DECEMBER 16 č Evzebij 17 P Kv.-Florijan+© 18 S Kv.-Ciracijan + 19 N 4. Adventna 20 P Julij 21 T To mu!. 22 S Servul 23 6 Viktorija . 24 P Adam in Eva + _25_S_Božic_ 28 N Ned. po Bo/iiu 27 P Janez Evanp. 28 T Nedolžni otroci 29 S Tomaž Krnit. 30 <5 Liberij 31 P Silvester ♦ Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI G**to; Za vero to narod — ca pravico in resnico — od boja da tmagtl GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI EV URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; a P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D EN VER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organization*) ■AJSTAKEjftl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST * EDRUŽENIN DEŽAVAN AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 241. CHICAGO, ILL., ČETRTE K, 16. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 16, 1937 LETNIK (VOL.) XLV1. Ameriška vlada razmotriva, kak korak naj podvzame proti Japonski. — Predsednik se obrnil naravnost na japonskega cesarja za garancijo. — Nasprotujoča si mnenja v zunanji javnosti, kakor tudi v kongresu. Washington, D. C. — Z rastočim razburjenjem nad po-čenjanjem Japonske na Kitajskem, ki je objelo ameriško javno mnenje te dni, se je pa istočasno pojavljalo pereče vprašanje, kaj naj ukrene a-meriška vlada, da bo ohranila ogroženo čast in prestiž Zed. držav na Daljnjem vzhodu, toda, da se ne bo preveč zaletela. Težavno je njeno stališče in ohraniti bo morala v teh trenotkih izredno trezno glavo, kajti propaganda in da-leko si nasprotujoči nasveti se kar vsipavajo na njo: Od nekaterih strani se priporočajo koraki, ki merijo že na odkrito vojno z Japonsko, drugi zopet svetujejo, naj bo Amerika sicer energična, toda,naj ne izzove sovražnosti, dočim tretji zopet pritiskajo na to, naj bo vlada do skrajnosti previdna in ima v prvi vrsti mir pred očmi. Bodoči koraki ameriške vlade bodo bržkone odvisni od tega, kako zadoščenje bo dala Japonska za nedeljski čin, ko je japonsko orožje potopilo ameriški bojni parnik Panay, in kake garancije, da se v bodoče kaj takega ne bo več zgodilo. Japonska vlada je sicer v torek izrazila uradno obžalovanje nad dogodkom ter je obljubila plačati zahtevano odškodnino, kakor tudi poklicati na odgovor tiste, ki so čin zakrivili, vendar je možno, da to ne bo zadostovalo : Predsednik Roosevelt se je namreč dan prej obrnil naravnost na japonskega cesarja, da od njega dobi potrebno zagotovilo. V tem pa tiči kočljiva točka. Japonci namreč smatrajo svojega cesarja za nekaj vzvišenega, za nekakega polboga, in je torej precej neverjetno, da bi se ta visoka osebnost spuščala v nizkotne zadeve, ki spadajo v področje vlade. Ako pa se nasprotno cesar ne bo toliko "ponižal," da bi dal zadoščenje in garancijo, se izraža od nekaterih strani mnenje, da utegne a-meriška vlada ukiniti diplomatske odnošaje z Japonsko. V ameriškem kongresu samem so mnenja deljena enako. kakor v zunanjem svetu. Nekateri kongresniki zahtevajo, da se, morajo za vsako ceno preprečiti žalitve, katerim Je bila Amerika doslej izpostavljena od strani Japonske, in da se morajo ščititi ameriški državljani in ameriška posest na Kitajskem. So pa zopet številni drugi, ki trdijo, da vsa ameriška čast in vsa Posest ameriških državljanov na Kitajskem ni vredna, da bi se Amerika spuščala v oborožen konflikt, ter zahtevajo. naj Amerika takoj pokliče domov svoje čete in svoje brodovje s Kitajske, češ, da to itak brani samo ameriške milijonarje, ki imajo tamkaj svoje interese; in ti milijoni niso vredni, da bi se za nje riskiralo na stotisoče življenj SLAVE PADEC NANKINGA UDRIHAJO PO PREDLOGU Farmarski zakon .skušajo preprečiti. Washington, D. C. — Republikanski senatorji, katerim Japonci se vesele zavzetja ki- 80 Se Prid™žili tudi nekateri tajske prestolice. 'demokrati, skušajo še v zad- Q njem trenotku preprečiti odo- Tokio, Japonska. — Sijajne I'britev farmarskega predloga, javne proslave, katerih se je! f ima namen' ustanoviti za udeležilo na stotisoče ljudstva,: ffr,mai\Ja, "ftalno < žitaico" in so se priredile ta torek v tu- stalne ^j10. zanJ- Kritiara-kajšnjem mestu, da se oveko-!JO s&\ da b° sPlošno ^ovišal veči padec kitajska prestolica cenf,in da bo težko breme Nankinga v japonske roke. za zelezmce f za mdustnJ°-Dočim iz kitajskih virov niso i0poziclJa je tako m°čna' da došla še nobena tozadevna po- bo prejem predloga naj- ročilo, je japonska vlada na- .brze zakasml do konca te*a sprotno objavila, da je Nan- it€dna-kine- konČnnVfiKfltmi-. iT l'onnn. 1 king končnoveljavno v japonski oblasti. Razne osebnosti so se ob tej priliki izrazile, da vojne zaradi tega še nikakor ni konec, marveč se bo nada- VRH. SODIŠČE POTRDILO PREKLIC ZLATIH VREDNOSTNIC Washington, D. C. — Z od- ODLOK O SEDEČIH STAVKAH ODKLONJEN Washington, D. C. — Vrh. sodišče je zadnji ponedeljek odklonilo, da bi se bavilo z ustavnostjo sedečih stavk. Slu čaj, ki mu je bil predložen, je vrnil distriktnemu sodišču v Philadelphiji,ker se je stavka med tem že končala. ljevala, dokler se ne stre zad- ločitvijo 6 proti trem glaso- vom je vrhovno sodišče zadnji ponedeljek ponovno potrdilo veljavnost preklica zla tih vrednostnih papirjev; ta nji odpor Kitajske. o- PAPEŽA VZNEMIRJA SVE-TOVNI POLOŽAJ Vatikan. — Ko je sv. Oče ' preklic je objavila 1 vlada 5. zadnji ponedeljek med staro- junija 1933, ko so se morale davnimi obredi povzdignil pet j vse obveznice privatnih in cerkvenih dostojanstvenikov v I javnih dolgov, katere so dolo-kardinale, je imel, sedeč na čevale izplačilo v zlatu, izpre-papeškem tronu, pomemben meniti na podlago navadnih govor, v katerem je izrazil dolarjev. Vrhovno sodišče se svojo zaskrbljenost nad točas-nimi svetovnimi dogodki. Vznemirja ga predvsem položaj na Daljnjem vzhodu, kjer je s to zadevo že bavilo, in sicer v letu 1935, ter se je tedaj postavilo na stran vlade in potrdilo njen korak. Zdaj že zdaj trpi krščanstvo vsled pa so ponovno nekatere druž-oboroženega konflikta, a je be tožile za obresti, ki bi jih zaradi tega bodočnost še bolj temna. Papeža užalosti tudi pogled na Rusijo in na Nemčijo. O Španiji se je izrazil, da izgledi tamkaj zadnje čase imele dobiti, ako bi bili vrednostni papirji obdržali svojo zlato veljavo. Večina vrhovnih sodnikov je to zahtevo odklonila, nasprotno mnenje manj- boljše kažejo. 80 desetletrfi šine treh pa so podali trije sv. Oče, ki je tekom leta pre- znani konservativni sodniki, namreč McReynolds, Butler in Sutherland. -o- DE VALERA V ZAGATI Dublin, Irska. — V tukajšnji državi se bodo bržkone morale tekom prihodnjih mesecev proglasiti nove volitve, da se dobi vlada, ki bo zmožna dela. Pri zadnjih volitvah namreč ni De Valera, ki je bil vodja Ircev skozi dolga leta, dobil toliko večine, da bi lahko neodvisno vladal, brez pomoči manjših strank. Zanašati Mrs. Louise Botts iz Brazil, se mora zato na podporo de-Ind., vložila tožbo za odškod- lavske stranke ali pa samo- stojnežev, ki pa niso zanesljivi, zato njegova vlada stoji na kaj slabih nogah. -o- NAPADALEC IZVRŠIL SAMOUMOR Montreal, Que. — 30 letni farmarski delavec Eugene Maille je iz nepojasnjenega vzroka izvršil napad na nekega tukajšnjega župnika, Rev. J. Martela; ponoči je streljal nanj skozi okno, ko je ta stal v župnišču, in ga lažje ranil. Ko pa je policija šla za njim, se je zabarikadiral v nekem hlevu in, ker je videl, da ne bo mogel uiti, je zavžil strup, kateremu je pretekli ponedeljek v bolnici podlegel. -o- stal več težkih bolezni, se je tudi izrazil, da ima občutek, da bodo ti peteri kardinali bržkone zadnji, katere bo on imel priliko imenovati. Kljub slabosti, ki so se zadnje čase zopet pojavile, pa je papež krepko vzdržal svoje moči tekom celega poteka ceremonij. -o- ZAHTEVA ODŠKODNINO ZA ZAPOR Kokomo, Ind. — Za svojih 13 mesecev, ko je bila po nedolžnem zaprta, je 29 letna nino v znesku $50,000. Obsojena je bila pred tremi leti na 2 do 14 let ječe pod ob-dolžbo, da je ponarejala čeke. Letos julija pa je neka druga ženska, Mrs.> Vivian Dorsett, priznala krivdo, zaradi katere je bila Mrs. Botts zaprta. Obe ženski ste si tako podobni, da ju na prvi pogled ni mogoče razločiti. Ženska toži zdaj vse tiste, ki so njo tožili in ki so pričevali pro:tu njej; (istočasno pa je tudi njen mož vložil tožbo za $25,000 ker mu je bila vzeta družba njegove že'ne in pa zaradi sramote. in na miljarde dolarjev. Nadaljnji dogodki so odvisni od tega, katera struja bo zmagala. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' KR1ŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Vladni administrator za živila je objavil, da se bo, pričenši z božičem, znižala količina surovega masla, ki je bila doslej dovoljena za vsako osebo, in sicer za 15 odstotkov. Nasprotno pa se bo dovolilo več marmelade. — Hendaye, Francija. — Španska vlada objavlja, da se ofenziva, ki so jo začetkom tedna podvzeli nacijonalisti, ni obnesla. Naleteli da so na močen odpor vladnih čet, poleg tega pa jih tudi zelo ovira dež in mraz. — Šanghaj, Kitajska. — Japonske oblasti so uvedle strogo cenzuro nad tukajšnjimi časopisi in se jim morajo vse korekture predložiti. Nekateri listi so' se odločili, da raje prenehajo izhajati, kakor pa, da bi se podvrgli ostremu nadzorstvu. -o- DEČKA ZAMENJAL Z JELENOM Battleboro, Vt. — Na lovu je Floyd L. Pike streljal na nekega dečka, po imenu Leon Shippee, in ga nevarno ranil. Zadnji ponedeljek je bil za-< radi tega postavljen pred sodišče in ob tej priliki je podal sledeči zagovor: Deček se je vsekoval in oddajal pri tem take glasove, kakor bi bil jelen hreščal. Ker sem mislil, da tamkaj jelen stoji, sem ustrelil. IZBOLJŠANI 0DN0ŠAJI Trgovinski pakt med Francijo in Jugoslavijo. — Jugoslavija se ne bo priključila protikomunistični zvezi. Belgrad, Jugoslavija. — Z obiskom francoskega zunanjega ministra Delbosa so se razrahljani odnošaji med obema zaveznicama, Jugoslavijo in Francijo, zopet znatno utrdili in poleg tesnejšega političnega zbližanja se je sklenil tudi nov trgovinski pakt. Bržkone zato, da Jugoslavije ne bo več tako navezana na trgovino z Italijo, se je Francija obvezala, da bo kupila od nje za 20 odstotkov več vrednosti, kakor pa ji bo prodala. Dalje je Francija sklenila pogodbe za večje nakupe lesa, lesnih izdelkov in poljedelskih produktov. Glede zadnjih razgovorov z Italijo je jugoslovanska vlada razložila Delbosu, da se pri njih ni obvezala k ničemur, kar bi bilo v nasprotju z njeno zvezo s Francijo. Namen Jugoslavije je bil le, da zagotovi mir ob Jadranu, in nič več. Tudi se Jugoslavija ne namerava priključiti italijansko - nemškemu - japonskemu protikomunističnemu paktu, in obenem se je vlada izrazila, da nima namena, priznati Francove vlade španskih naci-jonalistov. Iz Jugoslavije Jože Urbane, eden najbolj nevarnih roparjev kar jih pozna Dolenjska, končno prišel orožnikom v roke. — Vrhniški rojak-milijonar v Italiji. — Smrtna kosa. — Nezgode, nesreče in drugo. ŽENSKA POSTALA SOD-NIČA Watseka, 111. — Miss Jessie Sumner, stara 39 let, je prva ženska v Illinoisu, ki je postala okrajna sodnica. Pretekli ponedeljek je nastopila svojo službo na tukajšnjem sodišču. IZ PEIPINGA NAPRAVILI PEKING Ko so Japonci zavzeli kitajsko mesto Peiping, so mu zopet vrnili njegovo staro ime Peking, ki ga je imelo, ko je bilo še prestolica starega kitajskega cesarstva. Peiping pomeni "severni mir", Peking pa "severna prestolica". Gornja slika kaže neki napis ob cesti, s katerim se obvešča prebivalstvo o izpre-membi. Japonci nameravajo napraviti iz Kitajske.novo državo, ki bo imela zopet to mesto za prestojico. Razbojnika so prijeli Ljubljana, 22. nov. — Iz Kostanjevice smo dobili poročilo, da je znan razbojnik Jože Urbanč padel živ v roke orožništvu iz Kostanjevice. V hlevu neke pristave sta ga aretirala orožniški narednik Klemenčič in podnarednik Mandelc. Jože Urbanč je že pred leti zagrešil veliko zločinov, ropov in tatvin na Dolenjskem. Pred sodiščem v Novem mestu je bil obsojen na 25 let težke ječe, in sicer zaradi enega zločina na 10 let in zaradi drugega na 15 let. Bil je eden najbolj nevarnih roparjev; kar jih Dolenjska pozna. Sprva je bil zaprt v mariborski kaznilnici, ker pa je bilo tam nevarno, da bi pobegnil, so ga poslali v kaznilnico v Niš, od koder pa se mu je končno le posrečilo pobegniti. Urbanč se je priklatil po svojem begu iz niške kaznilnice na Dolenjsko ter je takoj pričel z ropi na debelo v novomeškem, krškem, brežiškem in šmarskem okraju. Med ljudmi so nastale že kar prave legende o njem, češ, da je zaščitnik zatiranih in da ropa le bogate. Resnica je seveda malo drugačna, ker je Urbanč med drugim napadel celo svojega lastnega brata, napadal pri svojem begu tudi revne ljudi, kadar je bil v sili. Zagrešil je več zelo posrečenih vlomov. Dolenjsko prebivalstvo je bilo v velikem strahu pred razbojnikom Ur-bančem ter se bo sedaj oddahnilo. -o- Sreča ga je čakala v tujini Ljubljana, 20. nov. —- V Vidmu (Udine) je po vsej Furlaniji znana pivovarna Dormisch, njen lastnik pa ni kak Furlan, ampak Kranjec. Kavalir Franc Dormiš se je rodil 26. oktobra 1847 na Vrhniki, kjer je bila, kakor pravijo, svojčas tudi pivovarna s tem imenom in je bile pivovarstvo stara obrt. Mladi Franc Dormiš se je kot pivo-varniški vajenec kmalu po letu 1866 izselil iz svojega rojstnega kraja v Videm, kjei je v malem začel pivovarniške obrt. Pivo je bilo v tisti dob v Zgornji Italiji že vpeljano, bilo pa ni nobene pivovarni Zato se je Dormiševa pivova) na hitro razvila in je v krati dobi zajela ves lombardijsl trg. Nekdanji pivovarniški vi jenec z Vrhnike je postal mo gočen tovarnar, milijonar. T dni je praznoval svojo 90 let nico. Ob tej priliki sta mu k' , velikemu podporniku katol ških organizacij poslala svo čestitke sam sveti oče in ka dinal Pacelli, videmski nad škof se je pa osebno udeleš slavja, ki se je vršilo v va Qualso, kjer ima družina Do miš svoje poletno bivališč*. Sivi starček je še čil in zdrav in je bil ves razigran med svojimi sinovi in vnuki. o- Huda nesreča Na Jesenicah se je ponesrečil 31 letni delavec Miha Mrak, doma iz Koroške Bele Pri delu je padel z nad 30 čevljev visokega odra in dobil hude notranje poškodbe ter je bil odpeljan v ljubljansko bolnico. -o- Smrtna kosa V Mariboru je v frančiškanskem samostanu umrl p An-,ton Avbelj, OFM., katehet na 11, in II. mestni deški ljudski šoli v Mariboru. Rojen je bil v Ljubljani leta 1889 in je leta 1912 pel novo mašo. — V Kamniku je umrl Anton Grzi-nič, član načelstva Hranilnice in posojilnice na Šutni. Neprevidno ravnanje s puško Loveč Stanko Jager je bil na lovu. Ko se je vračal domov, se je med potjo oglasil pri posestniku Dešmanu v vasi Savinja pri Ljubnem blizu Celja. Puško je prislonil v Dešmanovi sobi k steni, kamor sta prišla kmalu 10 letni Dešmanov Lojze in njegov 15 letni brat Martin, ki sta se začela s puško igrati. Ko sta se vlekla za puško, se je ta nenadoma sprožila in strel je zadel Lojzeta v trebuh, Martinu je pa prestrelilo tri prste na desni roki. Lojze je bil na mestu mrtev, Martina so pa odpeljali v bolnico. -o- . Zlata poroka V Studencih pri Mariboru sta slavila zlato poroko zakonca 74 letni Anton Javornik in 76 letna Uršula iz Vuhreda ob Dravi. Cerkvene obrede je opravil p. Marko Fišer. Po cerkveni slovesnosti sta jima njun zet in njegova žena priredila lepo družinsko slavlje, katerega se je udeležilo vseh 6 otrok, ki so svojim osivelim staršem iskreno častitali. -o- Otroške bolezni Komaj je potrkala zima na vrata, že so se jele javljati nalezljive bolezni, kot škrla-tinka in davica. Tako poročajo iz Litije, da so v Št. Juriju ood Kumom, radi širjenja teh bolezni morali zapreti šolo. lazrede so razkužili, obolele otroke pa odpeljali v Ijubljan-ko bolnico. Najbolj tragičen dučaj je bil za družino po-->stnik Avseca, po domače pri Tinčku v Poljanah, kjer je ne-ladoma obolelo vseh šest trok in so morali vse odpeljati v Ljubljano. — V Štangar-'cih poljanah je davica že tuli zahtevala svojo žrtev. -o- Tiste družine, ki imajo ka-liško časopisje v svojih hi h so trdnjave katoliške mi-, elnosti, Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENES Četrtek, l(j. decembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Za čelo leto Za pol lela .... Za četrt leta .. Za Chicago, Za celo leto Za pol leta .... Za Četrt leta Naročnina • _______$5.00 .....______________________ 2.50 _____________________________1.50 Kanado in Evropo: ________,_________,.$6.00 _____,____________________ 3.00 ......................... 1.75 Posamezna Številka _— _____ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ------------------- For half a year ------------ For three months ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 ka najprej izjavi, da ne bo plačala dolgov. Še toliko slabih vzgledov pa nikoli ne opraviči slabe morale, in vrlo slaba morala je, ako kdo odkloni kratkomalo dolg, kapital, za katerega je prej sam hudo moledoval. Kapital na sebi nima opravka s kapitalizmom, dasi morda kapitalizem sledi kapitalu, ako ni dosti previdnosti. Ako se je dr. G. Vargas res vzdignil zoper nevarnost komunizma v Braziliji, pa je takoj nastopil pot, da ne bo plačal dolgov, in je zavladal zdaj v Braziliji — fašizem, bo ta braziljski fašizem najslabše vrste. Če kaka nova vladna oblika nastopi takoj pot nepoštenosti, da zanika obveznosti pri dolgovih, pač ne more biti poštena, in nepoštenost se niti pri kaki politiki nikoli ne izplača. Vargasov korak v Braziliji je vrlo sumljiv. Chicago, Canada and Europe: For one year ....................$6.00 For half a year--------------3.00 For three months-----------1-75 Single copy --------------------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlanl na uredništvo vsaj tiart in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas d<5 četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ire vrača. _______ Enfefed S3 second class matffer November 10, 1925, at the post office at ChleSgd, irtimffs, tirfder the Act of March 3, 1879. Stric Sam J. M. Trunk: V Jugoslaviji Srbski in hrvaški opozicionalci so se sporazumeli^ kakor se je pred dnevi o tem dosti pisalo. Slovenci ali nimajo opozicije, ali pa za sporazumljeno opozicijo sploh ne obstajajo. Zadnje naziranje utegne v opozicionalnih krogih prevladati. Premali ali preneznatni so. Zdaj je nekako utihnilo. Opozicija zahteva radikalne izpremembe. Do takih ne pride kar čez noč, ali kve-čemu le po resni notranji revoluciji, in celo po kaki revoluciji je treba časa, preden se izpremembe izpeljejo in vpeljejo. To nam kaže prav naša amerikanska revolucija, kjer je še dolgo vrelo, ko je zavrelo. Trenutno vidim le neko ponovno izjavo o novih vidikih od strani dr. Mačka. Slovencev ni nikjer. Ali jih res ni, ali bi bili, ko bi se smernice opozicije uresničile, le kaki — zagorski Hrvatje? Tako vsaj se je gospoda v Zagrebu izjavila, ko se je opozorilo, da poleg Srbov in Hrvatov obstajajo tudi Slovenci. Vsak iskren Jugoslovan in prijatelj Jugoslavije mora le želeti, da bi prišlo do nekega sporazuma na ta ali oni način, in bi se pričelo delo za notranjo konsolidacijo države. Če dosedanje vlade niso prinesle konsolidacije, naj poizkusijo opozicionalne stranke. Ali jo prinesejo, bi morale pač pokazati. Morda bi jo res prinesle. Za zdaj se more le ugibati o uspehu ali tudi o neuspehu. Najnovejša Mačkova izjava nikakor ni taka, da bi pomirila ali vzbu dila preveč upanja na uspeh. Izjava izgleda, kakor bi sploh ne bilo nobene skupnosti med plemeni na Balkanu; niti ene točke ni videti, pač pa se, kakor dozdaj že tolikokrat, poudajajo točke, ki ločijo, ki pokazujejo razliko. Kako naj pri takih razlikah pride do kakega sporazuma tudi le med Srbi in Hrvati, ko niti skupen jezik ne tvori nobene skupnosti, kakor poudari dr. Maček? Izjava naredi vtis, da so na Balkanu štiri skupine: Slovenci, ako ti sploh pridejo v poštev, brez teh bi bile tri skupine v okviru sedanje Jugoslavije: Hrvatje, Srbi in Macedonci, in med temi je vse polno razlik in ni nobene skupnosti. Zdi se, da drži opozicijo med Srbi in Hrvati skupaj le ta vrlo prazna opozicija, in če te zmanjka, utegne zmanjkati tudi — sporazuma . .. priti utegne do treh ali štirih "svobodnih" držav ali vlad, in na Balkanu bo bliskalo in grmelo, miru pa ne bo. Dobro pri tem je le, da se najmanj uresničijo kaka po litična prorokovanja. Marsikako šalo zbijejo na račun tega strica Sama. Široka so njegova pleča in precej prenese. Šala je šala. Ne bo vse tako, kakor se o stricu piše, včasih je ta stric Sam res le smešen, ko hoče biti zelo resen. Pride kdo pred amerikanska vrata. Skoroda s krvjo mora podpisati in slovesno zatrditi, da ni noben anarhist, nihilist, prekucuh. Ko tako izjavi in podpiše, se vrata odpro. Kaj pa potem tostran vrat? V New Yorku se zbere na tisoče ljudi, ki slovesno prisegajo, da hočejo v hiši strica Sama izvesti Leninove ideale, in poskrbeti za to, da se ta hiša prej izpremeni v — sovjetizirano Ameriko, prekucne vladni sistem. In stric Sam ne vidi ničesar, spi, je slep. Smešna figura. sednjih slovenskih fara v katerih imajo društva Najsv. Imena. Krasen je bil pogled na veliko množico vernih slo venskih mož in fantov. Vsem prav lepa hvala za udeležbo. — Prihodnje leto se vrši shocl pri fari sv. Vida, pa o tem drugikrat. Z žalostjo smo se poslovili od vaju draga prijatelja. Vajini telesi sta bili izročeni v naročje matere zemlje, vajini duši pa naj se veseliti pri Bogu in naj uživati plačilo za dobra dela. Vse sta zapustila; premoženje, ljubljene soproge, sinove in hčere ter nas prijatelje, le dobra dela sta ponesla s seboj v večnost. Vam preostali pa naj bo v tolažbo to, da je vaš mož in oče odšel v svojo večno domovino, po kateri vsi hrepenimo in kjer ni trpljenja ne gorja — Počivajta mirno v hladnem grobu in nasvidenje v večnosti v svetem raju. J. Resnik puščena in pozabljene pokrajine med divjaške narode, prav gotovo nemale zasluge. — Pri nas v Milwaukee pri sv. Janezu Evangelistu smo imeli priliko poslušati 28. novembra našega slovenskega misijonarja Rev. Vitala Vodu-šek. Njegove besede, nauki, nasveti in razmotrivanja so resnično zlata vredni. Vsak razsodno in pametno misleči človek mora to priznati in pritrditi. Želeti bi bilo le to, da bi ljudje, zlasti poslušalci njegove pridige vsaj poskusili držati se po njegovih besedah in živeti po podanih naukih. V teh kratkih besedah sem izrazil svoje mnenje in želje ter želim samo še to, da bi mi vsi naše slovenske duhovniki ki delujejo v vrtu Gospodovem z isto vnemo kot misijonarju, poslušali in po njihovih naukih vravnavali svoje življenje. — Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem faranom in čitateljem. 1»,; John Tisel KOLEDARJI SO PRIŠLI Komunizem fašizem... Baje je Brazilija postala fašistična, ko je predsednik dr. Getulio Vargas s pomočjo vojaščine postal diktator. Kako je, bo trenutno težko mogel kdo presoditi. Pravijo, da gre za obrambo zoper komunizem, ki je močno pretil. Dalje tudi pravijo, da ne gre ravno za kak fašizem v pravem pomenu, ampak boli za "korporativno državo", kakršna je zdaj na Portugalskem. Kdo naj presodi, ko še ni ničesar stalnega ? Najnovejša notica je vrlo sumljiva za novo smer pri politiki v Braziliji. Nihče ne more zagovarjati krutega kapitalizma, kakor se javlja povsod, kjer pride do moči, ampak povsem drugačna zadeva je stališče kake nove politične tvorbe do — kapitala. Nastanejo nove države, ali vsaj nove vladne oblike v kaki državi. Nove državne tvorbe potrebujejo kapitalov. Ako je prišlo pri starih državali do nove vladne oblike, so bile navadno stare države do ušes zadolžene. Ko je prišel v Rusiji komunizem do moči, je odklonil prav vsako obveznost za kapital, ki je bil v Jttisiji naložen, odklonil je dolgove. Kapital, ne morda kapitalizem ima svojo trnjevo pot. Evropejske države so med in po vojski najele pri nas nad 12 miljard kapitala. Razen edine Fin ske pa nam kažejo zdaj — fige. To so hudo slabi vzgledi, in slabi vzgledi spridijo dobre odnošaje, kakor veli neka prislovica, in ni čuda, ako posebno kaka nova vladna obli- ZOPET SMRTNA KOSA PRI FARI SV. LOVRENCA Cleveland-Newburg, O. Zadnjič sem poročal, da je neizprosna smrt odvzela otrokom ljubljeno mater in staršem dobro hčer. Danes pa poročam, da je božja poslanka odpeljala v večnost kar dva očeta, ki sta bila obenem dobra farana, skrbna gospodarja in priljubljena pri vseh, ki so ju poznali. Dne 2. decembra je šel Louis Čampa, stanujoč na 3463 East 114 Street, kakor po navadi na delo. Od svoje soproge se je poslovil kakor po navadi z "good bye". Pri delu mu je nenadoma postalo slabo da je padel na tla. Pri prevozu v bolnišnico je že izdihnil. — Težka izguba za neutolažljivo vdovo in sedem otrok. — Pokojni Čampa je bil doma iz Sodražice in je bil ob svoji prerani smrti star 52 let. Eil je vedno pripravljen pomži-gati pri društvih, pri cerkvi; bil je vedno vesele narave. Veličasten je bil njegov pogreb. Cvetlice in darovane sv. maše so bile dokaz kako je bil priljubljen pri vseh. Pa, smrt nič ne izbira. Smrt pobere vse, pa če si priljubljen ali zasovražen. S koso zamahne in duša oclrajža z njo — Res, hud je tak udarec za ženo in družino, kakor tudi za naselbino. Toda, neizprosna smrt ni bila zadovoljna z eno žrtvijo. Dne 4 decembra je v bolnišnici sv. Aleša mirno in udan v voljo božjo zatisnil svoje blage oči ro jak John Perko in sicer za poškodbami, katere je dobil v tovarni A. S. W. & Co. Cela fara je globoko žalovala ob izgubi dobrega prijatelja. — Pokojni John Perko je bil star 57 let. Doma je bil iz Dečje vasi, fara Zagradec. Vse njegovo življenje je bilo 'delo. Kolikokrat je bil izmučen ko je prišel od dela domov, pa je sosed potreboval pomoči in Perko je bil prvi zraven. Koliko je storil pri cerkvi, pri Narodnem domu, pri društvih, ve le sam Bog, ki je sedaj njegov plačnik. Bil je dolgoleten naročnik Amerikanskega Slovenca in Ave Maria. Protiver ski listi niso imeli prostora v njegovi hiši. Spadal je k društvu sv. Lovrenca. — Delega-tje zadnje konvencije KSKJ, ki je bila v Indianapoiisu, se ga gotovo še spominjajo. ■ Bil je tudi član dr. sv. Alojzija in društva Mir št. 10, SDZ. Poleg zavarovalnine, katero je zapustil svoji soprogi in sinovom, je poskrbel tucb za zavarovalnino svoje ne-umrjoče duše. Bil je ustanovni član dr. Najsv. Imena in član tretjega reda sv. Frančiška Kadar je imel priliko je šel sv. obhajilu. Skoro vsako ne deljo smo ga videli pri božj mizi. Bog mu je že na zemlj izkazal milost, da je ležal na mrtvaškem odru v nedeljo ker je dr. Najsv. Imena imelo skupno sv. obhajilo, katerega so člani darovali za mir in po koj njegove duše. — Isti dan smo imeli člani dr. Najsv Imena 20 letnico in ob enem shod vseh članov tudi iz so Waukegan, 111. Ravnokar sem prejel stenske koledarje od uprave Amerikanskega Slovenca za leto 1938. Koledarji so lepi in ja-ko praktični za naše slovenske domove. Gottovo bo tak coledar z veseljem pozdravila zlasti vsaka gospodinja. — Koledarji, ki jih izdaja uprava Amer. Slovenca že nekaj et, so prav gotovo velika žrtev za list, zato jih moramo oljko topleje pozdraviti. — Vsi naročniki Amerikanskega Slovenca ki spadajo pod moje okrožje bodo dobili koledar na dom. Ob enem z raznaša-njem koledarjev, bom tudi pobiral naročnino za list. Vsem onim, katerim je naročnina že potekla, ali se jim steče prihodnji mesec, se jim Z ZAPADA PIŠEJO Colorado Springs, Colo. Bližajo se zopet veseli božični prazniki, v katerih se spominjamo rojstva Gospodovega. Kako se jih vse veseli, mlado in staro. V teh dneh se bolj kot katere druge dne- tem da prilika, da naročnino obnove. Vsem čitateljem lista Ame rikanski Slovenec zlasti vsem naročnikom v naši naselbini Waukegan in North Chicago, želim vesele božične praznike in srečno novo leto. — Naj še omenim, da bo prihodnjo nedeljo popoldne, to je 19. dec. naša šolska mladina priredila božično predstavo. Vse predstave ki jih prireja naša šola Matere božje, so 'zanimive in vsled tega dobro obiskane, zato se pričakuje da bo tudi letošnja. — Rojak Mr. Frank Opeka živeč na 403 10th St. North Chicago, glavni predsednik KSKJ., je zadnji teden precej nevarno obolel. Vsi mu želimo, da bi se mu zdravje kmalu zopet povrnilo. A- K., zast. -o- IZ MILWAUKEE PIŠEJO Milwaukee, Wis. O veri, cerkvi, duhovnikih katoličanih se mnogo piše in in debatira. Zastopnikom cerkve gre pa v prvi vrsti prav gotovo za ohranitev, oziroma za razširjenje njenih naukov in njih utrjevanje, pri čemer imajo g g. misijonarji, ki se podajajo v tem namenu po svetu dostikrat v najbolj za- ve v letu spominjam svoje matere, kako je napravila lepe jaselce, s katerimi smo imeli zlasti mlajši silno veselje. Tudi jaz jih tukaj vsako leto napravim, ker brez jaslic se mi zdi, da bi ne bilo božiča v hiši. Imam že nad 60 let, pa nisem pozabila tega, kar me je moja dobra mati učila. — Res, kar čudno je, kako človek zaživi ob vsakoletnih božičnih praznikih in se, četudi že prileten, počuti zopet mladega. Vse drugačni občut ki prevevajo naša srca ta dan, ker pač človek v svoji notranjosti začuti, da jo praznik rojstva Onega, kateremu so pred skoro dvemi tisočletji nad betlehemskimi poljanami peli angelji; "Slava Begu na višavah... — Še prijatelji se vesele rojstnega dneva svojega prijatelja, pa bi se mi kot katoličani ne veselili spomina rojstva našega Gospoda. Zato, napravimo mu ta dan prostor v svojih fercih, pohitimo k polnočnici in tam pred božjimi jaselcami pokleknimo ter zapojmo kot smo nekoč v stari domovini peli:"Glej zvezdice božje migljajo lepo: odprto široko je sveto nebo..." Naj ob tej priliki povem,da tudi tukajšnje mesto poskrbi za božične praznike za spremembo. Tako vsako leto za božič okrase vse mesto z venci, katere spletejo iz smrekovih vršičkov; na teh vencih so pa pritrjene raznobarvne lučke. V sredi visijo pa veliki venci, v katerih sredini so velike sveče. Vse je seveda električno. Poleg tega imajo pa še veliko drugega lepega. Tako je zares vse nekam veličastno, da človeka prevzame. Kar jc pa tudi lepo je to, da se vmes vedno slišijo melodije raznih božičkih pesmi, da človek kar začuti, da vse plava v božičnem veselju. Vse to traja od 4. decembra pa do novega leta. — Ko tako hodiš po mestu, opazuješ in poslušaš, ti pač srce nehote zahrepeni po Bogu, po oni božični sreči, katero so uživali srečni pastirci na betlehemskih poljanah. — Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljem in naročnikom. Marija Nolan -o- 'IŠČE SE MICIKA" Universal, Pa. Leto se zopet bliža svojemu koncu. Koliko je posameznik sam na sebi na boljšem, si bo pač najlaglje sam odgovoril. — Kar se tiče razmer v tukajšnji slovenski naselbini, ni posebnih izprememb. Dela se 3e počasi in leta kar beže eno za drugim. "Miklavž" še gleda okolu vogalov in žalostno se drži, ker možje ne delajo, zato ni novcev. Hm, kaj za to če je Miklavž žalosten, saj ni sam. Le poglejte Toneta Zi-danšeka, saj tudi on stika za vogali in išče prilike, da bi enega ali drugega kako obgo-voril. Pa, pustimo Toneta in Miklavža in raje poslušajte, da vam eno povem, ki se je nedavno zgodila, komaj pred nekaj meseci. Živel je človek in živel je v revščini. Veliko družino je imel in veliko prijateljev. Poprej seveda, ko je prišel iz starega kraja, je bil drugačnega mišljenja, ker je bil še zdrav. Nekaj časa je bil le bolj v "Prosveto" zaverovan, ali v "smeti", če hočete. Dokler je bil še zdrav, so ljudje nosili v njegovo hišo smeti in želel je, da bo tudi ko umrje, v smeteh pokopan. Dobil je tudi človeka, ki bo po njegovi želji, . napravil, namreč, da se ga pokoplje v smeti. — Pa je bil pokopan po katoliških obredih in ne v smteteh. — Kaj se ve, morda bo Zidanšeka zadela taka usoda. — To sem vam hotela povedati. Sedaj pa še nekaj, da bo odgovarjalo nasiovu tega dopisa. Kaj mislite, kje je neki Micika iz Bridgevilla. Pa ne, da bi šla na severni tečaj pomagat Miklavžu pripravljati razna darila. Jaz vedno gledam v časopis, če je že zopet kaj napisala, pa ni nič že dolgo časa. Kaj pa če je šla na "sitdown strike?" Ce morda kdo ve za njo, naj piše v Amerikanskega Slovenca, ali pa naj se sama oglasi, silno sem radovedna kje je. — Toliko za danes, ker vidim, da moram nehati, da se ne zgodi da bi namreč pismo šlo v koš. — Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. P. K. -o- LEP slovenski ali angleški mo-litvenik, ali rožni venec, je prelepi božični dar za vsakega. To lahko naročiš po želji od Knjigarne Amerikansk« Slovenec. Pišite po seznam in ccnik naših molitvenikov. Ali pa si jih izberite iz seznama v oglasu tega lista. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Vojščakov se je nabralo že veliko in tudi drugi so prihajali, zato reče Tarzan poveljniku, kazoč na zbrane: "Kaj naj to pomeni? Jaz sem prišel k tebi v miru in želel sem se mirno pogovoriti s teboj kot z bratom.," Udalo sc je v zadregi odkasljal, nato spregovoril: "Moje ljudstvo je slišalo, da so Kav'uru , . . ... da so Kavurti beli ljudje, ki hodijo okolu skoro nagi kot ti," je. s težavo spravil iz sebe Udalo. "Mi ne vemo nič gotovega o tebi, le to vemo, da si tujcc. Veliko naših ljudi meni, da si ti Kavuru, ki si prišel vohunit čez naša dekleta, da jih potem ukradeš, kadar bo prilika!" je dalje govoril poveljnik. , ... 1 _ ____ "To je bedasto govorjenje," je odgovoril Tarzan zasmchljivo. "Moje ljudstvo pa nc uiisli, da je to govorjenje bedasto," je izjavi! Udalo bahavo, da je s tem podprl svojo bojazljivost. "Meni se vidi, pa tudi drugim, da ti \$t prepogosto prihajaš v mojo deželo!" je rekel Uoalo in se počasi dvignil. Ko se je Udalo postavil na noge, je povzdignil svoj zoper,ni piskajoei glas in kot tak ki se zaveda svojega dostojanstva rekel Tarzanu: "Ne boš več ugrabljal naših deklet, Kavuru!" Komaj je bil izrekel te besede, jc krepko udaril i dlanmi skupaj in takoj jc bil Tajzan obkrožen s sjjlicami. Četrtek, 16. decembra 1937 •AMERIKANSKT Sf.OVF.NFC Stran 3 NATURAL1ZAC1JSKE OLAJŠAVE ZA INOZEMSKE VETERANE Poenostavljeno naturaliza-cijsko postopanje za one ino-zemce, ki so se borili v sve^ tovni vojni, končajo dne 25. maja 1938. Ne pričakuje se, da bo Kongres nada,lje poi-daljšal jnaturalizacijske olajšave za inozemske veterane Ker v mnogih takih slučajih je potrebno, da si prosilec priskrbi dokumente o vojaščini iz inozemstva, se vpravičen-cem priporoča, naj ne odlagajo vložitve prošnje za državljanstvo, ako niso že ameriški državljani. Naturalizacija je dokaj enostavna stvar za inozemske veterane, ki so tekom Svetovne vojne služili v ameriški vojski. Tak inozemec ne potrebuje "prvega papirja," marveč mo-vložiti takoj prošnjo za državljanstvo, in to v kateremkoli sodišču, v katerega delokrogu se slučajno nahaja. Mesto da bi moral dokazati petletno bivanje, zadostuje, ako dokaže neprekinjeno bivanje dveh let. Niti mu ni treba spričevala o prihodu (certificate of arrival), razun ako je bil zadnjič pripuščen, v Združene Države po dnevu 3. marca 1924. V večini sodišč bo o-Proščen plačila vseh naturali-z&cijslrih pristojbin. Mora pa imeti dve priči, ki naj dcvkaže-ta njegov dobri moralni značaj in dveletno bivanje. Potem ko je vložil prošnjo za državljanstvo, mora čakati vsaj 90 dni do končnega zaslišanja, ko zapriseže zvestobo v javni obravnavi. Najbolj važni dokument, ki ga prosilec mora pokazati, je častna odpustnica od vojaške službe. Precej slične naturalizacij-ske olajšave se dovoljujejo ki so služili v vojskah zaveznikov tekom Svetovne vojne. Inozemec, ki je živel v Združenih Državah, ko je vojna izbruhnila 4. avgusta 1914, ki pa je odšel iz Združenih Držav, predno so Združene Države vstopile v vojno (5. aprila 1917), da služi v vojski ali mornarici kateresibudi zavezniške sile, je do 25. maja 1938 vpravičen do istih natu-ralizacijskih olajšav, kakor inozemec, ki je služil v ameriški vojski. Tudi nekateri tukaj nastanjeni inozemci, ki so se izselili po dnevu 5. aprila 1917 v istem namenu, da vstopijo v vojsko kakega zaveznika, so isto vpravičeni do poenostavljene naturalizacije. Ti inozemci morajo imeti pri sebi dokumente o svoji vojaški službi v inozemstvu. Razun ako so bili rekrutirani v Združenih Državah in so odšli z oddelkom takih rekrutov morajo dokazati,da so poskusili vstopiti v ameriško vojsko ali mornarico, da pa so bili zavrnjeni iz kakega razloga. Ceni se, da je tedaj 25,000 do 30,000 tukaj nastanjenih inozemcev vstoplio samo v poljsko legijo. Tudi število čeških in jugoslovanskih dobrovolj-cev je bilo precejšnje. Ako so se ti ljudje kasneje povrnili v Združene Države in niso še a-meriški državljani, so vpravičeni do tega poenostavljenega naturalizacijskega postopanje. Jugoslovanski dobrovoljci spadajo odločno v toi vrsto. Ali, ako se hočejo poslužiti te prednosti, naj se pobrigajo takoj. FLIS ŽUŽELKE-NASLEDNICE ČLOVEKA Predstavljajmp si, da bi bili hrošči s svojimi oklepi, kobili-Ce s svojimi dolgimi nogami, Pajki z osmimi dlakastimi kremplji in isto toliko očmi na prsih tako velike kakor ljudje — to bi bilo življenje Polno groze in strahu! Iz dobe premoga poznamo kačje pastirje, ki so merili več nego meter v dolžino, Prav tako je ta doba poznala ^čurke in druge žuželke v ve-"kosti, ki presega vse naše Pojmovanje. Ne moremo militi nanje, ne da bi nas oblila kurja polt, pa čeprav so iz-umrli ti nestvori že pred milici in milijoni let. Ta groza 3e upravičena, kajti pri napadalnosti vseh roparsko ži-Večih žuželk in strašni požreš-^osti vseh tistih, ki se preživijo tal z rastlinami, bi se mo- svet v najkrajšem času spremeniti v eno samo velikansko grobnico in puščavo', fe bi samo za kratko dobo ^vladale neomejeno in v teh .elikostih. Niti ptiči, orli in jastrebi se ne bi mogli pred ^Jimi rediti v sinje višave, Jajti kačji pastirji, ose. srše-j1 nočni metulji letijo bo-1Je nego vse ptice, ^e so že današnje mravlje in trepet neprimerno 'ečjih živali, ki so zaradi nji-gibčnosti in ugrizi j ivosti k°raj brez obrambe pred nji-' k"' si lahko mislimo, kakšna katastrofa bi sledila, če bi se pustila tisočglava ali milijon« "ka armada deset ali cela stokat večjih mravelj na člove^ s^a naselja ali na črede nje-g0vih domačih, živali. ,Ze sa-groza pred njimi bi nas o-^'tvičila. , ^oglejmo si samo "obraz" pkšne ose. V njegovem rdam kitinu je vse otrdelo in tipalk ter čeljusti negibno. ;obon izraz kakšnega občut-a ga ne mol*© spremeniti, ce-a ni skoraj nobenega, mogoč-ne facetne oči delijo glavb v dvostransko ogrodje. V ničemer ni ta "obraz" podoben našemu. Organi, ki rabijo za-grabitvi in zdrobitvi hrane, pa so svojemu namenu tako strašno prilagodeno orožje,da razumeš hipoma, da ne more biti med življenjskim krogom teh stvorov in človeškim življenjskim krogom nikoli nobenega sožitja. Dokler bo človek s svojim umom, prilagodljivostjo in vsestranostjo obvladoval svet, tako dolgo bo pobijal žuželke in jim ne bo dal, da bi zrasle preko sedanje mere. Če bi pa zrasle, kakor so nekoč zrasli kuščarji in pozneje sesalci, tedaj bi pomenilo to brezpogojno konec človeštva. Kajti prevladujoči živ-ljenski krog podreja vedno vse druge svojim potrebam, a življenjska potreba žuželk je, da uničujejo vse, kar je s človeškim življenjem v neposredni zvezi. Doslej je žuželka skoraj v vsem sovražnik človeku. Termiti in mravlje glodajo njegove hiše, knjige, živila; para-sitske žuželke mu srkajo kri in vcepljajo pri tem smrtne bolezni, goscnice mu razjedajo zelenj.adne rastline: muhe mu kvarijo jedi in zastrupljajo nasade; brenciji, konjske muhe in druge zajedalke zasledujejo njegove domače živali, lubadarji uničujejo gozdove, molji njegove obleke — celo čebel še ni mogel v teku stoletji udomačiti, temveč jih mora omamiti, če jim hoče odvzeti med. Prav za prav ne vemo, kakšno korist nam nudijo žuželke v zameno za vse te neprecenljive škode in niti enega znamenja ni, ki bi kazalo, da se bodo kakorkoli vključile v naš živ-ljenski krog. Tako lahko sklepamo, da bi zavladanjc žuželk pomenilo uničenje človeka in njegovih del. So pa učenjaki, ki trdijo, da je žu- MR. IN MRS. LINDBERGH V AMERIKI Slika kaže Lindberghovo zakonsko dvojico, ko j e na potovanju v Ameriko obedovala z ladijskim kapitanom. Menila sta, da bosta mogla priti v Ameriko skrivaj, toda časnikarji so ju izsledili in vest takoj objavili po celi Ameriki. KAJ SE SL1SI PO SVETU? m> SREBRN ZAKLAD SREDI MESTA Ko so v Stockholmu kopali v kleti neke hiše v starem delu mesta, so delavci zadeli v zaboj, ki je bil poln srebrnikov, med katerimi pa sta bili tudi dve bakreni skodelici, v njima pa polno srebrnega posodja in orodja. Ves srebrni zaklah tehta več ko 200 kilogramov. Med srebrnimi posodami je tudi samovar za čaj, na katerem je vdolbena letnica 1707, dalje velikanska ovalna skleda v tako zvanem niirnber-škem slogu ter več manjših skodelic, velikih srebrnih žlic in žličk ter tudi nožev in vilic. Srebrnikov je nekako 18.000 kosov. Na dnu je bil prilepljen ostanek stare listine, katere pa še niso mogli prebrati, ter tudi ne vedo, ali se nanaša na izkopani zaklad ali ne. O tem zakladu za sedaj vedo le toliko, da je bil nekdaj lastnina bogatega štockholmske-ga meščana Janeza Fredrika Lo-he. Kako je potem ta zaklad prišel v klet njegove hiše, pa še ne vedo. Sedaj so ga oddali državnemu zgodovinskemu muzeju v Stockholmu. SLADKOR GA JE UNIČIL Neki delavec je v Varšavi v družbi svojih prijateljev stavil, da poje tri in pol kilogramov sladkorja, ne da bi se ustavil. Stavili so za 60 zlotov. Nekoliko dni pozneje so se spet zbrali. Delavec je v resnici pospravil tolikšno množino sladkorja, pri čemer je pil tudi mnogo vode. Kmalu potem, ko so mu izročili 60 zlotov, pa mu je postalo slabo. Spraviti so ga morali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki izpraznili želodec. Bilo je pa že prepozno. Mož je umrl še isti dan. EDINA URADNA UTEŽ V NEMČIJI Po zakonu iz 1. 1935. je postal kilogram edina zakonita enota za vse označbe teže. Ker pa so v poedinih prodajalnah, v naznanilih in reklami še vedno uporabljali označbe teže v funtih, je nemška vlada sedaj izdala dodatno odredbo, ki to mešanje strogo prepoveduje. Samo za tisko vine in reklamno gradivo, ki ima že od prej staro označbo teže, je dovolila, da se sme porabiti do konca letošnjega decembra. POVODENJ OGROŽA NA-CIJONALISTE Madrid, Španija. — Vladna poročila vedo povedati, da je bojna fronta nacijonalistov v Aragonih, v severovzhodnem delu dežele, resno ogrožena od poplav, ki sio nastopile zadnje dni. Vsled vodovja bodo nacijonalisti bržkone prisiljeni, da izpraznijo mesto Burgo. Fronta vladnih čet leži na vzvišenih krajih in je zato povodeni ni prizadela. IliS do seveda spadali tudi razsežni kemični laboratorji, bo narejena pod zemljo. Važna tovarniška poslopja bodo zavarovana s ploščo iz močnega jekla. Tovarna bo veljala celih 7 milijonov funtov šterlingov. Tovarno gradi nič manj kakor 6000 delavcev. To pa so seveda le delavci, ki tovarno zidajo. Ko bo tovarna narejena, bo.v njej lahko delalo 18.000 do 20.-000 ljudi. Ta tovarna bo prav gotovo največja municijska tovarna na vsem svetu. Iz tega se jasno vidi, kako resno se Anglija oborožuje. V OFENZIVI- Po Berwynu in Ciceri sledi zapadni del slovenske naselbine v Chicagi. — 32 novih naročnikov se priglasilo za mesečnik "Novi Svet" v teku dveh dni. ŽALOSTNA USODA NOVO- POROČENCEV Munster, Ind. — V neki tu-ristovski kabini v tukajšnji bližini sta se zadušila vsled plinov 21 letni James Kaetzer iz Lowell, Ind., in njegova 17 letna žena Madelyn, s katero se je isti dan, v soboto, poročil. Njuna mrtva trupla je našel lastnik kabine. --o- NAJVEČJA MUNICIJSKA TOVARNA NA SVETU V mestecu Shorley v grofiji Lancashire je angleška vlada sklenila zgraditi velikansko mu-nici j sko tovarno, ki bo res nekaj orjaškega. Graditi so jo že začeli. Večina velikanskih naprav te municijske tovarne, h kateri bo- NAJSTAREJŠA JELKA Francozi so preiskovali svoje gozdove v Vogezih ter so dognali, da imajo najstarejše jelke blizu prijaznega zdravilišča Le Hohwald pri Strassburgu. Tam imajo veliko jelko, ki jo imenujejo "velika jelka", ki je po mnenju strokovnjakov stara 350 let. Ta jelka je 43 metrov visoka ter se njen vrh dviga daleč nad vrhovi drugih jelk okoli nje. Obsega ima 5.20 metrov. 16 možakov bi moralo stopiti drug ob drugega, da bi izpolnili notranjost tega velikana. Da pa ta "velika jelka" nikakor ni izjema, dokazuje druga jelka, katero imenujejo "lepa jelka", ki je le malo nižja in ki ima v obsegu še vedno 4.60 m. Tudi ta bo stara blizu 300 let. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! želkam namenjeno nasledstvo po človeku. Dali je to res, ne vemo. Vemo samo to, da se bori človek brez trajnega uspeha proti neposrednim škodljivcem iz njihovih vrst in da je pred njimi že neštetokrat doživel neuspeh. In vemo še to, cla za. stopajo našemu svetu popolnoma tuj, nepojmljiv in celo grozoten svet. Še tam, kjer se pri žuželkah uresničujejo človeške ideje, kakor n. pr. v državnem socializmu mravelj, ki je tako popolno izveden, da si ga popolnejšega niti misliti no moremo, gre žuželka s svojim skrivnim duševnim življenjem svojo pot, ki se ne more nikoto srečati 0 MR. ANDREJ TOMAŽIČ ...................................... 3.00 MRS. JENNIE ANTICH ............................2 00 MR. ANTON BAHOR..........................................2 00 MR. ANTON BERIBAK........................' 2.00 MR. ANDREW BAVETZ 2 00 MR. FRANK BOSTlC . < '*;•>> 2 00 MR. FRANK DEMŠAR ..................2 00 MR. ŠTEFAN FOYS . ............. 2 00 MRS. MARY GREGORIN ..................................... 2 00 MRS. MARY KOREN ............... 2 00 MR. VICTOR GREGORIN .......................... 2 00 MRS. GERTRUDE GRADIŠAR 2 00 MR. LUDVIK KOŠNIK . ' 2 00 MR. JOSEPH KREMESEC ' " ? 00 MR. JOHN MARKOVICH ................. 2 00 MR. JOHN MESEC .................. 2 00 MISS MARY NAROBE .................................. 9 00 MR. JUSTIN PAVLIN ........................ 2 00 DR. FRANK PAVLIC (Dentist)"............................ 2 00 MR. STEVE REDENSEK ........ 200 MR. GEORGE SAGADIN .............................. o 00 MR. FRANK SKUBIC ............................... o 00 MR. ANTON STONIC ..................................... 2 00 MRS. MARIJA SUTOLOVICH............................... 2 00 MRS. JENNIE VINCEC (BATTISTIG) .. 2 00 MRS. AGNES Z'EMAN .......... 2 00 MR. NICK ZUNICH ........................................ 2 00 MR. FRANK ZUPANClC ............................HZ 2^00 MR. ANTON DOLINAR .......................................... 1>0o fi BOŽIČNA DARILA 1 vašim domačim v starem kraju bodo dostavlje- || na hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž- nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite il vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš« IJi cene:. 5f V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.SS.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $10.00................... 420 Din Za $11.65—................. 500 Din Za $23.00...................1000 Din t 9 V ITALIJO: Za $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25.................... 200 Lir Za $ 30.00;.:.....'.......... 500 Lir Za $ 57.00....................1000 Lir Za $112.50...................2000 Lir Za $167.50.........;..........3000 Lir Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85 Za $25.00 pošljite............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ^ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOf Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W <>000<>0<>0000'0<><>©<><><>000^ Stran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 16. decembra 1937; ROMAN Spuala B. Orczy Prevedel Paulu* Trenutek pozneje je stopil v šator princ .valeški in trdo za njim se je pojavil Per-::y Blakeney. Groben molk je za hip zavladal v šato--u. Nihče se ni genil. Percy je držal zaveso še v roki in dnev-ia svetloba je ostro osvetljevala čudno, ^ako neenako sestavljeno gručo. Z nepo-pisljivim izrazom so obstale Percy j eve size oči na drobni, suhljati postavi Chauve-iinovi. Princ waleski je pričakovaje gledal od enega do drugega in se muzal. Chauvelin se je menda počutil skrajno nesrečnega in nemirnega. Cisto v tla je zlezla njegova že itak majhna postava. Renata Candaille je z velikimi očmi strmela v prišleca. Margareti so obtičale v grlu besede, s katerimi je mislila odsloviti neljubega Chauvelina. Prizor je bil za vse skrajno čuden in napet. Prva se je zgenila Margareta. Kot dama iz visokih plemskih krogov se je tudi v takem nenavadnem položaju brž zavedla svoje dolžnosti. Globoko in molče se je poklonila princu waleškemu. Ta pa, se je zdelo, topot ni opazil niti njenega poklona. Z napeto radovednostjo je gledal sedaj Chauvelina, sedaj Per-cyja in bolj ko vse drugo na svetu ga je v tem trenutku zanimalo, kaj bodeta storila oba velika nasprotnika, ki sta se tako nepričakovano srečala, zanimalo ga je, kaj se godi za širokim čelom neprekosljivega Percyja, kaj se skriva za njegovim bebastim smehljanjem in za njegovimi zaspanimi očmi. Med vsemi petimi osebami, ki so stale v tesnem, zatohlem šatoru, je bil Percy še najmanj razburjen. Margareta ga je napeto opazovala. Po trenutnem molku je lahno skomignil z rameni, stopil pred nekdanjega pooblaščenega poverjenika republikanske vlade in mu ponudil roko z najspodbudlji-vejšim smehljajem, ki ga je svet kedaj videl. "E-hm —, he he he", je naredil plaho in bebasto,'kaj vidijo moje oči —! Mojega podjetnega prijatelja iz Francije —? lipam, gospod da se prav dobro počutite v temle našem preklicano vročem ozračju, kaj —?" Veseli Percyjev glas je občutno olajšal napetost. Margareta je zadovoljno vzdihnila. Končno, kaj je bilo bolj naravno, ko da je Percy s svojo neodgovorno zbadljivostjo pozdravil človeka, ki je prisegel, da ga spravi pod guillotino — ? Chauvelin sam ni bil kaj posebno izne-naden nad ljubeznivostjo svojega nasprotnika. Saj si je že tolikokrat izkusil njegovo drzno hladnokrvnost! Globoko se je priklonil predvsem Njegovemu kraljevskemu Visočanstvu, princu waleskemu, ki se je velikodušno smehljal nekdanjemu pooblaščencu republikanske vlade. Vedel je, da bo Percy vsak hip izsul nad ubogo glavo Francozovo vso izbrano zbirko svojih najduhovitejših dovtipov, zato je bil dobre volje in že vnaprej se je veselil na zabavo. "Dolgo je že, da vas nisem videl, gospod, Chauvelin!" je dejal z lahno zbadljivostjo. "In če se ne motim, ste lani precej naglih korakov zapustili dvor mojega očeta, ali ne?" "E-hm —, Vaše kraljevsko Visočan-stvo", se je vtaknil vmes Percy veselo, "moj prijatelj tule, gospod, eh — Chau-bertin in jaz, midva sva imela tistikrat važne pomenke in posle, ki se niso dali opraviti drugje ko na francoskih tleh. Ali ne, gospod?" "Čisto prav, gospod Percy!" je dejal Chauvelin s.uho. "Pomeniti sva se morala o neki vražje slabi juhi, v Calaisu je bilo, ali ne?" je nadaljeval Percy zbadljivo, pa obenem poln razposajene šaljivosti, "in o nekem vinu, — sam jesih je bilo tisto vino, prisegla bi na to, gospod, — e-hm — Chaubertin —, ne ne, oprostite prosim — tale francoska imena — človek se jim nikdar prav ne privadi— ! Gospod Chauvelin, sem hotel reči! Kajne —? Na —! Torej gospod Chauvelin in jaz, midva sva se končno čisto sporazumela o teh važnih vprašanjih. Edina reč, ki o njej nisva soglašala, je bilo vprašanje glede tobaka." "Glede tobaka — ?" se je smejal princ waleski, ki seje očividno prav dobro zabaval. "Da, Visočanstvo, glede tobaka! Gospod Chauvelin tule ima — če smem tako reči — strašno pokvarjen okus, tako pokvarjen, da si meša tobak s poprom —. Ali .ni tako, gospod — e-hm Chaubertin, kaj?" "Chauvelin, gospod Blakeney!" je pripomnil nekdanji pooblaščeni poverjenik suho. Vkljub vsej izzivajoči, drzni zbad-ljivosti svojega nasprotnika je ostal miren, hladen, vljuden. Margareti pa se je zdelo da sanja —. Ni videla več šatora, ne Renate, ne Chauvelina, nikogar —. Zdelo se ji je da vidi nazaj v preteklost, dneve, tedne —, dogodke, ki so se vršili nekje daleč —, v temni, zakotni beznici, kjer so se zbirali krvoločni vodje revolucije. Zdelo se ji je, da čuje, kako delata naklepe Chauvelin in Candeille, kako snujeta pogubne zanke, ki bi se vanje končno naj ujel ponosni orel — "Dušica". Vse sta natančno določila vnaprej, šator "za uboge sestradane v Parizu," nastop Renatin, nastop Chauvelinov, besede, ki jih bodeta govorila —. Celo to sta določila, kaj bo ona, Margareta govorila. Da, — ves prizor je bila zlobna, nalašč prirejena igra in osebe v tej igri so nastopale, delale, se obnašale slepo kakor je hotel Chauvelin, brez lastne volje, — kakor onele lesene podobe —. In tudi ona sama, Margareta, je v tej igri igrala slepo vlogo, ki ji je bila že vnaprej določena —. In tudi Percy —. Planila bi po koncu, kriknila bi, borila bi se zopet te strašne sanje —. Pa ni mogla. Saj je sanjala —. In v sanjah se človek ne more geniti, prej ne minejo take moreče sanje, da se človek prebudi —. In kakor v sanjah je čula, da princ waleski poprašuje po imenu mlade igralke. (Dalje prih.) •Širite amer. slovenca" STENSKI KOLEDAR Amerikanskega Slovenca lahko še vedno naročite zase ali pa za svoje Oditi A 0 O 1*41111 Alf domače v stari kraj. Stane s poštnino____«11111U L V V VII lili kar pošljite v znamkah ali gotovini in poslali bomo koledarje na dane naslove. Naročite ga takoj, da ga bodo dobili v stari kraj ravno za Božič in Novo leto. Naročila pošljite na: • «... A ., i « ni 1849 West Cermak Road Knjigarna Amenkanski Slovenec Chicago, Illinois STOLETNIKI V ITALIJI Italijansko notranje ministrstvo priobčuje zanimive podatke o ljudskem štetju lanskega leta. Iz njegovih številk je razvidno, da je bilo v lanskem aprilu v Italiji 98 stoletnikov in 17.-305 oseb, ki so štele nad 90 let. Med stoletniki je 70 žensk in imajo torej odločno večino. Vdove in stare device žive v splošnem dlje nego poročene žene. Le malo je med stoletniki rednih mesojedcev, večinoma gre za u-božne kmečke ljudi. ••■•■i...... VSI želijo električna darila za Božič ZA O C E T A Schick brivski aparat— z njim je britje tako zelo prijetno! Hitro, čisto — pusti za seboj obraz v popolnem redu. $15 Malo naplačilo. Preostanek mesečno z vašim računom za elektriko. ZA MATER "Mixmaster" — pospeši pripravljanje jedi. Raz-tepa, meša, izsrkava soke. Črn iiv bel, ali zelen in slonokoščen. $23.75 Malo naplačilo. Preostanek mesečno z vašim računom za elektriko. ZA BILLIJA Električni vlak — streamline in vlaki parnega tipa v najnovejši, najbolj moderni obliki. Oglejte si slavne Lionel in American Flyer vrste. Cene, da so prikladne za vsako denarnico, in nič več kakor ........ $5.95 Ilustrirani vzorec . . $7 ZA BOŽIČNO DREVESCE Nove in blesteče luči— nova "Noma" skupina luči za božično drevesce se lahko doda sedanjim lučim. iJ&A. $1 ir "Tudi velika izbira izrednih in prikupnih božičnih okraskov. V kritje obresti in drugih stroškov se računa nekoliko višja cena za brivske aparate in za mešalce, kupljene na obroke, COmmonUJERLTH EDISOn ELECTRIC shops DOWNTOWN —72 West Adams Street —132 South Dearborn Street Telephone RANdolph 1200 4562 Broadway 4231 West Madison St. 852 West 63rd St. 4833 Irving Park Blvd. 3460 South State St. 2950 East 92nd St. 2733 Milwaukee Ave. 4834 South Ashland Ave. 11046 S.Michigan Ave. ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE i proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. BOŽIČNE RAZGLEDNICE v slovenskem jeziku lahko dobite od naše Knjigarne: Navadne dopisnice (karte) ducat....................40c Razglednice (Folders) s kuvertami Male oblike, ducat.....,..................................75c Pol ducata ....................................................40c Večje Razglednice (Folders) z kuvertami, ducat....................................$1.00 Pol ducata....................................................55c Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois JPisano polje Pušice. 1 Walter Lippmann stoji med amerikanskimi miselci v o-spredju. Na našo slovensko a-merikansko javnost vpliva kako mišljenje le posredno, ker se oblika naše borbe na duševnem polju giba, kakor zahtevajo dnevni pojavi, dasi gre na dnu za isto stremljenje. Po imenu je Lippmann pri nas malo znan, tem važnejše mesto pa zavzema med misleci v Ameriki sploh. Ko je Lippmann nastopil, je izdaj knjigo "A Preface to Politics." Takoj je bil pri levičarskih pregresistih na površju, ker je znanstveno od-kloinl mršavi liberalizem. Še višje se je povspel, ko je spisal "A Preface to Morals". Prišel je tu na vrlo dobro pot. Zdaj je izdal knjigo "The Good Society." Nikakor ne stoji na našem krščanskem na-ziranju, ampak zelo se mu približuje. Naši slovenski materialist! vseh oblik se ne morejo dosti grobo izkašljati, da je krščanstvo in vsak višji zakon golo praznoverje, navaden bunk. Kak Anton Zidanšek n. pr. govori o tem, kakor je navada pred baro, ampak v bistvu je isto, kar je bolj fino ozna-njeval liberalizem, in oznanu-je zdaj pod znanstveno krinko materializem sploh. Poleg gole materije ni ničesar in vse bi se gibalo le, kakor se giblje materija. To je bistvo, ako se govori in piše tudi med nami, da je prav vsako versko naziranje le — praznoverje. Posledice imamo v naši raz-drapanosti, ves svet ima te posledice, pa utegnejo še druge priti. Lippmann zaključuje svoja izvajanja zelo značilno in tudi pravilno. Dobesedno pravi: "If, as we were taught by so many thinkers in the nineteenth century, the belief in a MMi^tmmmmmmmmm^jmmmmmmmmmmrnmm STENSKI KOLEDARJI Kdor želi imeti v stanovanju VELIK STENSKI KOLEDAR za leto 1938 si ga lahko naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo za svojce v stari kraj za isto ceno. Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj za svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. higher law is a mixture of sentimentality, superstition, and unconscious rationalization, of private interests, then the state of affaires into which we have sunk is the only possible one. We must give up the hope of an ordered civilization on this planet and resign ourselves to an interminable struggle for existence in a war of all against all." Že zdaj se borimo za življenje in smrt. Začetek je bil v 19. stoletju, ko so bolj in bolj razglašali vsak "višji zakon za vero kakih starih bab, kar se zdaj v raznih oblikah nadaljuje. Lippmann vidi, kje0e korenina te borbe,kliče na P°* vratek, on sam ni še popolnoma na našem krščanskem stališču, ampak zelo se mu J® približal. Ves svet pa stoji pred tem povratkom, ako se ne povrne, ostaja le eno: najprej borba vseh zoper vse, tem pa pogin vsake civilizacije. Kdor stoji do grla v mate-rializmu, se ne sme pritoževati nad nobenim fašizmom, tri' noštvom, zatiranjem demokracije. Če velja materialized velja le pravica močnejšega--o- oče — dedič po sinu V mestecu Janovu blizu P0^' ske živi nad sto let star berač, je nedavno prejel iz Londona obvestilo, da je postal srečen dedic po svojem sinu, ki je umrl na Angleškem v starosti 70 let. Sij1 je zapustil očetu nad deset mil'" jonov litovskih mark. Sin Je umrl brez lastnih otrok, zat° pripade vsa njegova ostali«8 očetu, ki se je preživljal z t>eI"a" čenjem. Iz Londona se je v nov pripeljal poseben advoka 1 ki bo uredil zapuščinsko zade^0. Družinska pratika ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako l^0' Ima 16 strani krasnih slik. f0" sebno zanimive so slike o P" grebu pok. nadškofa prevzv. V*' ! Jegliča. Pratika stane s pošti"' no samo 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Kd., Chicago, 111. RAZNOVRSTNE JASUCE Naša knjigarna ima v zalogi raznovrstne božične jaslice, katere si lahko naročite po pošti v vse kraje. . Papirnate jaslice dobite pri nas od 15c. naprej s poštnino vred. Male jaslice........15c Zbirka pastircev, jaslice in Trije Kralji, ki se razstavijo . . . 25c Lepe papirnate jaslice .... 35c Lepe papirnate, v več barvah . . 50c Lepe trde papirnate . , . . $1.00 Naročila za vse to sprejemamo samo do 20. DECEMBRA, ker poznejša naročila ne bo moč pravočasno dostaviti. Naročila naslovite s potrebnim zneskom V znamkah ali Money ordru na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois