IZ KS IŠKA VAS
Prepoved gradenj zaskrbljuje!
V okviru obiskov predstavnikov občinske konference SZDL v krajevnih skupnostih je našo KS obiskal Drago Černoš, sekretar OK SZDL, Zbrani predstavniki krajevne skup-nosti so ga seznanili z družbenopolitično organiziranostjo KS, z delom družbenopoli-tičnih in družbenih organizacij ter posebej z delovanjem delegatskega sistema in ftjego-vimi rezultati.
Prisotni so poudarili, da je družbenopoli-tična aktivnost v KS zadovoljiva in celo zelo dobra.. Kot nek črnioblak nad tem pa je prepoved gradenj zaradi zaščite vodame v Brestu. Zaradi negativno rešenih delegat-skih odgovorov, zaupanje ljudi slabi in če ne bo kmalu prišlo do ustreznih rešitev lahko pričakujemo, da bo kraj v prihodnosti stag-niral, pa ne le Iška vas, saj tudi sosednje KS nosijo to breme.
Tudi o varnostni oceni je bilo govora. Ocenili so jo kot ugodno, s tem da so opozo-rili na nezadovoljstvo ljudi zaradi prepovedi gradenj, pa tudi prometna varnost se je v zadnjem času poslabšala, ker se je povečal _ promet zaradi ponovnega delovanja doma v Iškem Vintgarju. KS je drugače izredno ho-mogena, k temu prispeva delo vseh organi-zacij in društev pa tudi miselnost ljudi. Tudi informiranost krajanov o današnji družbeni situaciji je ugodna. Močneje bo krajane pri-zadel le ukrep za manjšo porabo goriva, ker jih je veliko vezanih na prevoz v Ljubljano, avtobusne zveze z mestom pa so že sedaj izredno slabe.
Gospodarska dejavnost v KS je v zadnjem letu izredno razvejana. Krajevna skupnost je pridobila svoj dom za vse organizacije in društva, trgovino, javno razsvetljavo, tele-fonsko omrežje je v gradnji, pomembnapri-dobitev je napeljava telefona v hribovsko vasico Gornji Ig, ki je bil vse do sedaj skoraj odrezan od ostalih vasi. Veliko truda so krajani vložili za izboljšanje vodovodnega omrežja, za organiziran odvoz odpadkov, za reguliranje rečice Iške. Kmetijska dejavnost
v vasi ne nazaduje, kmetje, (okoli 14 je čistih kmetov, 38 pa je vezanih še na doho-dek iz drugih virov) so v zadnjih petih letih zbrali 24.000 litrov mleka. Predvidevajo tu-di vzrejo konj, ker je krma na tem področju zelo kvalitetna. Pri rejcih živine je opaziti veliko porabo močnih krmil, kar je v nesora-zmerju z nizko ceno mleka. Izhod vidijo kmetovalci v pridelavi lastne krme. KS kot celota je pripravljena kmetijsko dejavnost še bolj pbspešiti, če bodo Ie pogoji za to. Do sedanj je prišlo do najrazličnejših razhajanj glede cene gnojil med potrošniki in produ-centi. Predvidevajo dvig cen gnojil in to zopet v škodo kmeta, pa ne le kmeta, tudi v škodo vsesplošne družbene preskrbe s hra-no. Gnojilo je za dobro kmetijsko bero še kako potrebno, zato se vprašajmo ali je taka podražitev sploh upravičena, da ne govori-mo o škodi, ki pa je na tem področju že kakovelika.                 DARJA ERHATlČ