peljal po regionalni cesti iz smeri Žalca proti Celju. Ko je pripeljal v bližino križišča v Medlogu, je zapeljal prek neprekinjene črte na nasprotni vozni pas in čelno trčil v osebni avtomobil. Da je bila tragedija še večja, se je avto vžgal. Voznica, Veronikina mama Marija, je ob tem umrla, Veronika pa je utrpela hude opekline glave, rok in spodnjega dela telesa, zlom ključnice in na več delih zlom stegnenice. Ostala je tudi brez prstov na rokah. Dobra dva meseca po nesreči se je prebudila iz kome v ljubljanski bolnišnici, kjer je ostala osem mesecev. V tem času je bila večkrat operirana, nekaj operacij jo še čaka, saj zahteva rehabilitacija svoj čas. Veronika ob vsem tem ne izgublja optimizma, želi si le, da bi lahko živela čim normalnejše življe- Prisrčen nastop vrtčevskih otrok Kljub nesreči Veroniki optimizma ne manjka Tragična prometna nesreča, ki jo je povzročil opit voznik, Citre so Veronikina velika ljubezen Življenje je nepredvidljivo, včasih nas pahne v položaj, iz katerega sami le stežka najdemo izhod. Tako se je zgodilo tudi Veroniki Škrubej in Nevi Goropevšek iz Tabora, ki sta lani v prometnih nesrečah utrpeli zelo hude poškodbe, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in tudi dodatno finančno pomoč za rehabilitacijo. Strokovne delavke iz Vrtca Tabor so podale pobudo za organizacijo dobrodelnega dogodka. Pod idejnim in koordinacijskim vodstvom Nine Mak Lopan so 10. marca v Domu krajanov Tabor pripravili koncert, ki sta ga vodila srčnost in sočutje do prizadetih deklet in njunih družin. Dobrodelno prireditev je vodila Polonca Marzelj. Butare v dobrodelni namen Dekanijska Karitas Petrovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila že sedemnajsti dobrodelni koncert Z roko v roki. Poslušalci so tudi tokrat na- polnili dvorano in s tem izkazali svoj čut do sočloveka, do tistih, ki so pomoči potrebni. Na koncertu Z roko v roki se je predstavilo devet priznanih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov, s pomočjo katerih so zbrali 9.675 evrov, in sicer Z vstopnino 3.500 evrov, sponzorji so prispevali 3.660 evrov in Občina Žalec kot generalni pokrovitelj 2.497 evrov. Vsem, ki so kakor koli pomagali, so se zahvalili župan Občine Žalec Janko Kos, škof msrg. dr. Stanislav Lipovšek ter pater, župnik in vodja dekanijske Karitas Petrovče Ivan Arzenšek. Lani je dekanijska Karitas Petrovče pomoči potrebnim razdelila 5.290 1 mleka, 6.360 kg sladkorja, 4.700 kg riža, 5.430 kg testenin, 2.590 litrov olja in 3.081 evrov za plačilo položnic. T. Tavčar Med zahvalnim nagovorom škofa msrg. dr. Stanislava Lipovška V Našem domu na Vranskem so tudi letos pripravili dobrodelno akcijo izdelovanja butar. Kot je povedala pobudnica in vsakoletna organizatorka Martina Felicijan, je letos naredila 15 tisoč cvetov iz krep papirja, ki so jih udeleženci akcije vpletli v več kot tisoč butar. Izdelki so bili namenjeni prodaji, izkupiček, okrog deset tisoč evrov pa Dejanu, ki je v delovni nesreči izgubil roke in se trudi zbrati dovolj denarja za nakup bionskih protez. V akciji so sodelovali številni občani, nekaj tudi iz sosednjih ob- in tudi material za izdelavo čin, ki so prispevali svoj čas butar. T. T. Pri izdelovanju butar (na desni Martina Felicijan) Barviti kostumi in slikovit ples Na odru dvorane žalskega kulturnega doma so se v nedeljskem popoldnevu odvijali prizori, ki so navduševali občinstvo. Za izjemen program, poln skladnosti, barvitih kostumov in plesa so poskrbeli člani folklornega narodnega kolektiva Barvinok iz mesta Lugansk pod vodstvom Vladimirja Dol-chuka in Teater mode Debjut iz mesta Krivoy Rog z vodjo Tatiano Tarasovno, ki je tudi povezovala program. Slovesnega dogodka se je udeležil tudi direktor mladinskega doma s Poljske Adam Kocher in predsednici društva Galeni Malov-šek podelil posebno priznanje. Slednja, ki ima največ zaslug za uspešno delovanje društva in tudi za tokratni kulturni dogodek, je od predstavnikov Teatra mode Debjut v dar prejela ukrajinsko narodno nošo. S svojim nastopom je v nadaljevanju navdušila njena 8-letna hči Karina Malovšek. S svojim programom je društvo navdušilo tudi stanovalce Doma starejših Prebold in v Štanjelu na Krasu, kjer je nekaj časa živel največji ukrajinski pesnik Taras Ševčenko (1814-1861), ki je za Ukrajince nekaj podobnega kot France Prešeren za nas, Slovence. V Sloveniji živi približno 5000 Povezovalka koncerta Tatiana Tarasovna (levo) z Galeno Malovšek (desno) ob predaji ukrajinske narodne noše Nevsakdanji kostumi in ples so ponujali čudovito podobo. Že dobro leto dni deluje v Žalcu ukrajinsko-sloven-sko društvo Bereginja, ki mu predseduje Galena Malovšek. Ob prvi obletnici ustanovitve društva so v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili praznovanje s profesionalnim programom, ki so ga pripravili gostje iz Ukrajine. Nastop deklet iz Teatra mode Debjut Ukrajincev ali imajo ukrajinske korenine. Z društvom Bereginja in Karpati, ki deluje v Ljubljani, ohranjajo vezi s svojo nekdanjo domovino in kulturo, hkrati pa s svojim delovanjem in z nastopi v tujini predstavljajo tudi slovensko kulturo in Slovenijo. Barvitost kostumov in razkošje na odru Kot nam je povedala predsednica društva Bereginja Galena Malovšek, bodo letos v Žalcu organizirali še več prireditev. Prva bo že v okviru velike noči. Poleti bodo pripravili 1. festival ukrajinske kulture, imenovan Naše cvetje, na njem pa naj bi sodelovali udeleženci iz okrog 15 držav. Jeseni bo jesenski balo ples za starejše, na katerem naj bi sodelovali Slovenci in Ukrajinci, za božič pa bodo pripravili žive jaslice. D. Naraglav Prvi profesionalni nastopi otrok iz folklorne skupine Barvinok iz mesta Lugansk Mladi so delovali kot švicarska ura, z vso natančnostjo in eleganco V pomlad z blagoslovom Letošnji pohod žena in deklet v dežju Slovesnost se je začela s sveto mašo, kljub deževnemu in hladnemu vremenu pa se je na parkirišču pred cerkvijo s svojimi traktorji zbralo kar nekaj kmetov. Zbrane so nagovorili župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, obrambni minister Aleš Hojs in poslanec Franc Pukšič. V nadaljevanju je arhidiakon najprej blagoslovil podobico svetega Izidorja, zavetnika traktoristov, nato pa traktorje. Kasneje so se zadržali še ob domačih dobrotah, ki so jih pripravili dobri ljudje iz Markovcev pri Ptuju in andraške gospodinje. V prijetnem druženju s triom iz Liboj in v želji po varnem delu s traktorji ter obilni letini so si zaželeli, da bi se ponovno srečali čez leto dni. T. Tavčar Planinsko društvo Zabu-kovica je v počastitev mednarodnega praznika žena in materinskega dne organiziralo že 26. tradicionalen pohod žena in deklet na Hom. Udeležilo se ga je 106 žena in deklet, kar je bistveno manj kot prejšnja leta. S tovrstnimi pohodi so v planinskem društvu začeli leta 1988. V vseh teh letih se je pohoda udeležilo več kot 4000 žena in deklet. Največja udeležba je bila doslej na 16. pohodu leta 2003, ko se je v evidenco vpisalo 233 pohodnic, najmanjša pa leta 2006, ko se je v megli in polmetrskem snegu na Homu zbralo 70 žena in deklet. Tudi letos so se pohodnice na pot podale iz Matk ali Griž. Na Homu so bile deležne toplega objema Dragovega doma, kratkega kulturne- V Andražu nad Polzelo so se v nedeljo, 10. marca, zbrali kmetje s svojimi traktorji. Andraška župnija z župnikom Janezom Furmanom je namreč že tretjič ob začetku prvih pomladanskih opravil na poljih pripravila blagoslov traktorjev. Poleg kmetov in drugih obiskovalcev so se blagoslova, ki ga je opravil arhidiakon Jože Vogrin iz Nadžupnije Slovenske Konjice, udeležili obrambni minister Aleš Hojs, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, poslanci Jakob Presečnik, Matej Tonin in Franc Pukšič ter župan Občine Polzela Jože Kužnik. ga programa, brezplačnega toplega čaja in daril, ki jih vsako leto podelijo udeleženkam za jubilejni pohod. Posebna darila sponzorjev so letos prejele Terezija Pišek iz Griž, Andreja Borštner in Frida Kuder iz Pongraca ter Magda Ježovnik iz Migoj-nic, ki so se do zdaj udeležile vseh pohodov. Magda Ježov- nik je bila tokrat tudi najstarejša pohodnica. Nagrado za najmlajšo pohodnico pa si je letos prislužila Magdalena Kupec iz Matk. Prav tako so nagradili naj-večjo organizirano skupino, PD Piramida Maribor - Ptuj, ki se je ta dan najprej povzpela na Bukovico in nato na Hom. D. N. Andreja Borštner, Frida Kuder, Magda Ježovnik in Terezija Pišek (udeleženke vseh pohodov) z vodjem tovrstne akcije Milanom Polavdrom (prvi z leve) in predsednikom PD Zabukovica Jožetom Jančičem Blagoslov traktorjev OBČINA ŽALEC Ponedeljek, 1. april, med 9. in 19. uro razstava velikonočnih dobrot; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, 031 230 021). Torek, 2. april, ob 18. uri začetek lige v malem nogometu Velika Pirešica 2013, igrišče v Veliki Pirešici (Športno društvo Hofrein, 051 338 795). Torek, 2. april, ob 19.30 baletna predstava učencev glasbene šole; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Petek, 5. april, ob 20. uri 66. kavarniški večer: gost Ivan Korponai; Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 6. april, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 6. april, med 9. in 12. uro podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 6. april, ob 9. uri lokostrelsko tekmovanje 3D za slovenski pokal; lokostrelsko strelišče na Ložnici pri Žalcu (Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu, 051 339 875). Sobota, 6. april, ob 20. uri Bitka med spoloma, radijska komedija na odru; Polona Požgan in Sašo Papp; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: predprodaja 12 €, uro pred predstavo 15 € (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 7. april, ob 9. uri 12. pohod ob dnevu zdravja na Sv. Jedert; start pri Športnem centru Žalec (Žalske lekarne, spremstvo vodnikov PD Žalec in PD Galicija). Nedelja, 7. april, ob 15. uri 8. dobrodelni koncert »Srce, sonce, morje«; Društvo rejnic Celjske regije; športna dvorana OŠ Griže; vstopnice 8 EUR. Od ponedeljka, 8. aprila, do nedelje, 14. aprila, med 15. in 18. uro cvetlična tržnica (TD Žalec vam ob nakupu v Rastlinjaku podari sadiko balkonskega cvetja); Gasilski dom Ložnica (Turistično društvo Žalec, 040 609 888). Ponedeljek, 8. april, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; OŠ Petrovče. Sreda, 10. april, ob 19.30 Čutiš? Pomlad! Trianglov pomladni večer: Šaleški študentski oktet; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 11. april, ob 7. uri kopalni izlet; odhod izpred Hotela Žalec; prijave na Medobčinskem društvu invalidov Žalec do 8. aprila (Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 571 68 16, 031 230 861). Četrtek, 11. april, ob 16. uri Cooperjev test; Športni center Žalec. Četrtek, 11. april, ob 17.30 Sneguljčica, igrano-lutkovna predstava; Mini teater Ljubljana; za cici abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnica: 5 € (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 12. april, Ekofejst: samooskrba in skrb za okolje -pot v prihodnost; predavanja in predstavitev dobrih praks Štafete semen 2013, vseslovenska izmenjava semen in predaja semen v gensko banko semen; Velika Pirešica 1 (stara šola). Sobota, 13. april, Ekofejst: sonaravna pridelava hrane (predavanje in teoretično); praktične delavnice na poligonu sonaravnih vrtov, izmenjava semen in sadik; Velika Pirešica 1 (stara šola). Nedelja, 14. april, Ekofejst: cvetlična kmečka tržnica TD Galicija; podarimo otrokom sadna drevesa, slovesna posaditev drevesa, izmenjava sadik in semen; Velika Pirešica 1 (stara šola) Sobota, 20. april, ob 9. uri 31. pohod po mejah KS Liboje; zborno mesto pri savinjskem mostu v Kasazah (PD Liboje, 031 627 923). Petek, 12. april, ob 19. uri občni zbor KD Petrovče; Hmeljarski dom Petrovče (Kulturno društvo Petrovče, 041 369 362). Sobota, 13. april, srečanje kitarskih orkestrov Slovenije; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sobota, 13. april, ob 7. uri Hleviške planine; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 13. april, med 8. in 12. uro kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 13. april, med 9. in 12. uro podeželska tržnica Žalec - KD Ponikva: otroška in odrasla folklorna skupina in predstavitev Ekoci - Štafeta semen (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 13. april, med 10. in 18. uro vse za poroko - dan odprtih vrat; Dvorec Novo Celje, središče Mega (TIC Žalec, 710 04 34, središče Méga, 031 280 571). Sobota, 13. april, ob 20. uri Pazi, m@il!, komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 18 €, zdnji vrsti: 16 €. (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 13. april, ob 20. uri koncert Vokalne skupine Candela z gosti (Moški pevski zbor Karla Viranta Braslovče); Gasilski dom Drešinja vas (Kulturno društvo Petrovče, 041 568 349). Nedelja, 14. april, ob 15. uri cvetlična kmečka tržnica; Galicija (Turistično društvo Galicija). Ponedeljek, 15. april, ob 19.30 Aldo in Micika, komedija Toneta Partljiča; Cafe teater; za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven: 15 € (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 15. april, ob 19.30 recital Blaž Šoba - trobenta; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Torek, 16. april, ob 19.30 Aldo in Micika, komedija Toneta Partljiča; Cafe teater; za torkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven: 15 € (TIC Žalec, 71*0 04 34). Sreda, 17. april, ob 18.30 9. javna produkcija; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Četrtek, 18. april, ob 8 uri pohod: Donačka gora; odhod iz Zabukovice (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 18. april, ob 18. uri Hollywood - večer filmske glasbe; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sobota, 20. april, ob 7. uri turno kolesarjenje na Kunigundo; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 20. april, ob 8. uri Pohod na Boč; odhod iz Zabukovice (PD Zabukovica, 041 740 753). Sobota, 20. april, med 9. in 12. uro podeželska tržnica Žalec; KD Vrbje: instrumentalno-vokalna sekcija (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota 20. april, med 9. in 12. uro cvetlična tržnica; parkirišče bifeja Pri kapelci (Turistično društvo Vroje, 041 507 546). Sobota, 20. april, ob 13. uri gorski tek po mejah KS Liboje; zborno mesto pri mostu čez Savinjo v Kasazah, prijave uro pred startom (Turistično športno društvo Liboje, 041 556 276). Sobota, 20. april, ob 17. uri 2. koncert otroške folklorne skupine; Zadružni dom Ponikva (Kulturno društvo Ponikva, 041 649 516). Sobota, 20. april, ob 18. uri umetniški večer z Andrejem Rozmanom - Rozo; Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrba Vrbje, 031 391 319). Sobota 20. april, ob 19. uri S Petrom v Dalmacijo; Petrovi tamburaši; KUD Grifon Šempeter; Dom II. slovenskega tabora Žalec; Vstopnice: 8 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 21. april, ob 8. uri planinski pohod: pot spomina za umrlimi planinci; pokopališče v Galiciji (Planinsko društvo Galicija, 031 864 826). Nedelja, 21. april, ob 10. uri cvetlična tržnica pred Slomškovim domom na Ponikvi (Turistično društvo Ponikva, 041 868 685). Nedelja, 21. aprila, ob 18. uri TV Griže, KUD Griže, komedija; Kulturni dom Svoboda Griže; Vstopnice: 5 EUR (Mito Kot, 051 301 708). Torek, 23. april, ob 19.30 koncert godalnega in simfoničnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sreda, 24. april, od 15. do 19. ure kviz učencev glasbene šole; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sreda, 24. april, ob 19.30 Parabelo, Sem mim, plesna predstava; za potujoči abonma in izven; Cankarjev dom Ljubljana; odhod avtobusa s parkirišča Doma II. slovenskega tabora Žalec ob 17.30 (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 25. april, od 15. do 19. ure kviz učencev glasbene šole; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Četrtek, 25. april, ob 17. uri postavljanje mlaja v Arji vasi (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Petek, 26. april, ob 17. uri postavljanje mlaja v Drešinji vasi (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Petek, 26. april, ob 18. uri proslava ob dnevu upora; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 27. april, ob 7. uri pohod na Uršljo goro; zborno mesto pri trgovini Kili Liboje (PD Liboje, 041 519 836). Sobota, 27. april, med 9. in 12. uro podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 27. april, ob 11. uri pomlad na Bukovici (Planinsko društvo Žalec, 041 705 738). Ponedeljek, 29. april, med 9. in 11. uro prvomajske otroške ustvarjalnice; Ekomuzej; prispevek za material: 1,00 € (Ekomuzej, 571 80 21). Torek, 30. april, med 9. in 11. uro prvomajske otroške ustvarjalnice; Ekomuzej; prispevek za material: 1,00 € (Ekomuzej, 571 80 21). OBČINA PREBOLD Ponedeljek, 1. april, ob 9. uri pohod po obronkih Kaplje vasi; igrišče ob Boljski; SD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Petek, 4. april, strelsko tekmovanje; ob 13. uri za otroke, ob 17. uri za odrasle; OŠ Prebold; ŠZ in OŠ Prebold (Oton Račečič, 703 64 40). Petek, 4. april, ob 19. uri odprtje razstave del Sonje Povše; Hotel Prebold; razstav bo odprta tudi v soboto, 6. aprila, med 8. in 18. uro ter v nedeljo, 7. aprila, med 7.30 in 18. uro. Sobota, 6. april, pohod na Celjsko grmado in Celjsko kočo za vse; PD Prebold (Katja Debelak, 031 697 604). Sobota, 6. in 20 april, od 9. do 10. ure Ogled muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija. Sobota, 6. april, od 8. do 11. ure kmečka tržnica in štafeta semen; Režajeva domačija; TD Prebold, Ajda Štajerska (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 6. april, ob 15. uri družinska orientacija; zborno mesto pred OŠ Prebold (v primeru dežja odpade); ŠZ Prebold (Igor Uranjek, 041 264 221). Sobota, 6. april, ob 19. uri Večer na zofi: gostja Irena Verčkovnik; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Sobota, 6. april, ob 19. uri občni zbor KD Marija Reka; Dom pod Reško Planino; KD Marija Reka (Monika Lobnikar, 041 241 203). Petek, 12. april, ob 18. uri odprtje razstave Majde Bibič; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 19. april, ob 19. uri salamijada; Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Petek, 19. april, ob 17. uri Naj pesem pove (OŠ Prebold, 703 64 20 ). Petek, 19. april, ob 9. uri pohod na Golavo; DU Prebold (Ivan Drežnikar, 031 307 493). Sobota, 20. april, od 8. do 11. ure kmečka in cvetlična tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 20. april, pohod od Motnika do Zajčeve koče; PD Prebold (Katja Debelak, 031 697 604). Nedelja, 21. april, ob 10. uri promenadni koncert; Pihalni orkester Prebold; pred blagovnico Mercator (Brane Verk, 041 783 207). Nedelja, 21. april, ob 17. uri Košnikova gostilna; Društvo podeželskih žena; Dvorana Prebold. Torek, 23. april, ob 1.8.30 predstavitev knjig Branka Zupanca; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 26. april, podoknica; kmetija Uplaznik (Danica Uplaznik, 031 511 039). Sobota, 27. april, ob 14. uri postavitev mlaja - ročno; Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sobota, 27. april, pohod od Socerba do Ankarana; PD Prebold (Miran Žohar, 041 593 673). Sobota, 27. april, ob 13. uri društven tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje, Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 27. april, od 9. do 12. ure dan odprtih vrat zgodovinske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija; ZND Prebold (Uroš Herman, 031 318 682). Torek, 30. april, ob 18. uri pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Torek, 30. april, kresovanje; igrišče v Ščščah; PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Torek, 30. april, kresovanje; Športnp igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Četrtek, 28. marec, ob 19. uri podelitev športnih priznanj Občine Polzela za leto 2012; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Vsak petek ob 17. uri balinanje za začetnike; Športno igrišče Polzela (Karel Korber, 041 381 467). Vsak ponedeljek, sredo in petek ob 17. uri balinanje za aktivne balinarje; Športno igrišče Polzela (Karel Korber, 041 381 467). Ponedeljek, 1. aprila, ob lß. uri brezplačno predavanje KARDIOVASKULARNA OBOLENJA - obolenja srca in ožilja in njihovo zdravljenje; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Četrtek, 4. april, ob 17. uri medgeneracijski center - predstavitev Doma upokojencev Polzela (Eva Lenko); mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Gertruda Terčak, 572 01 58). Petek, 5. april, ob 16. uri polstenje volne, nadaljevalni tečaj; Dom krajanov Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679). Petek, 5. april, in sobota, 6. april, občinska čistilna akcija »Očistimo Slovenijo«; območje celotne občine (Občina Polzela, 703 32 00). Sobota, 6. april, ob 10. uri Vrt povodnega moža; Mavrično gledališče Jane Stržinar; za otroški abonma in izven; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Nedelja, 7. april, ob 8. uri 9. POM - planinski orientacijski maraton; PD Gora Oljka (Zoran Štok, 041 754 778). Četrtek, 11. april, ob 17. uri štajersko-savinjska liga upokojencev v balinanju; Baline Polzela : PDU Topolšica (I. krog); Športno igrišče Polzela (Karel Korber, 041 381 467). Četrtek, 11. april, ob 17. uri predavanje Vse o jagodičevju; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Ferdinand Glavnik, 031 323 353). Sobota, 13. april, ob 7. uri pohod na Lovrenc-Veliko Kozje; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Sobota, 13. april, ob 8. uri regijsko tekmovanje šoferjev in avtomehanikov; ZŠAM Savinjske doline (Milan Pečnik, 031 366 25^). Sobota, 13. april, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; pred trgovino Tuš Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685). Sobota, 13. april, ob 17.15 12. kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/ 2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 13. april, ob 19. uri koncert dalmatinske klape DUO Domižana; za gledališko-glasbeni abonma in izven; Kulturni dom Polzela (ŽKTŠ Polzela, 03/703 32 28). Nedelja, 14. april, ob 15. uri Nezvesti soprog, komedija; KD Andraž; Dom krajanov Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737). Sobota, 20. april, ob 5. uri pohod na Medvednico - 20. Rusov pohod; zbor pri igrišču v Andražu (Slavko Jevšnik, 041 543 416). Sobota, 20. april, ob 8. uri pohod po polzelski planinski poti; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Berni Palir,041 813 909). Sobota, 20. april, ob 17.15 13. kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/ 2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 20. april, 19.30 koncert MePZ Oljka; Kulturni dom Polzela (Marko Slokar, 041 381 472). Ponedeljek, 22. april, ob 16. uri strokovno predavanje ob dnevu Zemlje; Grad Komenda (KTŠ Polzela, 703 32 28). Četrtek, 25. april, ob 16. uri nastop pevk skupine Pušeljc; spodnja jedilnica novega dela Doma upokojencev Polzela (Ida Rančigaj, 031 469 617). Četrtek, 25. april, ob 17. uri štajersko-savinjska liga upokojencev v balinanju; Baline Polzela : DU Dobrna (III. krog); Športno igrišče Polzela (Karel Korber, 041 381 467). Četrtek, 25. april, 181. lunohod in vseslovensko srečanje ob polni luni na Ptuju; zborno mesto: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 27. april, ob 16.30 5 ur malega nogometa VZHOD : ZAHOD; Jgrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 27. april, ob 17. uri 1. turnir streljanja z zračno puško; igrišče v Andražu (Leon Pižorn, 041 578 089). Sobota, 27. april, turnir v košarki; Športni center Savinja (Bojan Krivec, 051 316 129). Nedelja, 28. april, ob 9. uri memorial Frančka Satlerja; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Torek, 30. april, ob 20.30 kresovanje v Andražu; igrišče v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Torek, 30. april, kresovanje v Šeneku (Rok Satler, 041 204 842). Torek, 30. april, kresovanje v Ločici (Bojan Krivec, 051 316 129). April 2013 pohod po občini (1. del); DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). April 2013 ekskurzija na Primorsko; Izola in okolica; DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). OBČINA BRASLOVČE Ponedeljek, 1. april, v zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sobota, 6. april, občinska čistilna akcija; TD Braslovče, TD Gomilsko (Branko Ribizel, 031 896 938, Božena Kosu 041 602 464). Sobota, 6. april, pohod na Lisco (948 m); Planinsko društvo Braslovče (Darja Dobnik, 041 480 524). Nedelja, 14. april, pohod na Mirno goro (1047 m); Planinsko društvo Braslovče (Petra Kumer Lesjak, 031 834 878). Sobota, 20. april, ob 20. uri S pesmijo v pomlad; avla OŠ Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Sobota, 20. april, ob 20. uri tradicionalna salamijada; Kulturni dom Letuš; TD Braslovče (Branko Ribizel, 031 896 938). Od petka, 26. aprila, do nedelje, 28. aprila, planinarjenje po slovenskem Primorju; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). OBČINA POLZELA Torek, 30. april, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice). OBČINA TABOR Ponedeljek, 1. april, ob 9. uri velikonočni pohod v Marijo Reko; odhod izpred KZ Savinjska dolina (PD Tabor, 031 604 429). Sobota, 6. april, od 9. do 13. ure čistilna akcija (Občina Tabor, 705 70 80). Sobota, 20. april, ob 10. uri nogomet za otroke; nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Sobota, 20. april, ob 12. uri tekma inline hokej; nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Sobota, 20. april, ob 13.30 balinarski turnir; igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Sobota, 20. april, ob 15. uri medvaški turnir v malem nogometu; nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Od ponedeljka, 22. aprila, do sobote, 11. maja, razstava likovne sekcije Mavrica; sejna soba Občine Tabor; ogled razstave med uradnimi urami občine in v nedeljo, 28. aprila, od 9. do 15. ure (Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214). Sreda, 24. april, ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj; Dom krajanov Tabor (Občina Tabor, KUD IC Tabor, 705 70 80). Petek, 26. april, ob 13. uri odprtje centralne čistilne naprave v Taboru; na lokaciji čistilne naprave v Ojstriški vasi (Občina Tabor, 040 706 029). Petek, 26. april, ob 20. uri 8. tradicionalna salamijada; Lesjakov ribnik (vaška skupnost Miklavž, 041 543 396). Sobota, 27. april, ob 11. uri tovariško srečanje na Cankarjevi tehniki; pohod ob 8. uri izpred KZ Tabor (ZB za vrednote NOB, KO Tabor, 03/572 70 48). Nedelja, 28. april, 21. ŠENTJURSKI SEJEM; ob 8.00: pričetek delovanja sejemskih stojnic in kmečke tržnice ob 9.00: sveta maša v cerkvi sv. Jurija ob 10.00: parada »Tabor smo ljudje« (harmonikarji, konjeniki, hmeljski starešine, gasilci, društva občine, oldtajmerji); pod šotorom ob 10.30: Tabor ima talent (rok za oddajo prijav: 22. 4. 2013, več informacij na: http://www. pevskodrustvotabor.si/ ali na tel. 040 250 297 (Tea); ob 12.00: podelitev priznanj za najboljše turistične spominke; zabava z ansambli od 13. do 22: TV Golica (Povratniki, Zreška pomlad, Navihani muzikantje, povezovalec Domen Hren); spremljevalne razstave v Domu krajanov Tabor: - prodajna razstava dobrot društva žena in deklet, - razstava lesenih miniatur Francija Parašuha, - razstava turističnih spominkov; otroška delavnica na igrišču pri Vrtcu Tabor pod vodstvom društva podeželske mladine Tabor s sodelovanjem programa English for Fun iz Ojstriške vasi: od 11.3D do 15.00 bodo otroci izdelovali krone, meče, lutke, metuljčke, pikapolonice ob 15.00 peka palačink iz ajdove in pirine moke v angleškem jeziku z otroki od 5. do 9. Razreda; spremljevalna razstava v sejni sobi Občine Tabor: od 9.00 do 15.00 razstava likovne sekcije Mavrica, razstava malih živali pod kozolcem kmetije Lukman; organizacija prireditve: PGD Ojstriška vas - Tabor. Sreda, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo; odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, 031 604 429). Komedija Rdeči kotiček Lepa Anka kolo vodi... Tako je poimenovan kiparski izdelek, ki ga je v kiparski delavnici na mednarodni tridnevni kiparski koloniji mladih v Črnomlju izdelala učenka OŠ Prebold Neli Brglez. Na kolonijo, ki jo vodijo priznani kiparski ustvarjalci, se je uvrstila na podlagi strokovnega prediz-bora. Neli Brglez je učenka 8. razreda OŠ Prebold, ki rada likovno ustvarja, tudi nadaljnje šolanje namerava nadaljevati na likovnem področju, pri čemer jo v osnovni šoli podpira tudi njena mentorica Breda Tekavc. V Črnomlju je ustvarjala v delavnici, kjer so spoznavali orodja in tehnike oblikovanja izdelkov v sipo- reksu. Iz tega materiala je nastalo njeno kiparsko delo, ki je bilo zelo dobro ocenjeno. Mednarodna kiparska kolonija je potekala na OŠ Loka Črnomelj. Udeležilo se je je 48 mladih kiparjev iz 23 slovenskih in 7 tujih osnovnih šol, in sicer s Hrvaške, iz Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. Ustvarjali so v petih delavnicah. Poleg delavnice, v kateri je ustvarjala Neli in ki jo je vodil kipar Skender Bajrovič, so se mladi ukvarjali tudi z instalacijo -umeščanjem likovnih form v notranji prostor, z oblikovanjem male plastike iz gline, likovne forme iz lesa in kiparskih tvorb z montažo. »Zelo sem vesela, da sem Neli Brglez s svojim kiparskim izdelkom Mladost v naravi V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je v organizaciji žalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin. Na reviji sta nastopili folklorni skupini z Osnovne šole Griže, mlajši Navihančki in starejši Griški veseljaki, otroška folklorna skupina Srajčice Kulturnega društva Go-milsko in otroška folklorna skupina KD Ponikva pri Žalcu. Kot je povedal vodja izpostave JSKD Marko Repnik, so mladi plesalci pokazali visok nivo kakovosti, kar je potrdil tudi strokovni spremljevalec revije Marko Pukšič. Območno srečanje otroških folklornih skupin je v Žalcu potekalo že drugič, po vsem videnem pa se jim tukaj za prihodnost folklore ni treba bati. Otroci namreč kažejo veliko zanimanje za folklorno dejavnost, saj je v štirih skupinah skupaj nastopilo kar 86 plesalk, plesalcev in godcev. T. Tavčar Mladost v naravi Igralci in soustvarjalci v humorni pozi za Gledališka družina KUD Svoboda Prebold je 2. marca na preboldski oder postavila novo gledališko igro, ud-bokomedijo Rdeči kotiček, preboldskega rojaka Ervina Fritza. Gre za zanimivo in humorno gledališko delo, ki je nekakšen stik preteklosti s sedanjostjo. Udbokomedija RDEČI KOTIČEK je postavljena v dom za upokojence, ki je bil včasih sindikalni dom. V njem živijo odločna Lidija (Martina Au-breht), ki je hipohondrinja, Franček (Franci Cigler) in njegova vedno urejena žena Erika (Mojca Jezernik), ki živi samo za svoj denar, Tarzan (Dušan Vedenik), ki je bil vedno zvest Titu, zblojeni Polde (Janko Pirc), ki vsepovsod vidi sovražnike, in njegov sin Sino (Simon Bukovec), za katerega so pomembni samo certifikati. Zanje skrbi Ruža (Klavdija Jelen), vedno prijazna in ustre- spomin žljiva, a s sumljivo preteklostjo. Za vse v domu se je čas ustavil nekje daleč nazaj ... Večino časa preživijo v Rdečem kotičku, kjer so včasih potekali partijski sestanki. Življenje v domu poteka po ustaljenem redu, tako rekoč vsak dan isto, dokler se jim nekega dne ne pridružita mlada kuharica Eva (Katja Kreže) in župnik Kocmur (Jani Pilko). Za dodatno zmedo poskrbi duh pokojnega Tita (Ana Ajdič). Igro, ki je nastajala kar nekaj mesecev, je režiral Sašo Juhart, ki že nekaj časa sodeluje s preboldskimi gledališčniki. Za ton in luči je poskrbel Srečko Stepišnik, šepetalka pa je Petra Reberšek. Pri ustvarjanju predstave so pomagali Občina Prebold, Darko Koželj, JSKD Žalec, Janez Grah, Žiga Hriberšek, Christopher Koležnik in še kdo. Režiser Sašo Juhart je v gledališki list zapisal: »Le redko kdaj ima režiser dvojni privi- legij: delati na dramaturško natančnem odrskem besedilu in hkrati sodelovati z avtorjem, imeti vpogled v zakulisje razvoja temeljne ideje. Da ne govorimo o aktualnosti, prav zdaj, ta trenutek. Ta »partijska kapelica« refleksivno izpostavlja prejšnjo, današnjo in upam, da ne tudi prihodnjo oblast. Torej gledalec, kdo si ti? Hipohonder? Donkihotovski pionirček? Skopuh? Hvalisavec? Kapitalistični demokrat? Hipi? Jaz vem, kdo sem, in še vedno mi odmeva v glavi: »Svet, svet ... Takšen že ne more biti.« Po premieri, ki je navdušila občinstvo, je imela komedija že nekaj ponovitev na domačem odru in tudi nekaj gostovanj. Teh pa zagotovo ne bo manjkalo tudi v prihodnje, saj je Rdeči kotiček komedija, ki jo je vredno videti, se ob tem do solz nasmejati in morda tudi zamisliti. D. Naraglav Otroška folklorna skupina Srajčice KD Gomilsko, ki jo vodita Manja in Majda Rančigaj, je nastopila v novih oblačilih Moje življenje z Almo Karlin Schreiber Gammelin. Slednja se je leta 1934 preselila k Almi v Celje in v tem mestu ostala do svoje smrti. Skozi Theino pripoved je moč spoznati njeno življenje in življenje Alme Maksimiliane Karlin, njena evropska predavanja, popotovanja po svetu, njeno življenje med II. svetovno vojno, sodelovanje z NOB, Almino smrt in Theino ustvarjanje, delo ter življenje v Celju. Monodrama odkriva tudi nekaj manj znanega, še zlasti preseneti na koncu, ko razkrije, kaj se je dogajalo s pismi, na katera je Thea tako potrpežljivo in že skoraj brezupno čakala leta in leta. Moje življenje z Almo Karlin je zgodovinsko-domoznansko--potopisna monodrama, prikazana skozi oči mogoče nekoliko prezrte Thee Schreiber Gammelin v izvedbi odlične Barbare Vidovič. T. Tavčar Razstava Žena - mati Likovna sekcija Kulturno--umetniškega društva Polzela je pripravila zanimivo likovno razstavo na temo žena -,mati, posvečeno dnevu žena in materinskemu dnevu. Do 15. marca ste si jo lahko ogledali v mali dvorani Kulturnega doma Polzela, od 16. do 30. marca pa na Gradu Komenda. Ob odprtju je zbrane pozdravil predsednik Kulturno-ume-tniškega društva Polzela Marko Slokar. Na tokratni razstavi sodeluje 26 likovnikov z 68 deli v razbčnih tehnikah. Na razstavi je največ del, ki so jih na likovni delavnici pod mentorstvom akademskega slikarja Stojana Kneževića ustvarjali članice in člani likovne sekcije. O razstavi je dejal: »Na naši prvi slikarski delavnici, kjer smo obravnavali predvsem rea- se lahko udeležila te mednarodne kiparske kolonije, saj sem pridobila nova znanja in izkušnje ter veliko novih znancev in prijateljev, ki nas druži veselje do tovrstnega kiparskega ustvarjanja,« nam je zaupala Neli. D. N. Prizor iz monodrame Moje življenje z Almo Karlin Zadnji februarski večer so na svoj račun prišli ljubitelji monodram. Številni obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili Savinovo hišo, kjer so prisluhnili monodrami Moje življenje z Almo Karlin, ki jo je režiral Michael Green Alujevič. Monodrama predstavlja zgodbo dveh velikih žensk, dveh velikih Celjank - Alme Karlin in Thee ližem, so nastala žanrsko različna dela, torej ne samo slike na temo žena - mati, če pa si predstavljamo, da so jih ustvarile žene in matere, lahko ugotovimo, da je ta ženska senzibilnost močno prisotna. Seveda pa so tukaj tudi moški člani likovne sekcije. Moškim so ženske na splošno glavna življenjska preokupacija, zato dvomim, da so se na naši slikarski delavnici počutili odrinjene, čeprav so bili po številu v manjšini.« Razstavo je odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik, dogodek pa je popestril Kvintet Lastovka. T. Tavčar Mila Kačič ob dnevu žena Z ljubeznijo Slovenski oktet V petek, 8. marca, so tudi na Gomilskem tamkajšnji kulturniki proslavili dan žena. Pripravili so literarni večer, na katerem so se številni obiskovalci poklonili pesnici ter gledališki in filmski igralki Mili Kačič, ki je na lastni koži občutila, kako trnova je bila pot, ki so jo h kakršnikoli samostojnosti tlakovale ženske. Mila Kačič se je namreč ro- dila kot nezakonski otrok siromašne otroške vzgojiteljice Ljudmile Kačič in premožnega obrtnika iz Ljubljane Herberta Mahra. Njuni zvezi so zaradi stanovske razlike nasprotovali njegovi starši, ki so nekajmesečno Milo dali v rejo zakoncema Kovačič, kjer ji zaradi revščine ni bilo lahko. Člani KD Gomilsko so se njenemu spominu poklonili z recitalom njenih pesmi, s poslušanjem njenih uglasbenih pesmi in z ogledom odlomkov iz filmov Vesna in To so gadi, v katerih je zaigrala. Prijeten večer so sklenili ob dobrotah, ki so jih za ta večer sami pripravili, in kozarcu vina, vsaka ženska pa je v spomin na prijeten dogodek in ob svojem prazniku prejela tulipan. Literarni večer sta pripravili Anita Drev in Nina Markovič Korent. T. T. Dan žena kot nekoč Vse žene so ob- vstopu v dvorano prejele rdeč nagelj, ki med drugim simbolizira revolucionarnost in borbo za pravice žensk do enakopravnosti med spoloma in v družbi V Krajevni skupnosti Griže so tudi letos slovesno obeležili mednarodni praznik žena - 8. marec. Zaslugo za ponovno praznovanje je potrebno pripisati vodstvu KS Griže na čelu s predsednikom Marjanom Vodebom, predsedniku KD Svoboda Griže Martinu Goršku in predsedniku Etnološkega društva Srečno dr. Jožetu Hribarju. Tudi letos je bila dvorana polna do zadnjega kotička, žene pa so ob vhodu v dvorano prejele rdeč nagelj. Prireditev je vodila Danica Vončina Veligošek, v kulturnem programu pa so nastopili Godba Zabukovica pod vodstvom Boštjana Mesarca, Ansambel Gozdnik, ki ga sestavljajo štirje mladi fantje, mladi citrarki Brina in Kulturniki z novim vodstvom Z blagozvočnim naborom slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi so dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu na dan žena napolnili člani Slovenskega okteta in MePZ A Capella KD Petrovče, ki so eminentne goste tudi povabili v Žalec. Z znano »Za prijatelje« so odprli koncert, posebej posvečen vsem ženam, A Capellovci pod vodstvom Blaža Rojka in venček samostojnih pet pesmi sklenili s koroško Dekle, to mi povej, ki so jo zapeli z gotovo najbolj znano moško zborovsko zasedbo v Sloveniji, s Slovenskim oktetom. Vladimir Čadež, Rajko Meserko (oba Eno pesem so pevci obeh zasedb zapeli skupaj prvi tenor), Marjan Trček, Ja- tacijo znanih slovenskih pesmi. nez Triler (drugi tenor), Jože Vidic, Darko Vidic (bariton), Janko Volčanšek, Matej Voje (bas) so poslušalce očarali s skoraj popolno harmonijo svojih glasov in' doživeto interpre- Jaz bi rad rudečih rož, Moj očka ima konjiča dva, Drumlca, Ne ouri, ne sejaj, Nocoj pa, oh nocoj, Katrca in mnoge druge so božale ušesa in požele na koncu tudi stoječi aplavz. L. K. Pesem staršem Sara Gabrovec, Folklorna skupina Griški veseljaki pod vodstvom Vlaste Polenik, Tjaša Dolinšek s plesno točko, Olga Markovič z gledališko skupino in izvedbo humornega recitala, ansambel Ane in Matevža Čadeja v sodelovanju s Francijem Burjanom ter Martin Goršek, ki je predstavil pesmi pokojne vaščanke Marije Vozlič. D. Naraglav V preboldski dvorani so v nedeljo, 17. marca, pripravili tradicionalni dobrodelni koncert Pesem staršem v organizaciji preboldske in ma-rijareške župnije. Tokratni izkupiček (2.480 evrov) so namenili župnijski Karitas, ki uspešno deluje in pomaga pomoči potrebnim. V kulturnem programu so nastopili vsi štirje pevski zbori Župnije Prebold, in sicer Otroški pevski zbor Sončki, Mladinski pevski zbor Šempavske iskrice, Komorni pevski zbor Glas srca in Starejši cerkveni pevski zbor ter ansambli Kaplja, Vrh in Novi spomini, ki je ob koncu razvnel občinstvo. Koncert je povezovala Janja Ulaga, domači župnik Damjan Ratajc pa se je v svojem nagovoru iskreno zahvalil vsem nastopajočim, sponzorjem in donatorjem, medijskim pokroviteljem in občinstvu, ki so pripomogli k uspešno izpeljanemu koncertu in za prispevke. D. N. ■Ob končuje navdušil gostujoči ansambel Novi spomini Kulturno društvo Svoboda Griže ima od zadnjega občnega zbora novo predsednico. Kljub težkim časom in stroškom z nepremičninami, ki jih ima društvo, so kulturniki dobro krmarili, predvsem pa dobro skrbeli za kulturni dom in letno gledališče. Precej denarja so vložili v obnovo kulturnega doma in tudi v letno gledališče Lim-berk, ki je prav tako v njihovi lasti. Leta 2011, ko je društvo praznovalo 90-letnico delovanja, so obnovili fasado kulturnega doma, zamenjali okenske police, prebarvali napušč strehe, obnovili žlebove, strelovod in dimnik. Opravili so dela v vrednosti več kot 45.000 evrov. Večino finančnih obveznosti jim je že uspelo poravnati, iz prihodkov letošnjega leta bodo pokrili še 6.500 evrov dolga. Vsi letošnji prihodki naj bi sicer po finančnem planu znašali dobrih 26.000 evrov, kar je za dobrih 8.000 manj kot preteklo leto. Lani so sicer skupaj s krajevno skupnostjo obnavljali letno gledališče Lim-berk, ki ima 446 m2 pokritih in dobrih 2000 m2 zunanjih površin. Vsekakor pa bi bilo potrebno še marsikaj postoriti, da bo ta kulturni hram na prostem res takšen, kot si želijo oziroma kot si tudi zasluži. Pod okriljem KD Svoboda Griže delujejo gledališka skupina, ženski pevski zbor, Ubrane strune, harmonikarski orkester, teater mladih, likovna sekcija in šolsko kulturno društvo OŠ Griže. Društvo, v katerega je včlanjenih 81 aktivnih članov, dva častna in 101 podporni član, kar je skupaj 184 članov, je zadnjih nekaj let vodil Martin Goršek, od letošnjega občnega zbora pa društvo vodi Lilijana Ježovnik Jančič. V upravnem odboru so še Alenka Ježovnik, dosedanji predsednik Martin Goršek, Mito Kot, Urška Zakošek, Lidija Tamše, Tanja Kastelic, Ivan Grobelnik - Januš, Dejan Mastnak, Katja Ambrus in Vesna Dru-žinec. D. Naraglav Krajinske slike in tihožitja Razstavno-prireditveni prostor Doma kulture Svoboda Griže je po lanskoletnih uspelih razstavah raznih likovnih ustvarjalcev letos ponovno odprl svoja vrata. V petek, 15. marca, so kot prvo v nizu razstav odprli razstavo samorastniške slikarke Ide Krašovic iz Žalca. Ustvarjali s stiskanim cvetjem Z ustvarjalnice V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bila gostja Darja Kos z Vranskega, ki je predstavila ustvarjanje s stiskanim cvetjem. Ljubiteljica cvetja in vsega lepega rada nabira različno cvetje, trave in listje, ki jih skrbno zloži v debelo knjigo, primeren je tudi telefonski imenik, da se posuši. S stisnjenim cvetjem okrasi knjižne kazalke, sveče in voščilnice, izdeluje pa tudi slike. Na ustvarjalnici so izdelali čudovita knjižna kazala in voščilnice za posebne priložnosti. Darja Kos bo spomladi svoje spretnosti predstavila tudi na Vranskem. T. T. Ida Krašovic se je rodila v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, kjer je naravo in zanimivo krajino še danes mogoče občudovati v vsej njeni lepoti. Kljub več kot štirim desetletjem, odkar je postala Žalčanka, so njeni vtisi še vedno živi in ostajajo razlog, da svoje življenje v zadnjih letih plemeniti s podobami narave, ki jih z ljubeznijo in tankočutnostjo ustvarja na platnu. Pred petimi leti se je vključila v likovno skupino pri Univerzi za III. življenjsko obdobje, ki deluje pod vodstvom mentorja Zvoneta Brileja - Čorlija. V preteklih letih je sodelovala na vseh skupinskih razstavah, tokrat pa se je odločila za svojo prvo samostojno razstavo, na kateri se predstavlja s krajinskimi slikami in tihožitji. . Ob odprtju razstave, ki jo je povezovala in programsko zasnovala Olga Markovič, so številni udeleženci uživali tudi v prijetnem glasbenem programu, za katerega so poskrbeli domačini, dvojčka Ana in Matevž Čadej in Franci Burjan. Za prijetno presenečenje je poskrbel tudi njen sošolec iz likovne sekcije Jože Klep, ki je Idi v imenu skupine čestital za prvo samostojno razstavo in ji izročil šopek rož. D. N. Likovnica je v Grižah razstavljala tihožitja in krajino Duhovniki igrali nogomet Nastopilo 300 tekmovalcev Slovenska reprezentanca Tekmovanje v ju jitsu tehnikah Kristalne pokale sta najboljšim podelila žalski župan Janko Kos in ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Zgank Meža V Žalcu in Celju je potekalo evropsko prvenstvo duhovnikov v malem nogometu, ki se ga je udeležilo kar 180 duhovnikov iz trinajstih evropskih držav. Tekmovanje je prvič v Sloveniji pripravilo slovensko duhovniško športno društvo Pax, slovenska ekipa pa je na njem sodelovala že šestič. Svojim stanovskim kolegom so gostitelji poleg igranja malega nogometa pripravili tudi vrsto drugih zanimivosti. Bivali so v Domu sv. Jožefa v Celju, popeljali so jih na izlet v Oli- mje, pripravili festival narodov, na katerem se je vsaka ekipa predstavila z najbolj tradicionalnimi pesmimi, in si ogledali turistične znamenitosti. Kot pravi pater Ivan Arzenšek, župnik iz Petrovč, ki je že vsa leta član športnorekreacijske ekipe Pax, so jim pri organizaciji pomagali tudi celjska in žalska občina ter številni donatorji. Slovensko ekipo je na tekmovanje pripravljal trener Stanko Plantak iz Žalca. Prvo mesto je zasedla ekipa Poljske, druga je bila ekipa iz Bosne in Hercegovine in tretja ekipa s Slovaške. Slovenija je zasedla deseto mesto. Ekipe so pohvalile slovensko gostoljubnost in organizacijo ter bile navdušene nad lepoto naše domovine. T. Tavčar Karate klub Žalec je pripravil 11. mednarodni karate turnir za Pokal Žalca 2013. To je eno največjih dvoranskih tekmovanj v žalski občini, na katerem je nastopilo 300 tekmovalk in tekmovalcev iz 39 klubov iz Italije, Avstrije, BiH, Slovenije in z Madžarske. Pokal sta osvojila Kati Florjančič in Janez Perhavc (oba KK Kranj), kar nekaj medalj pa tudi tekmovalke in tekmovalci iz štirih klubov iz Spodnje Savinjske doline. Uspešno so se borili tudi karateisti iz domačega kluba, ki so osvojili dve prvi, tri druga in pet tretjih mest, in tudi karateisti iz Karate kluba Nestor Griže, KK Polzela in KK Petrovče. Prva mesta so osvojili Igor Dobrič v katah v posebni^ kategoriji, Iris Hočevar v športnih borbah pri starejših deklicah -45 kg (oba KK Žalec), Juš Ja-garinec med kadeti -61 kg (KK Polzela), Kiti Smiljan v kategoriji starejših deklic +50 kg (Nestor). V katah 8 in 9 let je drugo mesto osvojila žalska ekipa v postavi Anja Sadnik, Kaja Topolovec in Vita Peneš, Jurij Plaskan v športnih borbah med starejšimi dečki -45 kg, Iris Hočevar med kadetinjami -47 kg (vsi KK Žalec), Tajda Šprajc v katah (KK Petrovče), Tim Dvorjak v športnih borbah med dečki do -40 kg in Mihael Uplaznik pri mlajših dečkih +45 kg (oba KK Nestor). Podžupan Občine Žalec Robert Čehovin podeljuje medaljo za prvo mesto Igorju Dobriču Tretjega mesta pa so se veselili Kiti Smiljan v katah 13 let in športnih borbah med kadetinjami +54 kg (KK Nestor), Kaja Topolovec v katah 9 let, Maj Kolšek v katah 8 let, Nik Avsec v športnih borbah med kadeti -52 kg, Neža Četina in Lea Kranjc v športnih borbah med kadetinjami -45 kg in Martin Kokotec v športnih borbah -40 kg (vsi KK Žalec), Luka Lazar pri članih -75 kg (KK Nestor) in Klemen Repnik v športnih borbah -45 kg (KK Polzela). T. Tavčar Kaja Topolovec, Vita Peneš in Anja Sadnik (vse KK Žalec) V Globokem pri Brežicah je 5. marca potekalo tekmovanje v ju jitsu tehnikah, ki so se ga udeležili tudi mlajši tekmovalci iz KBV Fudoshin Šempeter. Mlade borke in borce je na tekmovanju vodil David Štraus, pri vodenju pa sta mu pomagali uspešni tekmovalki Barbara Stiplovšek in Anja Laznik. Tekmovanja se je udeležilo devet tekmovalcev, trije tudi iz sekcije na Vranskem, ki jo vodi najuspešnejša tekmovalka kluba KBV Fudoshin Šempeter Sabina Predovnik. Prav njena varovanka Julija Weiss je bila tudi najuspešnejša, saj je osvojila zlato medaljo v kategoriji deklice 7 do 8 let. V isti kategoriji sta Lin Šuster pri deklicah in Nik Mejak pri dečkih osvojila srebrno medaljo. Bero osvojenih medalj je s tretjim mestom v kategoriji deklice 11 do 12 let zaokrožila še Hana Jeram. V tej starostni kategoriji Tekmovanje v ju jitsu tehnikah HfflD GIMIDIEflT d.o.o. PE Pisarna, Šlandrov trg 23,3310 Žalec, 041 653 646 GRADBENA DELA IN ZUNANJE UREDITVE (Gradnje hiš, prizidkov, zidarska dela, tesarska dela) OBRTNA DELA Suhomontažerska dela in slikopleskarska dela Izvedba izolativnih fasad GRADBENI NADZOR IN KOORDINACIJA E.mail: nevenka.roser@siol.net Za naročilo vseh storitev vam nudimo 5 % popust L* 1 KO I^<2 Tš> K*TT R-STV O ROŠER Reška c. 45, 3312 PREBOLD Tel.: 03 70 53 130, Fax: 03 70 33 131 Gsm: 041 767 711,041 675 619 www.sMkopleskarstvo-rk.s1 Nudimo: • slikanje z raznoliko paleto barv in tehnik, izdelavo odtisov z valjčki, • izdelavo dekorativnih ometov, dekorativnega slikanja, polaganje dekorativnih tapet, • glajenje sten in stropov, strojno brušenje, bandažiranje mavčnih plošč • oplesk fasad, napuščev, oken, vrat, ograj, kovinskih konstrukcij, epoksi premaze • obdelava fasadnih podstavkov s Kulirplastom, • gradbena dela (priskrbimo vse ostale mojstre, ki jih potrebujete pri prenovi). Dodatno nudimo tudi: • urejanje okolic, dvorišč in parkirišč • rušilna dela, izkope, prevoze in odvoze materialov. Odlikuje nas KAKOVOST, STROKOVNOST in NATANČNOST. Smučarsko tekmovanje nad Grajsko vasjo so se solidno uvrstili tudi Lana Kostajnšek s četrtim ter Ula Weiss in Nejc Zorec s petim mestom. Mesto za njim se je uvrstila Sara Miklavčič, lestvico rezultatov pa v kategoriji 9 do 10 let s petnajstim mestom zaključuje Julijan Zakonjšek. V vodstvu kluba so zelo veseli, da imajo tako uspešne mlade tekmovalce, kar je nedvomno zagotovilo, da bodo tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate in s tem ohranjali dobro ime kluba in poskrbeli za njegov nadaljnji razvoj. D. N. Tradicionalno pri Blaževi zidanici Obilica snega tudi v nižinah je omogočila izvedbo najrazličnejših lokalnih športnih prireditev. Za eno je poskrbelo tudi Športno društvo Gomil-sko, ki je pri Blaževi zidanici nad Grajsko vasjo organiziralo smučarsko tekmovanje v veleslalomu. ŠD Gomilsko je organizator tovrstnega tradicionalnega tekmovanja že vse od leta 1992, odpadlo je le, če ni bilo snega. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 49 tekmovalcev, ki so se pomerili v sedmih starostnih skupinah. Tekmo si je ogledalo veliko gledalcev in navijačev, ki so glasno spodbujali tekmovalce ob progi s 14 vratci. Ob vsem tem ni manjkalo prijetnega vzdušja, kuhanega vina, čaja, klobas in še kakšnega priboljška. V kategoriji predšolski otroci je zmagal Nejc Ranzinger, v ka- tegoriji deklic Maša Ranzinger, pri dečkih je bil najuspešnejši Klemen Jerneje, pri deklicah pa Lara Škruba Krajnc. V kategoriji žensk je zmago slavila Martina Pustoslemšek, pri članih nad 45 let pa je bil letos najuspešnejši Anton Laznik. Najboljši čas proge (46,49) je dosegel Sandi Vitanc, ki je tekmoval v kategoriji mlajših članov. D. N. Z vatni že 20 let Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 4. 4., in četrtek, 18. 4. Pri nas že velika izbira sončnih očal Obiščite nas in videli boste bolje! tu Peta Kantužar in Plazar Deveto mednarodno prvenstvo Dvoboj dveh mladih taekwondoistov na mednarodnem odprtem prvenstvu v Braslovčah svoje mesto v slovenski reprezentanci za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo med 22. in 28. aprilom potekalo na Bledu. Člani TKD kluba SUN so uspešno nastopili tudi na odprtem prvenstvu v Bosni, kjer sta Marko Liubimirescu Pečar in Klemen Strojanšek osvojila zlato, ter na prvem kolu državnega prvenstva v kickboxingu v Zagorju. Naslednje tekmovanje je 2. kolo DP v kickboxingu, pomembne pa so tudi priprave domačih članov, ki bodo branili barve Slovenije na prihajajočem evropskem prvenstvu na Bledu. D. N. Šempetranke v polfinalu Igralke članske 1. ekipe OK Savinjska, ki so na prireditvi Naj športnik leta Občine Žalec za leto 2012 prejele nagrado za najboljšo ekipo leta, so se uvrstile v polfinale državnega prvenstva prve državne odbojkarske lige. V polfinalu bodo skušale presenetiti močno favorizirano ekipo Nove KBM iz Maribora, ki so prejšnji konec tedna postale prvakinje mednarodne interlige. Za preboj v polfinale so Šempetranke z rezultatom 2 : 0 v četrtfinalu premagale ekipo Kerna Puconci. Druga ekipa odbojkarskega kluba je končala z nastopi v 2. DOL na 6. mestu. Vso sezono je odbojkaricam sicer kazalo precej bolje, vendar so zaradi številnih poškodb izgubile zadnje tri tekme in tako zapravile možnost igranja v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje. Uspešno tekmujejo tudi mlajše selekcije, še posebej uspešne so najmlajše in najštevilčnejše igralke, igralke mini odbojke. D. N. Kozmetični salon Špela Flis s.p. Pernovo 4a (Dom Nine Pokorn Grmovje) 3310 Žalec >'č------------------------------ PEDIKURA DEPILACIJA OBRAZA DEPILACIJA NOG NEGA OBRAZA OBLIKOVANJE OBRVI UČENJE Tel.: ŽALSKE PD Žalec in PD Galicija vas vabijo na od Žalca do Sv. Jederti. Se vidimo v nedeljo, 7. aprila 2013, Ob 9. uri v Športnem centru Žalec. Pohod ob vsakem vremenu! Prebudimo pomlad v sebi! V Laškem je tretji vikend v tem mesecu potekalo tekmovanje za svetovni pokal v karateju Karate 1 World Cup Thermana Slovenija. Tekmovanje, ki je prvič v zgodovini potekalo na naših tleh, je pripravila Karate zveza Slovenije. Na borišča je stopilo več kot 400 karateistk in karateistov iz 36 držav, ki so moči merili v katah in športnih borbah. Med njimi je bilo tudi enajst tekmovalcev iz naše doline, največ pa sta si s petimi mesti priborila Klemen Plazar in Sebastijan Kantužar. Na splošno so bili slovenski tekmovalci zelo uspešni. Filip Španbeuer je v kategoriji do 75 kg osvojil zlato, Juš Markač pa v kategoriji do 84 kg bronasto kolajno. Dve osvojeni kolajni sta dokaz, da se v Sloveniji dela dobro in da se tudi v članski konkurenci bližamo svetovnemu vrhu. To pa je dobra napoved za evropsko prvenstvo maja. Sebastijan Kantužar iz KK Nestor Griže je v športnih bor- bah do 67 kg osvojil peto mesto, prav tako s petim mestom v katah je lahko zadovoljen Klemen Plazar iz KK Žalec. V slovenski reprezentanci, trener moške reprezentance je bil Damir Vrbanič, njegov pomočnik pa Matjaž Šuster (oba KK Nestor), so nastopili Jernej Blatnik, Lina Pušnik, Matic Potočnik in Neja Rom Zupanc (vsi KK Nestor), Juš Jagarinec, Luka Deberšek in Vesna Bezgovšek (vsi KK Polzela) ter Matija Matijevič in Sebastijan Budiha (oba KK Žalec). T. Tavčar David na šesto svetovno prvenstvo David Brinovec Na državnem mladinskem prvenstvu v počasnem šahu, ki je potekalo v Murski Soboti, sta v kategoriji do 12 let nastopila tudi mlada igralca David Brinovec in Lovro Čeh Brežnik iz ŠK Žalec. David je kljub gripi v prvih treh dneh tekmovanja med 28 tekmovalci kot edini brez poraza osvojil 2. mesto in je premagal tudi kasnejšega zmagovalca Nejca Amona. Zmagovalca sta si priborila nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo od 17. do 29. Zadnji ligaški rezultati: Liga Telemach za obstanek v 2. krogu: Hopsi : Mercator Škofja Loka 83 : 72; I. DOL Radenska Naturelle - ženske modra skupina prva polfinalna tekma: Nova KBM Branik ; Aliansa 3 : 0, druga polfinalna tekma Aliansa : Nova KBM Branik 1 : 3; II. DOL 18. krog ženske vzhod: Aliansa II ; Braslovče 0 : 3; II. DOL 18. krog moški: TAB Mežica : SIP Šempeter 3 : 2; III. DOL 22. krog moški vzhod: SIP Šempeter II : Prigo Brezovica 0 : 3; III. DOL 24. krog ženske vzhod: Braslovče II : Lenart 1 : 3. Zbral: T. T. Brglez, d.o.o. 2# Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko ® 703 30 30; trgovina Žalec a 713 30 82; slaščičarna Žalec s 713 30 83; trgovina Griže a 713 30 80; slaščičarna Petrovče a 713 30 84; trgovina Ostrožno a 428 20 60; trgovina Vrbje a 713 30 86; bar Vrbje a 713 30 87; slaščičarna Šempeter a 703 30 46; slaščičarna Polzela a 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi a 566 02 80, trgovina Kamnik a (01) 830 82 70; trgovina Laze a (01) 834 70 12; trgovina Tabor a 703 43 70. Pred časom smo zakorakali v pomlad, v letni čas, ki je med vsemi najlepši. Prebuja se novo življenje, ki ga oznanjajo zvončki, trobentice ... Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu. V naših slaščičarnah v Petrovčah, Šempetru, Žalcu in na Vranskem vas čakajo res dobri in okusni sladoledi različnih barv in okusov in preizkušene kakovosti. Kako zelo prijajo, poskusite, ne bo vam žal! Kolektiv Brglez, d. o. o. decembra potekalo v Al Ainu v Združenih arabskih emiratih. Lovro Čeh Brežnik pa je osvojil 21. mesto. V Murski Soboti je potekalo tudi državno prvenstvo v pospešenem šahu, na katerem je David Brinovec med 37 tekmovalci osvojil 1. mesto. T. T. Deveto mednarodno odprto prvenstvo v taekwondoju 9th SUN OPEN 2013 je v Braslovče privabilo okoli 230 tekmovalcev iz osmih evropskih držav. Zaradi slabega vremena je sodelovanje odpovedalo kar nekaj klubov iz Bosne in Srbije ter z Madžarske. Kljub temu je bilo v Braslovčah videti kar nekaj izjemno zanimivih dvobojev, med nekaterimi najboljšimi tekmovalci krojijo najvišja mesta tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Tekmovanje je uradno odprl župan Občine Braslovče Branko Strojanšek, zbrane pa sta nagovorila tudi ravnateljica Osnovne šole Braslovče Andreja Zupan in predsednik ITF Taekwondo zveze Slovenije Matevž Žugelj. Braslovčani so v močni konkurenci osvojili osem zlatih kolajn, s katerimi so se okitili Marko Liubimirescu Pečar v dveh kategorijah, Jan Šketa, Eva Vedenik, Sergeja Bec, Luka Hribernik, Taras Terjašek in Miha Kos, ki sta s svojimi nastopi potrdila Druga v kopju Sedemnajstletna atletinja Saša Siter iz Žalca je na zimskem državnem prvenstvu v metih (za člane in mladince) na Ptuju v začetku marca v mlajši mladinski konkurenci osvojila srebrno medaljo. Kopje je pristalo pri 41,08 m, kar je njen najboljši rezultat do zdaj, svoji zbirki (ena zlata in dve srebrni) je tako dodala še eno medaljo. Zdaj lovi normo za svetovno prvenstvo v Ukrajini, ki bo letos poleti. Saša je dijakinja 2. letnika I. gimnazije v Celju in je že od malih nog športnica. Začela je s tenisom, nato je igrala rokomet in odbojko. Leta 2010 se je odločila za individualni šport - met kopja, v katerem tako že niza uspehe. L. K. Saša Siter z zadnjo srebrno medaljo Florjančev memorial Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra je pripravilo 12. šahovski memorial v spomin na odličnega šahista Rudija Flor-janca, doma iz Ločice ob Savinji. Na tekmovanju je nastopilo 18 šahistov iz bližnje in daljne okoli- ce, ki so se v devetih kolih pomerili po švicarskem sistemu. Zmagal je Dušan Brinovec (ŠK Žalec), ki je zbral 8,5 točke, drugi je bil Bernard Perič (ŠK Zagorje) z 8 točkami, tretji pa Tomo Studnička (ŠK Žalec) s 6 točkami. T. T. UTRIPOV HOROSKOP ♦ OVEN Sredi meseca bo začel Soncu v vašem znamenju delati družbo Merkur. Na vseh pefdröidih, ki imajo kaj opraviti s trgovino, komunikacijo in /cm^nVr-vam bo teklo kot po maslu. Veliko notranje moči bosft ortHtfker Bo prehajal Ovna tudi vaš vladar Mars, ki bo vplival na Ihšo vztrmost. V ljubezenskem smislu vas bodo dnevi navdušenijJoipB 10. pa znate biti malce nejevoljni. Venera bo poskrbela, da bo vladala harmonija. ♦ BIK Za vsa dela, ki zahtevajo bistrost in okretnost, bo druga polovica aprila sijajna. Z^tojwMfpravjiem področju ali pri trgovanju z nepremičninaj*yss bodo zaSeli razblinjati po 12., ko bo Pluton spremenil smMgipanKPv retrogradno. Vse pogosteje boste razmišljali o delih, l$fle MHjfoJtako povezana s skupinami in pri katerih vi ne bi billMtm^Od drugih. Čustvena plat bo sploh spodbudna, ker boste po tt>tV znamenju gostili Venero. ♦ DVOJČKA Aprila vas utegne presenetiti kar nekaj nepredvi- denih stroškov in izdatlco^Ne bogEhabv vsakem trenutku počutili samozavestno, turu^^ptSi^]» bo malo zatajil. Po 15. bo že bolje, ker bo Merk® ižijMljffđi ■vnesel več razgibanosti in hitrejši tempo. Precfasrai Ml^ba^mbno to, da bo z najbolj dobrohotnim planetom^: paro m JMi boste gostili v zname- nju, tako ustvarjalno sodelowd. «vi trge tedni na čustvenem področju bodo odlični. ♦ RAK April vam bo po delovni plati ostal v spominu kot pre- cej prijazen mesec, saj vas bo do 15. podpiral Merkur. Poslej se boste pogosto zapletali ^jlemikAaJpe ne bodo izšle ravno v vaš prid, Saturn bo n a nj^č~gpi raptäw^e z n o zadenjsko pot. Ne poskušajte v službi pres«s^«fsamega^h(e, ker to večinoma nima nikoli konstruktivnega kriva, da boste čutili svojstven odpor do hitrosti v ljubezni, ker boste hoteli uživati v vsakem lepem trenutku. ♦ LEV Aprila se ne boste srečevali z nerešljivimi težavami in delovno kolesje se bo vrteloj^ri^em tempu. Kako se tudi ne bi, saj vam bo po 15. izdatno^romagal Merkur, ki bo tako tvorno sodeloval s Soncem, da var» rrejbcfTnSghfciti po zlu nobena trgovska akcija, da bodo potovai^jatjjpripmia iik dajiroste v stikih z javnostjo, še posebej pri komtrfOJöiiji^jicwDviti. Na čustvenem področju bodo krasni dnevif^afvdSrtfe^oo strani stala Venera, ki vam bo dajala podporo do 16. ♦ DEVICA Že na začetku druge polovice aprila boste priča razpravam o spremembah in »KJteitere bodo zadevale tudi vas. Mnogi bodo razmišljali drugiMllot vi, celo vaši najbližji bodo med njimi in bodo do vas mini prijateljsko razpoloženi. Ne sprejemajte hitrih odločitefl^fesicromni pa tudi ne bodite, ker se lahko zanašate na VeneroJ^seJp*ljskem znamenju. Po ljubezenski plati vas bodo najbatj-aalrmfaìi bolj molčeči primerki, ki ne silijo v ospredje. ♦ TEHTNICA Aprila po delovni plati ne boste ravno presegali samega sebe in čas bo imel pretenak spremenljivosti. Še dobro, da boste uživali pri lupitru toljcšno jpščito in boste obdani z ljudmi, ki vam bodo prijavljeni priskočiti na pomoč. Če delate na svojem, boste mat/j \igpdno.razporeditev planetov še bolj občutili, ker se boste pogosti) znipi vjcasovnih stiskah. Prvih dvajset dni bo v ljubezni ?Fligodnih7kasneje se vam bo vse zdelo nekako puščobno. ŠKORPIJON Ta mesec ne bo ravno najprimernejši za kakšne posebne poslovne improvizacije, čeprav boste imeli v Saturnu, ki se pomika po vašem^Siičnem Buimenju, močnega zaveznika, a bo retrograden. vendar boste razme- roma hitro ugotovili, da qdnÄJ s katernhi se soočate, sploh niso usodne. Boginja ljubezafSvj5&®rtizno kujala, bo pa malo pred prazniki 25. Luna v Škosjpijemu tvorila ščip. Po navadi je to krasno, vendar se bo takrat zgodil tudi njen delni mrk. ♦ STRELEC Morda se boste v prvi polovici meseca spopadali z drobnimi težavami, ki jih ne laoske zakrivili vi, temveč bodo posledica nedoslednosti nekaarlh ’-sodelavcev. Vaš vladar Jupiter Ivas bo spodbujal in vam vlival inoči. Mars vas bo do 21. občasno pregreval. Če vas bo đfrTććSčnega resultata pri izobraževanju (diplome) ločevalo le še nel^Aßfe^jkjh boste opravili s presenetljivo lahkotnostjo. Lj u b e fórsko,JrfSfvz n e m i rij i vej š i dnevi bodo do 16. j ♦ KOZOROG Kar štiri pomembna nebesna telesa bodo v prvi polovici aprila v ognjenih znamrcn^K kar vam ni najbolj pisano na kožo. Loteval se vas bo oHfujsMTa poslovnih razmer nima- | te povsem pod nadzorom. Ofste se'Miločili zamenjati delovno okolje, informacij o tem »pirite jfiàd sjodelavci, ker bi vam ute- i ; gnil kdo prekrižati načrtei^vem Dlrpo 20., ko bo Sonce že v j Biku, bolje. Najprijetnejše ljubezenske družbe bodo po 16. ♦ VODNAR Okoliščine, v katerih boste poslovno delovali, bodo tako spremenljive kot aprilske-yt-tune. Naloge, ki zajemajo daljši čas, boste nekoliko težje opravljali, sprotna dela vam bodo šla bolje od rok. Pri tem vam bo najbolj pomagal vaš vladar Uran, ki slovi po tem, d^se-£$ìtjnjegovo taktirko spremembe hitro dogajajo. Medsebojni ödnofiyKxio nekoliko slabši, tudi v družinskem krogu bo nekaj živčnosti. Ljubezni na prvi pogled bodo hitro splahnele. „„■M.,.— ..........'L ...... ........... . ...... .............’"'“I ♦ RIBI Prvo polovico aprilad»^9?zaznamovali spodbudni delovni in poslovni dogodki,AerJjosteV0 15. še gostili Merkur. Opažali boste, da ste na fin|flfn^pd^očju čedalje stabilnejši. V nadaljevanju se bo ^oLkoo^ujJ^^ciji občasno zatikalo, tudi zastoji ne bodo redki, totla to vàs/e bo toliko obremenjevalo. Boginja ljubezni se bo večjiiebrtfeseca mrščila. NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 Snežne skulpture Takole so učenci 8. c obdelali sneg Na I. osnovni šoli Žalec smo v tednu od 4. do 8. februarja pripravili kar nekaj manjših dogodkov in s tradicionalnim šolskim parlamentom in šolsko proslavo ob kulturnem prazniku počastili kulturni praznik. Pripravili pa smo tudi gradnjo snežnih skulptur, ki smo jo zaradi muhastega vremena kar dvakrat prestavili. Na pobudo šolske skupnosti smo se učenci zbrali na šolskem igrišču in gradili snežne skulpture. Pri gradnji skulptur je sodelovalo pet predstavnikov iz vsake oddelčne skupnosti od 6. do 9. razreda, učenci razredne stopnje pa so svoje umetniške talente vtisnili v sneg med podaljšanim bivanjem. Vse skupine so se izjemno dobro odrezale. Z resnostjo so se lotili naloge in v snegu so nastale različne stvari, kot so želve, gradovi, gosenica, vulkan, snežaki ter sneženi Big Ben. Sodelujoče pa moramo pohvaliti tudi za izvirnost, saj so si iz učilnice za likovno vzgojo sposodili razne tempere in tako dodatno poživili belo zimsko idilo. Katarina Nikolčič, predsednica šolske skupnosti I. OŠ Žalec Zvezdica zaspanka V okviru projekta medgeneracijskega sodelovanja so nas februarja obiskali oskrbovanci Doma Nine Pokorn Grmovje. Zaigrali so nam igrico Zvezdica zaspanka. Tako otroci kot tudi nastopajoči so bili zelo navdušeni. Oskrbovanci so povedali, da imajo zelo radi otroke, da se ob njih sprostijo in spomnijo svojega otroštva. Otroci sojih zelo dobro sprejeli, ob predstavi pa tudi uživali in sodelovali. Drug drugemu smo obljubili, da se bomo še srečali, in to ob različnih priložnostih (ob dnevu ostarelih, veselem decembru, pustu ...). Vsi si želimo in se trudimo, da bi se naše vezi še naprej ohranjale. Vrtec Trje Pisma bralcev Zahvala MoPZ Polzela V Domu upokojencev Polzela se vedno nekaj dogaja. Februarja je bilo v domu kar nekaj presenečenj, tako da so bili oskrbovanci vsega tega zelo veseli. Obiskali so jih pevci MPZ Polzela, ki ga vodi gospa Mija Novak, in jim zapeli kar nekaj pesmi. V domu so tudi pustova-li, in sicer z gostom Mirom Klincem, za kar se mu prav lepo zahvaljujem. Pustovanje, ki je potekalo v jedilnici graščine in depandanse, je vodila Nevenka Šalamon. Za lepo izveden koncert se v imenu oskrbovancev in njihovih sodelavcev in seveda tudi v svojem imenu vsem nastopajočim še enkrat lepo zahvaljujem. Ida Rančigaj, predsednica Medgeneracijskega društva za samopomoč Oljka Polzela Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Otroštvo moje babice Moja babica je nekoč živela čisto drugače, kot živimo danes. Rojena je bila v številni družini na vasi v Beli krajini. Bilo je šest otrok, starši in babica. Včasih ni bilo kupljenih igrač pa tudi denarja ne. Zato so si otroci iz raznih stvari sami izdelali kakšne lesene igrače. Zunaj so si naredili brlog in si sami izmislili razne zanimive igre, ki so se jih igrali. Poleti so se igrali na vrtu in dvorišču. Tudi pomagati so morali pri raznih kmečkih opravilih. Nahranili so kokoši, prinašali drva v hišo, pobirali sadje na domačem vrtu ipd. Pomagati so morali v hiši pri čiščenju in pranju, saj včasih še ni bilo pralnega stroja. Pozimi so bili v hiši na toplem, kjer je bila velika krušna peč v sobi. Na njej so se vsi radi pogreli. Okrog peči je bila lesena klop, na kateri so sedeli in veliko brali, ker še ni bilo televizije, da bi jo gledali. V izbi je bila tudi velika miza, kjer so otroci delali šolske naloge in se učili. Ata pa je sam naredil velike sani, na katerih so se otroci pozimi sankali kar na hribu za hišo. Ko so se s sankanja vsi pre-mraženi vrnili v hišo, so zlezli na toplo kmečko peč in se pogreli. Tudi babica je bila vedno pri njih in je pomagala pri različnih opravilih. Skuhala je okusno kmečko hrano: žgance, močnik s suhim sadjem in še veliko drugih dobrot. Babico so imeli vsi otroci zelo radi. Moja babica je imela v otroštvu veliko manj stvari, kot jih imamo danes, vendar ji je bilo lepo. Ema Govednik Lesjak, 4. c, Moj poklicni načrt Ko bom velik, bom kuhar. Postal bi zato, ker se naučiš dobro kuhati. Imel bi svojo odlično gostilno. Kuhal bi predjedi, glavne jedi in sladice. Tudi kreiral bi nove jedi. Za predjedi bi skuhal: govejo juho, jesenjsko juho, cvetačno juho in mojo super juho. Za glavno jed bi ponudil: govedino v peteršiljevi omaki, pečenega jagenjčka, piščančje polpete s sirom, kroglice presenečenja, čufte s pire krompirjem. Za sladico pa bi pripravil: moj sladoled, koktajl, sadno kupo in sočne tortice. Pri delu bi mi pomagala kuharja: brat Jure in sošolec Luka D. Za pomočnika bi zaposlil sošolca Benjamina. Posodo bi pomival Damjan. V kuhinji bi zahteval red in čistočo. Moja vzornica bi bila Juli iz oddaje Gostilna išče šefa. Nejc Širše, 4. c Oba POŠ Tabor Pomladansko čiščenje Kako čas beži. Zgodil se je že 21. marec, prvi pomladni dan, pomladi pa od nikoder. Pa bo prišla, zagotovo, saj mora priti. Zamenjala se je vlada, pa nič novega. Vsi se samo še bolj lepijo na stare in nove stolčke. Pa bo boljše, boste videli, saj mora biti - boljše mislim. No, ko smo že pri vladi, se nam je ta zgodila marca, ko praznujemo dan žena in materinski dan in zato je prav, da smo v tem ženskem mesecu dobili tudi prvo mandatarko, ki bo, vsaj upajmo, in upanje umira zadnje, pometla (pometanje naj bi bilo žensko opravilo) vsaj nekaj nesnage, ki se je v nekajih letih nabrala v naši mali, mili Sloveniji. Če se bo zgledovala, mandatarka mislim, po naši najuspešnejši smučarki Tini, ki je s svojo dobro ekipo pometla z vso svetovno konkurenco, ni vrag, da ji to ne bi uspelo, seveda, če bo tudi sama znala izbrati tako dobro ekipo. Letošnji marec se bo zagotovo vpisal v zgodovino tudi po obsodbah naših znanih baronov in baronice iz kriminalke »Čista lopata«, če se le ne bodo njihovi odvetniki domislili kakšnega posebnega scenarija po vzoru mafijskih filmov z nepredvidljivim in šokantnim koncem. Me pa jezi, da se je moj Franček za dan žena spomnil na Hildo, na mene se ni. Ne vem, ali se mu je zasmilila, ali pa je kar tako, da bi izpadel humorističen, vsem, ki so ga bili pripravljeni poslušati, pripovedoval znano reklamo, saj veste, tisto o oknih. Niste slišali? Takole gre: Hodi Hilda mimo celjskih zaporov, gleda pročelje stavbe in pravi: »Taka okna imela bom tudi jaz...« Marca je tudi čistilna akcija »Očistimo Slovenijo«. Smeti s črnih odlagališč in brežin bomo že pobrali, težje bo z drugimi smetmi... Ja, nič, bomo pač organizirali še kakšno akcijo... S parolo »Očistimo Slovenijo« se za danes poslavljam. Ola Mar Nič ne pride samo od sebe Prijateljske vezi štirih držav Medobčinski otroški parlament je moderirala Nina Janežič Na I. OŠ Žalec je potekal 23. medobčinski parlament na temo odraščanja, ki se ga je udeležilo 54 mladih parlamentarcev z devetih šol Spodnje Savinjske doline. Zbrane je uvodoma pozdravila predsednica Občinske zveze društev prijateljev mladine Žalec Danica Vončina Veligošek, parlamenta pa so se udeležili tudi mentorji, ravnateljice in ravnatelj, predstavniki Občine Žalec ter Kristina Kovač z Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Mladi parlamentarci in gostje so si najprej ogledali kratek kulturni program, sledile pa so kratke predstavitve šolskih parlamentov in njihovega dosedanjega dela. Tema je široka in ponuja nešteto možnosti razmišljanja, mladim namreč predstavlja odraščanje enega največjih izzivov v njihovem življenju. To je obdobje, ko spoznavajo samega sebe in svoje telo, se soočajo in spopadajo z različnimi življenjskimi potmi, na katerih nastajajo nova prijateljstva in se »rojevajo« nove ljubezni. Pravi govorci pa so zasijali, ko so morali svoja mnenja utemeljevati. Za sklenjeno rdečo nit sta poskrbeli moderatorka Nina Janežič in vodja šolske skupnosti na žalski šoli Jožica Roršek. Mlade je s svojo zgodbo in pozitivnim razmišljanjem navdušila tudi gostja, dobra vila Maja, ki pomaga mnogim ljudem pri uresničevanju sanj in ciljev. Povedala jim je, da je potrebno za svoje sanje nekaj narediti, da nič ne pride samo od sebe. V sklepnem delu so izbrali osem debaterjev, ki so podali najbolj iskrena in tehtna mnenja. Regijskega parlamenta v Velenju se bodo tako udeležili Katja Grob in Leja Messec (OŠ Petrovče), Maša Krajnc (OŠ Polzela), Anže Primožič (OŠ Prebold), Maša Smajila (OŠ Šempeter), Dejana Vučičević (I. OŠ Žalec) in Anže Skočir (II. OŠ Žalec). T. T. OŠ Braslovče je bila gostiteljica 2. srečanja držav članic, ki sodelujejo v mednarodnem projektu Comenius. Gostili so učence in njihove mentorje iz Francije, Turčije in s Poljske. Mentorji vseh štirih držav so se srečevali na strokovnih sestankih, na katerih so nadaljevali delo v okviru projekta Entuziazem v šoli. V sredo, 13. marca, so gostom pripravili slavnostni sprejem s kratkim kulturnim programom, goste pa je pozdravila ravnateljica Andreja Zupan. Učenci, ki sodelujejo v krožku Comenius na bra-slovški šoli, pa so jih popeljali na ogled šole. Prisostvovali so lahko tudi slovenskemu pouku. Po kosilu so se podali na ogled znamenitosti Braslovč in dan zaključili s kuharskim tekmovanjem. Četrtkovo dopoldne je bilo namenjeno ogledu Tovarne nogavic Polzela. Popoldan so se gostje družili s slovenskimi gostitelji in sodelovali na tradicionalnem koncertu za šolski sklad v Športni dvorani Braslovče. Koncert, ki so ga letos poimenovali Po Evropi, je s programom povezal prijateljstvo štirih držav. Dvorana je bila tudi tokrat polna do zadnjega kotička. Organizatorji prireditve se zahvaljujejo staršem otrok, vključenih v zavod OŠ Braslovče, in vsem donatorjem, za vsa zbrana sredstva; zbrali so namreč več kot 3.000 evrov. T. Tavčar Med nastopom najmlajših iz braslovškega vrtca Medgeneracijsko sodelovanje v Vrtcu Trje Vzljubiti domačo besedo in knjigo Od majhnega k velikemu. Korak za korakom do cilja je pot, ki so jo izbrali za svoje delo malčki v škratovem vrtcu na Polzeli. Že nekaj let je njihova prednostna naloga jezik s poudarkom na govoru. Vsak na svoj način, pri- meren starosti otrok, so spoznavali črke, besede, knjige. Knjige so jim razkazale lepote Slovenije in jim razkrile čudesa drugačnosti v različnih državah. Že najmlajši so spoznali, da je knjiga prijateljica, ki povezuje ljudi po širšem svetu. Projekt v okviru bralne značke so letos obeležili z javno prireditvijo v torek, 12., in sredo, 13. marca, v kulturnem domu na Polzeli. V programu so staršem pokazali, kam vse so se podali s pomočjo knjig. Nastala je pisana mavrica besed v različnih oblikah: pesmice, izštevanke, deklamacije in ples. Priznanja, ki so jih osvojili ob branju knjig, je letos otrokom podelila ravnateljica Valerija Pukl. Pohvalila je pripravljenost staršev, da so z branjem doma pomagali otrokom osvajati priznanje. Navdušena nad ustvarjalnostjo otrok je ugotovila, da je cilj - vzljubiti domačo besedo in knjigo v škratovem vrtcu res dosežen. T. T. Valerija Pukl med podeljevanjem priznanj Unescov kulturni bazar V Cankarjevem domu v Ljubljani je 12. marca potekal Kulturni bazar 2013, na katerem je s svojo stojnico sodeloval tudi Urad za Unesco z Unesco mladinsko platformo. Delo Unesca so obiskovalcem bazarja predstavili mladi, med njimi tudi Unesco glasnica z OŠ Griže Tjaša Dolinšek. Za mlade so trenutno aktualni projekti Challenge Future, Unesco Youth Forum, Connecting Cultures, ki preko spletnih omrežij in skupnih srečanj povezujejo mlade z vsega sveta. Kot je povedala Tjaša Dolinšek z OŠ Griže, s šole ki je že dolgo ena izmed Unescovih šol, so na bazarju poleg navedenega delili tudi promocijski material, zbirali podpise, da želijo biti mladi preko elektronske pošte obveščeni o akcijah mladinske platforme, pobude za nove akcije in sodelovali v izvedbi interaktivnih akcij za obiskovalce, kot so na primer nagrade za izžrebane obiskovalce. Koordinatorka Unesco šole Griže Martina Petelinek je dejala, da je dogodek minil v duhu prijetne kulturne raznolikosti in izmenjave znanj. D. N. Tjaša Dolinšek s kolegom ob stojnici na Kulturnem bazarju 2013 v Cankarjevem domu Medgeneracijsko sodelovanje zagotavlja prenos in izmenjavo znanja kot učenje med generacijami. Otroci iz vrtcev Občine Žalec, enote Trje, in sicer iz oddelka Sonje Strahovnik in Lorene Jenšterle, starih od 5 do 6 let, sodelujejo v. tem šolskem letu pri projektu Mladi raziskovalec na temo zdravilna zelišča. Otroci so spoznavali zelišča preko zgodb, pesmi in pogovorov. Obiskali so zeliščni vrt, kjer so zelišča tudi povonjali in okušali. Doma so jim starši in stari starši pomagali pripraviti nekaj zelišč, ki so jih prinesli v vrtec. Naredili so velik plakat, rastline stisnili v stiskalnicah in si izdelali herbarij. Vse izdelke in svoje vtise so razstavili in na ogled povabili tudi ostale otroke iz vrtca in šolarje iz POŠ Trje. »V okviru tega projekta sva otrokom omogočili dan v vrtcu preživeti na malo drugačen način kot po navadi. K sodelovanju in druženju smo povabili njihove babice in dedke, ki so tako spoznali način dela v vrtcu. Povabili smo jih na čajanko. Otroci so jih popeljali po igralnici skozi različne kotičke, kjer so listali po knjigah, jim pokazali svoje izdelke, skupaj pokušali različne čaje in sirupe iz zdravilnih zelišč. Tudi babice in dedki so si med seboj izmenjali nekaj besed in receptov za razne čajne mešanice, sirupe, tinkture in kreme, skratka o vsem, kar se lahko naredi in pripravi iz zelišč. Srečanje je popestrila Justina Škoberne, ki se ljubiteljsko ukvarja z zelišči. Povedala nam je, kje, kako in kdaj se zelišča nabirajo, kako se jih suši in pripravlja. Z veseljem je odgovorila tudi na vprašanja predvsem babic,« nam je povedala vzgojiteljica Lorena Jenšterle. Seveda pa to ne bo edino takšno srečanje z babicami in dedki, zagotavljajo v Vrtcu Trje, saj bo spomladi še veliko priložnosti za druženje tudi v naravi. Morda že kar kmalu, ko bodo sadili okrasne rastline. D. N. Ob čajanki so poskrbeli za prijetno medgeneracijsko druženje Nastop najmlajših Glasbena šola Risto Savin Žalec je pripravila koncert svojih najmlajših učencev. Pod mentorskim vodstvom prof. Karmen Zazijal so se predstavili učenci predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice. Vsak zase so izvedli nekaj samostojnih zborovskih otroških pesmic ob klavirski spremljavi profesorice, ponosno pa so pokazali tudi znanje igranja na kljunasto flavto. S prepričljivim, glasbeno zanesljivim in usklajenim nastopom so prepričali skoraj dvesto poslušalcev v dvorani glasbene šole. V nadaljevanju se je predstavilo tudi nekaj učencev prvih razredov klavirja, violine in ostalih instrumentov. Simpatičen glasbeni program je navdušil publiko, ki je po dobri uri koncerta odhajala domov s prijetnimi občutki in z zadovoljnimi otroki. T. T. / Zakaj je šola kul Šola je kul. Tam se učimo in smejimo. \ Ko zvonec zazvoni, učiteljica pridrvi in že se učimo en dva tri. Pred vrati že odmor stoji, hitro se razbežimo, igrati se hitimo. Potem pa v športno opremo skočimo, in novim dogodivščinam naproti odhitimo. ^ Lucija Skok, 4, c, POŠ Tabor X Franc Udrih: Prisega na med, čebulo in šport Franc s sinom Silvom in z vnukom Samom Franc je kar trikrat obiskal Bena v Amerik (na sliki skupaj z vnukom Benom in njegovimi soigralci) Franc Udrih, dedek naših dveh priznanih košarkarjev, Bena in Sama Udriha, je zelo zanimiv človek in pri svojih devetdesetih zelo vitalen. Z velikim zanimanjem tudi spremlja vse, kar je povezano s športom. Še posebej v veselje mu je, če lahko spremlja košarkarsko tekmo, v kateri igra kateri od njegovih vnukov. Kar nekajkrat ju je spremljal tudi v živo, bodisi v Ameriki, kjer igra Beno, ali v Španiji pri Samu. Franca Udriha, ki živi v Šempetru so ob devetdesetletnem jubileju obiskali predstavniki Društva upokojencev Šempeter in Rdečega križa in takrat jim je zaupal, kako zdravo živeti. »V prvi vrsti se človek ne sme preveč jeziti. Dobro se je znati brzdati, čeprav ti kdo reče kaj takšnega, kar ti ne paše. Jeza res škoduje, zato se je bolje izogniti izbruhu jeze, čeprav to ni vedno lahko. Pomembno vlogo ima tudi hrana, ki mora biti uravnotežena in raznolika. Poleg tega prisegam na čebulo, ki jo jem vsakodnevno in pojem na teden toliko kot ena družina. Čebula razstruplja, je naravni antibiotik, po njej se ne rediš in tudi, če ješ mastno hrano, čebula maščobo razgradi. Kot čebelar pa vsak dan uživam tudi med. Mislim, da sta tako čebula kot med tisto, kar me ohranja pri zdravju. Pri tem pa seveda ne gre pozabljati na telesno aktivnost, šport ali vsaj vsakodnevno hojo v naravi, kjer se naužijemo dovolj svežega zraka. Pozabljati pa ne smemo na vsakodnevni trening naših možganov, ki si jih lahko bistrimo z reševanjem križank, igranjem kart in s številnimi drugimi oblikami delovanja, ki nas silijo k razmišljanju,« odločno pove Franc, se narahlo nasmehne in doda, da pri njem to povsem »špila«, saj drugače ne bi bil takšen, kot je. Družina z osmimi otroki Franc Udrih se je rodil v Spodnjih Grušovljah pri Šempetru v številni družini z osmimi otroki. »Velikokrat je bila na mizi le ena velika skleda žgancev z gobami, kar smo z užitkom pojedli in se tudi najedli. Sicer pa smo kar dobro živeli, bolje kot marsikdo okrog nas, tako da pomanjkanja nismo čutili. Zelo dobro smo se v družini tudi razumeli in se imeli radi, tako da so bila moja mladostniška leta dokaj srečna in lepa. V šolo smo hodili v Šempeter. Vsi fantje in tudi sestra smo bili pravi korenjaki in skorajda nikoli bolni. Pri štirinajstih sem končal osnovno šolo, nato pa sem se odšel učit za krojača v Loko pri Zidanem Mostu, medtem ko ostali bratje kakšnega posebnega veselja za nadaljnje šolanje niso imeli, razen naj starejšega, ki se je izučil za »zotlarja« (izdelovalca opreme za konje). Za moje šolanje je moral oče plačati 3000 dinarjev. Toliko denarja pa ni bilo kar tako spraviti skupaj, saj si za ta denar lahko kupil najlepšega konja. Ko sem se izučil, sem imel plačo en dinar na uro, ker sem moral delati po 16 ur, pa je to zneslo samo pol dinarja. In za ta denar si si lahko kupil malo žemljo. Če ne bi hotel delati za pol dinarja, bi me seveda odpustili, zato sem potrpel, saj nisem želel biti v breme staršem.« Franc se je kmalu znašel pred novo življenjsko preizkušnjo. Začela se je namreč II. svetovna vojna. Jugoslovanska vojska je hitro kapitulirala in Nemci so okupirali naše ozemlje. Vojno je preživel na Norveškem in v Franciji »Po kapitulaciji bivše Jugoslavije je mama stare vojaške plašče, ki jih je bilo mogoče dobiti vsepovsod, prebarvala. Iz tega blaga pa sem vsem domačim in tudi sosedom naredil hlače. Potem pa sem šel delat v Šoštanj, kjer sem šival predvsem ženska oblačila, kar mi je šlo zelo dobro od rok. Mojster, sicer Nemec, me je imel rad, vendar je hotel, da sem govoril nemško. Ker sem bil takrat star 18 let, so me vpoklicali v nemško vojsko in tako so se začela težka leta sredi vojne vihre. Po štirih mesecih urjenja so me že poslali na fronto na sever v mesto Narvik na Norveškem, kjer je veliko vojakov izgubilo življenje zaradi mraza. Jaz sem preživel, saj mi je po zaslugi enega od oficirjev uspelo dobiti škornje z dvakratnim filcem, tako da me ni zeblo, čeprav je bilo 40 stopinj pod ničlo. Po dveh letih so nas premestili v Francijo, kjer je najmanj polovica vojakov izgubila življenje. Malo pred koncem vojne nam je oficir dejal, naj se vrnemo domov, kakor vemo in znamo. Uspelo mi je, da sem preko številnih preprek ira težav le prišel domov. Imel sem celo srečo, da sem dobil kolo, tako da sva s prijateljem iz Leipzi- ga hitreje potovala. Razšla sva se na poti, on je krenil proti svojemu domu, jaz pa preko Koroške proti svojemu. Kmalu sem se obrnil, saj sem izvedel, da mi preko Hude luknje ne bo uspelo, saj so se tam vile kolone Nemcev, četnikov, ustašev in drugih. Odpeljal sem se nazaj v Leipzig k prijatelju in tam ostal nekaj dni. Šele nato sem jo ponovno mahnil proti domu in po nekaj dneh prispel v Grušovlje.« Oče in mati v eni osebi Po prihodu domov je Franca čakalo še nekajmesečno služenje vojaškega roka in vojaške vaje. Leta 1948 se je poročil. Prvi otrok je zakoncema umrl že kmalu po rojstvu, nato pa sta se rodila sinova Darko in Silvo. Po desetih letih je žena zbolela in umrla in Franc je ostal sam s sinovoma. »Silvo je bil takrat star komaj tri leta in pol, tako da se mame tako rekoč ne spominja. Zarekel sem se, da se vnovič ne bom poročil, da bom že sam poskrbel za svoja sinova, saj nisem želel, da bi otroka dobila drugo mamo, ki bi bila morda mačeha v pravem pomenu besede. K tej odločitvi je pomagalo tudi dejstvo, da je v bližini živela moja tašča in babica, ki je lahko priskočila na pomoč, ko je bilo potrebno. Sicer pa sem sam kuhal in opravljal vsa druga gospodinjska dela, ki so običajno domena žensk. Le pri pranju perila sem imel občasno pomoč. Veliko razumevanja kot vdovec sem imel tudi v podjetjih, kjer sem delal. Ko je še delovala tekstilna tovarna v Šempetru, sem čez teden hrano večinoma prinašal od tam, pozneje pa iz menze Elektra Šempeter, kjer sem se zaposlil po propadu tekstilne tovarne,« pove Franc, ki se je sicer po končani vojni najprej zaposlil kot traktorist v Kmetijski zadrugi Šempeter, nato pa v KZ Prebold. Čebelarska tradicija Že več generacij Udrihovih se je ukvarjalo s čebelarjenjem. Ko je Franc ostal sam s sinovoma, se je s to dejavnostjo začel še intenzivneje ukvarjati, saj je bil vsak dinar še kako dobrodošel. »Imel sem osemdeset in tudi več panjev. Z veseljem sem čebelaril in hodil v službo. Po srčnem infarktu pa sem se predčasno upokojil. Trudil sem se, da bi bilo moje življenje čim bolj podobno prejšnjemu. Pri tem so mi pomagale čebele, užival sem veliko medu in cvetnega prahu, tako da sem znova postal pravi »kerlc«. Z medom mojih čebel, medenimi pripravki, s cvetnim prahom in nadvse fino, kot moka zmletimi orehi pa sem pomagal tudi marsikateremu moškemu izboljšati potenco. Ti pripravki so se tako prodajali, res so šli za med, kot radi rečemo, a pozneje se mi tega ni več dalo delati, saj mi je to vzelo veliko časa. S čebelami se zdaj sam ne ukvarjam več, moje delo pa nadaljuje vnuk, Darkov sin Aleš Udrih. Z veseljem pa mu pomagam z nasveti in tudi še kaj naredim. Tudi doma imam dovolj dela, saj si sam pospravljam, kuham, pomivam in počnem vse, kar je treba. Vesel sem, da sem tako čil in še vedno samostojen. Življenje me je zaradi prezgodnje izgube žene prisililo, da znam poskrbeti zase tudi zdaj, ko sem v letih. Moram priznati, da zelo rad kuham, pospravljam in pomivam pa ne preveč z zadovoljstvom, a če hočem imeti lepo pospravljeno, brez tega ne gre. Marsikateri moški ne ve ali noče vedeti, kako so gospodinje obremenjene. Sam vem, kaj vse morajo delati, saj sem v to vpet že več desetletij, zato zelo cenim njihovo delo.« Lovec, vinogradnik, gobar... S Francem Udrihom sva se pogovarjala tudi o lovu, vinogradništvu, gobarjenju, športu, skratka o vsem, kar bogati njegovo življenje. »Lovec sem postal, ker sem ljubil naravo. Sam lov je bil zame bolj postranska stvar, saj nisem veliko streljal. Pomembneje mi je bilo opazovati živali in biti v naravi. Ko sta bila sinova že večja, sta bila marsikdaj z mano na kakšni lovski preži in skupaj smo doživljali lepe trenutke v naravi. Neposreden stik z naravo mi danes nudi tudi vinograd v Martjakih, ki ga obdelujem z velikim veseljem. V tem zelo uživam, po pameti pa tudi kaj spijem. Moja velika strast je tudi gobarjenje. Ko rastejo gobe, me nič ne ustavi, da ne bi vsaj malo pokukal na »svoja mesta«. Lani mi je pri gobarjenju spodrsnilo in sem se kar malo kotalil, a se je vse dobro izteklo, le palica je ostala nekje v gozdu. Hoja je zame nekaj zelo pomembnega in ker imam psa, me tudi on potegne, da greva v naravo, da ne zastanem. Ko se starejši človek začne enkrat prekladati le po sobi in kavču, hitro izgubi moč. Ne glede na vreme grem na sprehod in se naužijem svežega zraka. Če tega ne bi počel, danes verjetno ne bi bil takšen, kot sem. Pri 72 letih sem bil tudi na Triglavu. Planinarjenje je res užitek in kdor tega ne počne, je za marsikaj prikrajšan,« poudari in v šali pove, da bo še šel na Triglav, ampak ko bo star 100 let, če ne drugače, pa s helikopterjem. Šport, del življenja Življenje Franca Udriha je seveda že ves čas prepredeno tudi s športom, čeprav se sam v mladosti z njim ni aktivno ukvarjal, je bil pa zelo hiter v teku. Da je iz pravega testa, je pokazal na armijskem prvenstvu v Zagrebu, kjer je zasedel tretje mesto. Ponosen je bil tudi na svoja sinova, ki sta bila dobra košarkarja in odbojkarja, že kar nekaj časa pa je ponosen na svoja vnuka Bena in Sama, ki sodita med najboljše slovenske košarkarje. »Rad gledam vse športe, čeprav imam ene raje kot druge. Letos sem užival ob gledanju rokometnih tekem naših rokometašev, ob smučanju Tine Maze, skokih naših skakalcev ... Slovenija je nedvomno pravi športni fenomen glede na število prebivalcev. Med gledanjem se zelo vživim v igro in čeprav sem sam, glasno komentiram in spodbujam. Malo prej sem gledal tenis in užival ob dobri igri slabše igralke, ki je nato premagala boljšo na svetovni lestvici, Ša-rapovo. Morda se zdi čudno, vendar po navadi navijam za tistega, ki ni favorit, razen če so v igri slovenski tekmovalci. Kadar pa na televiziji ni kaj zanimivega zame, se posvetim reševanju križank, kar je še ena od mojih strasti, ki mi pomagajo vzdrževati možgane v kondiciji. Ob reševanju križank mi čas tudi hitro mine,« še zaokroži pripovedovanje devetdesetletnik, ki rad tudi kaj zapoje, saj je v preteklosti prepeval v kar nekaj pevskih zborih. D. Naraglav Sedemnajstletna v filmu, danes med naftarji v Mehiki Morda se še spomnite iskrive temnooke, temnolase sedemnajstletnice Neje Brglez, občanke Občine Žalec, kije leta 2005 odigrala glavno vlogo (vlogo Julije) v celovečernem mladinskem filmu RTV Slovenija Življenje kot v filmu. Za vlogo v filmu je bila izbrana med več kot 500 kandidati. Kljub veliki želji nadaljevati igralsko pot in kljub izkazanemu talentu ni prišla skozi sita sprejemnih izpitov na AGRFT. A živahna, simpatična in trdoživa Neja se ni dala. Doštudirala je novinarstvo, zadnje leto celo v Ameriki, in pred kratkim magistrirala iz mednarodnih odnosov. Že med srednjo šolo in kasneje med študijem je delala kot voditeljica na VTV Velenje (oddaja Mladi upi), pa kot televizijska in radijska novinarka na RTV Slovenija. Po študiju se je prijavila za delo na slovenski ambasadi v Washingtons kjer je delala dve leti. Tam so jo opazili tudi Mehičani in trenutno je direktorica marketinga v podjetju, ki se ukvarja z nalito New Energy Strategy Consulting. Danes šestindvajsetletna Neja ima že pestro paleto izkušenj, o katerih lahko mnogi le sanjajo. A vse je dosegla brez “posebnih zvez”, s svojo energijo, z voljo in delavnostjo. Kdo ve, kje bo pri tem trendu čez 10 let, in kdo ve, če jo bo domovina še privabila nazaj. Kakšni so vaši spomini na film Življenje kot v filmu? »Zelo lepi. Snemanje je bilo zelo naporno, saj je trajalo le mesec dni in urnik ni bil fiksen. Z nočnega snemanja smo večkrat odšli naravnost na jutranjo snemanje itd. V resnici danes o filmu ne razmišljam dosti. Živim v drugi državi, kjer večina mojih prijateljev ne ve, kaj sem počela prej. Po navadi prijateljem pojasnim »mojo preteklost« šele potem, ko jim jo razkrije stric Google.« Kaj lahko danes po osmih letih menite o tej izkušnji? Vam je bilo kdaj žal zanjo? »Najbrž je vse, kar sem do sedaj počela, vsi kraji, ki sem jih obiskala, vsi ljudje, ki sem jih spoznala ... vsi so nekako pustili trajen pečat. Enako velja za film. Za nobeno izmed stvari, ki sem jih kadarkoli naredila, mi ni bilo žal, prav tako ne za filmsko izkušnjo. Že od nekdaj pa me je bolj mikalo gledališče kot pa sam film. Kljub temu je filmska izkušnja prinesla same prednosti. Ogromno novih poznanstev, naučila sem se »igre pred kamero«, zaradi filma sem se udeležila tudi Viktorjev... « Obiskovali ste gimnazijo v Novi Gorici, gledališko smer. Ali je bila odločitev za to, da greste že tako mladi daleč od doma, težka? »Res je. Srednješolska leta sem preživela v Novi Gorici, kjer sem obiskovala dramsko- gledališko gimnazijo. Izkušnja je bila čudovita in me je nedvomno pripravila na življenje, ki sem ga živela v Tucsonu, Washingtonu, D. C., in zdaj v Mexico Cityju. Odločitve kot take nimam v spominu kot težke. Ob novici, da so odprli nov gimnazijski oddelek, mi ni bilo ravno vseeno, kje, vedela sem, da želim biti del tega. Kar pa še ne pomeni, da me ni niti malo stisnilo pri srcu, ko sem prvič vstopila v internat. Vendar sem si tam ustvarila svojo »sekundarno družino«. Prijatelji iz internata so bili tudi moji sošolci, tako da smo delili mnoge interese, nemalokrat smo zavili do Gorice v Italiji na dobro italijansko kavo ... Šola mi je dala ogromno novega znanja. Imela sem srečo, da so bili mnogi izmed mojih profesorjev znani igralci, filmarji, slavisti, tako da niso z mano delili le znanja, temveč tudi svoje dolgoletne izkušnje. Pot vas je zanesla na Fakulteto za družbene vede, na novinarstvo in ne na igralstvo ... »Novinarstvo je bila moja druga izbira. Ker nisem naredila sprejemcev na AGRFT, sem se potem nekako odločila za novinarstvo. Glede na to, da sem bila že prej v “novinarskih vodah”, se mi je zdela ta odločitev nekako najbolj smiselna. V resnici pa takrat, ko sem se vpisovala na fakulteto, nisem računala na možnost številka 2. Ampak kaj hočemo, življenje nas postavi pred veliko izzivov in tudi jaz nisem bila nobena izjema.« Četrti letnik študija ste opravili v Združenih državah Amerike. Kakšna je razlika med študijem v Sloveniji in v Ameriki? »Uh, ogromna. O razlikah bi lahko napisala cel esej. Študij v tujini je usmerjen na dolgoročno praktično znanje in ne kratkoročno memorizacijo podatkov. Profesorji so študentom vedno dosegljivi in se sami vidijo kot mentorji, ne pa kot »nekaj več«. Sodelovanja in izmenjave med študenti je ogromno, spodbuja se timsko delo, javno nastopanje ... « Po študiju ste delali na slovenski ambasadi v ZDA. Kakšna je izkušnja dela v diplomaciji? »Na veleposlaništvu sem bila vodja oddelka za javno in kulturno diplomacijo. Kot že ime pove, je bila moja glavna naloga promocija slovenske kulture in jezika skozi nastope gledaliških, glasbenih, pisateljskih slovenskih mojstrov v ZDA. V času svojega »mandata« sem se zavzemala predvsem za prepoznavnost Slovenije in njene svojevrstne kulture od ostalih evropskih držav. Washington DC je mesto, kjer so vsa veleposlaništva nekdanje Jugoslavije, in glede na to, da Američanom Slovenija, Slovaška ali pa Hrvaška zvenijo popolnoma enako, je bil moj cilj predvsem razlikovati Slovenijo od ostalih evropskih držav.« Trenutno ste v Mehiki, delate v podjetju MEXICO OIL & GAS REVIEW, kar velika sprememba iz kulture v naftni posel... »Delam v podjetju New Energy Strategy Consulting, Mexico Oil & Gas Review je le eden izmed mojih glavnih letnih projektov. Kot direktorica za marketing sem pri podjetju predvsem zadolžena za promocijo podjetja. Tokrat moje ciljno občinstvo niso kulturniki, temveč nacionalna in mednarodna naftna podjetja ter javni sektor, kot npr. minister za energijo, CEO of Pemex etc. Kot najbrž veste, je Mehika država, bogata z nafto, in kar četrtina bruto družbenega proizvoda pride iz naftnih vod. Ker pa je nafta za Mehičane veliko več kot le ekonomija, to jim predstavlja kulturo, pomeni, da se od »kulture« v širšem pomenu besede nisem nikoli oddaljila.« Glede na vašo pot bi lahko rekli, da se vse bolj oddaljujete domovini. Kakšni so v zvezi s tem vaši načrti? »Kljub temu, da se počasi približujem številu 30, še vedno nimam dolgoročnega načrta. Rada imam načrtovanje, vendar moji načrti ne presežejo treh mesecev. Trenutno živim za izzive, ki mi jih prinese življenje. Živeti v tujini pomeni živeti v tuji kulturi, govoriti tuji jezik, spoznati nove ljudi in trenutno so mi ti izzivi kot neko orodje, ki ga želim za svojo prihodnost. In ker se je nemogoče naučiti petih jezikov naenkrat, »I am taking step by step«, torej delam korak za korakom, kot bi rekli moji angleško govoreči prijatelji. Po vsem povedanem lahko le rečem, da ne vem, kam me bo pot zanesla čez nekaj let. Trenutno veliko časa posvečam novim kariernim izzivom in ker si tega želim tudi v prihodnje, lahko rečem, da bo moja prihodnost tam, kjer bodo zanimivi karierni izzivi.« Imate kdaj domotožje? Kaj najbolj pogrešate, kaj vam je v tujini všeč? »Ah, veste, kako je. Če bi razmišljala, kaj, koga, zakaj ga pogrešam, se za življenje na tujem nikoli ne bi odločila. Kadar mi je težko, vedno raje pomislim, kaj imam na tujem, česar doma ne bi imela. Tujina, na primer trenutno Mehika, ima veliko stvari, s katerimi se Slovenija ne more pohvaliti, prav tako pa ima Slovenija ogromno stvari, s katerimi se Mehika ne more pohvaliti. Torej, kaj mi je v tujini bolj všeč kot doma? Stvari, ki jih doma ne najdem: karierni izzivi, prijatelji z vseh koncev sveta, obiski novih krajev, percepcija družine, partnerstva, obveznosti itd. Pogrešam pa, kot pričakovano, družino in prijatelje, ampak poskrbim, da jih vidim vsaj enkrat na leto, in je snidenje potem slajše. Kot sem omenila že prej, nikoli ne moremo imeti vsega. In sama ne vidim življenja na tujem kot življenja, ki mi je »vzelo« Slovenijo. Slovenija v meni živi in lahko sem srečna in svojo srečo delim z »njo in vsemi v njej« le, ker živim na tujem.« Velikokrat v Sloveniji slišimo, da ne ponuja priložnosti za mlade, niti zaposlitvenih niti pogojev za ustvarjanje svojega doma, družine. Se s tem strinjate? »Kurjo polt mi povzročajo komentarji, kot je, »ah, tebi je lahko, ker govoriš jezike«, »tebi je lahko, ker si študirala na tujem« ... Meni ni nič lažje kot ljudem v Sloveniji. V tujini, v metropolitanskih mestih, kjer sem živela, je konkurenca veliko večja. V tujini za delovno mesto tekmuješ z ljudmi, ki govorijo pet, šest tujih jezikov, z ljudmi, ki imajo diplome najbolj priznanih svetovnih univerz, da o njihovih delovnih izkušnjah sploh ne govorim. Borba za »obstoj« je na tujem veliko večja kot v Sloveniji. Priložnosti so vsepovsod, kako jih izkoristimo, pa je odvisno od naših želja in sposob- Neja v vlogi Julije s svojo filmsko družino: z Natašo Barbaro Gračner, Vojkom Zidarjem in Tjašo Razdevšek nosti.« Kakšen ugled ima Slovenija na tujem, ali jo tujci sploh poznajo? »Slovenijo vse prevečkrat zamenjajo s Slovaško, Češko. Sama se vedno trudim za promocijo Slovenije in sem znana po tem, da vsakemu, ki provocira, hitro razložim zgodovino Slovenije in kaj nas dela drugačne in posebne. Vsi moji prijatelji, sodelavci, še celo trenerji v fitnesu vedo, da je Slovenija edina država, ki ima LOVE v besedi, pa še kaj... Malo po malo.« Za slovenski Cosmopolitan ste pred osmimi leti na vprašanje, kaj si želite, dejali: “Da bom nekoč igralka. Da bom lahko šla v katero koli gledališče in da mi nihče ne bo rekel: ‘Zdaj moraš pa ob sedmih vstati, ker imaš službo.’ Da ne bom imela utečenega vsakdana. In da mi ne bo treba ob nedeljah jesti nedeljskih kosil, da bom lahko jedla, kadar bom hotela in kar bom hotela.” Kaj menite o tem zdaj? »Ha, ha, ha. Da, ob nedeljah ne jem nedeljskih kosil. Zagotovo ne goveje juhe in krompirja. Tudi jem kar hočem, ne pa vedno, kadar hočem. Starši se čudijo dejstvu, da imam večerjo ob enajstih zvečer. Ampak, to je po navadi ura, ko pridem domov. Tudi moj vsak dan ni ravno utečen. Žal vstajam zelo zgodaj in (žal) ne prihajam domov zelo zgodaj. Moja trenutna služba je polna izzivov in službenih potovanj, tako da o utečenem vsakdanu ravno ne morem govoriti. Utečena je le budilka, ki me zbudi, in naravna ura, ki me ob polnoči “opomni”, da je jutri nov dan, torej je čas za spanje.« Vas igralstvo vendarle še mika? »Kot pravijo, prve ljubezni nikoli ne pozabiš. Ne pomeni pa, da je prva ljubezen edina velika ljubezen. Kot mi je ob koncu osnovne šole zapisala učiteljica slovenskega jezika, gospa Breda Šip: 'Odpri jadra proti vetru, naj gre tvoje srce, kamor hoče, in naj se pri tem navriska in izjoče.' To sem definitivno storila in ob tem našla veliko novih 'ljubezni'.« Česa se najprej spomnite, ko se spomnite na rodni kraj, osnovno šolo? »Mhm ... Dramskega krožka in dveh velik mentoric, ki sta me ogromno naučili. Gospa Rebernik in gospa Šip. Pod njunim budnim očesom sem nastopila v nešteto gledaliških igrah, odvodila Danes 25-letna Neja igra različne vloge, ogromno predstav, predvsem pa se naučila, da je življenje ena velika igra in da jo je potrebno igrati po svoji pravilih.« Če me spomin ne vara, ste imeli na VTV tudi svojo oddajo Mladi upi. Se vam zdi, da ste sami kot mladi up izpolnili svoja pričakovanja? »Da. Nisem razočarana nad življenjem, ki ga živim. Gotovo pa poznam občutek razočaranja, ampak življenje ni popolno in le ob padcih začnemo ceniti uspehe.« Če povzamem še eno vašo izjavo izpred osmih let o tem, kako niste tipična ženska, ker sploh ne nakupujete radi in še: »Mažem se sploh ne, ker se mi ne da,... Kaj mene dela žensko? Da znam vsakemu, ki bi bil moj partner, jasno in glasno povedati, kaj hočem. ...«Ali to še drži? »Eh, šele ob vseh teh citatih spoznavam, da se ljudje spreminjamo manj, kot sem mislila. Make up in nakupovanje še vedno nista moja najboljša prijatelja. Glede partnerjev pa ... Mami bi verjetno rekla, da sem svojeglava in da se bom morala naučiti popuščanja. Torej tudi »jasno in glasno« še vedno drži.« Se vam zdi, da ste imeli kot ženska kaj prednosti ali kaj več ovir v življenju? »Zelo nerada razmišljam o razlikah med ženskami in moškimi. Zavedam se, da nimam enakih fizičnih sposobnosti kot moški, kar pa ne pomeni, da so moje mentalne sposobnosti kaj manjše. Do zdaj se nikoli nisem počutila prikrajšano zaradi spola. Zavedam se razlik med spoloma, osebno pa zelo rada delam tako z moškimi kot z ženskami. Kot pravi rek, moški so z Marsa, ženske z Venere. Na čim več uspešnih srečanj na Zemlji.« Kaj bi svetovali mladim dekletom na pragu najstniških let, kako naj ravnajo v življenju, čemu naj sledijo, čemu naj se iz- zaenkrat izven domovine Filmski sestri Julija in Jasna ognejo? »Slediti je potrebno svojim željam, ne glede na to, kaj in kakšne so. Poslušati je treba sebe in za uspeh je tveganje obvezno. Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama.« Lucija Kolar, foto: zasebni arhiv Neje Brglez • O filmu V celovečernem filmu Življenje kot v filmu so poleg glavnih igralk Neje Brglez (Julija) in Tjaše Razdevšek (Julijina nova sestra Jasna) zaigrali Nataša Barbara Gračner (mačeha), Vojko Zidar (oče), Ksenija Mišič in Akira Hasegawa (Julijin fant). Film je nastal v sodelovanju z otroškim in mladinskim programom Televizije Slovenija, režiserka in scenaristka pa je bila Špela Kuclar. Film je posnet po knjižni predlogi pisateljice Nejke Omahen, osrednji lik je najstnica Julija, ki se z očetom, filmskim režiserjem preselili na vas k njegovi novi prijateljici. Julija tako dobi tudi sestro Jasno, enake starosti. Julijo nadvse občuduje, si izposoja njene obleke in ji poskuša biti podobna. Kmalu Jasna izgleda tako kot Julija, z novo identiteto pa se film tudi precej zaplete. marec 2013 NAŠA DEDIŠČINA Jubilejni festival potic in potica velikanka Med ocenjevanjem potic Potica je ena izmed slovenskih kulinaričnih posebnosti. V knjigi Slava vojvodine kranjske jo omenja že Janez Vajkard Valvasor. Njeno ime izvira iz besede povitica, ker je povita. Potice, kakršne poznamo danes, pa so le razvojna oblika nekdanjih potic, torej kolačev iz zvitega testa in z različnimi nadevi, po katerih je potica dobila ime. Včasih so jih pekli le za božič in veliko noč, danes pa najrazličnejše potice pečejo tudi ob raznih družinskih in drugih praznikih. Vsekakor pa je praznična potica slovenska sladica, na katero moramo gledati s ponosom. Tega se zavedajo tudi v Društvu podeželskih žena Občine Prebold. Pred desetimi leti so namreč pred cvetno nedeljo organizirale prvo prireditev z ocenjevanjem potic, ki so jo poimenovale Festival po- tic. Ob letošnji jubilejni prireditvi pa se je jim je porodila ideja o peki največje potice na svetu, s katero bi se vpisale v Guinnessovo knjigo rekordov. Potičnico izdelali v Žalni pri Grosupljem Za uresničitev svoje ideje so potrebovali tudi največji model - potičnico, pri čemer so jim pomagali v Društvu keramikov in lončarjev Slovenije in Lončarstvo Dobovšek iz Žalne pri Grosupljem, kjer so izdelali potični-ca. V Kulturnem domu Žalna so 14. marca pripravili prireditev s slovesnim prevzemom potič-nice velikanke. Predstavnicam Društva podeželskih žena Občine Prebold, ki ga vodi Danica Uplaznik, sta jo predala lončarska mojstra Boštjan Dobovšek in Blaž Konec - Pinki. V sredo, 20. marca, je priznani kuharski mojster in profesor Andrej Voh izdelal potico velikanko, ki so jo spekli v Pekarni Fijavž v Šempetru v Savinjski dolini. Pri tem so mu pomagali nekdanji dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Jure Kovačič, Nejc Pušnik, Dejan Povalej, Matic Teršek, Dejan Vozlič, Aljaž Venko in Mirjana Šarac. Za izdelavo so porabili 12 kg moke, 10 kg orehov, 4 kg rozin, 9 1 mleka, 70 jajc, 40 dkg kvasa, 3 kg sladkorja, 3 kg masla, sol in, kot je povedal Andrej Voh, dodali tudi veliko ljubezni v želji, da bi jim uspelo. Potico so pekli uro in pol in nato zadovoljno ugotovili, da se jim je posrečilo uresničiti zastavljeno nalogo. Jubilejna prireditev z odprtjem razstave Društvo podeželskih žena Občine Prebold je prejšnji petek in soboto v sodelovanju z občino organiziralo 10. Festival potic in tradicionalno kmečko tržnico z velikonočno ponudbo in s prikazom izdelave butar. Letos so prireditev pripravili v prostorih preboldske osnovne šole. Potice in kolače je ocenjevala osemčlanska strokovna komisija pod vodstvom Jožeta Fiderška, zvečer pa so v Športni dvorani Prebold odprli razstavo potic in podelili priznanja. Premer potice več kot 1,5 m Prireditev je vodila Monika Lobnikar, v kulturnem programu pa so nastopili Pihalni orkester Prebold, Mešani pevski zbor KD Šešče, Moški pevski zbor KD Svoboda Prebold, harmonikarja DU Vrbje in Ljudske pevke Lipa iz Zadrečke doline. Zbrane so nagovorili podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, idejni vodja projekta Andrej Voh, predsednica DPŽ Občine Prebold Danica Uplaznik in župnik Janez Ferkolj z Bleda, ki je skupaj z domačim župnikom blagoslovil potice. Rekordno število potic in kolačev Komisija je imela letos veliko dela, saj je morala oceniti skoraj sto potic. Šestnajstim orehovim poticam je podelila zlato priznanje, prav toliko zlatih priznanj so podelili tudi za kolače. Kar sedem zlatih priznanj je prejel Andrej Voh, ki je spekel mandeljnov, pehtranov, makov, čokoladno--kokosov, rozinov in orehov kolač. Podelili so tudi 25 zlatih priznanj za ostale potice. Marija Vozlič iz Prebolda je prejela tri priznanja, najuspešnejša pa je bila Urška Šoster z Vranskega, ki si je s svojimi poticami (lešnikovo z rozinami, pehtranovo z rozinami, melisino, metino, rožičevo in makovo) prislužila kar šest zlatih priznanj. Poleg zlatih so ta večer podelili tudi sedem srebrnih priznanj za orehovo potico, tri za kolače in šest za ostale potice. Trinajst potic, kolačev in ostalih potic pa je prejelo bronasta priznanja. Največje priznanje znak kakovosti za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja pa je tokrat prejela le Mira Govedič. Potice tudi letos domovom za starejše Vse razstavljene potice so po končani dvodnevni razstavi tudi letos podarili domovom starejših občanov na Polzeli, v Grmovju, na Vranskem in v Preboldu in tako razveselili tamkajšnje oskrbovance, ki pravijo, da po njihovi zaslugi jedo najboljše potice v Sloveniji. Prav ta nota dobrodelnosti, ki jo pomagajo uresničiti vsi, ki prinesejo potice in kolače, pa je še toliko večja vrednota tega Festivala potic, ki je sklenil svoje prvo desetletje. Vsi pa upajo, da se bo uspešno nadaljeval tudi v prihodnje. D. Naraglav »Fant, ti si še mlad, imaš še vso bodočnost pred seboj!« Med nagovorom škofa msrg. dr. Stanislava Lipovška Drugo marčevsko nedeljo je bila na Gomilskem spominska slovesnost ob 70-letnici muče-niške smrti duhovnika Izidorja Završnika, doma z Gomilskega, ki se je tako rekoč žrtvoval za mladega fanta. Izidor Završnik se je rodil 4. aprila 1917 v Župniji sv. Jurij ob Taboru. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila na Gomilsko. Po osnovni šoli je odšel v Maribor, kjer je kot gojenec dijaškega semenišča končal klasično gimnazijo. Bil je zelo nadarjen, talentiran je bil za likovno ustvarjenje. Po maturi je vstopil v mariborsko bogoslovje. Ob napadu Nemcev na Jugoslavijo se je škof dr. Ivan Tomažič odločil, da tedanjim diakonom že 6. aprila 1941 podeli mašniško posvečenje. Med kandidati je bil tudi Izidor,-ki pa je bil prav tedaj Janez Rančigaj in Izidor Završnik operiran zaradi razlitega slepiča in ga je škof Tomažič posvetil nekoliko pozneje, in sicer 11. maja 1941'. Po posvečenju je ostal v domači župniji na Gomilskem in skupaj s sošolcem Francem Puncerjem iz Braslovč pomagal v dušnem pastirstvu po bližnji in daljni okolici, saj so Nemci v tem času že izgnali večino duhovnikov. V tem času je Izidor uporabil vse svoje talente, da bi ljudem lahko pomagal. Kot odličen risar je začel spretno ponarejati dovolilnice za prestop v Ljubljansko pokrajino, kjer Italijani takrat še niso izvajali takšnega terorja nad ljudmi kakor Nemci na štajerski strani. Z dovolilnicami je marsikomu rešil življenje. Nekdo pa je Izidorja izdal Nemcem in ti so ga 6. januarja 1942 po maši na Gomilskem aretirali in zaprli v celjski Stari pisker, kjer so se gestapovci kruto znašali nad njim in ga mučili, saj so želeli od njega izsiliti imena slovenskih domoljubov. Po nekaj mesecih trpljenja so ga Nemci nenadoma izpustili z nalogo, da bi jim izdajal druge ljudi. Prijatelju Puncerju je dejal, da mu to še na misel ne pride. Ponovno je z velikim navdušenjem opravljal duhovniško poslanstvo po župnijah Spodnje Savinjske doline. Ker pa ni izpolnil nemških pričakovanj in ni hotel ovajati ljudi, so ga ponovno zaprli v Stari pisker. Nečloveško so ga pretepali, mu zabijali trske za nohte, ga ponoči obešali pod strop ... Kljub temu je Izidor ostal neomajen. V začetku leta 1943 so ga iz Celja premestili v mariborske zapore, kjer je bil režim nekoliko milejši in Izidor je bil prepričan, da ga bodo poslali v kakšno koncentracijsko taborišče. 10. marca 1943 so na dvorišču mariborskih zaporov ustrelili 25 talcev. Zapornike so postrojih v vrsto in vsakega desetega določili za streljanje. Poleg Izidorja je stal v vrsti mlad fant, Franc Žvan, doma iz Hoč, ki ga je žreb določil za streljanje. Izidor ga je potegnil stran in mu NOVO! AKTUALNO! GORILNIKI NA PELETNO BIOMASO • enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje) • elektronski krmilni sistem • transporter za pelete MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net dejal: »Fant, ti si še mlad, imaš še vso bodočnost pred seboj!« in sam stopil na njegovo mesto. Tako je bil Izidor, skupaj z ostalimi 24 talci, ustreljen na dvorišču mariborskih zaporov. Slovesnost na Gomilskem so začeli s kratkim kulturnim programom, nadaljevali s križevim potom, ki ga je vodil Jože Kužnik, kancler celjske škofije, nato pa je sledilo somaševanje s škofom msrg. dr. Stanislavom Lipovškom. Somašovalo je 25 duhovnikov (od tega 6 dekanov), pri tem pa so sodelovali diakona, štirje bogoslovci in kar nekaj vernikov. Škof msrg. dr. Stanislav Lipovšek je v odmevni pridigi vse nagovoril in spodbudil, naj se spominjajo naših mučencev, še posebej duhovnikov, ki so bili žrtve verskega in nacionalnega sovraštva treh ideologij: nacizma, ustaštva in komunizma. V župnijskem domu so pripravili tudi razstavo o življenju in delovanju duhovnikov Izidorja Završnika in Janeza Rančigaja, ki je bil ubit v Jasenovcu. T. T. V spomin Darku Koražiji V naših srcih živiš naprej Čeprav smo vedeli za bolečine tvojega srca, dragi Darko, smo verjeli v tvojo voljo in moč, s katerima se boš dvignil nad bolečino in dovolil, da življenjska radost in energija spet nahranita tvojega duha. Verjeli smo v nemogoče: verjeli, da ti naša ljubezen lahko pomaga in te odreši. Znova nemočni spoznavamo, da ni tako. Da je ljubezen prijateljev lahko samo podpora tistemu, ki se je odločil povzpeti se nad bolečino, spet poiskati živega duha v sebi in reči DA življenju. Žal so vse tvoje notranje odločitve temeljile na strahu in bolečini in naša pomoč je izzvenela v prazno. Odšel si v tisto skrivnost, kamor bomo nekoč vsi prestopili. Ko pride naš čas. Tvoj čas je očitno prišel in tu so vse človeške želje in poskusi pretentati uro obračuna zaman. Z žalostjo v srcu, a z razumevanjem in ljubeznijo sprejemamo tvojo odločitev in se ti zahvaljujemo za velik del poti, ki smo jo kot resnični in zvesti prijatelji prehodili skupaj. Za nas si bil človek z veliko začetnico: za prijatelje pripravljen na vsako tveganje, na vsako pomoč, in to ne glede na čas in kraj. Ni bilo pomembno, da zaradi naših želja ali potreb nisi prespal noči ali dasi moral prepotovati velike razdalje, premikati gore, da si pomagal nam, ki si nas imenoval prijatelji. Žal nam je samo, da iz tega istega vira nisi znal črpati, koje šlo zate ali za tvoje bližnje. To je značilno za ljudi, ki se ne zavedajo svojih kvalitet, ki ne verjamejo vase in ne zaupajo, da so vredni vsega najboljšega. Ki se žrtvujejo za druge, ker sebe podcenjujejo. V teh težkih občutkih dvomov in nezaupanja vase ti, dragi Darko, nismo mogli pomagati. Hvala, ker si bil, in hvala za vse, kar si storil za nas. Odšel si prezgodaj in po svoji volji, a nisi odšel zares. V srcih tistih, ki smo te imeli radi, boš vedno živ. Prijatelji Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v januarski številki Utripa: TORTE-BRGLEZ-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-IN-OKUSE. Izžrebani nagrajenci: 1. Valerija Zupan, Vransko 38a, Vransko; 2. Marija Šon, Zabukovica 126, Griže; 3. Drago Piki, Jeronim 21, Vransko. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja BRGLEZ, d.o.o., Vransko 17, Vransko. Pokrovitelj križanke v tej številki pa je SALON SEDEŽNIH GARNITUR ŽAKELJ, JOMESA, d. o. o., Tovarniška 8, Prebold. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 4. 2013. Prodaja novih in rabljenih vozil z garancijo Za vsa vozila uredimo ugoden kredit in leasing Možnost menjave staro za novo in staro za staro Gotovinski odkup vozil Izposoja osebnih vozil in kombijev Olimobile, d. o. o., Cesta na Vrbje 7,3310 Žalec 041 776 776 www.olimobile.com r AID GRflDICm d.o.o. PE Pisarna, Šlandrov trg 23, 3310 Žalec, 041 653 646 • SANACIJE VLAŽNIH ZGRADB-Kapilarna vlaga DRY POL sistem - Elektroosmosa V 2-3 LETIH DO SUHIH ZIDOV BREZ GRADBENIH POSEGOV onudba prevzema izrabljenih vozil “CAR BON” Oddajte Izrabljeno vozilo no uničenje v obrat za razstavljanje vozil KARBON v Velenju in si poleg gotovinskega izplačilo prislužite še bon ugodnosti “CAR BON”, ki vom in vašim bližnjim prinaša koristne ugodnosti pri vzdrževanju vozil. KARBON d.o.o., Koroško cesto 40o, 3320 Velenje. Tel. 03 777 10 30; www.korbon.si Kdor izrabljeno vozilo reciklira, s CAR BON-om profitira! GEODETSKE MERITVE «JUTE KS® ^ j JUTEKS, proizvodnja talnih oblog, d.d. Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta: juteks.zalec&iuteks.si Internet: www.futeks.si OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU: JUTEKS, Industrijska prodajalna Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03/71 20 757, 03/71 20 759 e-pošta: branko.ursic&iuteks.si Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, r MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, 9 -T GPS MERITVE, NEPREMIČNINE V \ * marec 2013 ŽIVIMO Z ZEMLJO Polzelani zmagali na kvizu Druga ekipa Polzele (od leve proti desni: Žan Bizjak, Branko Ograjenšek in Anže Terčak) Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo najprej društveni kviz Mladi in kmetijstvo, na katerem se je pomerilo pet tričlanskih ekip, nato pa letno skupščino, na kateri so za predsednika za novi dve leti izvolili Klemena Šaleja. V soorganizaciji s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje se je v kvizu pomerilo pet ekip, ki so odgovarjale na vprašanja o hmeljarstvu, reji perutnine in o glavnih rastlinah, namenjenih pridelavi olja v Sloveniji. Največ znanja je pokazala druga ekipa Polzele (Branko Ograjenšek, Anže Terčak in Žan Bizjak), druga je bila prva ekipa Polzele, tretja ekipa iz Gotovelj, četrta iz Braslovč in peta iz Šempetra. Zmagovalna ekipa se bo udeležila regijskega kviza v Šmarju pri Jelšah, in sicer bo gostovala pri lanskih zmagovalcih regijskega kviza. Na letni skupščini je predsednik društva Klemen Šalej povedal, da združuje društvo vse mlade s podeželja šestih občin Spodnje Savinjske doline. Trenutno je vanj včlanjenih 252 članov. Lani so začeli z obdelavo in oskrbo predstavitvenih hmeljskih nasadov v Braslovčah, Žalcu in Levcu, organizirali strokovni ekskurziji v Srbijo, se udeležili ekskurzije v Bruselj, regijskega kviza Mladi in kmetijstvo, sodelovali na dveh seminarjih, zelo uspešno so izpeljali državne kmečke igre itd. Naj večji poudarek pa bodo letos med drugim namenili včlanjevanju mladih s podeželja v društvo in jih s tem pritegne k sodelovanju na prireditvah, na katerih bodo predstavljali delo društva in podeželje Spodnje Savinjske doline. Tokratna skupščina je bila tudi volilna. Delegati so odločili, da bo tudi naslednji dve leti mlade s podeželja vodil Klemen Šalej. T. Tavčar Lanska bera medu ena najslabših Prejemniki priznanj s predsednikom zveze Maksimiljanom Gržino (manjka Ivan Šorli) Lanska letina medu je bila ena najslabših v zadnjih dvajsetih letih, so ugotavljali člani Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline (ČZS-SD), ki so se drugo marčevsko soboto zbrali v Grižah. Občnega zbora se je udeležilo 28 delegatov iz osmih čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in nekaj gostov. Zveza združuje 126 čebelarjev, ki imajo skupaj okrog 1150 čebeljih družin. Predsednik in tajnik (ČZS-SD) Maksimiljan Gržina in Jani Pucmaister sta ob tej priložnosti podelila priznanja za uspešno delo in razvoj čebelarstva v Spodnji Savinjski dolini. Omenjeno priznanje so prejeli: Ivan Šorli (ČD Go- Turistično društvo občine Polzela je tudi letos pripravilo v soboto, pred cvetno nedeljo, tradicionalni pomladanski, oziroma velikonočni sejem. Za ljubitelje dobre hrane so poskrbele kmetije iz lokalnega območja, ki so ponujale potice, domače mesne izdelke, kruh, pecivo, med in tovlje), Edi Svet (ČD Šempeter), Jože Ducman (ČD Polzela), Rudi Anžel (ČD Griže), Mira Pepel (ČD Tabor), Franc Bosilj (ČD Braslovče) in Ivan Leber (ČD Prebold). V nadaljevanju je zbrane nagovoril predsednik zveze Maksimiljan Gržina in med drugim povedal, da še vedno prihaja do pritožb glede zaščite oziroma uničevanja varoje na čebelah. Lani se je pojavilo veliko čebel z rumenimi obročki, zato bo morala Čebelarska zveza Slovenije pri nadzoru čistosti pasme narediti več reda. Letina medu je bila ena najslabših v zadnjih dvajsetih letih. So se pa čebelarji lani udeležili odprtja čebelarskega centra na Ljubnem, vrta me- druge dobrote, ki sodijo na velikonočno mizo. V dobro župnijske Karitas Polzela pa so prodajali butarice in rože iz papirja. Po tradiciji pa je Gobarsko rrrikološko društvo tudi letos gostilo z odlično gobovo juho, ki jo je Tudi tokrat skuhal Franci Uratnik z ženo Marto, ki je spekla kruh. T. T. denih rastlin v Mozirju, sodelovali so v akciji Med v vrtce in šole, se udeležili strokovne ekskurzije na Primorsko itd. Med letošnje pomembne naloge so zapisali organizacijo izobraževanj, dopolnitev zbirke za potrebe čebelarske zbirke - muzeja v okviru Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, ki naj bi ga odprli v prvi polovici leta, sodelovanje s pristojnimi veterinarji pri odpravljanju morebitnih bolezni čebel itd. Delo zveze sta pohvalila podpredsednik ČZS Franc Šmerc in predsednik Krajevne skupnosti Griže Marjan Vodeb. T. Tavčar Že tretji mandat Gobarsko mikološko društvo Polzela, ki je s približno 300 člani eno najbolj množičnih v Zvezi gobarskih društev Slovenije, je za svojega predsednika ponovno izvolilo Francija Uratnika. To je njegov že tretji mandat. T. T. Pomladanski sejem Strategija mora biti po meri hmeljarjev foto: arhiv IHPS Seminar o hmeljarstvu so končali s pokušnjo in z ocenjevanjem piva iz novih slovenskih kandidatnih sort hmelja. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) pripravi vsako leto še pred prvimi deli v hmeljiščih seminar o hmeljarstvu. Na jubilejnem, že 50. seminarju se je letos zbralo kar 110 hmeljarjev in drugih strokovnjakov s področja hmeljarstva in pivovarstva, osrednja tema pa je bila skupna kmetijska politika (SKP) v obdobju 2014-2020 s poudarkom na hmeljarstvu. V prvem delu seminarja, ki je februarja potekal v Laškem, so se udeleženci seznanili s strategijo hmeljarstva do leta 2020. Predsednik združenja nemških hmeljarjev dr. Johann Pichlmaier je predstavil hmeljarstvo v luči SKP 2014-2020 na ravni EU, strokovnjaki IHPS pa strokovna izhodišča za politiko na področju hmeljarstva. Hmeljar Boštjan Čulk je o strategiji hmeljarstva govoril s stališča mladega prevzemnika kmetije. V drugem delu jubilejnega seminarja so predstavili rezultate poskusov, izvedenih na IHPS, namakanje slovenskih hmeljišč ter aktivnosti in ukrepe za preprečevanje viroidne zakrnelosti hmelja v Sloveniji. Predstavili so nacionalni akcijski plan za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012-2020 ter možnosti uporabe hmelja kot alternativne funkcionalne sestavine v prehrani živali. Dr. Andreja Čerenak je predstavila dišavne sorte hmelja, ki so v svetu velik trend, takšne nove kandidatne sorte hmelja imajo tudi na IHPS, o čemer so se lahko udeleženci seminarja prepričali ob pokušnji in ocenjevanju piva, zvarjenega prav iz teh sort hmelja. Ob jubilejnem seminarju je inštitut izdal tudi knjigo z naslovom "Savinjska dolina, ne pozabi me! Hmelj - hmeljarstvo", v kateri je Jože Čeh zbral podatke o razvoju hmeljarstva v Savinjski dolini od nekdaj do danes, vključno s fotografijami in življenjepisi hmeljarjev, hmeljarskih vitezov, starešin in princes ter direktorjev inštituta. Direktorica inštituta Martina Zupančič je povedala, da je to knjiga, v kateri se najde vsak hmeljar. In kakšne sklepe so sprejeli ob koncu seminarja? Poudarili so, da je potrebno dodelati strategijo hmeljarstva znotraj možnosti skupne kmetijske politike, ki bo po meri hmeljarjev. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje so prosili za jasne odgovore glede suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini in sploh celovite rabe vode. Pridobiti želijo čim ugodnejše zavarovanje, da se ne bo pre- mija stalno zviševala, padala pa možnost zavarovanja, s čimer se povečuje tveganje pri proizvodnji hmelja. Nujno bi morali izdelati tudi strokovne podlage za cenitev škod. Prav tako je potrebno nadaljevati s postopkom zaščite geografskega porekla slovenskega hmelja in z zaščito novih slovenskih sort hmelja, z združenim nastopom pa prispevati k promociji slovenskega hmelja. Hmeljarji morajo imeti tudi podporo pri investicijah, da bodo sledili razvoju, ugodne pogoje pa je potrebno zagotoviti tako mladim kot starim gospodarjem, so poudarili ob koncu seminarja. Zaradi hmeljevega viroida HsVd je potrebno paziti na sadike in se osredotočiti na njegovo zgodnje odkrivanje zaradi omejitve oziroma tudi zaradi doseganja končnega cilja - izkoreninjenja kržljavosti. Nadaljevati je potrebno z iskanjem možnosti alternativne uporabe hmelja izven pivovarske industrije. Brez intenzivne podpore namakanju tudi ne bo optimiziranja stroškov in rabe vode z zaščito vseh naravnih virov, so povzeli zaključke jubilejnega seminarja o hmeljarstvu direktorica Martina Zupančič, Gregor Leskošek in dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. K. R. Dišalo bo po gobah V programih Gobarskega mikološkega društva Polzela in Turističnega društva Občine Polzela, ki so jih sprejeli na zadnjih občnih zborih, je tudi izobraževanje članov na področju kulinarike. V ta namen so v učilnici gospodinjstva na OŠ Polzela pripravili dvodnevni tečaj, ki sta ga vodila izkušeni gobar in predsednik gobarskega društva Franci Uratnik in njegova žena Marta. Prvi dan je bil namenjen članom gobarskega, drugi dan pa članom turističnega društva. Pripravljali so različne gobje jedi, kot so namazi, obloženi kruhki, gobova juha, testenine, in druge jedi, kot so riževi rezanci z zelenjavo, polenta z zelenjavo, sladice ... Tečaja se je udeležilo 40 članic in članov obeh društev, ki so ob prijetnem druženju spoznali marsikatero kuharsko skrivnost. T. T. Ob pripravi gobarskih jedi Zaupajte nam najlepši dan v življenju in ga preživite v Žalcu in okolici! Izberite med naslednjimi poročnimi protokoli: • gosposka poroka pri Ristu Savinu v stari meščanski hiši, • grajska poroka v dvorcu Novo Celje, • poroka v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, • vinska poroka v žalskem Keudru, • rimska poroka v Rimski nekropoli, • romantična poroka v soju bakel in sveč v jami Pekel. Kot dodatno ponudbo vam nudimo celotno organizacijo poroke. Informacije TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec • T: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net • www.zkst-zalcc.si r~ ■ Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec Društvo rejnic Celjske regije vabi na 8. dobrodelni koncert - »Srce, sonce, morje«, v nedeljo, 7. aprila, ob 15. uri v športni dvorani OŠ Griže. Nastopajoči: ansambli Golete, Dori, Vitezi Celjski, Vagabundi, Iskrice, Vikend, Šentjurski muzikanti, Vrh, Adi Smolar, Godba Zabukovica, Vrtec Griže, Pevski zbor OŠ Griže in Folklora OŠ Griže Povezovalec: Klobasekov Pepi Vstopnice lahko kupite v trgovinah Brglez, v cvetličarni Damjana Griže, v OŠ Griže, v baru pri Ani v Zabukovici in 1 uro pred koncertom v dvorani. Za otroke do 10 let vstop prost. Pevsko društvo Tabor in Občina Tabor Pevsko društvo Tabor na letošnjem Šentjurskem sejmu, ki bo 28.4.2013 ob 10.30, organizira že tradicionalno prireditev »TABOR IMA TALENT« Vabimo vse mlade talente, ki radi pojejo, plešejo, igrajo in nastopajo. Prijave sprejemamo pisno na naslov: Pevsko društvo Tabor - Za prireditev »Tabor ima talent«. Tabor 21, 3304 Tabor ali na e-pošto: pevsko.drustvo.tabor@gmail.com Rok za oddajo prijav: 22. 4. 2013 Več informacij na: www.pevskodrustvotabor.si/ ali po telefonu 040 250 297 (Tea) MEDOBČINSKA SPLOŠNA PRIREDITVE V APRILU 2013 Torek, 2.4.2013, ob mednarodnem dnevu knjig za otroke v Medobčinski splošni knjižnici Žalec ves dan (natančen razpored bo javljen dodatno) PRAVLJIČNI MARATON. Torek, 2.4. 2013, ob 18. uri ob mednarodnem dnevu knjig za otroke v Medobčinski splošni knjižnici Žalec PRAVLJIČNI VEČER ZA ODRASLE. »O povodnih možeh in še marsičem drugem« bo pripovedoval Andrej Rozman Roza. Vstop prost. Četrtek, 4. 4. 2013, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Torek, 16. 4. 2013, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Življenje, izpolnjeno s smislom, je lepo - predavanje mag. Maje Krajnc. Torek, 23. 4. 2013, od 10. do 12. ure: Knjige menjajo lastnike - ob svetovnem dnevu knjig podarjamo knjigo in cvet na stojnici pred knjižnico. Če bo slabo vreme, bo stojnica v knjižnici. Četrtek, 25. 4. 2013, ob 20. uri v Medobčinski splošni knjižnic Žalec Kruta romanca - projekcija filma iz cikla projekcij ruskega filma. Torek, 23. 4. 2013, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek. VSE PRIREDITVE BODO BREZPLAČNE.________________________ IL OBČINE ŽALEC Tomšičeva 5,3310 ŽALEC OBVESTILO STARŠEM VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOL. LETO 2013/14 EVIDENČNI VPIS (za OTROKE, ki vrtec ŽE OBISKUJEJO): od SREDE, 3., do SREDE, 10.4.2013. Prijavnico prejmete v oddelku, kamor jo tudi vrnete. VPIS NOVINCEV: od TORKA, 2., do PONEDELJKA, 15.4.2013, NA UPRAVI VRTCA, Tomšičeva 5, Žalec, vsak dan od 7.00 do 15.00, ob SREDAH do 17.00. Prijavnico prejmete na upravi vrtca, dostopna je tudi na spletni strani vrtca (tiskajte obojestransko). Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja in pričakujemo sodelovanje. OBČINA ŽALEC, URAD ZA NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec, Občina Žalec objavlja Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jih bo v letu 2013 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna. Razpis se prične 27. 3. 2013 in je odprt do porabe sredstev. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-posta: zkst.kultura@siol.net. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, ponedeljek-četrtek od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-pošti. Več o razpisu lahko preberete na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si, kjer je na voljo tudi razpisna dokumentacija, in sicer od 27. marca 2013 dalje. OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. (Iz publikacije vrtca) mm PETEK, 5. APRIL »fest Prost ogled Ekomuzeja Jezdenje ponijev, Ribnik Vrbje Odprtje čebelarske razstave, Ekomuzej rMo' Piki čebel in žuželk, predavanje, A. Hribernik, Ekomuzej SOBOTA, 6. APRIL Logoterapija, predavanje, mag. Maja Krajnc, Ekomuzej Brez gibanja ni življenja, predavanje, N. Baša, Ekomuzej Predavanja in delavnice v Bio parku NIVO Pokušnja vin Savinjskih vinogradnikov, žalski "Keuder” Energetska samopomoč, pred., B. Mihelčič, Ekomuzej Velika ponirkova avantura, ribnik Vrbje Voden ogled ekološke učne poti pri Ribniku Vrbje Jezdenje ponijev. Ribnik Vrbje NEDEUA, 7. APRIL U3 Sprehod po ekološki učni poti Ložnica, Zg. Grušovlje EKO tržnica in sejem, Ekomuzej Poptniška prehrana, pogovor z G. Audičem, Ekomuzej Predavanja in delavnice v Bio parku NIVO Kje je izvir inovativnosti?, predavanje, R. Škarič, Ekomuzej Pokušnja vin Savinjskih vinogradnikov, žalski "Keuder” Velika ponirkova avantura, Ribnik Vrbje Voden ogled ekološke učne poti pri Ribniku Vrbje Masaža rok s hmeljevim maslom, Thermana, Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev, Ribnik Vrbje Fit camp, analiza sestave telesa, Fit club. Ribnik Vrbje Fit camp, funkcionalna vadba, Fit club, Ribnik Vrbje INFORMACIJE: TIČ Žalec, Šlandrov trg 25, tel. 03 710 04 34, in =§ EKOMUZEJ hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, tel. 03 571 80 21 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana) POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s .p. Info.: 031 746 700,041 746 700. Izvajamo PARKETARSKA, KERAMIČARSKA in SOBO-SLIKARSA dela. Bojan Ribar, s. p. Info.: 041 522 035 Socialna oskrbovalka odpira aprila SOCIALNI SERVIS in NEGO NA DOMU. Info.: 070 622 717 Ne utegnete postoriti sami vsega! UREJANJE OKOLICE, KOŠNJA TRAVE. Za upokojence, podjetja in vse, ki PREPROSTO NIMATE ČASA. Starejši, se vam zdijo sodobne ceste prehitre in prenevarne? PREVOZI po opravkih, do zdravnika ali na dopust. Info.: 040 168 108 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE, brezplačno ZA ŽENSKE do 48. leta, UGODNO ZA OSTALE. Leopold Orešnik, s. p. Info.: 031 836 378 38-letno KMEČKO DEKLE želi MOŠKEGA do 60 let. Leopold Orešnik, s. p. Info.: 031 860 668 IŠČEM DELO, POMOČ NA DOMU starejšim in urejanje okolice doma. Žalec z okolico. Info.: 031 684 312 Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini I-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 <=\Ù/UA2/ fio a u* u.xfu’i finti NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net Čas se ne ponavlja, včerajšnje življenje ni današnje in kar je bilo, ne bo nikoli več. V SPOMIN 24. marca bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila ljuba mama, stara mama, žena, sestra in teta NADA JUHART rojena ŽNIDAR iz Pondorja. (14. 9.1932-24. 3. 2012) Zelo te pogrešamo! Brez tebe je prazno, samotno ... Hvaležni smo ti za vso dobroto in skrb. Stopamo po poti tvoje ljubezni, zato boš vedno v naših srcih! Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Otroci: Martin, Danica in Janko z družinami, mož Ivan, sestra Marjana in nečaki Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim ... ZAHVALA V 86. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi FRANC GOLAVŠEK slikopleskarski mojster v pokoju iz Prebolda, Prečna pot 13 Od njega smo se poslovili 26. februarja 2013 na preboldskem pokopališču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Žalujoči njegovi: žena Nada, sinova Stane in Damjan z družino SILVESTRA ZAVRŠNIK roj. BLATNIK iz Zakla, Gomilsko In si odšla, ni te več ... Nikjer nobene poti več, po kateri bi te lahko ujeli... Ne danes, ne jutri in ne na tem svetu ... Zagotovo pa nekoč, spet tam, pridemo skupaj ... Njeni domači ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame LEOPOLDINE ARNUŠ iz Žalca (11. 10. 1926-13.3.2013) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili sveče in cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, žalostno samevamo, ti pa v hladnem grobu spiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi ADIJA AJTNIKA s Ponikve pri Žalcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala MoPZ Ponikva, govorcem, župnikoma za opravljen obred ter Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje za odigrane žalostinke. Žalujoči: žena Tonika in ožji sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža in atija JO VA HORVATA iz Čopove ulice v Žalcu se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sedanjim in nekdanjim sodelavcem zahvaljujemo za vsako toplo besedo, sočuten stisk roke in ljubeč objem, ki ste nam jih namenili. Hvala, da ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti in mu jo postlali s cvetjem in svečami. Te bodo še dolgo drhtele v spomin nanj. Žena Vera, sin Edi in hči Maja Nisi ugledal še ene pomladi... Tiho in spokojno si odšel od nas. Naš dom je tako prazen ... A ljubezen je močnejša od smrti in ti za vedno ostajaš v naši srcih, pa čeprav si tako daleč, daleč... ZAHVALA Narava je bila ovita v žalost, ko smo se tistega hladnega februarskega dne poslovili od dragega moža, atija, starega ata, tasta, brat in strica ERNESTA CESTNIKA iz Matk (1. 12.1928-18. 2. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ponudili toplo dlan, prijazno besedo ... Hvala vsem, ki ste se mu prišli poklonit v slovo in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, za vsak dar, za sveče, cvetje in za svete maše ... Posebej smo hvaležni Darji in Miranu Cestniku, Dragici in Bojanu Drobnetu ter Jožici Zagožen za izkazano vsestransko in nesebično pomoč. Naša zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju ZD Prebold za vso izkazano pomoč in požrtvovalnost v času njegove bolezni. Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem in podjetju Elektro Celje. Iskreno se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar za vse opravljene storitve. Globoka zahvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za sveto mašo, za njegove besede tolažbe in upanja, za opravljen cerkveni obred. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za petje med sveto mašo, gospe Magdi Šalamon za poslovilni govor, pevskemu kvartetu za odpete žalostinke in predstavnikom PGD Matke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vaju išče, ni več vajinega smehljaja, utihnil je vajin glas. V SPOMIN 29. marca bo mino leto, od kar nas je zapustila MARIJA HROPOT, roj. PILIH iz Podvina pri Žalcu 12. aprila bo minilo 15 let, od kar nas je zapustil KAREL HROPOT iz Podvina pri Žalcu Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče. Vsi njuni 3. aprila bo minilo 20 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedi VINKO ZALOKAR iz Žalca Hvala vsem, ki ste ohranili spomin na njegovo plemenito srce, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče SILVE TURNŠEK roj. ŠTORMAN s Polzele 175, Polzela (26. 12.1929-24. 2. 2013) Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih čutili z nami. Hvala vsem, ki ste mami v spomin prinesli sveče, cvetje, darovali za cerkev in za svete maše. Hvala vsem, ki ste se udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami bolečino ob izgubi naše mame Silve. Žalujoči: sinova Tone in Branko z družinama Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladosti cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet? V SPOMIN 4. aprila bo minilo 30 let, odkar nas je po težki in neizprosni bolezni, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in brat BOŠTJAN MERZELJ iz Kaplje vasi, Prebold (21.8.1974-4.4.1983) Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečke. Mami, ati in sestra z družino Ugasnila lučka je življenja in prižgala luč spomina, a v srcih najinih ostaja tiha, skrita bolečina. Počivaš mirno in bediš nad nama, veva, MAMA, nikoli nisva sama ... Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama in babica LUCIJA - CILKA JURGEC iz Latkove vasi 221, Prebold Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo Cilko pospremili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali in kakorkoli pomagali, prav tako zdravstvenemu osebju ZD Prebold, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevkam MiJ.A.V., trobentaču ter pogrebni službi Ropotar za poslovilni govor in lepo organizacijo zadnjega slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni "Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so, mama, tvoje utrujene oči, le drobna lučka v srcu zate še gori... " ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra ELIZABETA - BETA SIRK roj. PIRNAT iz Kasaz 86 V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Doma starejših občanov Prebold za pozorno, prijazno in strokovno oskrbo med njenim bivanjem v domu. Hvala gospodu župniku, pevkam skupine M.J.A.V., godbenikom Liboje, Krajevni organizaciji Zveze borcev NOB Liboje, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: sin Feliks in hčerka Greta z družinama V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga BETKA PIŽORN iz Pariželj 58, Braslovče (1935-2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. V SPOMIN V torek 26. marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedi ALOJZ COKAN (24. 4.1937-26. 3. 2012) Hvala vsem, ki mu prižigate sveče na njegovem grobu. Vsi njegovi A Na voljo smo vam ob katerikoli uri POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269,041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je neiro nikdar. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in sestre VERE ROJNIK iz Poljč pri Braslovčah (12. 1. 1949-1. 3. 2013) Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, ko je bila še med nami. Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala gospodu župniku Milanu Gosaku, gospodu župniku dr. Ivanu Rojniku, Franciju Likebu, Magdi in Mitji Cizeju, pevcem, govorcu in pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 54. letu nas je za vedno zapustil naš dragi MATIJA TRAVNŠEK po domače PUŠNKOV MATJAŽ iz Liboj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in krajanom za darovane sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za tako lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku gospodu Banku, pevkam skupine M.J.A.V. za odpete njegove najljubše pesmi in za odpeto sveto mašo. Posebna zahvala gospodu Korenaku in gospodu Mastnaku za odigrano pesem, ki je bila njegova zadnja želja. Hvala osebnemu zdravniku dr. Duriču, Splošni bolnišnici Celje, oddelku gastro in intenzivni negi. Hvala sosedi Špeli, ki mu je na oddelku gastro vedno stala ob strani in mu nudila pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi A danje črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (S. Gregorčič) ZAHVALA MARIJA TURNŠEK -CIMPRŠKOVA MAMI iz Braslovč, Podvrh 83 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše in vso pomoč ter tolažbo v tako težkih trenutkih. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku, pevcem, trobentaču in govorniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojno v življenju spoštovali in cenili njeno dobroto. Skratka, beseda hvala je premalo za vse, ki ste ji stali ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste si vzeli čas za zadnje slovo od naše ljube mame. Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 15. aprila 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 In kaj sem imel od tebe, Življenje? Bleščeč utrinek, ki si se utrnil iz večnosti, da se utrneš v večnost? Kaj sem imel od tebe? (I. Minatti: Priznanje) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, pradedka in brata VALENTINA REHERJA iz Šentjungerta 5 (31.1.1925-19. 2. 2013) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za pomoč, za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, za svete maše in za prenovo orgel v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Galiciji. Hvala duhovnikom za opravljen obred, še posebej gospodu župniku Janku Cigali za ganljiv govor, pevcem mešanega cerkvenega zbora, citrarki za odigran venček pesmi in gospe Ivanki Ropotar za sočutne besede ob odprtem grobu. Hvala pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sin Srečko in hčerka Milena z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče ELIZABETE ŠTAMIC iz Podvrha (18.11.1942-19. 2. 2013) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, da ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrazili ustna in pisna sožalja, pomoč, cvetje, sveče in preprost stisk roke. Radi bi se zahvalili zdravnici dr. Martini Hrovat za hitro intervencijo, osebju Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Lepa hvala pogrebni službi Morana, pevcem za odpete pesmi, govorniku, gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred in sveto mašo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Edo in sin Simon z družino ZAHVALA MILAN STROJANŠEK Rakovlje (11.8. 1945-20. 2. 2013) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Prosvetnega društva Karla Viranta, braslovškemu oktetu za odpete poslovilne pesmi. Hvala govornikoma Klemnu Marovtu in Francu Debelaku za lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, tolažili in ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti in darovali za svete maše. Žalujoči: žena Lojzka, sinovi Simon, Milan in Metod Samo trenutek in srce ti je obstalo, dih zastal, življenje prenehalo. Ostaja nam bogat spomin in globoka bolečina z njim. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, pradedija in tasta VINKA VERDELA s Pernovega (1.1. 1933-27. 2.2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pozornost in pomoč. Hvala tudi župniku Janku Cigali za opravljen obred, gališkemu cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Žalujoči: vsi njegovi Cvetje kljub dolgi zimi D vaj setič manj odpadkov Očitno so bile letošnje maškare premile pri preganjanju zime, saj se vedno znova vrača. Zvončki so se že nekajkrat opogumili. Že nekajkrat smo nabirali regrat, ki so ga na piano zvabili kratkotrajni intervali sonca in temperature že okoli 10 stopinj. Sneg pa nas vedno znova spet "obdari", tudi na cvetno nedeljo. Če se torej že jezite na zimo, ki posega krepko v koledarsko pomlad, potem priporočamo, da si raje rečete: "Nikoli ne veš, zakaj je dobra!" Potem pa si še spočijte oči na kakšnem zvončku, ki ste ga ukradli izpod snežne odeje, in počakate na pomlad, ki vseeno pride. Samo morda kasneje, a zato še bolj zaželena. L. K., foto: T. T. Trdoživo pomladansko cvetje nam vendarle uspe nekoliko polepšati dolgo zimo Butarice so bile k sreči narejene že prej, zato je bil poseben izziv na sneženo cvetno nedeljo le logistika velikih butar do cerkva Erjavec obljubil dom Letošnji Jožefovem sejem v Petrovčah je prav na dan predstavitve svojega programa pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve nepričakovano obiskal Karl Erjavec. Sedaj že novi stari zunanji minister je na sejmu kot že nekajkrat doslej obljubil gradnjo izpostave doma za starejše ob- čane v Žalcu. Morda je sončen Jožefov torek kaj malega pridal k uspešnosti kasnejše predstavitve pred parlamentarnim odborom, lepo pa bi vsekakor bilo, če bi ministra končno navdihnil k uresničitvi obljube o gradnji izpostave doma za starejše občane v Žalcu. L. K., T. T. Karl Erjavec Namesto »pušeljca« Pušlar Letošnji dan žena je na Polzeli zaznamoval nastop Nine Pušlar. Koncert priljubljene slovenske pevke je na Polzelo privabil njene številne oboževalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Kulturnega doma Polzela. Obiskovalci, željni dobre slovenske glasbe, so se ob energičnem pevskem nastopu sprostili in si polepšali praznični večer. Nastop Nine Pušlar je popestril otroški pevski zbor Savinček pod vodstvom glasbene pedagoginje Sanje Poljšak Pesan. T. Tavčar Nina Pušlar Ta vikend je žalska občina s pomočjo krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec ter občanov uspešno izvedla že 20. akcijo čiščenja okolja v občini. Kljub nekoliko hladnejšemu vremenu in številnim drugim dogodkom je bila udeležba odlična in rezultati razveseljivi. Že v petek, 22. marca, ob svetovnem dnevu voda, je dvorišča in okolice šol in vrtcev, parke ter javne poti čistilo okrog dva tisoč otrok z učitelji in vzgojitelji. Le Osnovna šola Šempeter bo akcijo izvedla 6. aprila. Prejšnjo soboto pa so se na 36 zbirnih mestih po posameznih krajevnih skupnostih in v Mestni skupnosti Žalec zbrali krajani, družine z otroki, člani raznih športnih, turističnih, lovskih, ribiških in gasilskih društev ter upokojenci. Čistili so okolico javnih, sprehajalnih, učnih in planinskih poti, športne in rekreacijske površine, gozdove ter brežine vodotokov. Akcije se je udeležilo okrog tisoč udeležencev, ki so po prvih ocenah zbrali okoli štiri tone manj odpadkov kot lani (skupaj 20 ton), od tega približno polovico ločeno zbranih (odpadno embalažo - plastenke in pločevinke). Podatek je razveseljiv in kaže na dejstvo, da je tudi zaradi rednega čiščenja odpadkov v našem okolju manj, manj pa je tudi divjih odlagališč. So pa opazili veliko naplavin ob vodotokih, ki so jih povzročile lanske visoke vode (predvsem Aktivni so bili šempetrski taborniki Takole so čistili svoj kraj na Ložnici pri Žalcu ob reki Savinji, Ložnici, Lavi in Strugi), kjer bo potrebno v prihodnje opraviti večje čiščenje skupaj s pooblaščenimi službami. V akciji so sodelovala tudi podjetja, ki so brezplačno odvažala odpadke in priskrbela tudi opremo (vreče, rokavice), Občina Žalec pa je za vse udeležence čistilne akcije zagotovila malico. T. Tavčar Že od mladih nog je potrebno privzgajati skrb za okolje in naravo; na sliki so malčki iz vrtca Petrovče z vzgojiteljico