T >l«t za koristi ritelav- tksga ljudstva. 0elav- jl so opravičeni do rsega kar produciralo. B This paper is devoted o the interests of the vorking class. ffork- s are entitled to ali what thev produce. 1 ;r ■9$ -H/j Kawrf Zopet je nagnila glavo, si obrisala očimu ljevala vezenje. Počasi je pristopil Boj, dvignil roko k turbanu in pozdravil: “Dalj dobro!” “Precej pride Vazko”, je, sklonjena em njič, tiho izpregovorila Danica. “Sedi, A;-. Vilarju se je čudno zdelo, da vabi prišleca, | sede, ker v veži ni bilo nobenega stolca več’ možaku ni trebalo; prestopivši prag, je kra; zdrknil na peti in se s hrbtom naslonil ob rj sti zid. V njegovem pogledu, ki sc je prepel, od ognja na deklico in obratno, je bilo nekaj) bega, lokavega in prosečega. Očividno bi tj srkal kavo, toda deklica se ni ganila. Ker je slutil, da zato noče postreči, ker ne mara zati svojega razburjenega obraza, je šara vzel s police čisti findjan, nalil kavo ter jo m Bošnjaku, rekoč: “Pij, brate, danes sem jaz džija in ti bodi moj gost! Bošnjaku se je pojavil v kotih kraj us! usmev. Smehljaje je pogledal ter rekel: ‘ handžija, dober gost, slab pes, slaba kost. h, se poživim, ker utrudil sem se na potu in me je prepeklo kakor zrelo jabolko na jak! “Odkod prihajaš, brate?” “Z doma idem v mlin. Moja kočastojit v jarku ob Oskovi ob stari poti v mesto. Pr- moral vsak, ki je hotel iz mesta pod Konj-pl ali v Pilič, mimo moje koče, zdaj pa so vaš ljudje napeljali daljšo in boljšo pot čez Žic po kateri si i ti prišel sem. Baš dober človek mi daš kave”. Povrnil s^e je Vazko z vodo. “Gospodke njo, ti posluješ kot handžija? Evo, napijse je viknil. Obrnil se je k možaku: “Kakosi jedae?” “Dobro, Bogu hvala! Ne vode, prinesel štenemu človeku vina in šečerli-šerbeta”, je Bobojedac, nasmešljivo zroč v polni findjac. “Kje bi meni vino in šečerli-šerbet”j govoril deček z resnostjo odraslega moža. “Kaj dela Pero, da ga ni tukaj?” “Drljački pomaga pri žetvi. Suljaga ? zal, da mora biti vse žito požeto v dveh dni ne, spodi Drljačko z zemlje. Danes dopoldi vsi želi: Drljačka z Lueo, Pero, Danica tudi jutri bodemo. In Drljačka si najme kuljeve, da zadovolji Suljago. Danes dopo! prišel Turčin na Drljaekine njive pogledat delamo. Rajši bi bil, da nas ne vidi pri že dal je na nas kakor prašiča na nož, tako je ugajala naša pridnost. Rad bi pognal babo in na njeno mesto spravil Atifa, ki spomladi zopet oženil in nima pravega dol n ja. Atif si dosti zasluži, lahko si kupi M sestvo ’ ’. “O katerem Atifu govoriš?” je ra® vprašal Vilar. “O tistem, ki je pri drvarjih za pa; hodi po deželi ter spravlja ljudi v nesrečo. : ga je pa muktar v turskem Piliču in ni nii od njega. A mi hočemo pomagati Drljački. , redno obdelovala muktarjeve njive, potem zakonu turška bratca ne prideta do živega. <* “Da nas Bog sačuva tjesne ulice u bje® ! turice?” je vzdihnil Bobojedac ter dvignil * kakor bi odganjal sovražnike. Vilarja so zanimale zamotane agrarno rad bi bil kaj zvedel o njih. Namignil j 1 naj nalije zopet kave, in ponudil je Bobojed<* bana. Potem ga je vprašal, kakšno je rar* kmeta-najemnika do bega in age, je li se nego je bilo prej. “Hm”, se je težko in mučno izrazi: “zli čas ne vpraša, kdaj naj pride, sann pride”. S plahim pozvedovalnim pogl ozrl na Vilarja, potem je prisrknil iz pogledal v zakajeno streho, po sladkem P 11 ^’ stisnivši ustnici, še dvakrat pogoltnil sli® se je pripravil za odgovor. “Najemnik f beg in aga sta gospodarja. Kakor smo žive* sto leti in prej in pozneje, tako živimo i Razgrni raja mrežo na sokola, vselej ujame’ Veselili smo se, da pride amidža*) in nas os' Katoliki smo vas pričakovali — pričakovi Ante je obmolknil in si s požirkom zopet usta. “Ali si katolik?” “Beden katolik. Uf!” “Vsem prebivalcem zasedenih dežele boljšalo. Samo čakati treba. I Bog ni mofm riti sveta v enem dnevu”. Vilar sam a' temu, kar govori. PodP reds T V 0W« nlk -. Misnik* r • pONGl jIARTIN k jsjTON ki JOSIP SVA fBANKS/ jIATIJA Sl FRANK SE JOHN MIK jprejiimnt Vk f« denarni > Ali naj se druži s S. N. 1 Idruiitev za p jr skopni redu raj imajo sedei ish prizadetih S Ali naj se riiži s S. N. imajo delegati, erganizacij ena ( Ali naj se iki sklad, kako »rganizacijah f Ali naj uv »člani po i; mislil pravil ntninski skif Ali naj ztlr Ali naj zdr IZKAZ GLA “°gu g, '*) Kadar so bili Bošnjaki sami med -’ 1 ; imenovali Avstrijca Švabo, kar je Sinatr* psovko. Da se izognejo neprilikama, so i® govi navzočnosti rekli amidža, kar je tu® da in pomeni po naše “stric”. . —(Nadaljevanje.)— ver* 1 Če gre Italija v boj, nastane novo ve-' „ Kaj bo z Rumunijo? Kaj bo na Balkan’- »o? j 20f 21 kNlog v. t 1 prem St ' 1. v i>4c 2 - r,t in.?lC3 S RsA* 1 i 'SV* ■ JsNai Se i-‘Ja, t -'a j * n , ate ' vj' vV, ** tl J kk 2 Po, v? \ PROLETAREC 3 V “O ADVERTISEMENT A , h istr. Slovensko j» v V»0 '<|i OO v N ir' n 't». ,> Ustanovljeno 16. januvarja 180 i. Bol. Pod. Društvo Inkorporirano 24. febrava a 1903 v državi Kansas« • k Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan«. Podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac. Kana NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan«. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vse denarne nosiljatve pa gl. blagajniku. v Pa st 0 L % Se ie, Oej v p 4 i urada gl. tajnika A: S. B. P. D. Poročilo splošnega glasovanja štev. 3. 1,1 kave*. [- Predlog št. 1. Ali naj se članstvo prizadetih Jednot, zvez in društev l ' ll till druži s S. N. P. J. potom splošnega glasovanja in se zakljue ial to r S0 > Jjolko lo -ia koča Poti v m 'Napodi zdaj ta , djšo not KtO. "(j| Evo, nap družitev za prizadete Jednote, zveze in društva na šesti i skupni redni konvenciji S. N. P. J., na kateri konvenciji aj imajo sedež in glas delegati, delegatinje in glavni odbori seh prizadetih organizacij? V P' ožet ietvi. DA NE oris’ ’ Jf varjih» i«div» ts ' a gati ^ e nj‘ Te v! |rta ll » 9 r:S la« ,fr t«"® .Ji A'a ,lll fu F 1 *i g«. * pof o i* 1 * "S-- ’Vj Mt 1 jf »> ■, »itt ‘V: IZKAZ GLASOVANJA O ZGORAJ NAVEDENIH PREDLOGIH. Za predlog št. 1. glasovalo je 408 članov. Proti predlogu št. 1. glasovalo je 202 člana. Za predlog št. 2. glasovalo je 214 članov. Proti predlogu št. 2. glasovalo je 363 članov. Za predlog št. 3. glasovalo je 110 članov. Proti predlogu št. 3. glasovalo je 412 članov. Za predlog št. 4. glasovalo je 421 članov. Proti predlogu št. 4. glasovalo je 144 članov. Za predlog št. 5. glasovalo je 197 članov. Proti predlogu št. 5. glasovalo je 405 članov. Za predlog št. 6. glasovalo je 60 članov. Proti predlogu št. 6. glasovalo je 501 člana. JOHN ČERNE, gl. tajnik. Žir 1 KO" 1 F" 1 ' NAZNANILO. Članom društva štev. 4 A. S. P. D. se naznanja, da se pri- finje seje, katera se vrši dne j junija v polnem številu udele- 1 Na dnevnem redu bo več važ- P 1 b točk. V rezervni blagajni ni- 0 ■ jmo denarja in zavoljto tega se )ra nekaj ukreniti. Druzega iz¬ da ni, kot prirediti društveni /Jknik,” ali pa če vsak član pla- ■'jj. S ,! ‘l25 centov posebej v blagajno ■' ii; i, 'idite torej na sejo vsi in vsakdo ;;l jf j izrazi svoje misli, ker le na ta čin se izognemo vsaketnu sporu I delo se izvrši v zadovoljitev eh. Frank Jug, zapisnikar. J®«'. IRONIJA. Če kdo krščanstvo napačno razlaga, ne more biti župnik. Za¬ to je bil svojčas župnik Duncan v Butte, Mont., ki je bil pozneje tudi župan v tem mestu, za 30 let odstavljen od župništva, ker je imel napačen pojm o krščanstvu. “Everybody’s Magazine” je razpisal pet een za najboljši od¬ govor na vprašanje: ‘‘Kaj je kristjan?” Eno teh cen je dobil — Duncan, bivši socialistični žu¬ pan v Butte, ki ni smel ostati župnik, ker ni vedel, kaj je krščanstvo. Krvavo vstajenje. In res še ni konca ne kraja? To V svoji velikonočni številki jc imela dunajska “Arbciter Zei- tung” na čelu lista sledeče nazna¬ nilo : ‘‘Našim čitateljem! V tej šte¬ vilki so, kakor moramo naznaniti svojim čitateljem, nekateri član¬ ki popolnoma zatrti: Prvič članek Viktorja Adlerja, drugič članek Rudolfa Hilferdinga, tretjič dva¬ najst predalčkov obsegajoč podli¬ stek. To morajo tudi naši čitatelji izvedeti. ’ ’ Čitatclje “Proletarca” bo naj- brže zanimalo, kakšne velikonoč¬ ne reči se sedaj na Dunaju kon- fiscirajo; zato jim v naslednjem podajamo krasni članek dr. Vik¬ tor Adlerja, katerega je ees. kr. cenzura od naslova do zadnje pi¬ ke pogoltnila. Videti je, da ga Ad¬ ler ni pisal za državnega pravdni- ka, ampak za ljudstvo; zato se mu tudi pozna, da je marsikaj ostalo med vrsticami, o čemer je avtor dobro vedel, da ne bi bilo v se¬ danjih časih nikdar .prišlo v jav¬ nost. Kdor pazno čita, pa razume tudi tisto, kar ni izrečeno. * Se nikdar ni videlo človeštvo prihajati pomladi v enako mrač¬ nem razpoloženju kakor v tem le¬ tu okrvavljenega zlega. Vsak dan poroča o krasnih zmagah, ki po¬ menijo smrt za tisoče in tisoče lju¬ di. in o osrečujočih uspehih, ki na¬ znanjajo miljonom lakoto. In še ne vidi nobeno oko svršetka gro¬ zote, v kateri se pogreza kos za ko¬ som, kar je nagrmadilo delo ge¬ neracij, kar je pogoj za možnost življenja, za varnost življenja in za uživanje življenja; v kateri se dannadan opustoša, kar je najple¬ menitejša in najdragocenejša po¬ sest vseh narodovNešteti, misleči in čuteči možgani, prave zakladni¬ ce skupnih učinkov navzgor stre¬ mečega človeštva. In zdaj naj se upa, kdor prenaša strašno sliko, razpustiti to nagrmadeno smrt, bedo in silo v miljone in miljone posameznih usod z vso njih bolest¬ jo in z njihovimi solzami! je vprašanje, na katero išče vsak¬ do vprašanje v očesu drugega, vsak dan, povsod, v vsaki deže¬ li. Ne dajmo se varati s poročili, ki znajo pripovedovati od vseh strani, da se ni zmanjšala odloč¬ nost, da ni opaziti nobenega zna¬ menja vojne utrujenosti. Kolikor ni to naročeno delo in kolikor ne izvira iz potrebe vsakdanje su¬ gestije, se hoče le reči, da ni nobe¬ den izmed narodov, ki so jih boju¬ joče države pognale v vojno, pri¬ pravljen, da vzame poraz nase. Vdati se noče nobeden, konec hočejo vsi. Ne medla utruje¬ nost, ampak od dne do dne nara¬ ščajoče, od dne do dne globokejc segajoče hrepenenje po miru ob¬ vladava vse in prihaja vsem od dne do dne bolj v zavest. Prema¬ gati se nočemo dati; Nemci in njih zavezniki si nočejo dati za¬ kona svoje eksistence naložiti od ruskega carja ali od angleških ve¬ letrgovcev, kakor ni mogoče, da bi bili pričeli vojno z blaznim na¬ menom, da vklonijo svet svoji si¬ li. Noro je reči, da se more dose¬ či eden ali drugi cilj. Resnica je, da je uspeh popolnoma očiten, da niti presila entente ni sposobna, da bi vrgla nemško srednjo Evro¬ po in njene zaveznike ob tla in jim postavila koleno na prsi. Mili¬ tarizem se je pognal do vrha, kjer se brezuspešno sam razjeda ; nje¬ gova sila more le še razdevati, ne pa odločevati. Narodi se lahko more in izstrada vajo, ali ne uklo¬ nijo se in ne bodo'se dali ukloni¬ ti. To pa vidijo ljudje od dne do dne jasneje: Vojna nima nobene vsebine več; prinesti ne more več ne zmage, ne poraza. Edini res¬ nični vojni cilj za vse je konec, mir! To pa je, kar oznanjajo glasovi socialističnega proletariata t iz vseh dežel, kolikor se morejo o- glašati: Mir hočemo, edino mogoči mir, to je mir brez ponižanja, tra¬ jen mir, to je mir, kateremu sledi razoroženje. Nočemo biti brez- brambni ali napraviti druge brez- brambne; toda militarizem kapi¬ talističnega sveta se je izživel do strahotnega konca. To pokazuje sedanja svetovna vojna. Kakor se je kapitalizem kot gospodarski sistem pokazal nespo¬ sobnega, da bi po svojih metodah branil ljudi ob vojnem času, ka¬ kor se je moral oprijeti sredstev, ki sicer ne pomenijo socializma, pač pa kapitalistični bankrot, ta¬ ko se je brambni sistem kapitali¬ zma pokazal nesposobnega, da iz¬ vrši svojo nalogo. Vojna moč ne izsili miru; vojna nemoč napravi iz njega potrebo. Tekom teh groznih mesecev so morali vsi misleči ljudje ob straš¬ nih notranjih bojih doživeti nove zveze misli in doslej nesiučene iz- premembe občutkov, in bilo bi protinaravno, če se ne bi bilo to doteknilo socialistov, ki so se naj¬ bolj vzgajali za mišljenje. Pravi¬ jo se, da smo se “preučili.” Le kdor sc ni nikdar ničesar učil, je varen, da se ne preuči. Ali koli- korkoli je navalilo na nas težkih dolžnosti in njih konfliktov: Ži- vejše, jasnejše, svetlejše kot kdaj, koli nam je spoznanje, ki je skup¬ no socialistom vseh narodov, da se približuje ta vojni svet svoje¬ mu kraju in da vzhaja nov svet, katerega nosilec bo proletariat. Vsi smo storili svojo dolžnost, vsak na straži svojo dolžnost na- pram svojemu narodu, kakor je najbolje mogel in znal;, in mar¬ sikdo izmed nas dobro vedoč, da stoji na izgubljeni točki. Iz miljo- nov ran teko reke naj plemenitej¬ še proletarske krvi . . . Vemo pa.: Ta strašni konec je tudi mogo¬ čen, bodočnost porajajoč začetek. Otožnemu žalobnemu prazno¬ vanju svetovnega mučeništva sle¬ di slavnost vstajenja, človeštva ob solzah slavo pojoči: Kljub vsemu naprej! Vojna in “poštena kupčija’*. “Profitiraj, kadar je prilika,” je eden poglavitnih naukov mo¬ dernega kapitalizma. Iz njega pa slede drugi kakor v katekizma: “Profitiraj, kakor je mogoče; profitiraj, kakor veš in znaš. Ce boš vpraševal, kaj je dostojno in pošteno, ne boš nikdar imel miljo- nov. ” , Kakšna krasna prilika za profit pa je vojna, zlasti moderna voj¬ na, v kateri se bore miljonske ar¬ made, rabijo vsa tehnična sred¬ stva, karkoli jih je izumil človeški duh, grme stoteri topovi obenem, dežujejo na cente težki naboji, škrope strojne puške hitreje svo¬ je svinčene kaplje nego se pomi¬ kajo kazala na uri in dosegajo sploh vse številke vratolomne vi¬ šine. Ogromne dobičke prinaša vojna oboroževalni industriji. Kruppo- vo kraljestvo. Škodovka, puškar- na v Steyru, francoski Schneider- Creuzot podvajajo in potrojujejo svoj kapital. To gleda suknarski baron, usnjarski magnat, mlinski knez, in vsi se vprašujejo: Zakaj ne bi tudi mi pokrpali svojih že¬ pov? Ljudje, ki se bojujejo, mo¬ rajo biti tudi oblečeni in obuti, tudi jesti morajo kaj, za najhujšo silo ob najkrutejši zimi morajo i- meti vsaj ranjenci in bolniki kak¬ šen šotor nad glavo. Država je kupovala za drag de¬ nar, ki ji ga je moralo ljudstvo za¬ služiti s. krvavimi žulji, obleko, perilo, čevlje, šotore i. t. d. Čev¬ lji so se vojakom stajali na nogah, podplati so ostajali v blatu, oble¬ ka, čim je bila premočena, se jim je razlezla na telesu, skozi šoto¬ re je deževalo kakor skozi rešeto. Ce bi bili nekoliko manj golju¬ fali, bi bila šla vsa ničvredna kva¬ liteta na račun vojne, slabega vre¬ mena, slabih cest i. t. d. Bilo je pa sleparstva le malo preveč in vojna uprava se je morala malo pobrigati, kaj se godi. In spozna la je, da so se vršile sleparije v najveejem obsegu, skoraj da je bila vsa industrija, ki je delala za avstrijsko armado, sleparska. Še je uganka, kako da je to voj¬ na uprava spoznala, ko je bilo že skoraj prepozno. Vse blago za ar¬ mado se prevzema komisionelno; ne vemo, če je v Avstriji že kdo vprašal, kje so imele komisije svo¬ je oči, da niso spoznale, kakšno zanikrno blago jim dodajajo life- ranti. Kdove koliko tisoč voja¬ kov je moralo oboleti, na razne načine ponesrečiti in umreti, da so nekateri tolovajski industrijski vitezi napolnili svoje žepe. Tedaj šele so ees. kr. strokovnjaki začeli ločiti papir od usnja. Uvedli so preiskavo. Na Ogr¬ skem. na Moravskem, na Dunaju je prišlo nekoliko denarnih mo¬ gotcev v luknjo. In v Budimpe¬ šti se je pred kratkim odigrala te- pizoda, ki lahko služi za dokaz krivde teh modernih roparjev. ondotnem zaporu sedi neko¬ liko takih poštenjakov, ki bi se pa seveda radi izmazali. Da bi to dosegli, so zapeljali nepriza- Sodriigi in somišljeniki v Chicagu! Dne 20. junija t. L je v Rivervievv parku v Chicagu, običajni, že več let z najlepšim uspehom prirejevani socijalistični piknik. Stranka dela zanj velike priprave in vse kaže, da bo priredba velikanska. Vse sodruge in somišljenike opozarjamo, naj se za ta dan ne angažirajo drugam. Kdor želi vstopnice, se lahko obrne do taj¬ ništva Jugosl. soc. kluba št. 1 aU pa do Proletarčevega upravništva. detega človeka in še njega pahni¬ li v nesrečo. Budimpeštanski “Az Ujsag” poroča o tem: “Policija je aretirala stražnika Gabrijela Eleka, starega 43 let, ki je rojen v 'Sarkadu, ter ga su¬ spendirala. Imenovani stražnik je moral stražiti aretirance. Svojo dolžnost je pa slabo izpolnjeval, večkrat je celo svojo službo zlora¬ bil in je nekim aretirancem da¬ jal podatke o zasliševanju in je s tem omogočil, da so si mogli aretiranci med preiskavo medse¬ bojno dopisovati. V pismih, ki jih je stražnik prenašal med areti¬ ranci, se niso nahajale samo pri¬ vatne stvari, ampak tudi vsebina njihovih zasliševanj. Policija je prišla še o pravem času na sled manipulaciji imeno¬ vanega stražnika, tako da s tem preiskava v tej aferi ni oteškoče- na, pač pa je načrt aretirancev, da si pridobe razne dokaze za ob¬ rambo, onemogočen. Gabrijela E- leka, kateremu so aretiranci ob¬ ljubili ne samo denar, ampak hi¬ šo in ves imetek, je policija are¬ tirala, suspendirala in izročila državnemu pravdništvu. Elek je služil 15 let pri peštan- ski policiji. Njegova dolžnost je bila, da se sprehaja pred zapori in zvesto pazi na aretirance, da ne pride do kakega samomora. To priložnost je izrabil ravnatelj narodne tekstilne industrije, da pridobi stražnika, naj bi mu omo¬ gočil dopisovanje z aretiranim Bastirom. Stražnik se je dal pridobiti z obljubami in denarjem, ter je dal aretirancu liste, svinčnik in papir. Ravnatelj Riemer je napi¬ sal Bastirju pismo, a stražnik mu ga je izročil. Ko je Bastir odgo¬ voril Riemerju, je stražnik pismo zopet odnesel Riemerju, ki je po¬ prosil Bastirja, naj bi mu poslal oni del svoje izpovedi, ki se tiče njega. Predno sta si menjala pi¬ sma, je Bastir izjavil, da je dal Riemerju v svrho prekupovanja blaga denar, sedaj je to prizna¬ nje preklical. Potem, ko je Bastir preklical svojo prvotno izjavo, je nato Rie¬ mer po istem stražniku poslal svoji ženi pismo, v katerem ji I pravi, naj da Bastirovi ženi 40.000 K. Tako se je Riemer za¬ hvalil Bastirju, ker je preklical izjavo. Ali policiji je bilo drugo zaslišanje Bastirja zelo sumljivo, tem bolj, ker sta pri drugem za¬ slišanju Riemer in Bastir pove¬ dala vse do besede enako. Policija je pričela sumiti, da sta se imenovana preje dogovori¬ la. Zato je- postavila celo stražo in policijsko osobje pod najstro¬ žjo kontrolo. Tako so odkrili, da je Gabrijel Elek prenašal vesti. Kakor je znano, je Riemer pri tej goljufiji z blagom “zaslužil” pol miljona kron. Riemer je pri¬ znal, da je velik del svojega imetka zaslužil s posredovanjem, ali da niti on, niti tisti, od kate¬ rih je dobil denar, niso napravili nobene goljufije. Za vsoto 200,- 000 K je povedal, da jo je dobil od neke tovarne, ker je izposlo¬ val, da je dotična tovarna dobila naročila za šotore in druge po¬ trebščine v vrednosti 6,000.000 K. Moral je z 200.000 K nekega pod¬ kupiti, da da to naročilo dotieni tovarni. Ni se upal ponuditi de¬ nar dotienemu gospodu, ker se je bal, da ga bo odbil, zato je denar pridržal za sebe. Pozneje je bil zaslišan lastnik imenovane tovar¬ ne, ki je pa odločno ugovarjal, da bi bil dal denar Riemerju za po¬ sredovanje. Policija je takoj iz¬ vršila v stanovanju -posestnika tovarne hišno preiskavo. Strokovnjakom zadajejo mno¬ go skrbi knjige trgovcev in to¬ varnarjev, ki so sodelovali pri goljufiji. V svojih knjigah imajo zelo mnogo popravkov in izradi- ranih mest, posebno pa se nahaja mnogo izradiranih mest v trgov¬ skih knjigah tvrdke Bastir. Nak¬ nadno je vojna oblast dognala, da se je obleka, ki so fo goljufi z blagom dobavljali za vojsko, ne samo zato tako hitro raztrgala, ker je bila iz slabega blaga, am¬ pak tudi zato, ker niso bile oble¬ ke za vojake šivone z nitjo, am¬ pak z bombažem. Misli se, da pride pri tej aferi še marsikaj v javnost, kar doslej še ni znano. PRCfKLETI SOCIALISTI! V Chicagu se gode strašne reči. Pri pomladnih jesenskih volitvah sta bila, kakor je znano, dva socia¬ lista, sodruga Kennedy in Rodri- guez, izvoljena v mestni svet. Že to je “od hudiča”. Pa še ni dovolj. Omenjena rdeekarja se nočeta za¬ dovoljiti, da bi bila za parado v mestni hiše, ampak hočeta delati po socialističnem programu. Tako je Kennedy na seji 17. maja pred¬ lagal, naj prevzame mesto Auto¬ matic Telephone Co. v svojo upra¬ vo, za kar ima popolno pravico po pogodbi, katero je družba kršila. Njegova resolucija je bila spreje¬ ta z 58 glasov*! proti osmim. V resnici jih je dosti, ki bi bili radi glasovali proti resoluciji, ali sitno je javno pokaazti, da je ko¬ mu za kompanijske interese več, kakor za občinske, kadar je v zbor¬ nici socialistična kritika. Zdaj je pa seveda ogenj na stre¬ hi. Kapitalistično časopisje rjove, posamezni kapitalisti piskajo, da je to konfiskacija, borza grozi Vpraša se, če bo večina imela po¬ gum, da vztraja na tem, kar je sklenila, ali se bo večina imelabm sklenila, ali se bo ustrašila kapi¬ talističnih bossov. Če se izvrši načrt sodruga Ken- nedyja, bo imelo mesto od tega ve¬ lik dobiček, občinstvo pa boljši in za več kakor polovico cenejši te¬ lefon. NEZAKONSKI OTROCI Norveški parlament (storthing) je sklenil, da imajo zanaprej tudi nezakonski otroci pravico do ded- ščine in da smejo rabiti očetovo ime. Ta reforma na Norveškem je v prvi vrsti delo ministra za pra¬ vosodje, Castberga, ki je zgradil svoj zakonski načrt na principu popolne enakosti med zakonskimi in nezakonskimi otroci, na princi¬ pu enakih dolžnosti očeta in mate¬ re, in na principu spoznavanja družabnih interesov napram otro¬ kom in staršem. Reforma je gotovo pravična; saj si otrok ni izbiral, kako bo pri¬ šel na svet. Kljub temu ostane ne- izravnana druga, nič manjša kri¬ vica; kaj naj podeduje zakonski ali nezakonski otrok, če oče nič nima. Kapitalisti so sovražniki alko¬ hola; pa vendar jim je ljubše, če delavci pijančujejo, kakor če se organizirajo in uče. 4 - \ r F: C PROLETAREC LIST ZA INTERES E DELAVSKEGA L J U D TV A. IZHAJA VS.1 KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - (Jugoslovanska dolavt ka tiskovna riiužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Anvriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.25 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialističr e zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe fV. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, Ul. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Wori men's Pubishing Gompanj Gh ic igo, Nlinois. Subscription ra es: United States and Canada, $2.00 u year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): “PROLETAREC” ** 4008 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Kdo Ima hasen? Staro pravniško pravilo se gla¬ si : “Če se je zgodil zločin, pa je hudodelec neznan in ni zanesljive¬ ga sledu za njim, vprašaj, komu koristi. ’ ’ Če je enkraten umor 'hudodel¬ stvo, je sedanja vojna miljonski zločin. In justica zgodovine mora tudi tukaj vprašati: Cui prodest? Komu je v prid? Ljudje^znajo nekatere reči ne¬ verjetno pozabiti. Če bi imeli ne¬ koliko bolj utrjen spomin za važ¬ ne in značilne dogodke, pa bodisi, da bi morali zato tupatam žrtvo¬ vati nekoliko brezpomebnih čenč, bi lože našli odgovor na to vpra¬ šanje. Vse evropske države so se dolgo pripravljale za vojno, na čelu obo¬ roževanja pa je korakala Nemčija. Bila je tudi ob izbruhu vojne naj¬ bolje pripravljena in je zato v pr¬ vih mesecih dosegla največ milita¬ rističnih uspehov. Vojni proračun Nemčije je rastel v nezaslišanih dimenzijah; narodnemu gospodar¬ stvu je moralo tesno postajati ob miljonskih skokih, ki jih je delal Moloh od leta do leta. Zvezna vla¬ da je vedno imela pretveze za svo¬ je zahteve; politični položaj je bil vedno tak, da je morala država ra¬ čunati z vsemi možnostmi. Kakor se je oboroževala Nemči¬ ja, tako se je morala tudi Avstrija po svoji dolžnosti kot zaveznica In tako so se oboroževale ostale države v nasprotnem taboru. Pre tveza je dajala pretvezo in se je vračala v kolobarju kot nova pre tveza tja, odkoder je prišla, nada ljujoea svoj krog brez konca in kraja. Kako pa je nastajal tisti poli¬ tični položaj, zaradi katerega je bi¬ lo oboroževanje tako nujno, tako . neizogibno? V nemškem državnem zboru je obdolžil poslanec dr. Liebknecht firmo Krupp dveh zločinov in nje govo razkritje je senzacionalno vplivalo ne le v Nemčiji, temveč po vsej Evropi. Kruppova tvrdka s svojo kovin- sko industrijo v Essenu je ogrom¬ no kapitalistično podjetje, naveeje svoje vrste na svetu. Niti pittsbur- ške jeklarne je ne dosežejo. Kakor vsi velekapitalisti ima tudi Krup¬ pova delniška družba svoje časni- ške agente, ki oskrbujejo njeno re¬ klamo. Njih posel je zelo .obsežen, kajti tvrdka dela kupčije takore- koč z vsem svetom. Kruppove ka¬ none, možnarje, havbice i. t. d. je razun Nemčije kupovala Avstrija, Italija, Rusija, balkanske države s Turčijo vred, Perzija, Japonsko i. t. d. Kljub temu se lahko pravi, da je bila naloga Kruppovih žurnali stičnih agentov nekoliko nenavad¬ na. Oglasi v časopisih zahtevajo pač večailimanj originalnosti, ker je konkurenca velika in na inse- rat, ki nima kaj posebnega na se¬ bi, se nihče nc ozira. Posebnost Kruppovih oglasov je bila pa že prav posebna. Sodrug Liebknecht je namreč naznanil, da sta pariška lista ‘ ‘ Ma- tin” in “Figaro” za Kruppov de¬ nar objavila članke, ki so — huj¬ skali proti Nemčiji. Krupp je pa¬ triot, in sicer ne francoski, temveč nemški; nemška patriotična tvrd¬ ka Krupp je dala v francoskih ča¬ sopisih napadati Nemčijo. Je li to blaznost? Ali izdajstvo? Ne. To so bili kupčijski intere¬ si. Članki v pariških listih so bili Kruppovi oglasi. Tisti članki so namreč ustvarjali tako nevaren po¬ ložaj, da se je morala Nemčija bo¬ lje oborožiti, in ker je glede na ne¬ katere morilne instrumente odvis¬ na popolnoma od mogočnega go¬ spoda Kruppa, je morala z miljo- ni, ki jih je dovolil parlament “pod pritiskom zunanjega položaja”, naročiti nove topove in možnarje pri Kruppu. To se je dvojno iz¬ plačalo; kajti druge države, ki so opazovale nemška naročila, pa ni¬ so imele dovolj domače pogromske industrije, so morale tudi dajati Kruppu zaslužka. V državnem zboru je bil škandal tako velik, da ga ni mogla vlada kar na lepem prezreti, ali našla je izhod, da je odvrnila pozornost javnosti na malo manj važno reč. Kruppova tvrdka je hotela mono¬ polizirati vso militaristično indu¬ strijo na Nemškem. Zato je pod¬ kupila razne uradnike, častnike in podčastnike, da so ji prodajali državne tajnosti; posebno so jo in- teresirale cene, za katere so druge tvrdke kaj oferirale pri javnih razpisih in pa patenti, katerih sa¬ ma ni imela. To je bila druga Liebknecbtova obtožba. Te se je oprijela vlada. Obesila je nekaterim podrejenim uradnikom in upravnim oficirč¬ kom pravdo na vrat, ki se je kakor glista vlekla, dokler ni bil glavni greh firme Krupp v javnosti po¬ zabljen, in nazadnje je bilo neko¬ liko malih tatičkov obsojenih, med¬ tem ko se ni skrivil velikim lopo¬ vom niti las na glavi. Odkar je izbruhnila vojna, se dvigajo Kruppovi dobički kakor dim iz vulkana. Poleg tega pričajo izkazi vseh podjetij, ki delajo kup¬ čije z vojno upravo, fantastične profite. Kruppovemu patriotizmu ni nič škodovalo, da je njegov denar ščuval proti Nemčiji in ji grozil z vojno. Zakaj bi mu škodovala resnična vojna? Takrat, ko je bila nevarnost ob mirnem času skon¬ struirana, je dovolil nemški parla ment eno miljardo mark izrednih vojaških izdatkov; zdaj si je dala vlada že dvakrat po pet miljard dovoliti in tretje posojilo je že pri¬ pravljeno. Vojna je zločin. Komu prinaša ta zločin korist? Kajneda — vojna nima nič ka¬ pitalističnega na sebi. POGLAVJE O NARODNOSTI. stil kot bogove. Dandanes jr.. Šege — vraže. je živel na deželi MIROVNI KONGRESI. Nikdar ni bilo toliko raznovrst¬ nih akcij za mir, kot jih je, odkar se kolje pol sveta. Nedavno je bil v Hagu na Holandskem mirovni kongres žensk in odbor, ki je bil tam izvoljen, potuje sedaj po ev¬ ropskih bojujočih se državah, ter skuša vladam predlagati na kon¬ gresu sprejete resolucije. Pred kratkim je bil tudi v Cle¬ velandu, O., miroven kongres, na katerem je bil ivoljen stočlanski odbor z nalogo, da naj deluje za ustanovitev vrhovnega svetovnega sodišča. Predsednik John Hays Hammond je zatrjeval zboroval¬ cem, da so se indirektno Anglija, Rusija, Francija in Italija izrekle za tako sodišče. Nemčija pa da je po dr. Dernburgu neoficielno Hammondu zagotovila svoje sode¬ lovanje. Predlagano je bilo, da naj ostane Cleveland središče lige za svetovni mir; ali kočno bo o tem odločal poseben ožji odbor. Podobnih sestankov je bilo še več v raznih krajih. To so vse čisto simpatična znamenja za srce, le da se temelje na veri v čudeže. Pa¬ cifizem ni nič novega; številni kongresi bi mogli le dokazati, da se je v krogih prijateljev miru vsled sedanjega klanja, povečal gnus napram vojni. Ali medna¬ rodno razsodišče smo imeli tudi pred vojno; obljub, da mu bodo države predlagalo svoje prepire, smo tudi imeli. In pogodbe med državami so bile tudi ofieielne. In zdaj ne manjka kljub vsemu nič druzega, kakor da napravijo iz mi¬ rovne palače v Hagu kasarno. Človekoljubni pacifisti odprav¬ ljajo vojno z vsemi mogočimi re¬ solucijami in deputacijami, le o pravih vzrokih vojne nočejo nič slišati in ne dajo govoriti. To pa je punctum saliens: Kdo hoče res¬ no zagotoviti mir, mora vedeti, kaj plodi in poraja vojno. In potem mora uničiti njenega očeta, kapi¬ talistični sistem. Kapitalizem va¬ rovati in vojno odpravljati, je pa protislovje, ki se ne da rešiti. Kdor je živel na deželi ali pa kaj prihajal na kmete in se zani¬ mal za ondotno življenje, ni mo¬ gel prezreti, kako mogočno je še vkoreninjena vera v čarovništvo. Tudi po mestih se najde še veliko več takega blaga, nego bi človek mislil, četudi je tukaj soseščina znanosti precej vplivala in ga na¬ predujoča izobrazba iztrebila. Izmed naših pisateljev je zlasti Janez Trdina, pridni popotnik in opisovalec življenja, nabral mnogo zanimivega materijala o vražah in o babjeverstvu po Dolenjskem. Li¬ terature drugih narodov so zelo bogate v tem oziru in skrajno za¬ nimivo jih je primerjati. Posamezne osebe veljajo za ča¬ rovnike in čarovnice; večinoma se pripisujejo čarovniške moči žen¬ skam, med moškimi pa veljajo — kar je zelo značilno •— duhovniki za take umetnike. Oni znajo z vra¬ žami ozdraviti ljudi in živino, pa znajo tudi bolezen poslati nadnje ; če hočejo, napravijo dobro letino, ali jo pa skaze; oni lahko odvrne¬ jo točo in jo pošljejo nad drugo vas ali nad drugo polje. Vera sama je vsa izpremešana z vražami. Lahko se pravi, da imajo vsa božja pota med ljudstvom ko¬ likor toliko čarovniški pomen. Do¬ ma lahko moliš, kolikor hočeš; to ni nič. Ali če greš na Svete Vi- šarje, mora pomagati. Mati božja je v enem kraju dobra, v drugem pa ne; tukaj pomaga le v eni nad¬ logi, tam pa le v drugi. Med ljud¬ stvom je celo nekakšno nejasno mnenje, da je v Lurdu druga Ma¬ rija, kakor na blejskem otoku, v Loretu pa zopet povsem druga, ki ni identična z ono na Sveti Gori. Božja pot nič ne pomaga, ee se na njej ne vpoštevajo gotove na¬ vade, ki nimajo s pobožnostjo prav nič opraviti. Za izpolnitev želja je treba ob takih prilikah darov; razun denar¬ nih, pa sveč, ki se prodajajo pred cerkvijo, so zelo priporočljive fi¬ gure ,ki so v idejni zvezi z željo. Če te glava boli, pa bi rad ozdra¬ vel, daruj voščeno glavo; srebrna je seveda še boljša; ako hočeš, da ti Marija zakrpa srce, daruj ji srce vsaj iz lecta. Glasovite božje- potne cerkve so vse polne podob¬ nih ,deloma zelo dragocenih darov, kar dokazuje, da imajo take vraže tudi v bogatih krogih svojo moč. Čenstohovska črna mati božja je dobila na ta način cela premože¬ nja in ondotni škandali so še v živem spominu. Čarovniška vera pa ni doma le med Slovenci, temveč med vsemi civiliziranimi in neciviliziranimi narodi. Kakor so se nemške copr¬ nice shajale na Blocksbergu in tam obhajale svojo'VValpugisnacbt, tako so. slovenske letale na Klek. Ene in druge so jahale na metlah, švigale skozi dimnik, imele orgije s hudičem, se so čarale na enak način in uganjale enake hudobije. Iz dobe čarodej niških procesov je ohranjenih .mnogo sodnijskih spisov; na Španskem, na Nem¬ škem, v Švici, v naših krajih, v Italiji—povsod opisujejo zapisni¬ ki enake nemogočnosti. Tako so pa tudi današnje čarovniške ve¬ re istovetne. Njili viri pa leže daleč, daleč za nami, v onih sivih dobah, ko se je začel človeški intelekt šele ločiti od absolutno materijalnih reči in si ustvarjal duhove, da si je mogel za silo pojasnjevati zagonetne, ne¬ razumljive dogodke in procese v prirodi. Človek je bil v mladosti svojega plemena do skrajnosti praznoveren in vsi njegovi kulti so bili čarodej n iški. Posamezni na¬ vihanci, ki so si znali prilastiti pa¬ tent za posredovanje med njim in duhovi, so bili čarovniki. In še da¬ nes so duhovniki barbarskih ple¬ men čarodejniki. Bili so čarodejni- ki pri narodih prve znane kulture, bili so čarodejniki pri starih Kel¬ tih, Rimljanih, Germanih, Slova¬ nih. V ljudskem prepričanju so ostali čarodejniki še dandanes kljub krščanstvu. Vse to je nastajalo iz praktičnih potreb, četudi iz napačno razlaga¬ nih in s pomočjo bujne, od razuma nekontrolirane fantazije. Stari no¬ madski rodovi so bili v vsem odvis ni od lova. Zemlje niso znali ob delavati, sama pa ni dajala toliko vegetaličnih hranilnih snovi, da bi bile zadostovale za življenje. Sre ea na lovu je pomenila blagosta¬ nje, neuspeh na stradanje in bedo. Če se je lovca prijela smola, je moralo biti v tem nekaj nadna¬ ravnega in revež je trpinčil svoje možgane, da bi izmislil kaj, kar bi mu pomagalo, kar bi ga pripeljalo živali na sled in kar bi mu jo dalo v oblast. Duhovi lahko naženo ži¬ val pred njegovo kopje, oni lahko ravnajo njegovo roko, kadar meče sulico, on pa mora skrbeti, da bo¬ do z njim zadovoljni, ker bodo te¬ daj ugodili njegovim željam. Zato jim je doprinašal žrtve. Dajal jim je jesti in piti, dajal jim je celo svojo kri; v ta namen si je z ostrimi kamnitimi noži re¬ zal na čelu, na rokah, na prsih v kožo, da je tekla kri. To trpinče¬ nje samega sebe živi še dandanes, četudi je prvotni namen pozab¬ ljen. Mohamedanski derviši se na svojih procesijah in pri svojih blaznih plesih bijejo s palicami in režejo z jagatani, da so vsi obliti s krvjo. V sred. veku so se l.ia- gelanti. krščanski asketi, na ta na¬ čin pretepali s šibami in korobači. In kaj je druzega, če plezajo ro¬ marji po kolenih po kamnitnih stopnicah v romarske cerkve, da so kolena vsa krvava, kamen pa sčasoma ves uglajen? Stari divjak je mislil, da se duhovi napijejo njegove krvi; današnji babjeverci so davno pozabili na to, pa mislijo, da ima božanstvo radost vpričo njihovega nezmiselnega mučenja. Kakšno vlogo igrajo pri teh fa- kirstvih duševne abnormalnosti, je drugo, nič manj zanimivo vpra¬ šanje, ki pa ne spada sem. Stari nomad je narisal — prvi umenik! — z ostrim kamnom žival na kos roga ali slonovine, pa je mi¬ slil, da je s tem žival dana v nje¬ govo oblast. Tudi umetnost ima v svojih prvih začetkih materija- listične vire . . . Človeku se je zde¬ lo njegovo risarsko delo nekaj nad¬ naravnega, s pomočjo duha izvr¬ šenega, pa je moral biti tudi uči¬ nek nadnaraven. In stotisočletja se je ohranila ta vera; v čarovništvu živi še sedaj. Čarovnica pozna vsakovrstna zna¬ menja, ki jih je treba kam vrezati, všiti i. t. d., pa se “gotovo” zgodi to in to. če si zaljubljen v dekle, ki ne mara zate, napravi coprnica križekraže, ki morajo izpreobrniti njeno srce. . . Kakor je hotel primitivni člo¬ vek doseči to in ono s čarovni¬ štvom, tako je skušal varovati sa¬ mega sebe pred nesrečo. Risal in vbadal si je znake v kožo, obešal je brezpomembne predmete nase, ki so dobivali v njegovi domišljiji po paradoksnih potih čarodejniški značaj. In še danes verujejo lju¬ dje v varstveno moč tetoviranih znamenj, amuletov, svetinjic, dro¬ biža i. t. d. Na tisoče vojakov ima v sedanji vojni take amulete na sebi in zaupajo vanje kakor afri¬ ški zamorci, Botokudi ali Eskimo- ti, kakor človek pred sto tisoč in dvestotisoč leti. Svetinjica ga pri naskoku ne varuje, kakor ni jam¬ skega človeka varoval volčji zob ali košček oglja. Ali kljub stotisoč- letni izkušnji, da ne pomaga, obe¬ ša še vedno take reči nase. Tako velika je moč navade in tradicije. Tako so nastajale šege sploh. Ne katere so se trdovratno tisočletja ohranile neizpremenjene, nekatere so se izpreminjale in razvijale pod vplivom podnebja, zemlje, gospodarskih razmer, z njimi spo¬ jenih novih idej in novih potreb. Ali za določanje narodnosti niso take šege nikakršen faktor. (Dalje prihodnjič. menik vprašanje denarja. Včasi so cesarji imeli svoje ; zoleje. Za Habsburžane je j>, ( . \i pucinsko cerkvijo na Dunaju t ,Ljo ka grobnica. Napoleon poei Vi ™ Parizu v veličanstvenem Dorm- Invalides. Papeži spe v cerkvi! Petra. 0$ i •<***, fl gel.raz , p rip° r0( 5 ! Jcatei Vsak ameriški multimilij,,,. ima dandanes lahko cesarski . zole.j, kapelo nad svojo krsto, pa krasen park okrog nje. la menik mu napravi največji čuvanj Ali vrhunec pietete napraro licu so dosegli šele naši d a V East, Summit, N. Y. na post,-, mrs. IIumphrey je grob, kateri menda ni enakega. Zasajen j, dragimi rožami in klinčki; [,;< ki v njem počiva v dragoceni sti, ima ovratnik s čistimi dia® ti in zdaj sta dala mr. in Humphrey iz New Yorkapos% ti še krasen spomenik na a.. Bitje, kateremu je postavljen, opica. Pred kratkim je pojiti Gospod in gospa Humphrev *tj »J P 1 si ll 1 itiJrejsf e ost« vrši vi se im' Zedin rt i Sij imela zelo rada in ne vesta, vse počela, da bi ovekovečil počastila spomin na žival. Opicam se postavljajo spon ki . . . kdo bi še mogel dv® da je čustvovanje človeka glo vrhunec žlahtnosti? Pictc le nabram svojim pokojni ampak celo napram mrtvi i® — kaj o človek moreš hote več? Le malo sence pada na to in luč. Slovenci n. pr. so imeli ni pesnikov, umetnikov in pod; ljudi. V zadnjih časih so p« Kette, Murn, Grohar, Aške? vseskozi ljudje, ki so neka.jp nili za kulturo. Oni nimajo menikov, ameriška opica 22 Heinrich Heine, ženialni nnl pesnik, ob čigar delih se je a jalo, se še in se še bo naslajali miljone ljudi, ne morevvsejlj čiji dobiti prostorčka, kjer'c mu postavil spomenik; Hunjji yova opica ima monument. id 2 nuli lli enos SPOMENIK. Ljudje so začeli pokopavati svo¬ je mrtve, ko so preplezali že pre¬ cej klinov na lestvi svoje primi¬ tivne kulture. Prvi divjaki se niso brigali za mrliče. Kaj naj bi bili pač storili z njimi? Takega orod¬ ja niso imeli, dal bi bili mogli iz¬ kopavati jame, dovolj globoke za grob. Ognja niso poznali, da bi bi¬ li sežigali trupla. Pa — za mrtve¬ ca tudi niso imeli nobenega občut¬ ka. Mnogo, mnogo tisočletij se je človek potepal po zemlji, mnogo svojih bližnjikov je sam pojedel, druge je prepuščal divjim zveri¬ nam, da so opravljale posel po¬ grebnika. Ali polagoma prihaja vse po vrsti; barbar je začel raz¬ mišljati o smrti. Naletaval je na težave in sitnosti, godile so se ne¬ sreče ; ali ne enega ne druzega si ni mogel razložiti. Kdo mu naga¬ ja.? Kdo ga trpinči? Nikogar ni videl, nikogar ni na¬ šel; naposled je navalila njegova misel krivdo na mrtvece. Najbrže se je ta misel izcimila iz njegovih sanj. Zvečer je zaspal v svoji jami ali pod šotorom iz ži¬ valske kože. To je bilo tako kakor da je bil mrtev do jutra. A vendar je med tem časom hodil po tujih krajih, lovil zverjad, doživljal vsakovrstne čudne reči. In enemu ali nekaterim je pri¬ šlo na misel: Tako blodijo tudi mrliči okoli; včasi uganjajo bur¬ ke, včasi pa pahnejo živega člove¬ ka v. nesrečo. Treba se jih je va¬ rovati. Še med neciviliziranimi plemeni naše dobe vlada splošno strah' pred mrtveci; popolnoma ga niti kultura niti vsakovrstno verstvo ni moglo iztrebiti. Na vzhodu so ga vere izobraženih narodov neko¬ liko pregnale s češčenjem prade¬ dov, na katerem so utemeljene; drugod je ostalo močno v števil¬ nih vražah. V najnaprednejših de¬ želah hodijo še vedno duhovi stra¬ šit, samomorilci ne najdejo poko¬ ja, duhovi pomagajo “čarovni¬ kom” delati točo, ustavljati kravi mleko. M6ra je ostanek iz one dav¬ ne dobe, in pri mnogih narodi!^ razširjena pravljica o padlem vo¬ jaku, ki je prišel po svojo neve¬ sto, kakor je n. pr. izražena v Bur¬ gerjevi baladi “Lenora,” prihaja iz enakega vira. itd., češ tukaj imaš zdaj vsega do¬ sti, pa nas pusti pri miru. Te šege so se polagoma tako razvijale, da je dobil mrtvec več nego je živim ostalo. Drugod so postali grobovi veli¬ kanske kamenitne izbe, zgrajene iz ogromnih plošč; v nekaterih kra¬ jih so jih pokrili s prstjo in na¬ pravili iz njih prave umetne gri¬ če. Mrličev se je bilo torej treba varovati. Najbolje je, če se jim 0- nemogoči vsako potepanje. Tako je prišlo pokopavanje v navado. Tudi grobovi imajo svojo zgodovi¬ no in svoj razvoj. Mrtveci so so vračali še izpod zemlje vznemirjat žive ljudi. Zato je bilo treba rav¬ nati bolj energično, pa tudi bolj premeteno. Grobovi so postajali globokejši, tuintam večji, drugod manjši; kajti ljudje so različno špekulirali. Eni so mislili: Daj mu dosti prostora v jami, pa bo ostal tam,, kjer je in mir boš imel pred njim; drugi so pa ugibali: Tako tesno ga ukleni, da se ne bo mo¬ gel geniti, pa ti ne bo več nagajal. To so izvajali tako dosledno, da so pokopavali mrliče čepeče in vse prevezane. Kakor da bi jih hoteli prositi odpuščanja zaradi takega brutalnega ravnanja, so jim pa dajali jedi in pijače v grob, sča¬ soma tudi orožja, raznega orodja Egiptovski faraoni so si dali graditi mogočne piramide; cele armade sužnjev so bile potrebne, da so mogle izvršiti taka ogromna dela. Pri Egipčanih je bila vera že zelo razvita; farao je bil pre¬ pričan, da bo njegova duša živa, dokler bo njegovo truplo celo. Za¬ to so se telesa mumificirala in shranila v zgradbah, postavljenih “za večnost .” V Ameriki je nekoliko nov delavcev brez dela in m ka; ogromna množica jih je \ ir redne hrane in stanovanja, n *>da bi 1 ganih, bosih. V Ameriki ni da ppoeetja. ja, da bi jim dal zaslužka in6 jr treba, čil njim in njihovim družinus* neumr ljenje. V Ameriki je toliko la Njemu r ja, da se krepanim opicam bi |čsga te postavljajo spomeniki in diamanti v grob. if trdi, fctvc. 'V zastopi urad ‘,'v zvozil prenaša r i vlada v tišina lju . -eprezen p, se zdi matično v tem esno ti p:h držav lino osme; t tem, da ce izraža KDO 'ea pa jc Politične držav so Suva res uma trpi, I: še več ijšini, včas Senjem, d( i pri volit more se nekateri Storili večino 1 tmfALI! Če pride opica v družbo kis Pno, kar o lističnega človeštva, je lahko! iiizem. Zi skrbi. Gosposko bo živela vpil vitalistične, dokler bo živa; po smrti dok s življenj amante okrog vratu in rožeini (do, y g 0 s menik na grob.Ti delavec,vi ktoma nara talistični družbi, lahko trkaš izližem v vrata tovarn, kakor da berači ir.vj. Ali če pogineš, te bodo zagrebli h Čl; tisto mrhovino. RDEČI SITNEŽI. pennsylvanski legislatur. kakor povsod po Ameriki, ■- L, ® napenjajo, da bi vpeljali v dr \ v #a ’ di popolno prohibicijo. To se ; 0< že nekaj let; čim je en suhi a ^. !e ®' odklonjen, se oglasi drug p<$ ^ .? ab ' z novim načrtom, ko pa je sr- d u nekoliko dri? 1«: se prei je dei ^ ,,!1 je 1 I h/uL ima ra na Pieteta napram mrtvim je sad razmeroma pozne dobe; ko se jc enkrat splodila v človeški duši, se je pa tudi razvijala in je poro¬ dila raznovrstne mrliške kulte, obrede in šege. Nastal je med dru¬ gim tudi spomenik. Že grob, ki je ostal viden, je bil spomin na nje¬ ga prebivalca. Pozneje pa je ho¬ tel človek natančno označiti po¬ tomcem, čez čigav prah stopa njih noga. Tudi spomeniki imajo svojo dolgo in komplicirano zgodovino. Najlepše monumente so včasi po¬ stavljali pokojnikom, ki so bili v svojem življenju mogočni, ali pa ki so si jih s, svojimi deli na tem svetu zaslužili. Rimski cesarji so si jih v času svoje največje cezar- ske blaznosti postavljali še v živ¬ ljenju in glupi narod jih je ča- ; vse uslužbence pivovarn, reS‘-- -. « cij in hotelov Jer za njih dr" Kadar je statistično dognal' 1 liko moških, žensk in otrok - 1 V°t; prohibicija in koliko znaša 1* njih zaslužka, se mora uvest vek na korporacije in zemlj® 1 ' sestnike, da se more oniffl-' izgubili delo zaradi prohibL, plačevati najmanje 75 od st ‘ izgubljenega zaslužka, Najsitneje za kapitalisti®' , stopnike je to, da bo treba '> h +on«o -rvuorl 1 r»rrQ pokcIZ&tl zoano :% i •u... , . W tri s zopet stari, le oblečeni predlog. Tako jc ’ ^ . sedanjem zasedanju pokopi' 1 L ,j nesov načrt, drugi dan pa f ^ za ® Gibboney vložil novega. Ta določal, da dobe podjenikivT- sylvaniji, ki se. sedaj bavijo dukcijo in prddajo alkoholni jač, zakonito odškodnino, uvede prohibicija. V pennsylvanski legislatur"- stopa sodrug Maurer sociali* stranko. Ta je napravil prop nistom grdo sitnost. Vložil f mreč predlog, ki zahteva odst' no tudi za delavce, ako se sylvanija osuši. Po Maurer; 1 načrtu morajo, če se izreče p valstvo Penne s splošnim gjf njem za popolno prohibicij krajni komisarji prevzeti bft I sile k izob; jJadi t L-j? ne JSažt k 1 se ti '• Sli, v* eno ■kA v gla • v n .ii lli i. Ha se spl m Pod '^be. 1 ,2 J*až; ,S tega predloga barvo. H> ,o i ^ko L V lahk s N A PROLETAREC VEČINA IN MANJŠINA. v M y|do vlada in kdo bi mogel vladati? —- Kdor se ne bojuje proti despotizmu, ampak ga celo podpira, se ne sme pritoževati, da je suženj. --- Čim dalje traje kapitalistično gospod- stvo, tem bolj se utrjuje in tem težji bo končni boj. — Tisti, ki se danes nočejo udeleževati boja delavstva proti kapitalizmu, so odgovorni za žrtve, ki bodo jutri padale. m a; večina odločuje. ki;,'V vsakem parlamentu odloču- Iveeina. Brez tega bi bilo vsa- ^1« ^(poslovanje nemogoče. Ako bi X. V ■ [mogel razum vagati na tehtni 1 bil morda drugačen sistem j s katerim bi se moglo me- iv* y .Hmižno- dognati, kaj je modro, i s - : j.;j modrejše in kaj najmodrejše, tlaljj IS ^| ne ostane nič druzega, kakor y^|se vrši volja večine. s r > 0 i %f° se imenuje demokratično ii N l! ’ Jelo. Zedinjene države so orga- j,.. ,lr %fcrane na podlagi tega načela. J. iijlo se trdi, da vlada v Ameriki. Istvo. ‘Večina ljudstva voli I j 11(1 % je zastopnike v mestne svete, 1 ajne urade, v državne legisla- llil litji e, v zvezni kongres; svojo vo- l'"sta v ]jj. prenaša na večino parlamenta 'i ti ni ' u ;e vlada večina v zastopu, vla- n' 1, večina ljudstva, katero zastop- ' dltnostS J reprezentira. ,, ij lu 'o se zdi dosledno, logično in ^ tematično utrjeno. Ali ven- , 'f 1 * 1 ! je v tem računska napaka, in ' lor resno trdi, da vlada v Zedi¬ nili državah ljudstvo, se ra- ' Pada iij. alno osmeši. Pogreška je nam- pr. soinfj. v tem, da večina v parlamen- '‘likov ijj ne izraža volje ljudske veči- ■ i l1 ' časih; Orohar, £ ■. ki so nelajega pa je krivo ljudstvo sa- Oni nisi.; Politične institucije^Zedinje- fj priporočljiv; ali ker ni apa- KDO JE KRIV? ''iška opttj <\ ž.onialni ar delili se; .e še bo ms) ne more vij 'storčka, Ij iome n montmal množica jii n stanovali Ameriki i Inl zaslužki novim druiii riki je tol milim opi« Domoniki tf ne £ a oh. ea v eštva,,je lil držav so take, da bi večina Istva res lahko vladala. Ona sama trpi, da gospoduje manj- i: še več! Ona pomaga tej ljšini, veasi celo z velikim na- šenjem, do gospodstva. Potna- ^ Jipn voHtvah. le more se reci. da nima ljud- nekaterih olajšujočih okol- nekoliki i. Storili hi veliko napako, bi večino ameriškega ljudstva n-jali enostavno s tepci, na ito da bi raziskali vzroke nje- ;a početja. Konstatirati pa je idar treba, da je to, kar po- ja, neumno. Kajti kdor da- svojemu nasprotniku sam pa- , da ga tepe, ne stori nič pa- iAPITALISTIČNI PRITISK. rvo, kar olajšuje greh, je ka alizem. Zedinjene države so u bo živelj i »balistične. V vsem ameri- im življenju ima denar prvo edo. V gospodarstvu je to po- noma naravno, ker obstoja litalizem v denarnem gospo- : po smrti vratu in roit i.Ti delavet, hi, lahko v , v . iiuirda | ( |stvu. Ali dolar žvižga tudi v itiki tisto melodijo, po kate- hoče, da se pleše. In tudi vo- i imajo pred dolarjem rešpekt. 7časi je denarni pritisk tako čan, da je treba tistemu, ki se hoče upreti, nenavadno mno- ■iski [notranje sile. če n. pr. tovar- ’ zagrozi, da odpusti z dela ti¬ ki ne bodo volili kakor on ; 1 f : azuje, se bodo slabejši ustrašili ' ’■ 1 zaradi slabejših se pogostoma .močnejši uklonijo. Kapitali- i pa ima različna sredstva, da rši tlak na volilce, ki so od- iii od njega; za značaje brez enin zadostuje — kakor je osno znano — včasi “kvoder” pa “free lunch,” kozarec pi- m»vcga : :;| a ii p a tri smodke za pet cen- pod j®',■ |, 'i 'bij m ' SLABA IZOBRAZBA. Najvažnejši moment poleg go- idarske sile je pomanjkanje litične izobrazbe med ljud- om. Tudi ta ima svoje vzro- Nihče ne more pričakovati kapitalizma, da si bo vodoma gajal sovražnike. Zato je šol-, o, naj se tudi Amerika baha ijim, sila enostransko. Otrokom V jOT vtepa v glavo patriotizem m 1 , j/jf.iuje se v njih vera, da je v A- ‘ riki vse krasno in vzorno in , 1 |i so tukaj našli družabni mo- I za večnost. Političnega zna- indo zagreli 1 SITNEŽI. i po hi vpe t)ic mi je en s pi glasi drug;! mi. ko pni 1 . nekoliko ig. Tako J ! lanju p<> w Irngi li dajo ai^ odškodnin ija nski Jnurer ^ mipratiiti vi« [IlOSt. j .i zahtevi nlrfl rtvee, rev*® P r 1‘ft 1 i V' i mladina sploh ne dobi, razun ?a. kar se mora dijakom na r :l eučiliščih podati zaradi stro- 'iio potrebe. Sicer se pa po¬ ri '"Vfcšuje in podpira površnost, ki t|1 |iki' ^ najbolje izraža v tem, da so po. po- zani- po- , nior 11 ]jf lila o kakšnem boksanju jn 11 j;, ečnemu Amerikancu bolj *' ,„re (|1 p; va od najglobokosežnejših 1 ienih dogodkov. ZNAČAJ dič 1 " 1 ' J Razume se pa samo ob sebi, da k&pi^ .b v mno gih slučajih slabosti zna- jjO tJ (j ja, ki se lahko stopnjujejo do v # hudobnosti, krive sovražnikovih uspehov. Izdajalce je bilo najti v vseh časih in v vseh krajih. Gre¬ hi posameznikov pa lahko škodu¬ jejo splošnosti, če so okoliščine take. Spoznavati napake in njih vz¬ roke se na pravi odobravati jih. Vzroke je treba zato poznati, da se odpravijo. Dejstvo, da gospoduje kapitali¬ zem in da je njegova sila t.udi v politiki očitna in neutajiva, po¬ vzroči posebno veliko maloduš¬ nosti. “Praktičen” anarhist iz¬ vaja iz sile kapitalizma, da mu ne bo nikdar mogoče drugače priti do' živega, kakor s silo in da je zato vse politično delo nepotreb¬ no in brez cene. Ljudje, ki so manj rabiatni, pa mislijo, da ga sploh ni mogoče premagati, ker slabost baje še nikdar ni porazi¬ la moči. In tisti, ki so bili pri delitvi poguma najzadnji, sklepa¬ jo potem, da je najbolje napravi¬ ti kompromis in gledati, da se človek ne zameri tistim, ki imajo palico in mošnjiček. VSAKO NASILSTVO IMA SVO¬ JO SLABOST. Zgodovina je velika učiteljica življenja. In zgodovina uči, da je padel vsak despotizem, čim je prišel pravi čas. A vedno je i- mel despotizem moč, sužnji pa so bili slabi. Čas poloma za vsak despotizem na je prišel, ko so suž¬ nji spoznali, da je sovražnikova sila tako kakor njihova slabost le navidezna. Kapitalistična moč na politič¬ nem polju je utemeljena v tisti slabosti ljudstva, katero si je masa sama sugerirala in ki bi morala izginiti tisti hip, ko ne bi ljudstvo verjelo vanjo. Gospo¬ darska sila se ne more kapitali¬ zmu meni nič tebi nič izpuliti iz rok. Utopisti, ki mislijo, da bi moglo delavstvo v kapitalistični družbi kar na lepem konfiscirati tovarne, železnice, rudnike, lad¬ je, banke, plavže, gozdove i. t. d., žive zelo daleč od življenja. Kaj-” ti dokler ima kapitalizem politič¬ no moč, ima zakonodajno oblast ima sodišča, ječe, policijo, mili¬ co, vojaštvo, kanone, havbice in vse tiste reči, katerih ljudstvo ni¬ ma, v katerih pa je _ materijalna sila. In dandanes se trdnjave in arsenali ne naskakujejo več tako kakor nekoč bastila. Za osvojitev politične moči pa ni treba križark, podmorskih čol¬ nov in oboroženih aeroplanov. Politična moč se osvaja z glasovi. ’ Ali kapitalizem pritiska na vo- lilca, tudi kadar nese glasovnico na volišče. MASA IN POSAMEZNIK. Da — in kapitalizem žanje s tem uspehe, ker noče masa volil- cev spoznati, da je masa, ampak se posameznik za posameznikom izroča nasprotnikovi sili, da se lahko igra z njim kakor veter z listjem. Tudi v političnem boju se mo¬ ra zoper kapitalizem postaviti or¬ ganizacija. Razdvojenim delav¬ cem lahko žuga gospodar, da jih pomeee na cesto, če ne bodo gla¬ sovali za njegove kandidate. Če bi moral govoriti z organizirano maso, bi kmalu postal krotkejši, in če bi spoznal, da ne more užu- gati večine, bi si prihranil tudi dolarje za volilno pivo in volilno cigare. Večina voli v Ameriki kandida¬ te v vsakovrstne zbore; izvoljen¬ ci pa vendar ne zastopajo veči¬ ne, temveč vladajo proti njej. Po zakonih bi lahko vladala ve¬ čina; v rpsnici vlada manjšina... proti večini, s pomočjo večine. Naposled je to prav tako, kakor če tepe človek samega sebe — ne z roko, pač pa s palico, katero si je urezal v hosti. KAPITALIZEM SI GRADI TRD NJAVE. Seveda bi bila manjšina neuiA- na, če ne bi izrabljala ugodnega položaja. Prav korenito ga zna izrabljati in prav izdatno se po¬ služuje svojega znanja. Kapitalistične -stranke ne gle¬ dajo le na to, da jim prinese po¬ ložaj čim več momentane kori¬ sti. Ne brigajo se le za danes, ampak tudi za jutri. Da zahteva jo zakonodajst.vo, ki jim omogo¬ či čim več profita, je povsem na¬ ravno. Poleg tega pa tudi utr- bijejo svojo gospodstvo in si ku¬ jejo orožje, da bodo dovolj moč ni, ako bo treba braniti svoje privilegije. Kajti tudi med njimi niso vsi slepi, ampak slutijo, da ne more noben suženj na veke vekov pre¬ našati tiranstvo. Veliki magnati kakor Gary in drugi so se že iz¬ ražali v tem zmislu. Tako pre¬ vidni so, da vržejo s preobložene mize tupatam drobtinico izstra- clancem! Ali to je postranski po¬ sel. Veliko več brige porabijo za to, da utrdijo svojo moč in o- slabe nasprotnike — ljudstvo. Tako očitno je to, da človek komaj razume kratkovidnost množic. V Pennsylvaniji imajo državne konstable. V Nev Yor- ku jih hočejo vpeljati. Po ne¬ katerih drugih državah agitirajo, da bi posnemali Penno. Po vseh večjih mestih pomno- žujejo policijo, neopazno — za¬ radi “varnosti” seveda. V Coloradu so sprejeli zako¬ ne, ki uklepajo delavstvo na ro¬ kah in na nogah. Mogočna propaganda se razvi¬ ja za pomnožitev armade in mor¬ narice, Potop Dusitanije jo je še podkuril. Pri AVilsonovem pregledovanju bojnih ladij v New Yorku so bili vsi govori a- gitatorični. * KDO JE “SOVRAŽNIK?” Ne dvomimo, da se ameriški kapitalisti ne bi upirali, če bi se Zedinjene države zapletle v voj¬ no. Saj hujska vse njihovo ča¬ sopisje. Kupčija bi bila imenit¬ na. tudi če bi se polovica ameri¬ ških ladij potopila — tedaj še prav posebno. Kajti kapitalistič ni patriotizem jo v žepu. Ali pomnožitev militarizma se ne propagira 'e za vojne namene. Ameriška milica in vojska ima pač več posla z domačim delav stvom kakor s tujim sovražni¬ kom. In za to nalogo hoče ka¬ pitalizem. več mož, več pušk, pa tudi več topov. Čim več časa daje ljudstvo ka¬ pitalizmu, tem bolj se utrdi in tern težji bo boj, ki pride neizo¬ gibno — danes ali jutri. In tem manj je upanja, da se izvrši ta boj brez težkih žrtev. “TIME IS MONEY.” Zdaj je še čas, da se zgradi ka¬ pitalizmu s političnimi sredstvi jez. Ako zasedejo v doglednem času socialisti zbornice te dežele, lahko ustavijo posiljeni militari¬ stični razvoj, preden doseže ev¬ ropske dimenzije. In kadar bo zmaga ljudstva tako velika, da lahko začne z definitivno preure¬ ditvijo kapitalistične družbe v so¬ cialistično, se bo moral kapitali¬ zem vdati, ker ne ho imel sred¬ stev za dejanski upor. Če ostane ameriško ljudstvo še dolgo tako indiferentno kakor doslej, si napolni kapitalizem svoje arzenale in v odločilni uri doživi svet nenavadno revolto: Oboroženo insurekcijo kapitali¬ zma jproti vladajočemu ljudstvu. Tedaj bo tekla kri — ne po volji proletariata, ampak po volji de- speratnih finančnih aristokratu v . KULTURA ALI KRVAVA RE¬ VOLUCIJA? Socialni preobrat v zmislu so¬ cializma je neizogiben. Kdor te¬ ga še danes ne razume in ne ver¬ jame, je vreden pomilovanja. V kakšnih oblikah se iz' rši, tega, ne more nihče prerokovati, kajti to je odvisno od okolščin, ne od tistih, ki so, ampak od tistih, ki bodo. To pa je gotovo: Preobrat se lahko izvrši v miru ali pa ob po¬ tokih krvi. Kdor ima zdrave možgane v glavi, bo razumel, da je za prole¬ tariat prvi način boljši in korist¬ nejši; kajti če bi zahteval preo¬ brat krvave konflikte, bi padle največje žrtve na delavne množi¬ ce. Delavsko življenje bi padalo v prezgodnji grob, delavski inva¬ lidi bi bili nepotrebna dedščina nove družbe. Kakor vsaka vojna bi tudi tak boj uničil velika bogastva, nešte¬ te .sadove človeškega dela. Ali hiše, palače, vasi in mesta bo po¬ trebovala tudi nova družba in od njihovega razrušenja, od njih u- pepelitve ne bi imela nobenega dobička. Niti najmanjšega raz^ loga nimamo, da bi hrepeneli po krvavi revoluciji. V čim kultur- nejših c*blikah se more izvršiti, tem bolje je za one. ki jo prežive in za one, ki pridejo za njimi. Edina garancija, da se čimbolj prepreči od zavednega delavstva in pametnega ljudstva nezaželjeno krvavo odločevanje ob prehodu iz sedanje v novo dobo je pa pravo¬ časna politična moč delavnega ljudstva, da se kapitalizmu one¬ mogočijo priprave za magnatsko revolto. VZROKI, POSLEDICE, VZROKI. Ali za to je treba tudi boljše izobrazbe in vzgoje ljudstva. . To je res. In navidezno je to čudna reč. Da spozna vse ljud¬ stvo potrebo emancipacije od kapitalizma in od njegovih strank, da se zave potrebe svoje politič¬ ne moči, da se poglobi v sociali¬ zem, da se postavi zanj s tistim odločnim navdušenjem, ki ne pri¬ haja iz samega srca, temveč ga vodi razum, je treba zavednega, mislečega, presojajočega ljudstva. Torej izobrazbe. Toda take izobrazbe mu ne mo¬ ra dajati kapitalizem, ki ima zase precej soli v glavi in ve, da se mora bolj bati poučenega in res¬ nega ljudstva, kakor pa neved¬ nega in površnega. Torej je treba izpodriniti ka¬ pitalizem. da pride ljudstvo do boljše, zdravejše omike. To pa ne gre, ker je ljudstvo neizobražene in ne razume prave potrebe. , Navidezno je to tako, kakor s 1 tistim možem, ki je moral same¬ ga sebe za lase vleči iz močvirja. Ali le navidezno je tako. Poli¬ tična izobrazba se ne črpa samo iz šolskega znanja; nedostatke te¬ ga pouka lahko vsaj deloma na¬ domesti agitacija in organiza¬ cija. Ne bomo trdili, da postane vsa¬ kdo v socialistični organizaciji lahko Newton ali Kant; toda če¬ tudi ne bi bilo obžalovati, ako bi bili vsi ljudje tako ženialni, je vendar tudi to nekaj, ako spo¬ znajo s pomočjo organizacije, kje so vzroki njihovega trpljenja, za¬ kaj so in zakaj morajo biti varani od volitev do volitev in kje je re¬ šitev iz tega zemeljskega pekla. Ako dosežemo s socialističnim delom za enkrat le toliko, da za- done socialistični glasovi po vseh zakonodajnih zbornicah te dežele, bo to imelo nekoliko posledic v vsem javnem življenju. Sociali¬ stična manjšina ne more nikjer nadglasovati kapitalistične veči¬ ne; ali njen moralni vpliv se ob¬ čuti povsod. Znane so nam javne korporacije, v katerih je bil po en sam socialist med samimi nasprot¬ niki, pa je vendar dosegel realne uspehe, če je delal socialistično. Tudi v ljudski izobrazbi bi se to poznalo: in vsako zboljšanje vzgoje in omike bi se zopet po¬ znalo v zboljšanem političnem žlvjenju. Tudi to potrjujejo de¬ žele, v katerih so si socialisti pri¬ borili kaj vpliva. # Treba je torej premagati malo¬ dušnost, -zavihati rokave, pa se lotiti dela. Slabe razmere, slabi časi ne smejo biti izgovor. Prav zato, ker so razmere slabe, si mo¬ ramo izvojevati boljše; in boljši časi ne bodo prišli, ee bomo čakali nanje. Agitirati in izpopolnjevati or¬ ganizacijo je treba vedno. Z orga¬ nizacijo si moramo ustvariti moč, da se moremo lotiti boja. Pa osva¬ jati postojanko za postojanko. In če bodo današnji indiferenti vi¬ deli naše uspehe, bodo spoznali, da ni to boj brez upa zmaga. Te¬ daj se pretvori sedanja manjšina v večino, gospodujoči se prika¬ žejo kot resnična manjšina, in ljudstvo pride do svojih pravic. Srbeči opahki, i kakor srbečica, kraste, lišaj, oblotoonik, brsljansko zastrupljenje, srab, slani tok, luskine, prišč in mozolji zahtevajo nade¬ vanje tešilnega mazila. Sevcra’s Škili Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA’S MED- ICATED SKIN SOAP (Severovo Zdra¬ vilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolne dele v čis¬ tem stanu. Čitajte više naznanjeno pismo in se prepričajte. Cena Severovega Mazila zoper kožne bolezni je SOc i Cena Severovega Zdravilnega mila je 26c Opahki so izginili. “Naznanjam Vam, daje Severovo Mazilo zoper kož¬ ne bolezni izborni pripra¬ vek zoper razne kožne o- pahke. To govorim po o- sebnem opazovanju. Moj sin je imel opahke več kot eno leto. Zdravnikovi ra¬ čuni so postajali vedno večji toda nič mu ni poma¬ galo. Čital sem v časopisu o Severovem Mazilu zoper kožne bolezni ter sem ga poskusil in je dobro učin¬ kovalo. Ko smo porabili tri lončke, so opahki izginili.” Albert Skrabalak, 141 VValnut St., Binghamton, N. Y. Severa’s Tab-Lax bi morali rabiti vsi, ki tr¬ pijo vsled zapeke ali ena¬ kih neprilik. So prijetno sladkorno odvajalo za otro¬ ke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Kadar kupujeta zdravila, vprašajte lekarnarja za Se- verova in ne vzemite na¬ domestitev Dobite pristne. Ako jih ne morete dobiti v Vaši okoliščini, naročijte jih od nas. n n n i * * n * * * £w. F. Severa C®» 9 Sedar Rapids, !owa. j Edini slovenski pogrebnik f MARTIN BARETINČ1C { S 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. i * lOO Kron $16.55 VI SE TEMU ČUDITE? Vendar pa je z obzirom na sedanje razmere v Evropi r a zumljivo, da cene denarju padaju v starem kraju torej to je; povod, da lahko pošiljamo denar v domovino po gornjih cenah. POPOLNO JAMSTVO. Slučajno, da ni bil denar bodisi iz katerega koli razloga izplačan v stari domovini, ga vam povrnemo. Za to vam jamči ta najstarejša in največja Slovanska Banka v Ameriki Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. Socializem je sedanjega rodu veštve. požrtvovalnost za bodoče člo- SE DVA MILJONA POD PUŠKO Prav takrat, ko so prišli brzo¬ javi, da se je italijanski parla¬ ment z veliko večino izrekel za vojno, so prinesli časopisi tudi te- legrafično vest, da pokliče Nem¬ čija še dva miljona mož pod o- rožje. Nič natančnejšega ni obsegal telegram. Pa pravzaprav tudi ni bilo treba. Popolne resnice itak ne pove nobena vlada in če se bo sploh kdaj zvedelo, koliko je bilo laži v vojaških številkah, bo že treba čakati, da bo vojna končana. Glavno je to: Nemčija pomno- žuje svojo armado. Je li to čudno? Zdi se nam, da je bila Nemčija pripravljena na to, odkar se je pokazala nevarnost, da potegnC' Italija meč. In zdaj izvršuje ne¬ dvomno že gotov načrt. Kako — tega ne vemo. Mislimo, si pa lahko, da bodo morali še starejši, morda tudi še mlajši lju¬ dje kakor doslej pod puško. Nekaj podobnega se je v Astriji že zgodilo. Čitali sm poročila, da kličejo tam moške do 50. leta v črno vojsko. Ali to so bile vesti, ki se ne dajo kontrolirati. Vendar pa se je zgodilo nekaj, kar se lah¬ ko prime z roko. V avstrijskih li¬ stih, in sicer v takih, ki jih je imel cenzor pred očmi, čitamo, da je ogrski parlament sprejel razširje¬ nje črnovojniškega zakona. Tudi ta vest ne obsega nobenih podrob¬ nosti, ali naravno je, da se ne mo¬ re ernovojniški zakon razširiti drugače, kakor da se 'raztegne starostna meja. To je bilo na Ogrskem. Kar se zgodi tam, se zgodi tudi v Avstri¬ ji, le s to razliko, da ne vprašajo na Dunaju nobenega parlamenta. Tam si dekretirajo take reči kar sami s paragrafom 14. Nemčija in Avstrija torej po- množujeta armado. To pomeni, da postane klanje najbrže na vseh straneh še bolj krvavo. Zakaj da se bodo zavezniki potrudili, da store to, kar so storili njih sovraž¬ niki, je tako gotovo, kakor da je zemlja okrogla. In če se bo to še nekaj časa razvijalo, bodo napo¬ sled res tudi,še ženske jemali pod puško. Vojna blaznost je nevarnejša od dne do dne. ‘Vladam je očitno že vseeno, če se pomore vsi naro¬ di. Nihče ne misli več na to, kaj bo po vojni. Purija divja in nikjer ni videti sile, ki bi jo ukrotila, dokler ne pogine sama ob sebi. OPROŠČENI ROOSEVELT. Dolge tedne je trajal v Svra- euse, N. Y. proces repblikanskega- bossa William Barnesa proti Roo¬ seveltu, katerega je tožil zaradi užaljene časti za 50.000 dolarjev odškodnine. Neštete priče so bile zaslišane, celi vozovi dokazov in protidokazov so se predlagali in — pralo se je umazano perilo, ki se ne da oprati. Proces je bil zanimiv in tudi ne. Kdor nekoliko pozna politično me¬ haniko meščanskih strank v Ame¬ riki, ni mogel biti posebno prese¬ nečen; da vlada v političnih na¬ pravah največja korupcija in da je ves demokratizem v Ameriki vsled delovanja kapitalističnih strankarskih mašinerij prazna fi¬ kcija, je stara reč. V razpravi se je pokazalo, da morajo poslanci, senatorji in guvernerji tako ple¬ sati, kakor jim žvižgajo politični bossi in da so zakonodajne zborni¬ ce pod kontrolo kapitalističnih strank. Politične kupčije se razte¬ zajo čez vse mogoče i n obsegajo državna tiskarska dela prav tako kakor igralnice in bordele. Ali Roosevelt je hotel nastopati v vlogi uničevalca politične korup¬ cije; to mu je pa le spodletelo. Sam ni mogel utajiti, da je pri¬ znaval sistem političnih bossov in da je tudi sam kot guverner in predsednik služil njih interesom. To pa so vse stare reči. Zabavno je bilo le to, kako sta se Roosevelt in Barnes vzajemno obkladala z njimi. In poučen bi bil proces za tiste, ki so še verjeli, da se izvršu¬ je v kapitalističnih strankah in v institucijah, ki jih knotrolirajo, kakšna ljudska volja. Oni hi se lahko naučili, da ni za ljudstvo po¬ moči v teh strankah, ampak le pro¬ ti tem. strankam. Roosevelt je bil oproščen. Le-po- rotnik Burns je izjavljal, da je za Barnesa. Kljub temu se čuti Roo¬ sevelt kot velik zmagovalec in se je poslovil od porotnikov z bom¬ bastično govoranco. Nemčija je luteranska, Avstri¬ ja katoliška, Anglija angličanska, Francija brezverska, Rusija in Srbija pravoslavna, Turčija mo¬ hamedanska, Japonska budistov- ska. To je še nekako šlo. Ali tu¬ di Italija je katoliška, pa je so¬ vražnica katoliške Avstrije. Zdaj se šele pričenjajo težki dnevi za katoliškega Boga. teiilvi-i-K 8 <>\ KRTTSEMENT Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5409 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: aNDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Loek box 57, Conemaugh, Pa. PRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib st., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. oAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstovvn, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. I). 4. box 86. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI URAD v hiži št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI, ODBOR. Spendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Gaftnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bovc Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. i »UPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUSTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., član 8. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član 8. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Stefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D- Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar »aj M pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri Vod n je popravi. IZ NASELBIN Očitanja. Chicago, 111. ‘Vojna v Evropi nam je dala že precej misliti. Čemu klanje? smo rekli. Saj hi narodi lahko ži¬ veli v prijateljstvu. Saj ne bo imel nemški ali ruski delavec no¬ bene koristi, ako pobaše Nemčija Rusijo ali pa obratno. Ako pa malo natančneje razmislimo, mo¬ ramo priti do spoznanja, da smo morali biti prej zelo kratkovidni, ako nismo opazili, da je bilo vse že pripravljeno. Kdo se še upa trditi, da je ta ali ona država že¬ lela mir? Vse so oborožene do zob. povsod je vel le militarističen duh. Kadar je obroč preveč na¬ pet, poči; to je čisto naravno. Potem je nezmiselno še vpraševa¬ ti ,zakaj je počil. Tudi ameriški Jugoslovani smo za izkušnjo bogatejši. Saj je pri¬ šel iz samega usmiljenja do jugo¬ slovanskega proletariata — in menda po naročilu ruske vlade — slavni dr. Potočnjak k nam, mi¬ sleč, da res komaj čakamo na nje¬ govo novost, kakor da nismo že davno imeli svojih Grškovicev in Krmpotičev tukaj. Seveda so se takoj tudi med Slovenci pojavili odrešeniki na¬ roda ; ali človek ne ve, ali bi se jezil, ali pa bi jih pomiloval. Kaj mislite, da se je kakšen narod rešil s frazami? Da pa nimajo ti izveličarji nič druzega kakor fra¬ ze, nam dokazujejo resolucije, izdelane v Little Bohemia in La Salle hotel, protest chicaške po¬ družnice, in pa Sl. Liga z vsem svojim generalštabom a la Aha- sver, Treznoglav, Magajne in po¬ dobni učenjaki, ki so pokazali slovenskemu narodu svoje “srce.” Kako ljubijo Slovence! Kako so pripravljeni braniti “svetinjo, ki jim jo je dala mati F' Prijatelj, tudi jaz ljubim svoj narod. Tudi meni je v spominu očetov dom, četudi sem ga moral zapustiti v otroških letih. In ni¬ sem se odtujil svojemu narodu; ampak nekoč narodnjak, sem po¬ stal internacionalec. Zakaj? Ker verujem v moč mednarodnosti. Kje naj se rešuje narodno vpra¬ šanje? Zelo me je veselilo, ko sem čitai oklic pevskega društva Prešeren iz Pueblo, Colo., ko ga je urednik “Proletarca” kritizi¬ ral z dostavki, kaj lahko storimo in česa ne moremo. Pričakoval som od tistih požrtvovalnih roda Ljubov, ki imajo vedno besedo na jeziku za narod, da bodo dokazali, da so v resnici pripravljeni sto¬ riti nekaj za narod. Ali varal sem se. Uredniki naših meščanskih časopisov so šlapice, katere se na¬ tikajo raznim neslanim dopisni¬ kom, za katere priprost delavec ne more druzega imeti, kakor po¬ milovalen nasmeh. Ali je to narodno, če se osebno napadajo ljudje, ki niso nikdar ničesar storili proti narodu, pač pa delali zanj, kar dokazujejo njih spisi? Ali je narodno, poslu¬ ževati se za napade najgršiii laži, katerih se ne bi posluževal naj- zagriznejši nemčur ali italija- naš? Z mirno vestjo vas imenuje¬ mo sramotitelje slovenskega na¬ roda; kajti če bi vam kaj bilo za narod, bi spoštovali delo, ki je bilo storjeno za narod in ki je na¬ rodu potrebno. Slovenec, ki je prej zasledoval narodno gibanje, sedaj sploh ne ve, pri čem da smo. Resolucija iz Little Bohemia pravi eno, reso¬ lucija iz hotela La Salle pravi drugo, po svojih listih pa klatite tretje, četrto in peto. Vprašali smo vas že, kdo vas je pooblastili da ste izjavili v la sallski resoluci¬ ji, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. Zgodovinar bi vas lah¬ ko vprašal, odkaj? Ali vam ni bilo treba nobenega zgodovinske¬ ga, nobenega znanstvenega raz- iskavanja; kar v hotelu La Salle, daleč od rodne zemlje, brez vsake priprave, brez razvoja smo postali en narod. Ali se opravijo take reči z reso lucijami? Kdo še ni slišal krilatic z obeh strani: “Srba nema!” “Nema Hrvata!” Sklicujejo sr* na vse mogoče in nemogoče, kar more podpihati sovraštvo med njimi; vera, pisava, tradicije de¬ lajo zapreke; vi pa mislite, da se to vse odpravi z resolucijo v uri pijanosti! Ako je treba pri kakšni stvari segati v preteklost prav do vira zgodovinskih dogodkov, je to potrebno v hrvaško-srbskem spo¬ ru. Kvaternik, Starčevič. Deželic so skušali z vsemi mogočimi po¬ datki dokazati, da ni srbskega na¬ roda; na drugi strani je ‘Vuk Ka- radžič davno zaklical “Srbi svi i -svuda” in sledili so mu drugi s trditvami, da so Hrvatje le P K O L E T A ?. E C umetno ustvarjen, v resnici le od Srbov odcepljen narod. Jaz sem od začetka mislil, da se hoče Liga baviti z vprašanjem kako se moremo združiti in kaj moremo oziroma moramo sami storiti, da dosežemo ta cilj. Saj tako kratkovidni ne moremo biti in misliti, da pride združitev čez noč. Do zadnje balkanske vojne je bilo med nami dovolj optimizma. Mislili smo, da so bratske vezi dosti močne. S r b sk o -b ol g j r sk a vojna nas je morala razočarati. In to bi nas moralo poučiti, da je treba dela. dela in vedno dela. Jasnosti si je treba pridobiti in sporazuma o neštetih vprašanjih Kam z dosedanjo narodno kultu ro? Kam z jezikom? Kaj naj iz¬ gubi ta, kaj oni prizadeti narod pri združitvi? Kako naj se izvrši urehod, kako definitivno združe¬ nje? Tu je toliko snovi, da bi ime li vsi dovolj dela. Ako imamo to pred očmi. pa pogledamo Slovensko Ligo, ki je takoj pri ustanovitvi stopila z vi¬ sokega cilja v blato, mi ne more nihče zameriti, zakaj sem ji na sproten. Zgodovina vseli nekdaj razcep ijenih narodov nam dokazuje, da so le z razvojem prišli do združit¬ ve. In najprej je bilo treba kul¬ turne združitve, zavesti enote, po¬ tem šele je prišla politična zdru¬ žitev. Nemci so v Lutrovih časih dobili skupen književen jezik šele ob času Bismarcka se je usta¬ novila nemška država. Enake iz¬ kušnje so imeli Italijani.. Če bi se oni, ki se čutijo pokli cane za to, lotili tega dela, bi se morda tudi kričavi ligini rodo¬ ljubi spametovali in obžalovali svojo zmoto. F. J. Aleš. Iz Pennsylvanie. Čitajoč razne napade v Konda & Co. Glasilu si štejem v dolžnost, da opozorim članstvo organizacij, katerih glavne odbore in vodite¬ lje napada Glas Svobode v član¬ kih, da se lii treba članstvu radi tega razburjati. Prepričan sem, da bi g. Konda morda rad poja snil, kakšne okrožnice je razpo¬ šiljal pred zadnjo konvencijo S. S. P. Z. Mogoče še, da jih bo dobe¬ sedno ponatisnil. Znano mi je, da so bile razposlane na več strani., V njih je g. Konda sumničil gl. odbor S. S. P. Z. različnih stvari. V kakšen namen jih je razpoši¬ ljal, si lahko vsakdo misli. Toda. g. Konda se je pošteno blamiral. Gl. odbor je dobil zaupnico za ča¬ stno rešeno delo. Torej tukaj vi¬ dite, da ogrize g. Kondovo glasi¬ lo vse, kar ne trobi v njih rog. To sem priobčil resnici na ljubo, in pa, ker je vsebina Glasa svobo¬ de začela do skrajnosti smrdeti. Za ta list ni nič preabsurdnega, da le blati in napada razne ose¬ be. Večleten naročnik Glasa Svobode. Pueblo, Colo. V eni zadnjih štev. Kondovega lista že zopet naš modri Johan raztresa in meče naokrog svojo modrost. V svoji dolgi čvekanji se na vse načine trudi, da bi ne¬ kaj dokazal proti meni, a ker stvarnih dokazov naš Johan ni¬ ma, se seveda poslužuje gnojnice. No, ker pa Johan čita le “napred¬ ne delavske liste,” v katerih ni skoro druzega kot obrekovanja ljudi, katerim niso kos z argumen¬ ti in v katerih igra precejšnjo porcijo vloge gnojnica, se tudi Johanu ni čuditi, če se je je tako navzel. Kot .fe videti, mu znamke še vedno roje po glavi,, pa besede tudi ni dobil, da bi bil razkrin¬ kal tega avtokrata Pogorelca in njega poslovanja. V kakšnem Stadiju se je nahajal Johan, ka¬ dar je prišel na sejo, sem že zad¬ njič omenil, torej mi ni treba še enkrat; toda ker ni zanikal, je s tem sam dokazal, da je bila res¬ nica. Je že spak, če se ga človek tako navleče, da potem igra tea¬ ter. Kot je videti iz njegovega jav¬ kanja po gostilnah, kjer si prido¬ biva simpatije proti meni z greše- nim obrekovanjem in ‘tritanjem,’ bi bil rad -dobil mesto tajnika pri topilničarski organizaciji, toda ga ni noben član hotel nominirati za to mesto, je menda že zopet Pogorelec kriv, kaj ne Johan? Dalje klati naokrog, da če bi jaz ne bil tajnik unije, da bi veliko to- pilničarjev zopet pristopilo. * če¬ mu nisi prišel s tem v javnost poprej in povedal ljudem, da si ti njih “ideal,” in da si ti edini, ki jih lahko popeljuješ iz sužnosti v obljubljeno deželo? Gotovo bi ti bil marsikateri hvaležen. Isto priliko imaš še danes. Jaz ti taj¬ niško mesto dragevolje prepu¬ stim, kadar bo volja članstva po¬ tom glasovnice izrekla tako. To¬ rej korajžo, Johan! Sicer pa tvoji argumenti slabo drže in dvomim da bi bilo tako, kajti razredna nezavednost igra danes še velikansko vlogo pri na¬ šem delavstvu. Ko bi bilo delav¬ stvo po tuk. topilnicah razredno zavedno in bi poznalo pomen in cilje delavske industrialne orga¬ nizacije, in poznalo razredni boj v današnjem kapitalističnem si °mu, bi ne gledalo ne na Pogo relca in ne na katerega drugega posameznika, če je pri organiza ciji, ampak bi se ji pridružili vsi kot en mož in nobena sila bi jih ne odtrgala odnje. Do you get me John? Seveda našemu Johanu in njega oprodam, ki mu kujejo do piše, da se ž njimi blamirajo javnosti, je razredni boi danes še “španska vas” in kot je vide ti, smatrajo vse 'skup še za nekako otročjo igro. Torej fantje, “bu kelec” v roke. Dalje pa Johan sam priznava da delavske žene več vedo o po menu del. organizacij kot on in njemu enaki, ker drugače bi ne zatrobil v javnost, da je morala žena vzrojiti nad njim, preden se je pridružil svojim tovarišem organizaciji. Vidiš Johan, kako si se pokazal v jasni luči, kako zaveden delavec da si! Kaj naj si potem ljudje mislijo o tebi. osobi to še zavedno organizirano delav stvo! V očeh našega Johana napravi človek grozen zločin, če sp,regovo ri del. ženam o pomenu del. orga nizaci.j, o vzrokih današnje mize rije in kap. izkoriščanja, ker po njegovem nadvse modrem rgzn mu bi delavske žene’ne smele ve deti nič o tem. Vsakega zaved nega delavca dolžnost pa je. da drami in uči nezavedne in jim kaže pot iz današnje mizerije boljšo bodočnost in tudi sreetsiva s katerimi se da to doseči. In seveda, če se del. žene bolj za vedajo delavskega stanu kot ka pacitete enake Johnu, potem za služijo vse spoštovanje o-d strani zav. delavstva. Dalje mi je Johan še privoščil zborovanje neke soc. zveze in se dež v nje gl. odboru. Ne vem če se mu je sanjalo ali je alkohol zopet igral vlogo v tem slučaju Jaz poznam samo eno tako zvezo in to je Jugoslov. Soc. Zveza; to da zaman iščem svoje ime v nje nem gl. odboru. Mogoče je pa Johan mislil S. N. P. J. ; seveda ta mil je tudi trn v peti, ker je pre napredna. Je že vrag, če ima človek vedno mačka ! Kar se tiče “boljših polovic’ in učenja angleščine, jo že pre¬ cej dobro znajo. Sedaj pride na vrsto naš Johan in njega komara- ti ; da jim pa ne bo treba do pro¬ fesorja v Slavonijo, jim priporo¬ čam starega Lojza na Besemerju. Johan pravijlalje, da kadar jo moj dopis v Proletarcu, da ga na ročim cel tucat, da ljudem kažem, kaj da sem napisal. Za tako re klamo se Johanu zahvalim; tako delajo ljudje enake vrste, kot je on sam. Povem ti pa, da razne¬ sem enako število lista vsak te¬ den ; na toliko iztisov je namreč naročena unija, da se razdele med člane in druge delavce, da se iz njega izobražujejo in pouče o raz¬ nih vprašanjih, ki se tičejo delav¬ skih interesov. Tako vrši unija po svoji možnosti tudi svojo iz obraževalno dolžnost med svojimi člani. Isto število raznesem tu di italijanskega soc. lista in tudi pol tucata glasila W. F. M. Nema¬ ra tudi z omenjenima listoma ka¬ žem ljudem, kaj napišem, ko e- nega jezika sploh zmožen nisem? Vidiš. Johan, tukaj si si zopet dal klofuto samemu sebi. Najbolje je. da molčiš o stvareh, ki jih ne razumeš. Omenjaš tudi soc. klub v Crip- ple Creek, Colo. Jaz sploh ne vem, -da bi bil tam kdaj kak slov. soc. klub. Svojedobno je obsta¬ jal v Victor, Colo., in vidi se, da veš o. dotični stvari 'toliko kot zaje o bobnu, in si se o stvari prav debelo zlagal. .Sicer pa brez tega težko kaj skuješ. In v od¬ govor ti rečem le toliko, da lah¬ ko stopim pred vsakega človeka iz dotičnega kraja z odprtim če¬ lom; to je morda več kot moreš ti in tebi enaki lažnjivci in obreko¬ valci storiti; sicer pa če bi bil hotel jaz obračati svoje prepri¬ čanje po svetu, kot je to navada nekaterih bivših in sedanjih za stopnikov Gl. Sv. in pete lizati vsakemu kapitalističnemu priga njaeu, bi bil morda lahko še da nes tam, če bi mi ugajalo. Pribijem pa še, da si simpatij po gotovih gostilnah, kot ti delaš in sicer s ‘tritanjem,’ ne bom h skal, ker mi je predobro znana naklonjenost enakih oseb, z dru gimi besedami: spredaj li že, zadej praska — hinavščina. Si me raz umel, Johan? Chas. Pogorelec. Moon Run, Pa Kar se tiče dopisa v listu Glas Svobode pred časom, vse odpu šČam bivšemu tajniku S. Lige kot podružnice v Moon Run, Pa., in to radi tega, ker sva se ošebno dogovorila in poravnala, da je stvar ostala v redu namesto v javnosti; tudi čestitam bivšemu blagajniku Frank Mačeku, ki je odstopil blagajništvo omenjene Lige! Slovenska Liga ! Na vse mogoče načine so si prizadevali, kako b v Ameriki živeči slovenski narod pripravili v medsebojno sovraš¬ tvo. Resnično so dosegli, kar so nameravali; nisem se nadejal te¬ mu. Ker se ie slovenski narod v resnici nekoliko bolje zavedal in s tem prišel do sprave in miru in opuščal vzajemno zaničevanje so si naši klerikalni možje izumi li drugo zanko in to je “Liga.’ Naj se nekoliko oddahnem, pre¬ den nadaljujem. Dragi čitatelj Pomisli, kako se ,]e zglasil neki M. K. v Glas Naroda štev. 66. Ne bom vse stvari omenjal (morda si čitai sam in drugi), posebno kar piše neki far., še mladenič in ho¬ če s tem starejše- izkušene ljudi blamirati svojo ljubeznijo do Bo¬ ga. Kdor nosi na jeziku ijube zen do Boga, ta nima ljubezni do naroda; sploh ima far ljubezen do naroda le tedaj, ako dobro ve, da bo njemu v korist, ne pa na¬ rodu. Ce spoznava ljubezen do Boga, potem naj bodi za Bogom, pa ne za denarjem. Slovenskim duhovnikom je ravno toliko za narod, kakor volu za prazne ja sli. M. K. omenja, da uči krščanska morala pomagati svojim, in po tem drugim; no to mu potrdim. Župnik in kaplan morata prej po magati svoji kuharici, potem še le drugim. Omenja, da je prise¬ gel cesar s katoliško prisego, da bodo vsi narodi v Avstriji enako¬ pravni. Seveda, samo oni, ki pri¬ dejo po milosti božji v avstrijski parlament, v Rusiji pa v dumo. Pravi, da se je avstrijski cesar sam obsodil. Zakaj ni še sam se : be kaznoval, namesto siromašni narod. Pred nekoliko leti se je srbski narod hotel otresti monarhije. Znano je, kako so zarotniki pono¬ či udrli v kraljev dvor in odstra¬ nili kralja Obrenoviča in njegovo boljšo polovico Drago, ki ni bila zamanj draga. Takrat bi bil srbski narod najrajši dosegel svobodo in republiko. Ali tega ve¬ lesile niso dovolile; oglasil se je ruski car: tu imaš drugega kra¬ ja, ti srbski narod, Petra Kara- gjorjeviča in spoznaj ga za svoje¬ ga vladarja. Sedaj išče ubogi naš mili slovenski narod od teh mož pomoči za svojo osvoboditev. Voditelje Lige pa poznamo in vemo, da eni mislijo, na Jcaksou način bi se prikupili avstrijski vladi, ne pa da bi ji resno naspro¬ tovali in se za narod borili. Pa še za to gre danes v Ameriki, kate- o uredništvo bo imelo po konča¬ ni vojni v Evropi prvo odprto pot za svoj list. Zakaj je F. Sakser odposlal nabrano svoto za sloven¬ ske siromake v staro domovino deželni vladi in drugič sitim de- Adim Velika Britanija, Rus, Frai vsi bojujejo, da bi slovenski rod rešili. Slovenska Liga nam v J nič ne koristi, za staro domi pa tudi ne, kvečjemu nam bo, ko pridemo v staro domovino, berkuloza. ’ Tudi sem čitai v nekem ‘itranijo od lo treba korakati na ljublj« kakor je C grad. Jaz bi vam svetoval *• Amerika’ kc rajši pišete kaj bolj poduči ^časopisje’ km ga; bilo bi bolj interesantni 1 Jf adnik 0 m h tudi bolje za vaš list, kakor -^j ^ ^ samo prakticirate za oglase, L listi, kateri so se in se bore s *. Ligo in vsi pri njih sedeči ® L niki so bili mnenja, da bodo se : lavce kar na limanice lovili * ^^ a m6l; go. Cenjeni urednik Gl. Svol A i ' 1, P. J, ; pravi, da Slovenska Liga ni ^ ^ in nič ška; jaz ne trdim, da je, oto 5- Mna in j boli'Goneč. le toliko in ne dvomim, nat 'časopisje :j. da na: nap: idnjih me 1 z [liko sla' o tej liffi v časop stemi čei lanes ne v polgo časa me; -as potrpež o tudi n ■oriti. Kal ji sodrugi proti odstrani 1 Udi mi pi' :m Ligo i itll. Svobod, iueriki. I metati pes delavcem v. tori organ pri S. N. P 3 drugih nap ih, smo za in ne po ivodih od G Amerike. .1 delavsko . S. N. P. , m izražan odobraval ladalje pr člankom iTJ. kakor istanu, u se zav. jnarobe pi lenih or ae ali dri obračunali, od kriščai Priporočam.: IS. Z., S. .rednim or ir ne slede narodnjaki idi na vs Se oglasi kanom? In Sakser je predsednik ‘revolucionarne” Lige. Cenjeni čitatelj, kako naj pri¬ demo s S. Ligo do svobode in e- nakopravnosti? S prošnjo ne in zopet ne. Pomisli, kako se je bo¬ jeval kitajski narod za svobodo, ako nekdaj Združene države, ka¬ ko Duri v južni Afriki. Nekdaj so živeli Buri v miru in slogi v lepi republiki Transvval in Oran- ge; obdelali so si zemljo, iztrebili nevarno divjačino v -samotah in pragozdih, napravili pota, sezida¬ li lepa mesta; a prišli so angleški lordi in ovohali, kako in kdaj bi napadli lepo in mirno republiko, v kateri se dobe diamanti. Ni bilo dolgo čakati, in napadli so jih Angleži in po dolgem, hudem odporu, ko sta morala priti lord Kitchener in lord Roberts s svojo armado, so jih naposled premaga* li. Sedaj pa Ligaši vpijejo, da se stala; ako kozel v hlevu ldt tovo po njem smrdi! TI je b no, kako se far hitro spreoi Ali ni škof Berceta dvakra’ obrnil? Ali niso farji Dr. šiča spreobrnili, in je bil te koč liberalec! Prosim, M. h° moreš li temu ugovarjati” Kolikor farjev, toliko Bo? Kolikor trotov, toliko štore' Mir vam bodi, Ligaši. in te, da v skušnjavo ne pade 11 da ne postane S. Liga Sveti ga! Od samega h-- -i seme, ki je z A ■- Klein, Tudi pri nas v Montani pojavila krasna spomlad in tudi naš delavski prazniM maj, katerega smo tudi mi, ‘ vsak zavedni delavec pra 2 " na svoj način. Shod smo k KS- V 5 S Vr naši linijski dvorani, kjer s t> • i t 'l,„ ifll i>i) I • * stopila sodruga govornika j 9 - jjV. Li v živih barvah naslikala gnili kapitalistični sistem ložila, kako se ga rešiti, stvo jima je odobravalo klici in ploskanjem. Shoda - udeležilo tudi veliko števil" soc. k 5/: Hi M ez ! «v bAi % ■ : 'Khai. ' % >1 S ( 'SS Li,.: e b le i 1 fet- on PROLETAREC rugov iz No3 Roundap, za kar tvi sta se povoljno izvršili. Shod praviš, da bi bila oba še rada v , ter piknik sta bila prirejena, kar politično, bi seveda vsak razredno zaveden jim zahvaljujemo. Kakor napredujemo Jm tudi v drugih ozirih; torej človek sam lahko vedel, v prosla- "'j (j' 1 hramo tudi to sporočiti. Naš so-Ivo Prvega Maja, nikakor pa ne, ng in neutrudljivi boritelj za da bi “pobijali” Slov. Ligo, in to cializem Jos. Ivančič, rojen meškem, okraj Sevnica na Sp kjerskem, se je dne 6. t. m. ci- l:io poročil brez vseh verskih 1 r| ;i||i %. Temonij pred tukajšnjim okraj sodnikom, z. gosp. Marijo ] ; krnad, doma iz Stolovnika, okr. ivnica na Sp. Štajerskem. To je la prva civilna poroka od naših " pragov v naši naselbini. Novo l ' 1 "^ itočenima želimo veliko sreče v , •’ sedanjem stanu in tudi jima ij'■, ' ,, [poročamo, da delujeta še v na 1l| Hwfcj, kakor doslej^za našo sveto lavsko stvar, za socializem. Dmeniti morm tudi, da čitamo Po caj v naših naselbinah samo na- ' rji N«. : 'šeren j, 1,0 Dje», ! 'P‘bljani iil 1 *<■ in, 1 !' kazalo, i a. Tab! )ili: Doli ji oim, dal, 0 ; deklo, p t( j Muza odstuj t udi, kako j reščilo. in vprašati, dan? Je ]j 'odbuja alij lnidalnostij ili o E, fe H udov kip •oja mlada] Ijani in k, •rega Kris pri vsaka lilitarizem. . c v mora iil, ako nek udi učil, ali t. d. E. Eii im brigal «1 za dela« obačni ton nekoliko p« li lotih. Ei za že! ii jr •»rej vi ga s i da ima sl ; resnično n ilo vaše bi E. Krili Ameriko, inf dal, bi ne bil kor ste vi' če bi I. Hriif' inski mei vlado, M l 'I nj bolj P°* olj interes^ vaš list, to ■ato za ogl* 5 se in se I; ■i njih $ ; >dno časopis j ; vendar pa mo no reči, da nas je nekoliko teh venskih “naprednih” časopi- v zadnjih mesecih do skrajno presenetilo z neko novopečeno to. Veliko slavospevov smo že ali o tej ligi in veliko lepega istora v časopisih se l je že po- zalo s temi čenčami, vendar pa do danes ne vemo, zakaj da i.' Dolgo časa smo čakali, da mio najglavnejc, sedaj je pa li nas potrpežljivost zapustila, moramo tudi mi nekoliko o tem t; ogovoriti. Kakor so že skoro naši sodrugi po vsej Ameriki itestirali proti takšnemu delo- ijn od strani voditeljev Lige, o tudi mi protestiramo proti liteljem Lige in obenem tudi rti Grl. Svobode, Gl. Naroda in iv. Ameriki. Pozivamo jih, naj mjo metati pesek v oči sloven- i ko pomij m delavcem v Ameriki. Sloven- delavci organizirani pri J. S. Z., pri S. N. P. J. in ravno ta- pri drugih naprednih Jednotah Zvezah, srno začeli misliti sami sebe, in ne potrebujemo nobe- , navodih od Gtl. N., Gl. Svl ali v. Amerike. Mi imamo danes ■ici sor je delavsko časopisje, napr. duhom ls 'l° š. N. P. J. in Proletarca, ;aterem izražamo svoje mnenje jim odobravamo, kar je odo- ,ti, Nadalje protestiramo proti dlim člankom napram uradni- m SNPJ. kakor tudi proti sodr. bin Kristanu, uredniku 'Prole- •ca, ker se zavedamo, da če bi o kaj narobe pri eni ali pri dru- omenjenih organizacij, bodo fni ene ali druge organizacije . , Jni obračunali, in to brez huj- mja od kriščanskih listov. Na- lje priporočamo vsem sodru- i m J. S. S, Z., S. N. P. J. m dru- ii naprednim organizacijam, da j nikar ne slede slavospevom, od ■ani narodnjaških voditeljev “jge, da se tako obvarujejo veli- blamaže, katera bo prišla ne¬ ga lepega dne na nje. Nadalje priporočamo članom S. P. J. in drugih Jcdnot in Zvez, odstranijo od sebe takšno ča- oisje, kakor je G. N. G. S. in 11,1 118 /J' ev. Amerika, ker se zavedamo, vam ***-, je časopisje, katero je proti na- a uradnikom in gl. odborom, di proti nam. Ravno tako ape- 'amo tudi na vse socialistične ube, da se oglasijo v teni tonu. Spominjamo se tudi preteklosti as Naroda in Glas Svobode, na- •am S. N. P. J. Zatorej zakliče- Dotod, in nič naprej; naša era je polna in naše pdtrpežlji- fsti je konec. V imenu soc. kluba štev. 134 Klein, Mont., 5/9. 1915. Martin Meznarič, tajnik soc. kluba, Sodrug Mike Koncčni “ Joe. Ivacie, “ Jos. Kogolšek, “ John Vičič, “ John Takautz, “ Joe. Spratz, “ Jos. Trobec, “ Frank Reniitz. nenja, da imanice Ir rednik enska bi* um, 1 dvonnfflJl -1 v hi m unr rdi! M ir hitro 4 raetadv. io farji i, in je >J1 Prosim, rol ugovarja*| • v‘ tolik« j (V 1.1*'’, n.' »h javo i g Li£ a Staunton, 111. I Cenjeni sodr. urednik! — . IV38. štev. Glas Svobode mlati sa iiieg } /;|>d veledonečim naslovom “Slo- ' |.j jr i fnski Informacijski in Publika- Ijski Bureau, Staunton, 111.” svo- Lj navadno slamo naš dobro zna- v m spo nll J> A kritikaster in Kondatov pri- itni publicist Aug. Lipošek. ed drugim piše: “V Staunton, l. je bil nek slovenski govornik Chicaga. — Prišel je pobijat ovensko Ligo.” Tukaj naj ome- lobd"; ^ i ('II** eliUO F* d m l0 d S ,l ( f : im, da je Jugoslov. Soc. Klub št. ••nii, 10 Priredil dne 2. maja javni udski shod, na katerem je govo- < vJ» iz enostavnega razloga, ker v Staunton in Livingston sploh no¬ bene Lige ni, in če se ne motim, je tudi nikdar ne bo. Gustl, tukajšnji slovenski de¬ lavci so preveč “kšajt,” da bi se dali na vaše limanice ujeti! Smatrati sc pa moraš za veliko bolj važno osebo, kot te drugi čis¬ lajo, ako misliš, da bo tukajšnji Soc. klub prirejeval shode in na¬ jemal govornike iz Chicage samo radi tebe in tvojega “lajtnanta” Janežiča. Socialistični klub pojde svojo pot naprej, in priredil bo zopet shod kakor hitro bodo finančne razmere za to ugodne, ne da bi vprašal tebe ali koga druzega iz¬ ven kluba! Pišeš tudi, — “Kar je govoril o Slov. Ligi, je deloma vede ali ne¬ vede lagal.” Gustl, bil si navzoč in čul si njegove besede: zakaj nisi bil mož na svojem mestu ter takoj potegnil govorniku krinko, raz obraz? — Morda ti je padlo ravno v važnem momentu srce v hlače? Znano nam je, da je veli¬ ko lože sedeti za mizo in obsoditi človeka brez podpisa ali s kakim tujim N'omo de plume. Iz naslova je razvidno, da si pričel nekaki Informacijski biro, torej te uljudno prosim za nekaj luči na sledeča vprašanja. Kdo je bil tako dober, da je tako vestno naznanil podrobnosti razprave ter predlog, ki sem ga jaz podal na zadnji seji društva “Bratje Vsi- zaenega” S. N. P. J. tičoč se ured nika Glasila, uredništvu Gl. Svo¬ bode ? Sam si se izjavil na seji, da vse¬ bina dotičnega predloga popolno¬ ma nič ne briga posameznega dru¬ štva S. N. P. J. Torej, koliko pa briga uredništvo Gl Svobode, o čem se na sejah razpravlja, dokler se ne tičejo lista samega? Jos. Mostar, tajnik kluba. Herminie, Pa. Odgovor dopisniku iz Herminie v Proletarcu štev. 399, pod ime¬ nom Ignac Kolar, ki poziva društva S. S. P. Z. v Penna, da naj sodijo njegovo afero. Kolar, stvar je že sojena in sodbo si pod¬ pisal ti sam in tvoja žena. Ignac, dokaze imamo, da je tvoja žena že pred 20. septembrom 1914. go¬ vorila, da bosta pustila društvo štev. 80 S. S. P. Z., ker vsled sla¬ bih razmer ne moreta plačevati a- sesmenta. Kar se tiče J. D. podpore in konflikta s teboj, naj pa tudi jav¬ nost ve, da si ti tako hotel. Ignac, ali ni' bila tvoja žena ravno isti mesec pri zdravniku, da je bol¬ na kot J. D., katere pa zdravnik ni pripoznal bolne, marveč jo je domov poslal spripombo, da lahko opravlja lahka dela? J. D. je bil bolan, da ni iz postelje mogel, pa si ga vedno imel za bolj zdravega kot tvojo ženo. Že takrat si rekel: Če moja žena ni dobila podpore, je tudi J. D. ne sme dobiti. Kar se pa tiče seje 20. septem¬ bra, ti pa žal nihče ne more po¬ magati; ako bi ti in tvoja žena malo več ugleda imela pri članih in v naselbini, bi tudi gotovo ver¬ jeli tvojim izjavam, da si videl J. D. delati za časa bolezni; ker te pa članstvo že davno pozna kot starega zdražbarja, se pa ni ozira¬ lo na tvojo izpoved, marveč glaso¬ valo po svojem prepričanju. Na seji se je razpravljalo več točk glede bolezni in dela, kar pa Ko¬ lar v dopisu zavija in se skriva za resnico. S tem, da vaju je društvo črta¬ lo, ni več storilo kot svojo dolž¬ nost, ker sta zopet na seji izjavila, da več ne plačata društva; ker na črtani člani pri S. S. P. Z. izgubi- vse pravice, takoj ko so pri¬ javljeni Gl. uradu, vaju na okto- brovi seji tudi društvo ni upošte¬ valo. S pismom, ki si ga prinesel na sejo, je pa tako: Pismo je bilo poslano tebi in se je tudi tikalo samo tebe, kar vedo vsi rojaki; saj si ga kazal vsakemu človeku. Na sejah se čitajo samo uradna in ne pristranska in osebna pisma, in to bi lahko tudi ti vedel. Gl. urad je imel tudi poročilo, da si črtan in dr. ni nič prejelo, da vaju naj nazaj sprejme v oktobru. In prav tukaj se zrcali tvoje društvu, v tretjem zopet, da te je društvo ven vrglo in zopet da te je predsednik nagovarjal, da pla¬ čaj in stopi nazaj. Taka je tvoja odločnost; zakar si bil v septem¬ bru. proti temu si bil v oktobru, in kar si napisal v enem stavku dopisa, si v drugem zopet pobil. Ko je društvo prejelo razsodbo Gl. porotnega odbora, se je na prvi seji prečitala in sklenilo, da te predsednik obvesti, kar je tudi storil. Takoj po seji ti je rekel. Ignac, zdaj pa lahko stopiš nazaj v društvo; smo prejeli od Gl. po¬ rotnega odbora razsodbo, da te moramo sprejeti nazaj in ,da se morata z bratom J. D. pobotati. Predsednik še ni imel časa vsega izgovoriti, ko si ga prekinil in re¬ kel: Jaz še nisem nič prejel; pa saj veste, kje sem; kakor ste me spo¬ dili, tako boste še po mene prišli. Izvedeli smo pozneje, da stopiš v dr. pod pogojem, da dr. plača ves I ostali asesment zate in tvojo že¬ no. Tako je, Ignacij; tukaj se vi¬ di, kako hinavsko navrtan da si. Nobene resnosti, sama zavijanja, s čimer hočeš škoditi vsemu dru¬ štvu in uradnikom sploh. Povemo ti pa, če bi bilo tebi v resnici kaj za društvo, ne bi vrgel puške v koruzo, ne bi lovil praznih fraz po zraku, in jih rabil za vzroke, kot si to storil v dopisu. Čudno se nam le zdi, da nisi dopisa poslal na Gl. Sv., ko je gla¬ silo S. S. P. Z. Saj si vendar feh- taril za Gl. Sv. tiskarno, zakar smo mnenja, da bi dopis od tebe tudi z veseljem sprejeli. Svetuje¬ mo ti pa, da kadar boš še kaj na¬ pisal za javnost, napiši kaj resno stvarnega in brez zavijanj, inače se ti še zna pripetiti kot se ti je že, namreč da si se znašel pred vratmi dvorane nekega dr. S. N. P. J. s tvojo ženo. Soglasno sprejeto na seji dne 16. maja 1915. Odbor Predsednik Jos, Britz Tajnik Frank Rahne Blagajnik John Rahne. vse tako, kot bi moralo biti, nered- nosti se povsod dogode, toda upa¬ mo, da nam jih rojaki odpuste. V imenu soc. klubov v okrajih Craivford in Cherokee in v imenu skupne zastave S. N. P. J. izreka¬ mo najtoplejšo zahvalo zastavi A B. P. D. in vsem udeležencem maj niške slavnosti. Odbor. Franklin,, Kans. Dne prvega majnika je bilo krasno vreme kakor nalašč, da se proslavi dostojno ta delavski praz¬ nik. Ob osmih zjutraj so pričele drveti skupaj ljudske mase od vseh strani iz okrajev Crawford in Che¬ rokee. Ob desetih se je pričel po¬ hod kot manifestacija zoper današ¬ nji krivični sistem. Pohoda se je udeležilo od 4000—5000 rojakov in rojakinj. Žal, da se delavcev dru¬ gih narodnosti niti eden ni udeležil pohoda, ker delavci drugih narod¬ nosti v tem okolišu še ne razume¬ jo pomena prvega majnika. Opol¬ dne so se pričeli govori. Med vsa¬ kim govorom je nastopil pevski zbor iz Yale, Kansas, ki šteje 10— 13 otrok. Zbor je napravil velik vtis na delavstvo. Marsikateremu delavcu so stopile solze v oči, ko je videl pred sabo otroke v preprosti obleki, ki so navdušeno peli slo¬ venske in angleške pesmi in mar zeljezo. Čast in hvala br. in sodr. Leo Junkotu, ki je organiziral ta mladi pevski zbor. Čast staršem, ki uče svoje otroke že v zgodnji mla¬ dosti socialistične ideje, in tako vzgajajo razredno zavedne bojev¬ nike za boljšo bodočnost človeške družbe. Govorniki so največ govo¬ rili o pomenu prvega maja in o socialistični stranki in njenih ei- 1 jih. Protestirali so tudi proti kla¬ nju v Evropi. Po končanem slo¬ venskem govoru je nastopil sodr. George Brewer v angleščini. Žal, da ga je poslušalo malo ljudi. Kon¬ cert v dvorani je trajal do štirih popoldne, po štirih je pa igrala godba za ples, ki je končala ob eni zjutraj. Dobička smo tudi napravili ne¬ kaj, ki se bo razdelil. Sicer ni bilo Biwabik, Minn. Spomlad je lep leten čas in še delavec trpin, ki ima vso glavo polno skrbi, se ga veseli. Prišla je spomlad tudi v Minnesoto. Plan je ozelenela, obsula se je s cvet¬ jem, ptiči so zopet peli in človek se je poveselil in je upal. Ampak včasi pride iznenada nevihta in naliv; 17. maja je celo zasnežilo in bela odeja je pokrila kraj v Min¬ nesoti. Tedaj so cvetice pozeble in tiči utihnili. Prav tako je tudi z nami delav¬ ci. Čakali smo vso zimo brez de¬ la in tolažili so nas, da dobimo spomladi dela in boljše čase. Ka¬ pitalist se ne usmili ubogega de¬ lavca; misli menda, da se lahko preživi kakor on, ki tudi nič ne dela. Bog se nas pa tudi ne usmi¬ li, čeravno je tukaj še dosti roja¬ kov. ki se zanašajo nanj in pravi¬ jo, da bo že Bog dal. Meni se pa zdi, dokler bosta vladala Bog in kapitalizem, bo vedno dosti siro¬ makov na svetu. Rojaki, čitajmo prave napred¬ ne liste, v prvi vrsti našega delav¬ skega Proletarca. Tam se lahko poučimo, kaj da smo in česa nam je treba. Proč s kapitalizmom; delavec nai se postavi na svoje noge. Tudi ne poslušajte tistih liga- šev. ki so nasprotni delavski stranki. Videl sem v Glasu Svo¬ bode št. 31, kjer se je nekdo ogla¬ sil, da je socialist, pa je naspro¬ ten delavski stranki. Kakšen člo¬ vek je to, ki si upa tako govoriti? In napada Et. Kristana, da živi od delavskih žuljev; rad bi videl da bi se oglasil in mi povedal, kdaj so se že pobirali dolarji za E. Kristana, tako kakor so se za druge. Pa če si tako korajžen, zakaj se ne podpišeš s svojim pra¬ vim imenom? Kaj s( skrivaš pod Ahasverjem izpod Krna? Praviš da si socialist; če bi bil res, bi se obnašal, kakor se obnašajo zaved¬ ni proletarci. Rojaki! Pomislimo, da smo de¬ lavci, katerim nihče ne pomaga, če si ne bodo sami pomagali. Zato se organizirajmo, da bomo močni in si borno priborili pravice kot delavci. Spoznajmo, da potrebuje delavec delavsko organizacijo. Pozdrav vsem zavednim delav¬ cem ! Louis Zakrajšek. LISTU V PODPORO. Jugoslovanski socialistični klu¬ bi v Chicago. Jih, od “Komuni¬ stične” in “Prvo majske” vese¬ lice $21.74. Frank Starc, Pueblo, Colo., 25c; John Buden lOc; Ed. Branisel lOc; Prijatelj 25e; Joe Papič 25c; Math Kolar 15c; Ant. Krasna 25c; Frank Mikše 15c. Vsi v Clevelandu, O. Ivana Cvetnieh. Waukegan, 111., lOc. Slov. soc. klub štv. 118 Canonsburg, Pa.. $2.50. Slov. soc. klub št. 114 Detroit, Mich., $1.60. Skupaj 27.44. Zadnji izkaz $267.04. Vsega do danes $294.48. Za štrajkarje v Ohio. Jugoslov. soc. klub v Stone City, Kans. $8.00. Blaž Mezori in Frank Kovašek oba v Carona Kans. Vsak po $1.00. Denar prejel Ignac Žlemberger. Opomba. V zadnji štv. se je urini- la pomota. Namesto S. D. P. J. se ima glasiti S. D. P. in P. D. Nekateri ljudje niso zato sreč¬ ni. ker imajo vsega dosti, ampak zato, ker imajo drugi vsega pre malo. ( sodr. Filip Godina; prvega 11,1 , is i' ,v aja jo sodr. Godina govoril na j možakarstvo. Napisal si cele kolo- 111 (i| #. ikniku združenich socialističnih;ne; v enem stavku praviš, da ne lubov v Livingston. Obe priredi- plačaš več društva, v drugem VABILO NA VESELICO, kateri priredi Društvo “Bratstvo” štv. 6 S. N. P. J. v ponedeljek dne 31. maja v društveni dvorani na Sygan,Pa. Začetek točno ob drugi uri popoldan. Svirala bode izvrstna godba (Orchestra). Ob tej priliki uljudno vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi vse cenjeno občinstvo, da se polnoštevilno blagovolijo udeležiti naše veselice. Vedeli bodemo ceniti Vašo naklonjenost in Vam ob priliki povrniti. Na veselo svidenje na Sygan dne enaintridesetega maja! Za najboljšo zabavo in postrežbo poskrbi 2x Veselični odbor. Vnetje želodca. Ta neprijetna bolezen je navad¬ no posledica neprebavne hrane slabega žvečenja, preveč užitega alkohola, zastrupljenja ter se Jav¬ lja z bolečinami okoli želodca, zgubo teka, pokritim jezikom, mrzlienostjo, zapeko, bluvanjem žejo, glavobolom in izmučenostjo. Tak položaj zahteva takojšnjo pozornost. Prvo kar je treba storiti, je začeti z uživanjem Tri- nerjevega ameriškega zdravilne¬ ga grenkega vina v svrho izčišče- nja in ojačanja droba. Dalo bo dobro in največkrat stalno pomoč ter je kot “prva pomoč” zelo za¬ nesljivo sredstvo. — Rabiti se more tudi v drugih boleznih, ki so z zapeko. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Otekle ali boleče izmučene mi¬ šice potrebujejo Trinerjevega li- nlmenta. Poskušajte ga takoj. Cena 25 ali 50c po pošti 35 ali 60 centov. Nizke denarne cene. Pošiljam denar v staro domo¬ vino, popolnoma zanesljivo, in za¬ jamčeno, po sledečih kurznih ce¬ nah : 10 K.$ 20 K.$ 30 K.$ 40 K.$ 50 K.$ 60 K ..$ 70.K . 1.75 3.40 5.05 6.70 8.25 9.90 .$ 11.55 80 K.$ 13.20 90 K.$ 14.85 100 K.$ 16.50 300 K.$ 49.50 500 K.$ 82.50 700 K.$115.50 1000 K .$163.00 Poštnina je pri teh svotah že všteta, in je torej izplačan v sta¬ rem kraju polni znesek. Izven Mihvaukee bivajoči roja¬ ki pošljejo denar name ali po Mo- ney Ordru ali pa v registrova- nem pismu, z natančno navedbo pole_g svojega tudi naslova one o- sebe, katerej se naj denar v sta¬ rem kraju izplača. (2x) LOUIS BEWITZ, 198 — J st Ave., .Mihvaukee, Wls. Visoke obresti. kom, ki se bodo še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prili¬ ka, da si postavite svoji ognjišče v kraju, ki ima po svojih vredno¬ stih ne le lepo bodočnost pred seboj, marveč tudi že ‘sedanjost.’ Vašega truda sad ne bodo uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sami. — Aker neob delane zemlje $15 — $20; obdela¬ na pa $50 — $150 aker. Prodaja¬ mo tudi cele kmetije s hišo, go¬ spodarskimi poslopji, stroji, živi¬ no itd., ako koga veseli. Zdaj je najprimernejši čas, da si naš svet ogledate. Pišite nam takoj po natančnejši popis zemlje z zemljevidom, ki ga pošljemo brezplačno. Slovenska Naselbinska Družba, 198 — lst Ave., Mihvaukee, Wis. 4-x (Advertisement.) Pazite na ta ovitek! Nič t redne ponared¬ be slavnega Pain- Expeller-ja dobite cesto, ako niste pa- zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 50c pri vseh do¬ brih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Go. 74-80 Washlngton St. NEW YORK, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 41 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111 Vam bo nosil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraji, kjer so dani vsi predpo¬ goji za uspešno kmetovanje in dobičkanosno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DOBRA ZEMLJA, ki bogato rodi najraznovrstnej- še poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne pre¬ mrzlo in ne prevroče; DOVOLJ VODE za ljudi, živali in rastlin¬ stvo; in kar je skoro glavno, U- GODNE PROMETNE ZVEZE in BLIŽINA TRGOV, da lahko svo¬ je farmarske pridelke hitro in drago prodate. — Ako le enega teh predpogojev ni, petem bo ves Vaš trud zaman, in denar, ki ste ga naložili v farmo, mrtev, a- ko ne izgubljen. Naša farmarska naselbina, ki se je po komaj dveletnem obstan¬ ku začela jako lepo razvijati, i- ma vse te pogoje, za kar jamči¬ mo ; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako, mu drage volje povrnemo denar za vožnjo. Naša naselbina leži v enem najkrasnejših in najrodovitnej ših krajev države NVisconsin, ki je že gosto naseljen. Ne pridete torej v kako divjo, od vsega sve¬ ta zapuščeno pustinjo, marveč v obljuden kraj. kjer boste imeli za sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi "'šli na roko v vseh ozirih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju in¬ dustrijskega okraja in v nepo¬ sredni bližini hitro se razvijajo¬ čih mest: Cornell z 2000 prebi¬ valci, Ladysmith s 6000 in Chip- pewa Falls z 12,000 prebivalci. Tu so razne tovarne, kakor: pa¬ pirnice, tovarne za čevlje, sirar¬ ne itd., kjer se lahko dobi delo čez zimo. Vsak kupec dobi na svo¬ jem mestu toliko lesa, kar ga po¬ trebuje za gradnjo poslopij; tudi bruna za žago se lahko drago prodajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raz¬ novrstno, lovcem dobrodošlo div¬ jačino; bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo zemlje našim roja- CARL STROVER Attorney at Law Zastopa aa vseh sodiščih, specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. WASHINGT0N STREE1 CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranje bolecni in ranocelnik. •.zdravniška preiskava brevpiačt.«—p,* šati je le zdravila 1924 Blu* laian« Ave., Chicago. Ureduje od 1 o o 3 p* pel.; ed 7 de 9 zvečer, lzveri Cbi«vv iiveši bolniki naj pišejo slovenske ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raz- nib neopojnifa pijač. 18S7 So. Fi«k St. Tel. Canal i* '‘ LOUIS RABSEL moderno urejen galun NA 460 BRANO AVE., KENOSHA, Wl£ Telefon 1189 J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv* vine, smodke, i. t. d. Izvrstna prostor za okrepčilo. 3700 W. 26th 8t., Chicaga, Lu Tel. Gavrndale 1701 Socialistične slike in karta. “Piramida kapitalizma”, s slo¬ venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tueat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za v»* kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio MODERNA KNIGO VEZNIC A. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizke cene in poštena postrežba, BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave,, (Adver.) Chicago, Dl p K O L E T A R h u Šolske knjige. V Chicagu so .je razvila velika ‘‘šolska afera.” Superintendcnt- ka javnih šol mrs. Ella Flaag Jo- ungova je lani sestavila šolsko be¬ rilo za višje razrede javnih šol (Chicago Public School Spelling Book for Grades Four, Five, Six, Seven, Eight). Ta. knjiga obsega tudi članek o nemškem kajzerju, katerega daje s primernim, ne prevrne duhovitim slavospevom o- trokom za zgled. Kritični članek, ki je dvignil veliko prahu v Chi¬ cagu, se glasi: “Na gimnaziji v Kasselu je prebil nemški cesar tri leta svoje mladosti kot priden ali ne ravno odličen dijak, kajti bil je deseti v številu sedemnajstih kandidatov za vseučilišče. O tej dobi njego¬ vega življenja se pripoveduje mnogo anekdot, in ena izmed njih jo značilna. Neki profesor, pravi¬ jo, hoteč izraziti svojemu kraljev¬ skemu dijaku posebno naklonje nost, ga je obvestil zvečer o po¬ glavjih iz grščine, ki naj bi bila drugi dan predmet izpraševanja. Mladi princ je storil nekaj, česar mnogo mladeničev ne bi bilo sto¬ rilo. čim se je drugo jutro od¬ prla šolska soba, je vstopil in ja¬ sno napisal na tablo, kar mu je bilo naznanjeno. Lahko se pravi brez pomisleka, da ima mladenič, ki je sposoben takega dejanja, zarodek odlične¬ ga značaja v sebi, da ima tisti vi¬ teški smisel nepristranosti, ki je najbližji verstvu, na katero se mora gledati v tej dobi, da so¬ vraži nizkotnost in protekcijo in jo bo povsod, kjer je mogoče, iz¬ postavil sramoti. V njem je teme¬ ljita naklonjenost do vsega, kar je čisto, možato in ravno.” V mnogih krogih prebivalstva, pa tudi med šolniki in v mestnih uradih je napravila objava tega čtiva skrajno slab vtisk in je povzročila veliko razburjenost. Mrs. Joung se sklicuje na to, da je šla knjiga v tisk dne 13. maja 1914., ko še ni bilo govora o voj¬ ni. Inkriminirana istorija pa je bila po njenih zatrdilih izbrana, ker je baje izredno dobro pisana, ker je zgodba iz mladeniškega življenja, in ker obsega besede, ki so veliko vredne za čitanke. Mnogo besed je v njih, ki jih ljud¬ stvo prav pogostoma napačno ra¬ zume, n. pr. “gymnasium,” “illu- minating,” “candidates,” “cur ry, ” “ meanness, ” ‘ ‘ eonspicu- osly,” “ unhesitatingly ” in “chi- valrous. ’ ’ ŠPANSKI SOCIALISTI. Na Španskem so socialisti skli¬ cali kongres v Ferrol, da bi raz¬ pravljali o sredstvih za mir. Špan¬ ska vlada ga je prepovedala. Mi¬ nistrski predsednik Dato pravi., da je bila prepoved potrebna, ker ne bi bili člani kongresa nastopili za mir, ampak iskali priliko za kali- tev miru. Senor Dato je zgrešil svoj po¬ klic; postati bi bil moral žrec ali prerok, ne pa minister. Sklicatelji kongresa so naprpsili poslanca Barriobera, naj posredu¬ je pri vladi; če to ne bo imelo uspeha, hoče stranka prirediti pro¬ testne manifestacije. Po vsem fer- rolskem okraju je policija na no¬ gah. SOČUTJE JE PREPOVEDANO. Mestni policijski urad v Schvve- rinu na Nemškem je izdal. sledeči ukaz: “Zadnji čas se je več krat zgo¬ dilo, da je pokazalo civilno prebi¬ valstvo pri pohodu vojnih ujetni¬ kov skozi mesto izredno . netaktno vedenje. Ne le da so se zbrali ra¬ dovedneži v trumah, ampak mno¬ go gledalcev — posebno ženskih— se ni znalo premagati, pa so kaza¬ le ujetnikom svoje sočutje s tem. da so se jokale,- jih obdarovale, po¬ magale nositi prtljago i. t. d. Ci¬ vilno prebivalstvo se opozarja, da je poskrbljeno, da se tako vedenje v bodoče na vsak način prepreči.” Policijski načelnik v Schvverinu mora biti zelo kulturen človek. IZPOVED POD VISLICAMI. V Wilmington, Del., so nekega Petra Krakusa obsodili na smrt na vešalih, ker je umoril stražnika Tierneya. Ko je stopil pod vislice, je izjavil: “V New Brit.ain sem umoril tudi duhovnika Zebravsa in njegovo kuharico Evo Gillman. Naši gangi je pripadalo veliko new-yorških in bostonskih straž¬ nikov. N ew-yorška policija je skrajno korumpirana in si je ko¬ vala denar iz naših zločinov.” Ta¬ koj za tem so ga obesili. Ce so vzeli njegovo izpoved na znanje in dalje kaj ukrenili, se ne poroča. Pričo so vsekakor obesili. Tudi to kaže, kako pametna je smrtna kazen. ROJAKOM DELAVCEM! Pueblo, Colo. Slovenski socialistični klub št. 132 J.S. Z. je sklenil na svoji red¬ ni seji dne 2. maja t. L, da odpre šolo za rojake, ki se žele poučiti o potrebnih podatkih za pridobi¬ tev državljanskega papirja. Zato je klub zaključil, da se pozovejo vsi tisti, ki bi se radi o stvari po¬ učili, da se udeleže bodoče klubo- ve seje dne 6. junija ob 10. dopol dan. Začetek seje za člane ob 9. v Roj cevi dvorani na Besemerju. Tovariši delavci, kateri še nima¬ te državljanskega papirja in ga že¬ lite pridobiti, udeležite se te seje v obilnem številu, da nam bo tem lože aranžirati, katere dneve da naj se pouk vrši. Vstop na sejo prost vsakemu. Chas. Pogorelec, tajnik. H koncu pa kličemo: Živela In- tenacionala in živelo vse delavstvo, organizirano v soc. stranki!, Za Jugoslovansko soc. skupino v Crawford in Cherokee County Odbor. ZAHVALA. Najprisrčneje se zahvaljujem vsem posameznikom kakor tudi društvom, kateri so se me spomni¬ li v moji bedi in mi priskočili s denarnimi sredstvi na pomoč. Prejel sem od sledečih društev S. D. P. Z.: Dr. štev. 65 $1.25. dr. štev. 3 $2.00, dr. štev. 58 $2.15, dr. št. 77 $9.87. — Od dr. štev. 3 A. S. B. P. D. $4.00. Vsem darovalcem lepa hvalit. John Schneider, 55, Summer St., Muskegan, Mich. To je vse prav; otroci naj se uče jezik prav razumeti, čislati možatost, odkritosrčnost, sovražiti protekcijo itd. S tem se popolnoma strinjamo. ,Kljub temu je Mrs Joung v temeljiti zmoti, če res verjame, da je v chicaški šolski knjigi umestno berilo, ki izgleda kakor anonsa za nemškega ce¬ sarja. Gospa superintendentka pravi, da je istorija izredno dobro pisa¬ na. Ali ameriška literatura ni ta¬ ko siromašna, da ne bi bilo mo goče dobiti sto vsaj enako dobro pisanih istorij. Ce je treba takih besed, ki jih ona tako želi, tudi ni neizpolnjiva zahteva, da se sesta vi povestica, v kateri se porabi lahko še več takih besed. In če gre za mladeniško življenje, ni bil le nemški kajzer, ampak vsak mož nekoč mladenič. Gotovo pa je, da nimajo v ame¬ riških šolskih knjigah ničesar is¬ kati slavospevi ne o nemškem ne o kateremkoli monarhu in da so anekdote, o katerih ni nobenih do¬ kazov, še posebno neumestne. Da se je javnost upozorila na ta članek, je povzročila vojna. Ce ne bi bilo nastalo klanje v Evro¬ pi, se ne bi bil najbrže nihče ozi¬ ral na to berilo. Zato pa vendar ne bi bile take princevske zgodbe nič bolj opravičene v ameriških šolskih knjigah. Naj pa je bil vzrok kakršenkoli, dobro je, da se je spaka opazila in še bolje bi bilo, če bi se šolske knjige sploh revidirale in očistile od vsakovr¬ stnih bajk, pa tudi od tistega šo¬ vinističnega patriotizma, ki za¬ struplja ameriško vzgojo in vcep¬ lja v glave nezrelih šolarjev ne¬ umno misel, da je vsak puhlogla- vec pol boga, če je bil rojen v A- meriki in da se mu pravzaprav ni¬ česar ni treba učiti, ker je že z a- meriškim rojstvom prinesel vso modrost s seboj na svet. Šolske knjige naj bi bile take, da bi res¬ nično vzgajale. DO 50. LETA. Čez London prihaja pravkar poročilo, da je uradni list v Bu¬ dimpešti objavil naredbo, s katero se pozivajo črnovojniki od 18. do 50. leta na nabor. To torej pome¬ ni razširjenje črno voj niškega za¬ kona. k Shiran Rja »4 Chicago, 111. Ker je letos 500 let, odkar jp bil v Konstanci “ad maiorem dei gloriam” sežgan Jan Hus, ker mu je bila vest in prepričanje več kakor ukaz katoliške cerkve, ki je od njega zahtevala, da naj pre¬ kliče svoje nauke, je sklenil Jugo- slov. soc. klub. štev. 1., da priredi Husovo spominsko slavnost, in si¬ cer v jeseni, zlasti z ozirom na to, da je v letnih mesecih daljše vztrajanje v zaprti dvorani za u- deležence mučno. Sodruge in so¬ mišljenike opozarja klub že sedaj na to slavnost, za katero bo po¬ skrbljeno, da se v vsakem oziru dostojno izvrši. Vse podrobnosti glede na čas, prostor in program bodo pravočasno objavljene. Jan Hus je živel petsto let pred nami, v drugih razmerah kakor mi, zato tudi njegove ideje niso mogle biti naše ideje. Toda Hus je bil sijajen zgled znaeajnosti in njegova mučeniška smrt je zapi¬ sala njegovo ime s plamtečimi čr¬ kami med največja v zgodovini. Zato je dostojno, da si tudi mi o- hranimo spomin, kateremu velja nameravana proslava. NAZNANILO. Na roki imamo še 125 iztisov “Majniške” izdaje Proletarca, katere smo morali zadržati nazaj za slučaj, ako bi se kateri za¬ vitek po pošti izgubil. Slov. soc. klubi in naši aktivni zastopniki, kateri bi rabili te šte¬ vilke za agitacijo socializma, jih dobe brezplačno. Pošlje naj se samo nekaj poštnih znamk za po¬ kritje poštnine. Letošnje “Prvomajniške” izda¬ je Proletarca je šlo med slovenske delavce nad 15.000 iztisov. Samo PROTEST. Franklin, Kans. Mi zbrani rojaki in rojakinje, Slovenci iz Crawford in Cherokee Countv na javnem ljudskem pro¬ testnem shodu dne 9. maja t. 1. v Franklin, Kans., soglasno in naj¬ odločneje protestiramo proti Slo¬ venski ligi, in sicer iz sledečih raz¬ logov : 1. ) Ker napada Slov. liga po svojih glasilili na naj nesramne jši način, kakor so sploh zmožni le ljudje njenega kalibra, mednarod¬ no soc. stranko, in nje sodruge. 2. ) Ker ravno tako tudi napada prvo napredno podporno organiza¬ cijo in nje glavni odbor. 3. ) Ker Slovenska liga in nje vo¬ ditelji ne slišijo glasu svojih roja kov. ki zdihujejo pod .pritiskom kapitalizma v državi Ohio in dru¬ god. 4. ) Ker se voditelji lige spodti- kajo in, polena mečejo pod noge vsakemu naprcdbčsuu bitju, kate¬ ro deluje za splošno osvojen j e vseh narodov izpod kapitalistične¬ ga jarma. 5. Ker Slov. liga do danes še ni prišla z dokazi na dan. na kakšen način osvobodi Slovence ali Jugo¬ slovane; do danes še ni storila druzega, kot da seje prepir in so¬ vraštvo med narodom in da kliče: Daj. kdor je Slovenec. $. Ako niste sploh gluhi in slepi, morate vedeti, da priznava med narodna, soc. stranka za vse naro¬ de enako pravico. In zakaj blatite sedaj po časopisih mednarodno stranko? Kričite: “Internacionala je mrtva, i. t. d.”, toda ona živi in bo še živela, ko bo vaša liga trohnela v grobu. Internacionala se je razvila in se razvija po lastni izkušnji razredno zavednega med¬ narodnega delvstva. Mi smo v splošnem za to, da bi se ustanovi¬ la Jugoslovanska socialistična re publika; razumite: Socialistična. Kapitalistična republika nam pa ravno toliko hasne, ako bi se otre¬ sli avstrijske vlade in ustanovili Jugoslovansko kapitalistično drža¬ vo, kot bi šli iz dežja pod kap. Po lastni izkušnji nam je znano, da nas je slovenski kapitalist rav¬ no tako izkoriščal kot nemški ali kateri drugi. Torej kaj hočete ligo? Pokažite nam, kako mislite rešiti slovenski narod, in ako nam stvarno dokažete, potem smo tudi mi sodrugi pripravljeni se Vam pridružiti: Dokler nam pa tega ne dokažete, kar nam sploh nikdar ne morete, pa najostreje protestiramo proti Vam. Pozivamo nadalje vse napredno misleče rojake, da od¬ stranijo iz svojega kroga vse orie slovenske liste, ki rujejo proti mednarodni soc. stranki in vsemu napredku. Ker ti listi s svojimi napadi gledajo samo na reklamo, da bi jim več $ prineslo. Prišli smo do zaključka, da sta rimo- katoliška cerkev in Slov. liga eno in isto; prva obsta ja 19 sto let, pa še ni naredila nič za rešitev naro¬ dov, ker jo njen pricip in ostane $. In Slov. lige princip je ravno isti. Torej Slovenska liga in nje kriča¬ či: Vaš namen ni odrešiti sloven¬ ski narod, ker ga niti ne morete, ali toliko smo prepričani, da je Vaš namen sejati prepir med na¬ rodom. Ali pregovor pravi: Kdor seje veter, žanje vihar. Iz vseh teh razlogov mi zbrani dne 9. maja v Franklin, Kans., -najodločneje protestiramo proti vsej Slovenski ligi in nje neprogramu. kakor tu¬ di njenim voditeljem, ker varajo nezavedno ljudstvo. Jug. slov. soc. klub št. 81 v Skidinore, Kans., se tudi strinja z našim protestom. Nadalje pa opozarjamo vse za¬ vedne rojake širom Amerike, da pristopajte k socialistični stranki, kajti le ideja socializma more re- Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “ INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E. Ohio St., Chicago, 111. VVažno uprašanje! BO mi opravi najbolje in najceneje Konzularne ^ sodnij ske Wlf I a, £Wilwaultee. Wis. vojaške zadeve Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. CHAS. J, OCASEK. M, D, James F. Stepina, predsednik. Christian R. IValieck, I. podpreds. Emanuel Beranek, H. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. Ravnateljski odi Michael Zimmer, načelni* . Emanuel Beranek Dr. Anton Biankini Abel Davis J ohn Fucik A. V. Ger nger John C. Krasa Frank J. Skaj, James F. Sw J' M»9»- V >>*'* AMERICAN STATE BAM 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500, 000,C ODPRTO" ^ on ^ e ^' e ^ * n v četrtek do 8-| zvečj ; . vse druge dneve pa do 5£ popoltjj Prejemamo hranilne •Vloge in dajemo . . /0 obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da pošteno izplača ali pa Vam vrne. POŠILJAMO: Ge Tui ■ Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je === Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II, Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceškes Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku, Naš posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni 3 pristne pijače, 2 zdravilne. NA -PRIZNANO DOBRI - ZDRAVNIK ZAPADNI STRANI CHICAGE Dasiravno že star zdravnik, vendar se do sedaj še ni nikdar posluževal ogla¬ sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr¬ ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho¬ dite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vešč svo jega poklica, more ozdraviti bolnika! URADNE URE 8 do 3 0 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov: 1500 So. Craurford Ave. Telefon Lawndale 3133 PHONE; CANAL 3014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, 111 M, A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n» deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8966 POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJU Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi ted jaz ne plačujem dragih agentov ali “managerje opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec: vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pr ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTED”. Tiiii lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjs čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na Pišite po cenik. A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., J0UHJ jsMS •x~xkk-*xK"XK*“X» , >*x»*x~x* J^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F 1 . KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantir ❖❖❖❖-Xr*>->*X"X~X"X"X"X~X"X , “č"X-‘X>-'X t --’X^j 1* Šdjenske josebne L kapital! lik so pri [ati pasto bolj nepr T jetuešje o S.' Atrijsko 0 kapitalis likati kol e izjave \ Vrhutega je ikega odd ,el vsled razmerami i, j® iron komet Hdisu je [priliko, d; to. da je bi pa v gotov ih izpovec j-, pretiraval razmere; ks b sebi, da {judo, kakor i ili - ne v ( 1 deželi, [vod Geidi Mgel biti vo jaso nižji i ' neposrec; jujajo, brut Jni so zlast ire ondotni Na NValshot »tako, je Predsednik državnih ura ohrutnostji jU Geiddis s 'Državo C< r k v pos; a so pravza ] ‘Premog za »litika nižj mi je pri p dobro za »dela, da tek bossov je kilo mogi novembi * in jamsl lih sodniku onorn.” Splošna napaka. ®es je raz Na tisoče ameriškega ljudstva trpi 9 teškočah v drobu in najnavadnejša n$ ^ temi je konstipacija ali zapeka in nje« j ,'!™ v v ce v s komplikacije. Večina teh trpečih ljudi dei* -/''lo še šti enoinisto napako, to je da se poslužuje krt - glic in razne čistilne medicine, ne da bi * prej prepričali, dali so taka sredstva sl ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno sred; stvo, katero povzroča telesno slabost in k človeka navadi na neprestano vlivanje !! mižal d priča — s 'jamskih pr ne nudi n ■ katerih in renski dobi« Pastor Geid tendenc Prednost zar ^oriščanje. Gostilne — _ prava . -iavci ob so TRINERS Z VELIKA PONUDBA £ ^Sprednji del zavoja Zl R A cigaret brez oglasa v časnikih^ (A cigaret brez oglasa v časnikih je sedaj vsak vreden 'b centa v za “second class matter” smo siti to veliko nalogo, namreč rešiti plačali za to izdajo nad $25.00. vse narode iz sužnosti. Z/#A j CIGARETTES * .gotovini in vi dobite tudi v vsakem, zavoju ŽIRI ci¬ garet *b centa vreden kupon. Sprednji del za¬ voja in kupone se lahko hrani za krasne dobit¬ ke. ako se želi. Vprašajte vaše¬ ga prodajalca. On vam bo po¬ vedal. . /j& Tl ponudbi «jis»r dar 31 dtetsbra 19 !}. p P.Lorillard Co., NewYosk City ^ BirriR-w« vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite zapeki ali na kaki komplikaciji te tešk’ ! vzemite sredstvo, katero vam bo ne sa' pomagalo temveč bo obenem tudi pokrej čalo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Vib dravn Izdelano je iz rdečega vina in zd nih zelišč — laksativno, okrepčujoee in D 1 prijeten duh — ter je namenjeno v po® 1 * zoper sledeče teškoče: ZAPEKA, IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST. VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v z';- z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, - se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. -V lekarnah. JOS. TRINER Chicaga izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. urad ' w dobili briškim ajfC 1 ? 00 ’ ' Izjeme < J s Plošnem Poklic. A, k i dobe Ivf’ In t j ^'Z&h lin ^iansah •fe, i ‘^ temno S* žuž( današnji ■ b«, - m V 1 .,. lnor as \ ° 2l5 asta « ‘Soi ' c cit; Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, P •skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. C f 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. F S % h r "°«on, S"? • •:;:r . Pačiv, ■% n «ma