DOBRO TAK KAK JE« STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. junija 2008 • Leto XVIII, št. 26 Dan državnosti PORABŠČINA, NA NOVO ODKRITA VREDNOTA? Slovencem se nam zdi povsem samoumevno, da živimo v samostojni in uspešni državi Sloveniji, ki je bila prvo polovico tega leta celo na čelu Evropske unije. Ta samoumevnost ima tudi pomembno, čeprav sorazmerno kratko preteklost, ki se je uradno začela komaj 25. junija 1991, ko je slovenska skupščina razglasila neodvisnost. Pred tem dejanjem v slovenski skupščini so potekale temeljite priprave, v katerih so sodelovali tisti Slovenci, ki so bili prepričani, da se mora zgoditi konec Jugoslavije, če ne za vse, za Slovenijo pa zagotovo. Čas je pokazal, da so se Sloveniji pridružile vse ostale republike, na zadnje še pokrajina Kosovo, kot najmlajša samostojna država na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Na tradicionalnem in dobro obiskanem sprejemu ob dnevu državnosti (20. junija) v Slovenskem kulturnem in informativnem centru je generalni konzul mag. Drago Šiftar omenil »očeta slovenske samostojnosti in s tem slovenske demokracije in države, dr. Jožeta Pučnika.« Kot je poudaril, je imel Jože Pučnik poleg številnih dobrih lastnosti tudi izjemen pogum: »V času največjega brezumja prejšnjega sistema je Jože kljub neusmiljenemu preganjanju vztrajno in pogumno zagovarjal temeljno pravico do nedotakljivosti življenja in svobode. Zelo zgodaj je pogumno in pokončno začel govoriti o pravici Slovencev do lastne države.« Kaj kmalu po razglasitvi samostojnosti se je pokazalo, da je ob pripravljenosti in modrosti snovalcev nove države potreben pogum; tisti najbolj elementaren, kajti že 27. junija se je začel oborožen spopad med tedanjo jugoslovansko, ki so jih rekli tudi ljudska, armado in teritorialno obrambo ter slovensko policijo. Kako resne so bile razmere v Sloveniji, se zelo dobro spominjajo tudi Slovenci v Porabju, ki so zelo pozorno spremljali, kaj se dogaja čez mejo. Enako velja tudi za tedanje vodstvo Železne županije na čelu z dr. Gyulo Pusztaijem. Predsednik županijske skupščine, zdaj že pokojni dr. Gyula Pusztai se je zavzemal z takojšnje priznanje samostojnosti Slovenije, za kar je prejel v Ljubljani tudi visoko slovensko odlikovanje, še prej pa rahel opomin iz Budimpešte, naj ne prehiteva državnega vodstva. Osebnosti so tiste, ki vzpodbudijo pomembna dejanja, ki se pozneje zapišejo v narodovo zgodovino. Ena takih je tudi Primož Trubar, katerega 500-letnico rojstva praznujejo Slovenci povsod kjer živijo. Nanj, na njegovo izročilo je opozoril tudi generalni konzul Drago Šiftar: »Kot razgledan in ustvarjalen Slovenec in samozavesten Evropejec, ki je govoril tuje jezike, je kljub preganjanju storil vse kar je bilo v njegovi moči za uveljavitev slovenščine. Porabje je zibelka najstarejše slovenske besede. Prav ta beseda med mladimi Porabci ponika, ker je bilo v polpretekli dobi skoraj sramotno govoriti porabsko. Ker pa sem prihaja čedalje več Slovencev, se utegne zgoditi, da bo znanje porabščine postalo na novo odkrita vrednota. Osebno si želim in upam, da bodo Porabci glasno in pogumno začeli ponovno uporabljati svoj jezik, ki je ena njihovih izvirnih vrednot.« Ernest Ružič 2 Delovno srečanje Krovne šolske komisije s predstavniki šolskih ministrstev ČE SKUPNOST ZDRUŽI MOČI, JE MARSIKAJ MOŽNO Problematika narodnostnega ni. Seveda pa nudijo možnost nök in Martin Ropoš, sta meni-strokoven, programsko in časo-samouprava naj na pobudo šol šolstva v Porabju, predvsem pa intenzivnega pouka nemščine la, da sta organizaciji poskušali vno okrnjen pouk slovenščine pripravi seznam učbenikov, ki iskanje možnosti rešitev temelj-že od 1. razreda naprej. Starši pridobiti več staršev, da vpišejo v monoštrskih osnovnih šolah; bi se prevajali. Tudi za jezikovne nih problemov, je za delovanje se bojijo, da bodo učenci preveč otroke k slovenskemu pouku, a tu učenci ne pridobijo niti mi-učbenike bo letos razpis. Če pa slovenske skupnosti vitalnega obremenjeni, zato jih ne vpišejo nista bili preveč uspešni. Glede nimalnega znanja, posledica je je kakšen primeren učbenik v pomena. Lani ustanovljena k slovenščini. Razloge za tako na številčno močno t. i. sloven-vedno večja nezainteresiranost, Sloveniji, naj se uvozi. Krovna šolska komisija Zveze stanje vidi v prevladi svetovnih sko skupino otrok v monoštr-to se prenese v srednjo šolo. In V zadnjem delu srečanja smo Slovencev in Državne slovenske jezikov in v tem, da so se Porab-skem vrtcu bo potrebno v pri-domnevamo lahko, da je to del ugotavljali, da je vzrok nesposamouprave, ki jo vodi Erika ski Slovenci pač asimilirali. Pri-hodnjem letu doreči strategijo strategije, namreč slovenščino razumov, nerazumevanja in še Glanz, se aktivno loteva šolske sotne je v tem izvajanju motilo pridobivanja staršev, katerim popolnoma oslabiti in narediti česa največkrat pomanjkanje problematike in želi s svojim predvsem to, da je ravnatelj ves bi predstavljali vse slovenske nezanimivo. ustrezne komunikacije na reladelovanjem pozitivno vplivati čas govoril o pouku slovenščine možnosti v šoli in po njej. Tudi Drugi del pogovora je bil name-cijah ministrstva – uradni manjna to, da se na političnih nivojih kot tujega jezika in poudarjal Eva Balogh, pedagoška vodja njen problematiki izobraževanja šinski predstavniki – šole. Podogovorjeno udejanja v praksi, učiteljev. Sama sem predstavila govor je bil izjemno koristen in oziroma opozori, da politični program izobraževanj, ki jih za pomemben, saj le na tak način dogovori velikokrat nimajo zve porabske učitelje pripravljamo lahko pridemo do pravih inforze z realnim življenjem. Članom na Zavodu RS za šolstvo, finan-macij in na osnovi le-teh ukrekomisije se je zdelo primerno, cira pa jih slovensko šolsko mi-pamo – damo realne pobude da v luči srečanja slovensko nistrstvo. Zapisnik mešane ko-tistim, ki pripravljajo na meddrmadžarske mešane komisije misije prinaša pobudo za daljše žavni ravni razne zapisnike, ki aprila v Budimpešti o zapisniku, izobraževanje učiteljev v jeziku so, brez upoštevanja manjšinine posebej sklepih s področja šol in stroki v matični državi, le-to realnosti, bolj podobni opornim stva (zagotovitev možnosti za in nadomestnega učitelja pa naj točkam za domišljijski spis kot daljše izpopolnjevanje v jeziku bi financirala država pošilja-resnim dokumentom. in stroki v matični državi za po teljica. Na vprašanje Romana Delovno srečanje se je zarabske učitelje, učbeniška pro- Grudna, svetovalca s sloven-ključilo s sprejetjem naslednjih blematika, način ugotavljanja skega šolskega ministrstva, če bi sklepov: 1. Državna slovenska strokovne ravni pouka sloven madžarska stran taka izobraže-samouprava pripravi zahtevo ščine na monoštrski gimnaziji), vanja in vse drugo financirala, za strokovni pregled pouka slospregovorimo s predstavniki je bil odgovor Simonove, da ne, venščine na monoštrskih šolah; slovenskega in madžarskega šol-saj so številne možnosti, ki se jih 2. Zveza Slovencev in Državna skega ministrstva, Urada RS za tisto, kar v monoštrskih šolah monoštrske gimnazije, je opo-poslužujejo druge manjšine, na slovenska samouprava pri-Slovence v sosednjih državah in ni možno. Anna Simon, vodja zorila na to, da se slovenščina primer 80-urna izobraževanja pravita v naslednjem šolskem po svetu kot tudi s predstavniki narodnostnega oddelka na mad-v družinah ne uporablja več kot za predmetne učitelje; za reali-letu Slovenski dan odprtih vrat šol, župani in vodstvi slovenskih žarskem šolskem ministrstvu, je jezik komunikacije, zato učenci zacijo in dogovore poskrbi Dr-(lahko več dni) na monoštrskih organizacij. Delovno srečanje v povedala, da zaradi svoje službe in starši v njej več ne vidijo per-žavna slovenska samouprava, šolah; 3. Šolska komisija DSS tako razširjeni sestavi je poteka-dobro pozna pouk manjšinskih spektive. Negativno pa vplivajo ki sklene dogovor z madžarsko sprotno informira Krovno šollo 11. junija v Monoštru. jezikov pri vseh manjšinah na tudi dogodki kot tisti pred dve-visokošolsko organizacijo, le-sko komisijo o vseh pomembnih Prva tema, ki ji je bilo name-Madžarskem. Na monoštrskih ma letoma, ko so se od pouka ta pa s podobno slovensko. 40 dokumentih, dopisih… v zvezi s njene največ pozornosti, je bila osnovnih šolah bi lahko imeli slovenščine izpisali prav sloven-uram teoretičnih znanj sledi 40 šolsko problematiko; 4. Državna problematika pouka slovenščine perspektiven pouk slovenščine. ski učenci. ur prakse na izbrani slovenski slovenska samouprava skupaj s v Monoštru, a ne le na gimnaziji, Seveda je na prvem mestu od-Erika Glanz, ki je nekaj let pou-šoli. Seveda so ta izobraževanja KŠK do jeseni evidentira potretemveč tudi v osnovni šoli, saj ločitev staršev, ki bi ob bolj po-čevala slovenščino na gimnaziji, ob vikendih. be po izobraževanju učiteljev na osnovnošolski ravni že dve enotenem nastopu slovenskih je prepričana, da je ob osebnosti Števanovski župan Sándor – 80-urni modul; 5. DSS da poleti ni narodnostnega pouka organizacij lahko bila številčnej-učitelja enako pomembno nje-Fodor je spregovoril o težkem budo za sklenitev dogovora o izslovenščine, ampak se le-ta po-ša. Šola mora starše seznanjati govo znanje in nivo pouka kot položaju šole v Števanovcih in obraževanju učiteljev z ustrezno učuje fakultativno (41 učencev) s tem, da zaradi pouka narod-tudi pristop šole, kako učence dal zanimivo pobudo: ker bo visokošolsko inštitucijo; 6. KŠK ali v krožku (16 učencev). Tibor nostnega jezika učenci ne bodo pridobiti. Za tiste, ki so pri slo-prihodnje šolsko leto v vrtcu le 5 izvede do konca avgusta med Pėnzes, ravnatelj monoštrskih bolj obremenjeni, občina pa bi venščini skoraj začetniki, pa bi malčkov, po zakonu pa morajo učitelji povpraševanje, katere združenih šol, je predstavil svoje lahko bila finančno zainteresira-bilo potrebno organizirati pri-biti zaposlene 2 vzgojiteljici in dvojezične učbenike bi potrebovidenje problematike. Po njego-na za tak program. Simonova je pravljalni letnik, če je možnost. pomočnica – ne bi bilo mogoče vali; 7. DSS, ob sodelovanju KŠK, vem si na gimnaziji prizadevajo še povedala, da pozna položaj v Uradna možnost je in druge dobiti vzgojiteljice iz Slovenije? na pobudo šol pripravi seznam pridobiti čim več učencev za Porabju: prebivalstvo v vaseh se manjšine jo prakticirajo, je po-Njegovo vprašanje je zaenkrat učbenikov, ki naj bi se prevajali; narodnostni program. Zdaj je stara, zato bi bilo potrebno pri-vedala Janja Horvat, referentka ostalo brez odgovora. 8. Slovenski organizaciji naj si skupno 22 učencev (na začet-dobiti mlade starše v Monoštru. za hrvaško in slovensko šolstvo V tretjem delu pa je bila na vr-po svojih pristojnostih prizadeku šolskega leta so bile številke Poudarila je tudi, da so cilji po-na madžarskem ministrstvu. sti še problematika učbenikov. vata za ponovno uvedbo narodmalo drugačne, op. avtorice), uka narodnostne materinščine Ker so različne možnosti na-Poleg tistih za pouk slovenščine nostnega programa slovenščine naslednje leto jih bo še več. popolnoma drugačni kot pri tu-rodnostnega pouka, je potrebno bi – če šole z dvojezičnimi pro-v monoštrsko OŠ; 9. Ministrstvo Sam je s tem poukom zelo zado-jem jeziku, saj v prvi vrsti gre za učence zainteresirati. Pristojen grami mislijo resno – morali RS za šolstvo in šport organizivoljen, saj je po njegovem zelo oblikovanje občutka pripadnosti za ustrezen pedagoški kader je razmišljati o prevajanju in pri-ra naslednji delovni pogovor s pomembna osebnost učitelja, skupnosti. Osnovna naloga ma-vzdrževalec, manjšinska samo-lagoditvah učbenikov za dvo-predstavniki šolskega ministrki poučuje. Ni realnih možnosti lih manjšin pa je staršem poka-uprava pa ima pravico prositi jezični pouk. Predstavnici mad-stva RM in predstavniki manjza slovensko-madžarski dvoje-zati perspektive v tem jeziku. za strokovni nadzor. Avtorica žarskega šolskega ministrstva šinskega šolstva, jeseni v Ljubzični pouk, saj za to nimajo ka-Predsednika obeh slovenskih tega zapisa sem poudarila, da sta povedali, da to ne bi smel biti ljani. dra, pa tudi zanimanja dijakov krovnih organizacij, Jože Hir-je osnovni problem najprej ne-problem: Državna slovenska Valerija Perger Porabje, 26. junija 2008 3 »Prejk naše Slovenije tü živejo Slovenci« Zveza kmetic Slovenije (Szlovén Parasztasszonyok Szövetsége) je v Gornji Radgoni oprvin sprajla vküper Koncert ljudski pevcev 14. juniuša. Med tejmi ženami je Marta Sever tü iz Šalamenec na Go-ričkom, stera je porabskim Slovencom najbola leko poznana zatau, ka je lanjsko leto geseni bila vöodabrana za Naj kmetico, najbaugšo paverkinjo v Sloveniji. Vse delo -od paverskoga, do kulturnoga, kulinarskoga -Marte Sever, njene človeške vrejdnosti, njena držina, od stere dobi največ pomauči pa energije, je bilau redno pa podraubnoma nota pokazano geseni v št. 43., 45. pa 46. novin Porabje, kak si je tau zaslüžila za svojo delo v Porabji. Tau, ka so se leko čüle porabske pesmi na koncerti v Gor nji Radgoni, se leko njej zavali posaba, ka je tau bila njena želja. Pred koncertom so se pa vse pozvane pevke pa pevci srečali na kmetiji pri kuči Marte Sever. Pri tistoj pedant-no vred djani kuči se je dvor napuno z veselimi, karažnimi lidami, steri so vsi na čüdivali ženski, stera je tašno velko brigo vzela nasé. Pri kuči skur za dvejstau lidi pripraviti mesto, pogostitev z domanjim djestim, je že delo. Zadvečerek v dvej vöri se je zbralo lüstvo na dvauri, domanje flajsne ženske so se vrtile s pravo domanjo šunkov naklajenimi sendviči, pokaraji, moški pa z glaži pa s svojim humorom. Vert Franc pa sin Dejan s svojo ženauv sta vse na volo včinila, ka je bilau potrejbno. Gda je vertinja Marta že tü leko bila v tau velkoj držini, se je od sreče pa radosti, ške tü pa taum skonzila tü. Najvekšo veseldje sta prinesla dvej paverkinji s svojo brezglasno kratko igro, gda je titkarca nota kaza la svoje šege v slüžbi, paverkinja go pa vse probala ponašati po paverskom. Kak povejmo, namesto gladela je naprej privlejkla iz svoje velke turbe prkovač iz aluminija, ali za pucanje cipal sajavo laboško pa... Gda se je malo vrejmen tü začnilo svajüvati, so se vsi vküper napautili v puconsko cerkev, gde so duhovnik lepau razmejno vse taraztolmačili o evangaličanskoj vöri. Gda so si pevke pa pevci fizično pa düšno napunili svojo tejlo pa srcé, so se leko napautili na koncert v Gornjo Radgono. Bogastvo pa vrejdnost kulture porabski ljudski pesmi so nota pokazale ljudske pevke ZSM iz Števanovec pod mentorstvom Marije Rituper s pesmima O, dekla ne daj se za pavra pa Vnoči se šetam. Koncert ljudski pevcev je popestrila Naj kmetica Slovenije 2007 Marta Sever s svojim goučom, steri je biu prausti pa iskren, je prišo iz düše pa sego do srca lidam. Za porabske pevke je velko poštenjé, ka so »Porabke« tü leko nika vcuj djala na srečanji ljudski pevcev iz cejle Slovenije. Zatau se posaba lepau zavalijo Slovenska zveza pa pevke s svojo mentoricov vred Marti Sever, stera je s svojo držinov vred vse pohvale vrejdna. Vej se, ka ona trno rada pa žmano gončij, zatau nam malo naj sama kaj povej. • Marta, kak si leko navsé vzela pa zandolejla pripraviti pogostitev skur za dvejstau lidi doma pri svoji kuči? »Ka ti po istinsko povejm, s pridnimi rokami tau se vse dá napraviti. Pripravlala sam več dni, vse sam si sprauti vcuj riktala pa vcuj pripravlala, tak, ka sam zadnji den samo tisto najbole glavno delala. Dosta je pa vrejdno bilau tau, ka mam dobre sausede, dobro rodbino, ka gda sam ge v enajstoj vöri odišla z daumi, té vse tisto, ka je dale trbelo delati, več nika nej bilau na mojoj brigi. Tisto delo so vse moje ženske, domanje iz moje vesi, napravile.« • Ka znamanüja tebi Porabje, vej si pa ti dala v program porabske pesmi? »Ges mam vse lidi v Porabji preveč rada. Ge sam bila prva tista, k šteri ste vi prišli, ka smo v 1996. leta borovo gostüvanje riktali. Ge sam tisto ledino zorala gor, štero zdaj orajo dale naprej, prva brazda je bila moja. In tau mi je v srcej notri ostalo, ka vas poštüvlam, na vas si dosta mislim. Kak bi pa té ges vas Porabski malčki v tradicionalnem taboru v Murski Soboti Vrtec Murska Sobota in Državna slovenska samouprava sta pripravila tradicionalni tridnevni tabor za malčke iz porabskih vrtcev. 11. poletni tabor predšolskih otrok je bil od 16. do 18. junija v Murski Soboti. Porabski otroci, prišlo jih je 15, v spremstvu mamic (letos se je opogumil tudi en očka) oziroma babic so stanovali v soboškem dijaškem domu. Dopoldneve so udele- ženci tabora preživljali v vrtcu Miške, kjer so se ob igri, petju in drugih aktivnostih učili materinščine. Popoldanske ure so bile namenjene predvsem zabavi in sprostitvi. Tako so bili malčki in njihovi spremljevalci na kopanju v Moravskih Toplicah, obiskali pa so tudi kmečki turizem v Kraščih, kjer so si ogledali lepote Krajinskega parka Goričko. Tabor je tudi v letošnjem šolskem letu zaokrožil gostovanje vzgojiteljic iz Murske Sobote, ki so vsak drugi torek v mesecu prihajale v porabske vrtce. se nej povabila sé, gde je bilau moje srečanje pri mojoj kuči, gde sam bila ges glavna. Na tom koncerti Zveze kmetic Slovenije so tüdi moje ženske bile preveč srečne pa mislim, ka te dale leko z njimi sodelüvali, pa se večkrat z njimi srečali, ka ste eden lejpi odnos, eno lejpo popejvanje notri pokazali, naj tüdi oni vidijo, ka prejk meje naše Slovenije tüdi živejo Slovenci, šteri lepau znajo slovenski oziroma porabsko gučati.« Besedilo in fotografiji: Klara Fodor Porabje, 26. junija 2008 4 »Meni je dobro tak, kak je« Do tejga mau sam tak mislo, ka Gorejnji Senik nejma tašoga tala, gde sam ešče nej odo. Dapa tau je nej tak. Prejšnji torek, gda sam tanjau »Békaváros«, pa sam se pri mlini na pravo prejk potoka pelo, ešče nejsam vedo, ka paut cejlak do Janezovoga brga pela. Ta sam njau že petšest kuč, pa se je paut vsigdar bola zdigavala, kolé so malo škrabale, drugo sam nej vido kaulivrat, samo lejs. Baug moj, kama sam pa zdaj prišo! Tak vauska je paut, ka - če škeš ali nej, do konca se moraš pelati zato, ka se obrnauti na njej ne more. Že sam cejlak v nevauli bijo, ka se prejk v Avstrijo odpelam, gda sam edno tetico zagledno, štera je pred kučov sejdla. • Že sam v Avstriji, go pi-tam po noriji. Oni me gledajo tak z bejlim pa etak pravijo: »Kak bi pa v Avstriji bijo, gda si na Seniki. Zaka, ne poznaš me? Ge tebe poznam.« • Odkrito povejm, nej. »Djauklina Mariška ali Gál Marija iz Sakalauvec.« • Etak tü ne vejm. »Moja hčer spodik v bauti dela.« • Njau poznam. »Na, te tak dobro.« • Nej vam je vrauče tü na sonci? »Nej, mi starejši smo bola vcujvčeni k vročini. Če bi kasneje prišo, te bi leko kaušto grüške, vidiš, kak je puna. Sploj dobre, sladke grüške so. Letos pa dosta bau na njij. Nika ti prinesem, če si žedan. Malo vina gutni, tau je dobro za žejo.« • Baug plati, dapa nemo, zato ka vozim. »Te vodau pi, mam dobro mrzlo vodau.« • Tak fejst sam zato nej žeden, ka bi vodau piu. Kak ste vi sé prišli, če ste iz Sakalauvec? »Tak, ka gda sam ešče mala bila, dvej leti stara, te so me baba sé prinesli, zato ka nas je doma dosta mlajšov bilau.« • Gda ste vekši bili, te ste kaj zato odli domau? »Tak na bučo (proščenje) bola, ovak sam tü bila z dejdekom pa z babov.« • Gda so oni mrli? »Dejdek so štirdesetpetoga leta mrli, gda so pri Petrni bombo dojličili, dapa nej za bombe volo. V bojni so je v nogau strlili, pa je golaubiš znautra v koleni austo. Sploj velko bolezen so meli. Tau so eden čas tak otečeno meli, pa te gnauk samo golaubiš v glažnjej vöprišo. Potistim nej nadugi so te tak mrli.« • Pa baba? »Oni so osemdesetprvoga leta. Potistim sve že samo s hčerdjov bile. Zdaj sam pa sama, zato ka hčerka s prijatelom živé. Dapa nika ne morem prajti, dostakrat pridejo pa me poglednajo.« • Od tec je dalač poštija, cerkev pa bauta, nej? »Nej je tak dalač, pau vöre pa pridem tadoj. Ge sam že k taumi včena, vejpa kama koli trbej titi, pejški dem.« • V zimi je zato bola težko, nej? »Tavala, zato ka snejg s traktorom brž dolapotisnejo.« • V zimi ka delate, gda je sneg pa mrzlo, gda ste bola samo znautra v rama? »Brž taodide den, zato ka televizijo gledam. Sploj pa četrtek gledam, gda so Slovenski utrinki, tau sploj rada gledam, zato ka dosta spoznancov vidim. Tebe sam že tö vidla, ranč nej gnauk. Najbola rada sam te gledala, gda sta Klara pa Gyöngyi špilale. Dapa zdaj več ne špilajo, vej če se srečam z njauv te go dolazdelam. Novine sam tö mejla eden čas, te Porabje, samo zame so drage. Ka ge malo pejnaz dobim, iz tauga ne morem novine vöplačüvati.« • Vodau mate tü na brgej? »Mam, vidiš, ka tam iz zemle vöstogi edna cejv. Na dvorišči pa mam eške stüdenec tö. Dočas, ka nej bilau vodovoda, dočas sam samo iz stüdenca nosila vodau. Dober stüdenec je, zato ka zavole ma vode. Kak koli velka süča bila, nigdar je nej vöposeno. Zdaj ga eške tö nücam, nej ka bi voda mautna gratala v njem.« • S koga živete vi? »Sprvoga sam na socalni podpori bila, samo te sam gnauk čüla, ka leko rokkantsági segély (invalidnina) prosi tü pri samoupra vi. Gnauk sam se vzela pa sam tadola üšla. Od tistac so me v Sombotel poslali, gde so mi te, Baugi hvala, dali rokkantsági segély. Nej dosta, samo tresti gezero, dapa zato itak nika.« • Kak leko s tauga žive? »Tak, ka šparaš. Vsakši drugi keden se v Varaš pelam po krü. Küpim pet krüjov pa je notra v zmrzovalnik (fagyasztó) dejem. S tejmi krüji dva kedna vözdržim, dočas ka ne dem znauva v Varaš.« • Samo s krüja se ne more nadjesti. »Nejsam pravla, ka samo krü gejm. Küpim eške vcuj špejk tö. Obed mi pa tak od tec, s šaulske künje vozijo. Ge sam zadovolna s tejm, ka mam, meni je dobro, tak kak je.« • Dja bi vas ešče dosta vse spitavo, dapa meni je vrauče tü na sonci. Vejte ka, gda do jeseni grüške zrejlile, te nazaj pridem, pa mo se tadala pogučavali. Ka na tau povejte? »Če mo eške živala, te mo tü, če pa nej, te pa grüške tak najdeš tam na drejvi.« Karel Holec Porabje, 26. junija 2008 5 Glasbeno življenje v Sombotelu Glasbeno življenje v Sombotelu je precej razgibano in živahno. Ljubitelji glasbe celo leto lahko najdejo dovolj zabave, vsak teden se vsaj enkrat lahko udeležijo kakšnega koncerta klasične glasbe. Doživetje, ki ga nudijo koncerti nastopajočih simfoničnih orkestrov, večinoma Simfoničnega orkestra Savaria v koncertni dvorani Bele Bartóka, ki je preurejena iz bivše sinagoge, je enkratno, nepozabno lepo. Skladbe znanih komponistov oživijo v virtuozni izvedbi velikega orkestra, ki šteje včasih nad sedemdeset profesionalnih glasbenikov, med njimi tudi profesorjev Glasbene akademije v Gradcu. Koncertna dvorana je klimatizirana, sodobno urejena, sedeži so udobni. Lahko si zberete mesta v parterju ali na galeriji. Če si predvidevate nabaviti abonma za naslednjo sezono, ki se bo začela 1. oktobra, si morate naslednje tedne rezervirati mesto. Plačati boste morali šele septembra. Simfonični orkester razpisuje ponovno dva abonmaja za koncerte Simfoničnega orkestra Savaria, in sicer »Mesélő zene bérlet« in »Új szimfónia bérlet«. Vsak posebej stane 11.200 forintov, to je 44 evrov. Če pa kupite oba, pa dobite popust in plačate zanju 19.200 forintov, to je 76 evrov. Koncerti bodo vedno ob petkih, vsak mesec po dva, v januarju bo eden, v marcu pa trije. 6. septembra bo na Glavnem trgu v Sombotelu brezplačen koncert, 1. oktobra pa bo otvoritveni koncert sezone. Posamezne vstopnice stanejo po 2500 forintov, to je deset evrov. Tudi Filharmonični orkester iz Budimpešte razpisuje za naslednjo sezono abonma v Sombotelu. Imeli bodo štiri koncerte v Županijskem kulturnem in mladinskem centru. Tam si lahko rezervirate tudi abonmaje za 7500 forintov. Čez poletje bo bolj malo možnosti poslušanja resne glasbe. Od 7. do 18. julija bo Mednarodni seminar in festival »Bartók«. V teh dneh bo 14 koncertov, večina v Sombotelu na različnih mestih: v Koncertni dvorani Bartók, v Univerzitetnem centru Savaria, v Kinodvorani Agora, v Galeriji, v Katedrali, v Parku ruin (na prostem), na Glavnem trgu. Dva koncerta bosta izven Sombotela, eden v Sárváru, v gradu Nádasdy, drugi pa v Kőszegu, na dvorišču grada Jurišič. Vsak opoldan pa bodo brezplačni koncerti na odru, postavljenem na Glavnem trgu. Zaenkrat cene vstopnin niso znane, lahko se pa naslednji mesec pozanimate po telefonu. (+36 94/509485, +36 94/511 266, +36 94/512-890). Lahko kupite vstopnice tudi pred koncertom. Suzana Guoth 6 »Eške dosta kaj znamo« Kozicov čebelnjak Ednouk sam se kcoj spravila, spika. Da pa sama sreča bila, (Čebelarskoga drüjštva) Pro-leseni vouz, eške šinje zna gor leko najdejo. Pravi, ka je tou pa sam malo poglejdala, ka ka vert včasi kcoj k meni pri-senjakovci. Kalman je zapos-potejgnoti na leseni potač. Po-»njegov hobi, nej profesija«. vse nam naše lejpo Prekmur-šo. Vert toga čebelnjaka je leni kak hišnik (gondnok) na leg toga pravi, ka ma rad eške Dostakrat pa rad tou, ka zna, je nüdi. Tak sam vpamet vzela, ka je vsakše leto več različnih kolesarskij poti (poti za bicikliste), vinskij cest in tak dale. Med takšimi potami sam najšla tüdi Sladko paut, štera se začne v Berkovcaj pri Časarovom mlini, pela mimo Medičarstva Jožice Celec v Ratkovcaj in pela prouti Ivanjševcam. Tam pa pride do Kozicovoga čebelnjaka (méh kaptár). Mené je trno mantra-lo, kak té čebelnjak vövidi, pa sam šla gledat. V leti je bilou, vrouče je bilou, fčejle so tak bisnele, ka me redno straj bilou, ka me kaj Kozicov Koloman, šteri je nej samo fčelar, liki je pravi ezermešter, kak te vidli. Doma ma čebelnjak pa zbirko starij predmetov, štere zbejra z dobre vole že 40 lejt, vse od osnovne šoule dale. Sam za sebé pravi, ka je ljubitelj narave, kulturne dediščine (kulturális örökség) in nasploj najbole časa »dedekov pa babic«. Mené je najprlé zani- Nauvi Kozicov čebelnjak malo, zakoj glij fčele pa med. Pri njuvoj iži nej bilou nikoga, ka bi roje meu, liki sta ga pred 20 lejti za tou navdušila fčelar Franc Horvat iz Beltinec in pa Elemer Fujs, predsednik ČD dvojezičnoj osnovnoj šouli v Prosenjakovcaj, gde majo čebelarski krožek. Toga je neka časa sam vodo, te pa so leta 2000 spremejnili zakon in je on več nej mogo včiti, zatou ka je preslabo šoulani za tou. Doma ma dva panja (kas), eden je bole nouvi, drügi je pa star okouli 200 lejt. Té stari je za koše napravleni, pa pomali fčejle notri seli. Gda sam ges tam bila, te je meu že dva koša naseljeniva. Zdaj pa zakoj sam vam pravla, ka ezermešter. Poleg čebelnjaka, pa zbirke starij predmetov najdemo pri njem doma eške staro kovačnico, v šteroj zna vse napraviti. Kovačnica je že starejša, küjpo jo je Kalmanov oča od kovača z Ivanovec, gda je té mrau, leta 1967, pa že te naj bi 100 lejt stara bila. Dela se je navčo od svojoga očo. Niti eden se nej vövčiu za kovača, sta pa obadva vse znala napraviti. Sam za sebé pravi, ka nega takšoga vönavčenoga kovača, ka bi znau telko napraviti, kak zna on. Dela vse, liki samo za pajdaše. Skleplje lemež, sekiro, delo je prikolice, obkovau je tišlarska dela. Eške dveri na iži, pravi, ka je sam napravo. Vodou zna tüdi najti, samo leskovo šibo nüca, ka si bajalico napravi, pa ide. Če pridete ta, de Vas gvüšno pelo v ižo, v šteroj ma zbirko starij predmetov. Tü ma fajn doj sklano vsefelé staro fčelarsko šker, štera se ne nüca več: točila, preše za med, pihalnike, kadilnike, klejšče… Poleg toga pa najdemo eške dosta šujsterske (čevljarske) škeri, ka so dedek šujster bili. Tü leko tüdi kaj küpite, če ščete: med, medeni liker, propolis, sveče iz vouska pa razne drüge izdelke iz voska: angelce, zavce, okraske za novoletno jelko… Prlej je na senjaj odavo malo tü, liki pravi, ka se njemi je nej splačalo. Zdaj odavle samo doma, gde ga lidgé mladim pokaže. Tak ma dosta delavnic, gde svejče delajo, organizejra jih na svojom domi tü. Dosta stvari ga zanima. Lani je biu pri Kozicovom čebelnjaki v Ivanjševcaj tüdi pri kaz mlatitve. Mlatilnico majo doma, poželi so pa žito tüdi vse ročno, vse po starom. Kalman ma dva sina, pa pravi, ka ne vej, kak de tou njiva kaj zanimalo. Sam za sebé pa pravi, ka »ka idnouk vidi, zna včasi napraviti, samo hčerke nej!« Jasmina Papić (podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Porabje, 26. junija 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. VESELICA Lidge dosta svetkov držimo. Mamo cerkvene svetke pa svetke svoje krajine, države, pa veške svetke pa svetke samo zavolo svetkov. Pa skur nega svetka, ka se ne bi zabavali, ka bi nej kakšo veselico meli. Ali pa celou bal, ka se tou bole fajnski čüje kak pa veselica. Pa če je tak pri lidaj, zaka bi nej bilou pri ribaj tö? Ribe bi tö leko mele kakši svoj den. Kak za peldo den kralice. Pa je ranč tak za istino tö. V potoki zlate ribice vsikšo leto odaberejo svojo kralico. Tou se vsigdar zgodi na den slejdnjoga sprtolejtnoga punoga mejseca. Vse ribe pa ribaki se vküper dobijo, gda mejsec nouč naredi za najbole sveklo. Dobijo se tam kouli staroga že tapodrejtoga mousta. -Sprtolejtje se skur zgotouvi. Slejdjen njeni mejsec se je do kraja napuno. Svejti kak najbole čisto srebro, -vsigdar začne guč najbole stari ribak v potoki. -Zato smo znouva na tom mesti. Zato mo znouva odebrali našo kralico. Zato, ka je tou takša šega že stou lejt pa gezero pa gezero lejt. Tista, ka de kralica našoga potoka, tou grata po vašoj voli. Zato tou volo vöpokažete z volitvami, jo vöodaberete. Po tistom se začne. Začne se vcejlak po pajdaško. Nej tak kak pri tistom, gda najbole prejdnjoga odeberejo v potoki. Nej, kralico odeberejo z velkim poštüvanjom. Vej pa una mora biti njiva najbole lejpa pa najbole čedna riba. Riba više vsej drugi rib. Depa niena ne more biti dvej leti poredoma. Riba je leko kralica samo edno leto pa po tistom nigdar več. Odebrati pa jo morajo, dokejč mejsec ne odide za velki brejg. Največ dela pri tejm ma zlata ribica. Njoj trno zavüpajo, ka se ne zmejša. Nikak se ne smej zmejšati pri pobejranji vsikšoga glasa. Una trno doro poumni, steri stero ribo šké za kralico meti. Lejče od ednoga do drugoga pa spitavle. Mejsec je že biu skur za brgoum. Samo eške eden ribak je nej povedo nika od kralice. Nej pa nej se mogo sam s seuv zgučati. Stero bi un odebrau. Pa ranč tiste dvej sta se njemi vidle, ka sta bile gnakivi. Tistive dvej, ka ji je največ rib odebralo za kralico. Kak un povej, tak bou. Steroj un svoj glas deje, tista de kralica. -Dun povej, mejsec pomalek taodide, -je mejla silo zlata ribica. -Brezi kralice ostanemo, tou se nikak ne smej zgoditi, -se je že skur koriu stari ribak. -Če pa ne vejm, stero naj odeberem, -se je obračo od edne do druge. Tistivi dvej ribi sta že tö v nevoli bilé. Pa druge ribe tö. Vej pa po tejm do veselico držali. Samo eške falajček mejseca se je vido za brgoum. Nevola je bila vse vekša. Un pa je vse menje vedo, za stero naj povej. Ribe so že trno čemerasto mrnjavile. Nika drugo je nej trbelo kak čakati, ka naredi zlata ribica. Una pa je že vejdla. -Gnes nikšne veselice nemo držali. Brezi kralice nega veselice, -je povedala pa že škela iti v svoj kraj. Ribak pa je trno rad emo veselico. Brezi veselice bi ostano trno žalosten. Zato je eške prva, kak je mejsec odišo za brejg, z repom pokazo na edno od tisti dvej rib. Tak so doubili kralico pa držali velko pa veselo veselico. Eške gnes se voda na tistom mesti divdje vrti, tak so plesali. Miki Roš Najbolj popularna igrača je bila napihljivi grad oblikovanju in risanju. Razen tega so igrali nogomet. Imeli so različne igre, npr. igre z baloni (lufi). Najbolj popularna igrača je bila tudi letos napihljivi grad, na katerem so otroci veselo ska- kali in drsali skoraj ves čas. Nekateri so igrali badmin- Prireditev z naslovom Družinski dan je že skoraj navada v Sakalovcih. Prav zaradi tega je Slovenska manjšinska samouprava tudi letos organizirala družinski praznik za otroke in njihove starše. Otroci in starši so z veseljem prišli na prireditev, živi veliko število otrok. Vas šteje trenutno več kot štirideset otrok, kar je več kot Namizni nogomet za male in malo večje deset odstotkov vsega prebivalstva. Aktivni otroci so lahko pokazali svoje sposobnosti in spretnosti pri različnih igrah in vajah. Namesto barvanja lončarspretnost. Na koncu programa so otroci dobili majhna darila, in sicer čokolado in bonbončke, jedli pa so go laž. Vsi so postali lačni med igrami in so jedli z velikim tekom. Po večerji so morali iti domov. Bili so utrujeni, ampak zelo veseli. ci, ki sem jih vprašala, kako so se počutili na programu, so rekli, da je bilo zelo lepo, in upajo, da bodo takšen dan organizirali tudi prihodnje leto. Tudi brez vprašanj sem bila prepričana, da se počutijo dobro, kajti nasmeh na njihovem obrazu mi je saj so se počutili pri jetno že na lanski L.F. prireditvi. so figure na obraze. Otroci malo mlajše, so tudi oni ime-njihovi starši. Skupaj se ig-Fotografije: V tej majh-so si izmislili različne figure. li svoje igre, pri katerih so rajo, kuhajo, klepetajo, torej L. Nemeš ni vasi Starši so jim pomagali pri tekmovali in pokazali svojo počutijo se zelo dobro. Otro skih izdelkov so letos barvali ton ali pa namizni nogomet. Ob tej priložnosti se družijo vse povedal. drug drugega oziroma risali Da bi se tudi starši počutili ne samo otroci, ampak tudi Porabje, 26. junija 2008 PETEK, 27.06.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 OSMI DAN, 11.40 DUHOVNI UTRIP, 11.55 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽELVA, 16.25 MAKS, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NAD., 20.35 ALPSKI VEČER 2008, 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB: OTROCI NAŠE TRANZICIJE, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.06.1990, 0.45 MOČ ZNANJA, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL PETEK, 27.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 TEDENSKI IZBOR, 16.15 DOMA PRI: DARJA ŠVAJGER, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: SERGEJA KURE, AJDA KALAN, 20.00 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 20.50 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 21.20 IZVIRNI GREH, AM. FILM, 23.15 KRAJINA, SLOVAŠKI FILM, 1.10 HUFF, AM. NAD., 2.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 28.06.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, PON., 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 13.45 VELIKI DIKTATOR, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 20.55 POLETNA POTEPANJA, 21.25 ALEKSANDER MARODIĆ: MALI OGLASI: DOBRI LJUDJE, TV NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 I.KARLOVŠEK-A.TOMAŠIČ: KLAN, TV NAD., 23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.06.1990, 0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL SOBOTA, 28.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.05 SKOZI ČAS, 9.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.06.1990, 9.40 VROČI STOL, 11.10 DOMA PRI: DARJA ŠVAJGER, 11.50 AFNA FRIKI, DOK. NAN., 12.15 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.40 TEDENSKI IZBOR, 16.50 LETALSKI MITING, 17.50 NAŠE PESMI, NAŠE SANJE, 19.45 KRONIKA LENTA, 20.00 TRI ZVEZDE NA DUNAJU -ANNA NETREBKO, ROLANDO VILLAZON, PLACIDO DOMINGO, POSNETEK IZ GRAJSKEGA PARKA SCHÖNBRUNN NA DUNAJU, 21.30 BLEŠČICA, 22.00 SLOVENSKI MAGAZIN -SAVINJSKO-CELJSKA REGIJA, 22.25 SOBOTNO POPOLDNE, 0.40 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 1.30 INFOKANAL * * * NEDELJA, 29.06.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, NEMŠ. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ALPSKI VEČER 2008, 14.35 DOMAČI ANSAMBLI -HENČEK IN NJEGOVI FANTJE, 15.10 LOV NA LISJAKA, IT.-AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 30 LET GAŠPERJEV: VESELI VEČER S KOŠNIKOM, 21.30 POGOVORNA ODDAJA, 22.20 ARS 360, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 LEDENA DEŽELA, FINSKI FILM, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.06.1990, 1.45 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL NEDELJA, 22.06.2008, II. SPORED TVS Nedelja, 29.06.2008, II. spored TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.06.1990, 9.30 GLOBUS, 10.00 POLETNA POTEPANJA, 10.35 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 11.25 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 11.55 ZGODBE S KANALSKEGA, DOK. ODD., 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN -SAVINJSKO-CELJSKA REGIJA, 13.25 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 15.30 SLAVNOSTNI KONCERT OB 50. OBLETNICI OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA ZBORA RTV SLOVENIJA, 19.45 KRONIKA LENTA, 20.00 PARIZ, ANG. DOK. SER., 21.00 PRI MAUPASSANTU: MISS HARRIET, FRANC. NAN., 22.00 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.25 NA UTRIP SRCA, 0.25 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 30.06.2008, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POLNOČNI KLUB: NAŠE GORE LIST, 14.30 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.15 BINE: LETENJE, LUTK. NAN., 16.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: SLUŽBA, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI, DOK. ODD., 20.45 PRAZNUJEMO!, GALA KONCERT RTV SLOVENIJE, 23.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.06.1990, 0.10 DDIVJA KITAJSKA PON., 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 30.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.20 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 14.05 SLOVENCI V ITALIJI, 14.35 POSEBNA PONUDBA, 14.50 POLETNA POTEPANJA, 15.20 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.06.1990, 16.30 OSMI DAN, 17.00 ARS 360, 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 NANO SVET, DOK. ODD., 22.50 PAZI TO!, AMERIŠ. FILM, 0.35 POLJSKI REŽISER: KRATKI FILM O UBIJANJU, FRANC. DOK. ODD., 1.10 INFOKANAL * * * TOREK, 01.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 LJUDJE, KI JIH NI, DOK. FILM, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: ČAROVNIK MERLIN, RIS., 16.10 MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB: VELIKA MEDVEDNICA, OTR. NAN., 16.25 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 16.40 ZOJA KAJETO, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. SER., 18.00 MUZIKAJETO: BLUES, IZOBR. SER., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 SLOVENIJA PREDSEDUJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 MARIJA IN ANDREJ, DOK. ODD., 23.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.07.1990, 0.20 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, PON., 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL TOREK, 01.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 13.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.55 NANO SVET, DOK. ODD., 14.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.55 STUDIO CITY, 15.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.07.1990, 16.20 SLEDI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2007, 19.20 VEDRE MELODIJE Z GODBO LJUDSKE MILICE IN VINKOM ŠTRUCLJEM (1983), 20.00 ZVOK, DOK. SER., 20.30 METRESE - SKRIVNA MOČ ŽENSK: PAPEŽEVA LJUBICA, NEMŠ. DOK. SER., 21.20 IGRA Z RAVNOTEŽJEM, PORTRET MAJNE SEVNIK, 22.15 BREZ DOKAZOV, AM. FILM, 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 1.00 INFOKANAL * * * SREDA, 02.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLETJE V BOŽAKOVEM, DOK. FILM, 11.35 GLASBENA ŠALA (ŠOLA), 11.55 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. SER., 12.20 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENIJA NA BARIKADAH, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: VLADIMIR SKRBINŠEK, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVESTOBA DO GROBA, ANG.AM. FILM, 21.45 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 BREZ REZA, 23.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.07.1990, 0.10 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA, PON., 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL SREDA, 02.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.45 OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI, DOK. ODD., 12.30 PRAZNUJEMO!, GALA KONCERT RTV SLOVENIJE, 15.05 ŠOU BO ŠEL, 16.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.07.1990, 16.25 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LETNICI POLICIJSKEGA ORKESTRA, 21.40 MATJAŽ ZUPANČIČ: GOLI PIANIST, TV PRIREDBA, 23.35 INTERNATIONAL JAZZ TRIO, 0.20 TO NI LJUBEZENSKA PESEM, ANG. FILM, 1.55 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 03.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: VLADIMIR SKRBINŠEK, DOK. ODD., 11.35 SVETO IN SVET: MED NEBOM IN ZEMLJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 ŠKRLATNA ROŽA KAIRA, AM. FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.15 OD KLOVNA DO KAVBOJA, DOK. FILM IZ NEM., 16.30 ENAJSTA ŠOLA: ASPIRIN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO: NESTRPNO STRPNI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 LJUDJE NA MEJI, DOK. ODD., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 ROJEN DVEMA MATERAMA, ANG. TV FILM, 0.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.07.1990, 1.15 DUHOVNI UTRIP, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 03.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.45 BREZ REZA, 12.20 BLISK, TV NAD., 13.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.07.1990, 13.45 PRVI IN DRUGI, 14.00 SLOVENIJA PREDSEDUJE, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 28. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 19.25 GLASBENA ODDAJA, 20.00 OPOROKA, HRVAŠKI FILM, 21.20 POD RUŠO, AM. NAD., 22.15 NEDELJSKO KOSILO, IT. FILM, 23.50 TRIBUTE TO ... COUNT BASIE, 0.55 INFOKANAL Razpis natečaja Kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine razpisuje natečaj za udeležbo na srečanju manjšinskih gledališč in gledaliških skupin ARCUSFEST, ki bo februarja 2009 v Budimpešti. Prijavite se lahko s predstavo (predstavami) v maternem jeziku, ki je bila pripravljena za ARCUSFEST in je bila njena premiera po 15. marcu 2008. Na natečaj se lahko prijavijo aktivno delujoča profesionalna ali ljubiteljska manjšinska gledališča ali gledališke skupine, njihovi vzdrževalci kot pravne osebe oz. gospodarske družbe kot nepravne osebe. Če natečaj vloži vzdrževalec, ga mora obvezno podpisati tudi vodja gledališča ali gledališke skupine. Višina podpore: Podpora za udeležbo na ARCUSFESTU in za pripravo gledališke predstave je največ 900 000 forintov. Predvideni termin srečanja ARCUSFEST: druga polovica februarja 2009. Predvideno prizorišče: Gledališče Thália, Budimpešta. Rok za vloge: 1. avgust 2008. (Podrobnejše informacije najdete na spletni strani javnega sklada www.mnekk.hu) Postela Eden moški se je pakivo v nauvo ižo. Gda je že vse menkše stvari iz stare iže tavö znoso na dvor, je začno vönositi butore (pohištvo). Naslejdnje je prišla na red postela. Vleče go, tiska, nikak go spravi do dver pa na pau prejk praga. Vidi, ka nede naleki šlau. Kriči svojomi sausedi, naj ma pomaga. Saused prileti, on go z ene strani prime, gazda pa z druge strani. Že se venak pau vöre mantrata, gda domanji gazda pravi: »Vejš ka, saused, ta postela nikak nede vö na dvera, venak mo go mogo tü njasti.« Saused ga z bejlim pogledne pa pravi: »Zakoj, postelo si sto vönesti, nej notri?« Povrnitev Žena Micka je dva mejseca bila kraj od moža. Te si je pa zmislila, prišla nazaj pa ga prosila za odpüščenjé. Mauž pa etak: »Glej, Micka, tau, ka si z drügim odišla, ti odpistim, dapa ka si nazaj k meni prišla, tau nikdar.« Dobra poza Mlada dekla pri ultrazvoki (ultrahang) pita doktora, če je vse v redi. »Obadva sta zdraviva,« pravi doktor. »Nede dugo, ka te rodili.« Dekla ga pita, ka naj dela, če go porod doma ali v slüžbi prime. »Ravno tak morate noge držati, kak gda se je tau dejte spoprijelo,« ji pravi doktor. »Jaj, tau de dobro,« pravi dekla, »te moram eno nogau vöpotisniti na okno od autona, drugo pa dati na volan (krmilo).« Dva pijanca Karči pa Laci se z autonom pelata domau, eden bole nakresani kak drugi. »Ne pij telko, padaš, gda voziš,« pravi Karči Lacini. »Zakoj?« ga pita of. »Zato, ka leko naleki nin nutdüneš, pa razleješ tau drago vino, ka ga pelava.« V.G. Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB