Rada Lečič: Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov/Slovene Verb: A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. 268 str.
Ko kot učitelji stopimo pred skupino tujih govorcev slovenskega jezika, ki v najbolj{em primeru niti niso ve~ za~etniki (tistim {e nekako lahko sloven{~ino predstavimo kot igro besed, ki se jo bodo lahko hitro naučili), se slej ko prej postavi vpra{anje glagola in izjem, ponavadi že kmalu po prvem opozorilu zaradi napačne rabe. Sloven{čina velja za glagolski jezik in tako naj bi dejanja, stanja in dogajanja opisovali predvsem z glagoli, {ele nato se lahko v kolokacijah pojavijo tudi druge besedne vrste. Toliko o uveljavljenih stereotipih, ki jih tudi danes ne sli{imo redko. Sloven{čina ima seveda veliko možnosti za opisovanje dogajanja in med jezikovnimi stilisti glagoli na lestvici priljubljenosti nekako vodijo, čemur se tudi lektorji ne moremo izogniti, toda pravi organizator povedi je vendar osebek, ta vloga pa je v prvi vrsti rezervirana za samostalni{ko besedo.
Toda, težave z glagoli so! In avtorica kot lektorica sloven{čine v tujini se tega {e kako dobro zaveda. V uvodu je zapisala, da je priročnik nastal na pobudo tečajnikov in {tudentov sloven{čine kot tujega jezika, ki so želeli informacije o glagolih najti na enem mestu, prav tako pa najti tudi urejene konkretne primere najosnovnej{ih oblikoslovnih značilnosti, ki jih v dvojezičnih slovarjih ni. Pri učenju jezika se namreč predvsem pri začetnikih lahko prehitro ustavimo pri pos-plo{itvah, {e posebej, kadar skupina ni preveč ali sploh ni homogena, kar se v tujini pogosto zgodi. Največja ovira za učinkovito (jezikoslovno) razlago je pomanjkljivo teoretično znanje in drugačna metoda učenja (tudi prvega) jezika. Kako premagati ovire?
Eno od možnosti ponuja priročnik, ki je razdeljen na dva sklopa. V prvem, teoretičnem, so glagoli opisani in razvr{čeni v pet skupin glede na končnice (avtorica jih imenuje končuje) v sedanjiku in velelniku, dodani pa so tudi vzorci spregatev. Priročnik je ves čas
dvojezičen, saj slovenskemu poglavju (naj gre za uvod ali predstavitev) sledi angle{ki prevod, kar nedvomno uporabniku, ne pa tudi ({e) govorcu sloven{čine omogoča postopno nadgrajevanje informacij, ki so zbrane v knjigi. Drugi sklop predstavlja seznam glagolov, ki ga najprej uvaja legenda simbolov, sledi seznam 2610 glagolov z nedo-ločni{kimi, sedanji{kimi, velelni{kimi oblikami, poleg tega pa je napisan {e deležnik na -l in angle{ki prevod. Ker tuji govorci slo-ven{čine mnogokrat ne prepoznajo in povežejo sedanji{ke oblike z nedoločnikom, je dodan tudi ta seznam, prav tako z angle{kim prevodom. Sledi {e informacija o najpogostej-{ih glagolih, ki je bila oblikovana na podlagi referenčnega korpusa Fida. Na koncu je naveden {e seznam virov in literature.
Z vidika uporabnika obsežen priročnik, ki ga lahko beremo na dva načina. Prvi, bolj verjeten je, da bo govorec z dokaj dobro razvito sporazumevalno zmožnostjo enostavno pos-ku{al najti glagol, ki ga zanima, in poiskal neznane oblike. Čeprav je {tevilka zbranih glagolov kar velika, pa se vpra{anja (predvsem slovenskim uporabnikom, priročnik je namenjen tudi učiteljem in slovenskim srednje{olcem) pojavijo pri redkeje uporabljenih glagolih, zato zaman i{čemo oblike glagolov bdeti, bevskniti, bohotiti ali brzdati se, bučati, namesto vsaj pogovorno pogo-stej{e cmerati se je izbran bolj knjižni cmeriti, ne najdemo glagolov cvrčati, (z)gladiti, čebljati, ki kar nekaj Slovencem (prav zaradi svoje redkosti) povzročijo vsaj pomisleke, če že ne napak v besedilu (sploh v govorjenem). Seveda je frekvenčnost v referenčnem korpusu ustrezno merilo za izbiro besedi{ča, toda težave se vedno pojavijo (tudi) pri redkeje omenjenih stvareh.
Ob načrtnem spremljanju lektorja in (po možnosti) čim večjem jezikoslovnem znanju, pa lahko uporabnik priročnika tudi spozna, zakaj je izbranih toliko kategorij in sku-
pin. Res je, da priročnik sledi tradiciji slovenskih slovnic, toda {e vedno so prva ciljna skupina nerojeni govorci sloven{čine, zato je verjetno preveliko razčlenjevanje težko in ustvarja vtis o samih izjemah, ki naj bi prevladovale v sloven{čini. Že res, da smo se morali tudi sami ob učenju tujih jezikov spopasti z nepravilnimi glagoli in ob kak{nih starej{ih metodah poučevanja smo jih tudi pridno recitirali, toda glede na to, da so ciljna publika odrasli ljudje, bi lahko uzavestili nekoliko manj teoretičnih re{itev. Seveda se takoj pojavi vpra{anje, kaj je bolj{e - vsak glagol uvrstiti na točno določeno mesto (torej skupino) ali ob večji skupini zapisati izjemo. Strukturalni pristop bi izbral prvega. Pri mojem delu s tujimi govorci sloven{čine se je sicer bolj obnesel drugi način, vendar preveč izjem hitro povzroči {e dodatno zmedo. Avtorica se je odločila za prvi način in ga sku{ala tudi dosledno izpeljati. V prvo skupino uvr{ča glagole, ki se v sedanjiku končajo na -am, v velelniku pa na -aj. Skupina je razdeljena na dve podskupini, na{te-tih je 935 glagolov. Druga skupina ima seda-nji{ko končnico -em in velelni{ko -i, skupina pa ima pri 516 glagolih kar 51 podskupin! Tretjo skupino sestavljajo glagoli s sedanji-{ko končnico -im in velelni{ko -i, razdeljena je na osem podskupin, v katerih je 873 glagolov. V četrti skupini so glagoli s končnico -jem v sedanjiku in -j v velelniku, v devetih podskupinah pa je 319 glagolov. Zadnja, peta skupina združuje glagole s sedanji{ko končnico -m in velelnikom na -i ali -j. Ima pet podskupin za 17 glagolov. Če naredimo preprost izračun, kar 75 podskupin ali 75 glasovnih premen iz nedoločni{ke v sedanji{ko osnovo. Nekateri uporabniki priročnika so začeli sami združevati skupine in odkrivati podobnosti. Poenostavljanje je zelo nujno na začetku učenja, sčasoma pa je treba oblikovati splo{nej{e pravilo za soglasni{ke in samoglasni{ke spremembe, kar zmanj{a {tevilo kategorij. Tako moramo biti, denimo, pozorni na razporeditev samoglasnikov okoli glasu r, da pa se glasovni sklop re spremeni tako v ar kot er ali samo r, pa se tudi s tem priročnikom ne naučimo v tolik{ni meri, da kot tuji govorci ne bi več imeli težav. Tako je tudi {tevilo glagolov v posamezni kategoriji
lahko zelo relativen podatek, saj kategorije z enim ali dvema primeroma sodobnih uporabnikov sloven{čine ne prepričajo več (težave imajo tudi rojeni govorci!). V tabeli so zelo dobrodo{li podatki o nedovoljenih, toda teoretično izvedljivih oblikah, ki jih nadebudni tuji govorci vse preradi »posvojijo«.
Druga tabela je zaradi svoje zgradbe - seda-njik, nedoločnik, angle{ki prevod - zelo pregledna in uporabna, kot taka pa zadostuje tudi tistim, ki nimajo znanja o historičnem razvoju slovenskega jezikoslovja. Isto velja za tabelo z nepravilnim deležnikom, čeprav bi sama raje uporabila manj ustaljen izraz -nepričakovanim deležnikom, saj gre redko za prave nepravilnosti, če upo{tevamo jezikovni razvoj, res pa je, da jih ob usvajanju jezika ne pričakujemo (takoj). Ko uporabniki v besedilu naletijo na neznano obliko, jo lahko takoj razvozlajo v tabeli in najdejo nedoločnik ter prevod, kar je pravzaprav osnovni komunikacijski pogoj pri učenju jezika - znati poiskati pravo informacijo.
Zadnja tabela z najpogostej{imi glagoli je lahko vir znanja, vendar vzbudi nekoliko poenostavljeno predstavo, da se bomo lahko z znanjem teh glagolov v sloven{čini sporazumevali brez težav, ki bodo toliko večje, kadar ob sebi ne bomo imeli razumevajočega (slovenskega) sogovornika.
Priročnik ponuja kar nekaj odgovorov na naj-pogostej{a vpra{anja tujih govorcev sloven-{čine, predvsem pri velelni{kih oblikah, ki dejansko ob vsaki zamenjavi končnice povzročajo mnogo težav. Izbor glagolov presega sporazumevalni prag sloven{čine, manjka pa bolj jasno merilo izbora glagolov z manj kot 1000 zadetki v korpusu. Čeprav lahko v Slovenskem glagolu najdemo mnoge informacije o glagolu, ki nam povzroča težave, pa ga lahko s pridom uporabljamo {ele z dobrim predznanjem o sistemu jezika ali z učiteljevo pomočjo, ki pa jo lektorji sloven{čine na tujih univerzah vsekakor nudijo.
Mateja Jemec Topole
mateja.jemec @guest.arnes.si