& Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole v Kranji. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1893/94. Založila dekliška ljudska šola v Kranj I. Tiskal K. Milic ▼ Ljubljani Letno poročilo rirazredne dekliške ljudske šole v K ran ji. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1893/94. Založila dekliška ljudska šola v Kranji. — Tiskal H. Milic, Ljubljana. :, JrV:.'., i/r ■; .v r- ) i Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. Franja Jugovič, stalna nadučiteljica in voditeljica (I. učno mesto), razred niča I. razreda, poučevala je vse predmete v tem razredu in petje v IV. razredu, 17 tedenskih ur. Dr. Janko Mauring, mestni kapelan in katehet, poučeval je verouk v II. in III. razredu, 3 ure na leden. V gorkejih mesecih opravljal je tudi daritev sv. maše za šolsko mladino. Frančišek Birk, mestni kapelan in katehet, poučeval je verouk v I. in IV. razredu, 3 ure na teden. Opravljal je tudi sv. mašo za šolsko mladino. Klotilda Golf, stalna učiteljica (11. učno mesto), razrednica IV. razreda, poučevala je (razun petja) vse predmete v teni razredu, 22 ur na teden. Marija Kooss, stalna učiteljica (III. učno mesto), razrednica II. razreda, poučevala je vse predmete v tem razredu. 21 tedenskih ur. Viktorija Praprotnik, stalna učiteljica (IV. učno mesto), razrednica III. razreda, poučevala je vse predmete v tem razredu, 25 tedenskih ur. Šolski sluga: Franc Gabrič. B. Statistični pregled učenk na konci šolskega leta 1893/94. n Sl z r e d Sku- i. 11. III. IV. paj Štovilo učenk 18. kimovca 1893 •22 20 27 43 112 Med letom vstopile izstopile umrle 5 3 1 1 8 6 11 1 Štovilo učenk dne 28. mal. srpana 1894 24 19 28 35 106 Starost učenk 28. mal. srpana 1894 6 let 7 , 8 , 9 . 10 , 11 » 12 , 13 . 1 19 2 1 1 1 7 9 2 5 9 12 2 1 6 9 14 5 1 20 9 16 16 23 16 5 Skupaj . . . 24 19 28 35 10G Rimsko-katol iško vere jo 24 19 28 35 10G Po materinem jeziku je Slovenk Nemk Italijank 22 1 1 19 28 35 104 1 1 Skupaj . . . 24 19 28 35 106 Stanuje jih v Kranji zunaj Kranja 23 1 IG 3 22 6 30 5 91 15 Skupaj . . . 24 19 28 35 106 Šolo jih je obiskovalo prav pridno pridno manj pridno zanikamo 23 1 17 1 1 27 1 33 1 1 101 2 2 1 Skupaj . . . 24 19 28 3ft 106 Za višji razred ali oddelek oziroma za izpust je sposobnih nesposobnih neizprašanih je ostalo 20 4 16 1 2 24 4 34 1 94 5 7 Skupaj . . . 24 19 28 35 106 G. Dekliška šolarska knjižnica. Knjižnica ima letos .125 knjig, mod lomi je 124 vezanih in jedna nevezana. Prošnja do milosrčnih dobrotnikov v lanskem poročilu ni bila brez uspeha, prihiteli so blagi dobrotniki s svojimi darili in osrečevali marsiktero nedolžno otroško srce. Gospod Tomaž Šlibar, župnik v pokoji tu v Kranji, podaril jo knjižnici 24 knjig Mohorjeve Družbe namreč: 10 zvezkov „Slovenskih večernic“, 10 „Koledarjev“ in 4 knjige bolj nabožnega zapopadka. Blagemu dobrotniku, gospodu župniku Šlibarju, naj bode na tem mestu najtoplejša hvala izrečena. Slavni krajni šolski svet je kupil za knjižnico 39 knjig, namreč: Vrtec 1893; G knjig Mohorjeve Družbe za leto 1893; P. IT. Majar, Križana usmiljenost; prof. J. Hubad, Prirodopis za meščanske šole v treh delih; Ljubezen do mamice; A. Kržič, Angeljček (3 zvezke); A. Praprotnik, Darek pridnej mladosti (2 zvezka); Krištof Šmid, Slavček, Jagnje, llmeljevo cvetje, Ludovik mladi izseljenec, Sveti večer, Bogomir mladi pu-ščavnik, Mladi samotar, Genovefa; Janko Leban, Iskrice (3 zvezke); A. Kosi, narodne legende (4 zvezka); Fr. Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori, Kako vzgaja usoda, Bog pomaga in Gas je zlato; Pomladni glasi (2 zvezka). Nadalje: Dobra hči Evstahija, E. H. Gosta, Postojnska jama, Gerkvica na skali, Hildegarda zv. cesarica in P. H. Majar, Svetina Borograjska. Izposodilo se je 63 učenkam 223 knjig. — Tudi slavnemu krajnemu šolskemu svetu gre najtoplejša zahvala! G. Zbirka učil. Slavni krajni šolski svet nakupil je lolos sledeča učila: 1 računski stroj. 1 I. 1 dl. 1 el. I 50 dkg. 1 kg. 1 skrinjica z 11 uteži. 1 meter. Der kleine Zeichner von Tretau. Elementar Zeichenschule von Josef Eichlor I. Theil. 1 normalne glasbene vilice. 30 tabel za poučevanje v krščanskem nauku. Bauer, Oesterreichisch-Ungarische Monarchie. Kozenn, Wandkarte von Europa. Schreiber, Die nützlichen Vögel Mitteleuropas. Blahouš, Jak vyuöovati pismu stojatemu. Gosp. J. Cof, c. kr. merosodec, hišni posestnik itd. dal jo lotos tudi dekliški šoli na razpolago svojo bogato zbirko nagatenih živalij. Prisrčna zahvala naj mu bode zato izrečena. D. Zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje je bilo celo zimo jako ugodno. — Dne 12. svečana jo umrla za jetiko pridna in nadarjena učenka 11. razreda, Terezija Borce; vsa šola so je udeležila njenega pogreba. - Po velikonočnih počitnicah pojavili so se prvi slučaji bolezni na oččh. G. kr. okrajni šolski svet ukazal je z razpisom dne 9. mal. travna 1894-, št. 511, naj se oboleli otroci za nedoločeni čas oprostijo šolskega obiskovanja. Gez teden dni se je bolezen zdat.no boljšala in skoraj vse obolele učenke so zopet smele šolo obiskavati. Koncem velikega travna se je bolezen zopet začela in z dne 28. vel. travna zaključila sta se po razpisu c. kr. okrajnega šolskega sveta št. 734, II. in III. razred dekliške šole. Z razpisom dhč 3. rožnika 1894, št. 734 ukrene c. kr. okrajni šolski svet naj se šola zaključi za 14 dni; med tem časom vrši naj se natančno očiščevanje šolskih prostorov in šolske oprave. Dno 18. rožnika se je zopet v vseh razredih pričelo poučevanje. — Ta dolgotrajna bolezen ovirala je nekoliko šolske uspehe, radi tega je v II., III. in IV. razredu več neizprašanih učenk. — Dne 20. rožnika stavil je 4 učenkam koze gospod občinski zdravnik dr. Edvard Globočnik. Šolsko leto 1893/94. se je pričelo dne 16. in 17. kimovca 1893. 1. z vpisovanjem učenk, 18. kimovca bilo je poklicanje sv. Duha in slovesna sveta maša, 19. kimovca pričel se je redni pouk. Dne 27. grudna 1893. umrl je gospod Mihael Kuster, nadučitelj in vodja deške šole; učenke dekliške šole s svojimi učiteljicami spremile so truplo umrlega vodje na mirodvor. — Razrednica I. razreda, nadučiteljica Jugovič, je na pozivu šolske oblasti prevzela dečke I. razreda in jih je od 5. prosinca 1894 začenši skupno poučevala z deklicami. V tem letu so se pri učiteljskem osobji izvršile nastopne premembe: Stalna učiteljica, Gabrijela Tschiirn-ova, katera je 2 leti službovala na tej šolskega sveta z dnem 29. vel. srpana 1893, št. 1966 četrto učno mesto na dekliški šoli v Kranji; gospica Praprotnikova je popred 6 let službovala v Postojini. Dne 6. mal. srpana 1894 podala se je na dopust, da streže obolelemu bratu; učiteljica Marija Rooss jo namesti podučevaje II. in III. razred skupno. — Stalna učiteljica, Klotilda Golf, katera 9 let službuje na tej šoli, dobila je po odloku c. kr. vis. deželnega šolskega sveta z dne 18. rožnika 1894, št. 1244, učiteljsko službo na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani. Gospici Gollovi se je tudi v tem šolskem letu pripoznala druga starostna doklada. Učenke so imele letos nastopne bogoslužne vaje: Dne 4. vinotoka praznovala je šola imcndan Njega Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I., in dne 18. listopada god Nje Veličanstva premile cesarice Elizabete s slovesno sv. mašo, pri katerej je šolska mladina pela cesarsko himno. Ko so narodi mogočne Avstrije dne 24. mal. travna 1891 praznovali štiridesetletnico cesarjeve poroke, razložil se je učenkami v šoli pomen slavnostnega dne. Dne 24. vel. travna udeležile so se učenke pod vodstvom učiteljic obhoda sv. Rešnjega Telesa; vreme je bilo jako lepo in mnogo učenk v belih oblačilih se je radostno udeležilo obhoda. Na praznik sv. Alojzija, zaščitnika šolske mladine, so bile učenke pri sv. maši ter so pele še vedno lepo Alojzijevo pesem. — V teku leta so učenke trikrat prejele zakrament sv. pokore in sv Rešnjega Telesa. Dne 18. malega srpana opravile so učenke prvo spoved in 19. mal. srpana obhajale so vzvišeni in veseli dan prvega sv. Obhajila. Častita gospoda kateheta dr. Mauring in Birk sta skrbno pripravila mladino k vernemu in pobožnemu sprejemu Najvišjega! V jeseni in v E. Letopis. Stalna učiteljica Viktorija fraprotniK aoona je po oüioku si. c. Kr. uezeine; spomladi udeleževale so se učenke šolarski maši, ki se je služila vsaki torek in petek; pele so pesmi iz Förster-jeve „Cecilije“, gospod nadučitelj deške šole J. Pezdič spremljal je petje na orgijah. Okrajna učiteljska konferencija bode dne 30. mal. srpana. Domačili konlerenciji je letos imelo učiteljstvo 11; pri teh se je obravnavalo o došlih ukazih in razpisih, o učnem redu, o nakupu učil in knjig za šolarsko knjižnico, o vedenju učenk in sploh o tem, kar se tiče šole. C. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Andrej Žumer nadzoroval je pouk v I., II. in III. razredu dne 31. prosinca 189t, tudi je sam izpraševal učenke, pregledal zvezke, in ogledal si uradne spise v pisarni voditeljice. V IV. razredu je nadzoroval dne 20. mal. srpana. Po izvršenem nadzorovanji sklical je učiteljstvo k posebni konlerenciji. Pri tej je začetkoma v obče razpravljal o stanji odgoje in pouka; nadalje je omenil svoje opazke v vsakem razredu in pri vsakem predmetu posebej, podal potrebne nasvete in konečno se zahvalil učiteljicam za trud in za uspešno delovanje. Odlia-jajočej učiteljici je še posebno izrekel svoje priznanje. Krajni šolski nadzornik, prečastiti gospod dekan Anton Mežnarec, nadzoroval je pouk v III. razredu pričetkom meseca vinotoka 1893. 1. in v drugih razredih dne 18. in 21. mal. srpana. — Tudi gospod c. kr. okrajni zdravnik dr. Edvard Savnik posetil je 7. mal. travna dekliško šolo, da si jo ogleda v zdravstvenem oziru. Dan 9. velikega travna porabil se je za izlet v lepo naravo; učenke I. razreda podale so se s svojo učiteljico k Materi Božji na Breg in vrnivši se, so se na Gašteji pogostile. Učiteljici II. in IV. razreda izpeljavah sta svoje gojenke v Rakovco. Učenke so prejele šolska naznanila dne 23. grudna 1893. I., 28. svečana, 11. vel. travna in 28. mal. srpana 1894. Pred Božičem so bile revne učenke obdarovane s celo zimsko obleko; 14 učenk je prejelo obleko preskrbljeno iz dohodkov ustanove g. Valentina Pleiweiss-a. Hvaležni šolski otročiči se v svojih molitvah večkrat spomnijo lega velikodušnega Kranjskega rojaka! V marsikaterih hišah dobile so revne učenke obleko in hrano; za te blage čine krščanske ljubezni, kakor tudi za vsako razvedrilo, kojo so letos imele učenke iz dobrotljivih rok, izreče vodstvo koncem leta najtoplejšo zahvalo in Bog naj stoterno plati! Konec šolskega leta bil je v soboto dne 28. mal. srpana. Po končanej zahvalni sv. maši so se razdelila šolska naznanila in letna poročila. — Dne 28. mal. srpana razstavljena so ročna dela v prostorih dekliške šole. Ker se blage gospe Kranjskega mesta zanimajo za to razstavo, povabljene so, da si dela ogledajo. F. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. liazpis e. kr. okrajnega Šolskega svfcta z dnč 13. vinotoka 1893, št. 799, naroča šolskemu vodstvu, naj za to skrbi, da se po dotičnih berilih obudi pri šolskej mladini zanimanje za pridobitev lami. Razpis c. kr. okrajnega šolskega svftta z dne 12. listopada 1893, št. 1440, določuje, naj se to leto god presvetle cesarice Elizabete praznuje 18. listopada, ker je dne 19. listopada nedelja. Razpis c. kr. okrajnega šolskega svftta z dnč l(i. listopada 1893, št. 1441, določuje, naj se rabijo pri poduku v petji in pri ubiranji harmonija normalne glasbene vilice. Razpis c. kr. okrajnega šolskega svčta z (lue 22. grudna 1893, št. 1448, naroča šolskemu vodstvu, učenkam, katere so svojej šolski dolž- nosti popolnoma zadostile, izročiti izpustnice šele koncem šolskega leta. Razpisa c. kr. deželne vlade z dne 8. svečana 181)4, št. 1152 in deželnega šolskega svčta dne 7. vel. travna 1894, št. 1150, objavljata razpis c. kr. naučnega niinisterstva z dne 12. prosinca 1894, št. 1302, in ukaz c. kr. finančnega niinisterstva z dr>6 1. tnal. travna 1893, št. 2112, s katerima se določujejo kratice za novi denar krono in vinar. Razpis e. kr. okrajnega šolskega svčta z dne 2<>. rožnika 1894, št. 90ß, določuje sklep šolskega leta. G. Začetek šolskega leta 1894/95. Šolsko leto 1894/95. se prične dne 16. in 17. kimovca 1894. 1. v vpisovanjem bivših in sprejemanjem novih učenk, dne 18. kimovca je pokli- canje sv. Duha in dne 19. kimovca se začne redni pouk. Vpisovanje se bode vršilo v drugem nadstropji ljudske šole. — Zg lasati se je s šolskim naznanilom. — Učenke ki na novo stopijo v šolo in niso v Kranji rojene, prinesö naj krstni listek s seboj. — Vsaka učenka, katera še ni pohajala te šole, mora se izkazati o stavljenji koz, ako so se ji že stavile; zato naj vsaka gotovo prinese dotično spričevalo. V Kranji, dne 28. mal. srpana 1894. Voditeljica. Imenik učenk/) I. razred. Bizjak Ivana iz Kranja. Engelmanu Frančiška iz Kranja. Fendd Ivana z Brega pri Preddvoru. Godnjavec Pavla iz Ljubljane. Hrovat Veronika iz Žirov. Jaklič Antonija iz Kranja. Jamnik Marija iz Kranja. Jitgrer Ivanka iz Kranja. Korošec Marija iz Kranja. Lorenz Olga iz Ljubljane. Mayr Katarina iz Ljubnega. Modrijan Matija iz Kranja. Mohar Marija iz Kranja. Pajer Pavla iz Kranja. Pikuž Ana iz Kranja. Puhar Marija iz Kranja. Rausch Albina iz Kranja. Sire Marija iz Kranja. Šimnic Marija iz Kranja. Špenko Helenu iz Kranja. Tavčar Frančiška iz Kranja. Uršič Ivana iz Kranja. Zeiler Olga iz Trsta. Žankar Antonija iz Kranja. II. razred. Bevk Katarina iz Bukovja. Bidovic Marija s Huj Česen Marija iz Kranja. Eržen Marija iz Ljubljane. Golob Vilma iz Kranja. Krt Alojzija iz Kranja. Mohorič Rozalija iz Ljubnega. Paskoti Jožefa iz Leskovca. Pibernik Marija iz Ljubljane. Pirc Ana iz Mödlinga. Potočnik Marija iz Ljubljane. Potuček Leopolda iz Tržiča. Požlep Ivana iz Kranja. Pravst Ana iz Kranja. Pravst Marija s Klanca. Špenko Amalija iz Kranja. Wencel Zofija iz sv. Antona na Tirolskem. Zaradi bolezni neizprašani: Konc Ivana iz Kranja. Rausch Ida iz Kranja. Med letom umrla: Berce Terezija iz Loke. V ročnih delih so se odlikovale: Bevk Katarina. Česen Marija. Golob Vilma. Paskoti Jožefa. Pibernik Marija. Pirc Ana. Pravst Marija. Špenko Amalija. Wencel Zofija. Ambrožič Marija iz Krauja. Bradaška Pavlina iz Škofjeloke. Čebulj Josipina iz Strževega. Ekar Viktorija iz Kranja. Goiol) Marija iz Stražišča. Kosti Marija iz Kranja. Grašič Marija s Huj. Lampe Ivana iz Kranja. Papier Albina iz Lesec. III. razred. I. oddelek. Pavlin Ana iz Kranja. Rakovec Antonija iz Strževega. Režek Marija iz Kranja. Sočnik Ana iz Ljubljane. Strupi Marija z Rupe. Šenk Marija iz Predoselj. Neizprašana radi bolezni: Hanbart Renata iz Tržiča. *) Debelo tiskane so odličnice. II. oddelek. Grohan Marija iz Kranja. Hrovat Pavla iz Cerkelj. Lukanec Frančiška iz Dobrunj. Mohar Katarina iz Kranja. Pibernik Jožefa iz Ljubljane. Pleško Antonija z Rupe. Puhar Frančiška iz Kranja. Roš Avrelija iz Kranja. Roš Jožefa iz Kranja. Neizprašane radi bolezni: Gorjanec Ivana iz Gorenj. Peternel Marija s Trate. Šiler Marija iz Kranja. V ročnih delih so se odlikovale: Ekar Viktorija. Golob Marija. Grohan Marija. Hrovat Pavla. Lampfe Ivana. Lukanec Frančiška. Papier Albina. Pibernik Josefa. Rakovec Antonija. IV. razred. I. oddelek. Birk Kristina iz Ljubljane, Čadež Marija iz Kranja. Černe Ana iz Kranja. Florijančič Franja iz Kranja. Glavan Marija iz Kranja. Golob Marija iz Kranja. Gorjanec Katarina iz Kranja. Hrovat Antonija iz Stražišča. Jocif Franja iz Kranja. Kralj Marjeta z Gorenje Save. Bidovec Pavlina iz Kranja. Bizjak Jerica iz Mengša. Berce Marija iz Škofje Loke. Eržen Ivana iz Kranja. Globočnik Helena iz Kranja. Hafner Terezija z Gorenje Save. Jiiger Karolina iz Kranja. Krt Ana iz Kranja. Papier Jožefa iz Lesec. Mohorič Katarina iz Ljubnega. Omersa Ivana iz Kranja. Polak Franja iz Kranja. Potuček Ljudmila is Kranja. Sajovitz Marijana iz Olševka. Stare Celestina iz Ljubljane. Strauss Matilda iz Weissenbach-a (Štajersko.) Šiberlj Ivana iz Srednje Vasi pri Št. Jurji. Schiffrer Marija iz Stražišča. II. oddelek. Pleško Marija z Rupe. Sušnik Marjeta z Gorenje Save. Seg'iila Ljudmila iz Kranja. Šiler Marija iz Kranja. Tavčar Ivana iz Šmartnega pri Kralji. Teply Leopoldina iz Kranja. Neizprašana: Köstl Terezija iz Kranja. V ročnih delih so se odlikovale: Birk Kristina. Florijančič Franja. Glavan Marija. Hrovat Antonija. Golob Marija. Kralj Marija. Omersa Ivana. Polak Franja. Sajovitz Marijana. Potuček Ljudmila. Starš Celestina. Strauss Matilda. Globočnik Helena. Jäger Karolina. Papier Jožefa. Šegula Ljudmila. Tavčar Ivana. Teply Leopoldina.