leto XIV. Štev. 278
TELEFON UREDNIŠTVA:	25-67
TELEFON UPRAVE:	25-67 In 28-67
TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubllana. frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280
Maribor, petek 6. decembra 1940
NAROČNINA NA MESEC Preleman v noravt ali oo ooštl M din. Dostavljen na dom 16 din. tnllaa 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN:	11.409
Cena din 1*—
Nova frontna črta v Albaniji
Italijani poročajo o letalskih napadih na ceste in grške čete — Grki poročajo, da so vkorakali v Santi Kvaranto in Argirokastro ter osvojili pogorje Kamije in Mokre planine — Nova frontna črta bo najbrže potekala od Chamare na Tepeleni in Klisuro — Vojni plen v Argirokastru in Santi Kvaranti
no
Včerajšnje italijansko poročilo
Rim, 6. nov. Stefani. Italijansko vrhov-poveljstvo je izdalo včeraj sledeče Wadno poročilo z albanskega bojišča: Na grškem bojišču so se včeraj razvijali napadi in protinapadi na odseku dveh ar-road. Naši boir&niški oddelki, med kateri-utf so bili tudi strmoglavci, so v učinkovitem sodelovanju s skupinskimi silami bombardrali vojaške naprave, ceste, mostove, kolone in kamijone, s katerimi se preskrbujejo sovražniki, kakor tudi korakajoče čete. Večkrat je bil izveden napad na cesto Premeti-Parati, ki je bila na več točkah presekana. Bombardirana so bila tudi oporišča na Krfu in v Prevezi. V borki med skupino naših lovskih letal in ®nim sovražnikovim oddelkom je bilo zbitih šest sovražnikovih lovskih letal. Dve naši letali se nista vrnili. Dne 29. novembra je naša podmornica Delfino potopila neki grški rušilec v Egejskem morju.
RIM, 6. dec. Ass. Prc-ss. Vrhovno po-Mjstvo italijanske vojske javlja, da so italijanski bombniki bombardirali področja Premetl-Peratl ter prizadejali mnogo “kode. Bombardirane so bile tudi grške kolone čet, ki so se pomikale na fronto.
GRŠKO URADNO POROČILO
ATENE, 6. dec. Unp. Uradno poročilo grške vojske javlja, da so grške čete zavzele gorski hrbet Kamije. Pri tem je bila neka mehanizirana kolona Italijanov uničena. Blizu Tapelenija je. bila razpršena in prizadeta cela fašistična divizija. Italijani se umikajo iz Porto Edde in Ar-gyrokastra. Grška n angleška letala jih na maršu neprestano preganjajo. Grški daljnostrelnl topovi so prej neprestano obstreljevali Santi Kvaranto in Argyroka-stro. Sovražnik se je naglo umaknil. Italijanske težke topove, ki so ostali na mestih, so prevzeli Grki in streljali z njimi na nasprotnika.
ATENE, 6. dec. Reuter. Uradno javljajo, da so grške čete napredovale posebno v srednjem in južnem sektorju fronte.
PORT OEDDA, 6. dec. Unp. Grške čete so vkorakale v luko Santi Kvarante.
GRKI V ARGIROKASTRU
OHRID, 6. dec. Associated Press. Službeno grško poročilo javlja, da so grške čete dosegle nove uspehe v goratem delu fronte na severu. V četrtek so grške čete zasedle Porto Eddo (Santi Kvaranto), v teku današnjega dne pa so končale okupacijo Argyrokastra. Grk!
so zavzeti na jugu še dve drugi mesti.
Begunci iz Albanije javljajo, da se tam pripravlja upor.
GRŠKI VOJNI PLEN LONDON, 6. dec. Reuter. Po neki vesti iz Aten je Mo včeraj opaziti velik ogenj v Santi Kvaranti in Argyrokastru. Sodijo, da gori vojni material, ki so ga nasprotniki zažgali na umiku. Plen, ki je padel Grkom v roke, se ceni na eno milijardo grških drbhem. Grki so zaplenili med drugim 500 strojnic.
KAMIJA IN MOKRA PLANINA LONDON, 6. dec. Reuter. Dopisnik agencije javlja z jugoslovansko-albanske meje: Italijani se umikajo v velikem maršu vzdolž severne fronte k Elbasa-nu. Pri včerajšnjem umiku so sodelovala tudi italijanska letala in krila hrbet. Njih aktivnost je pa bila zaradi močnega sneženja zmanjšana. Po končanem ob-streljevanju iz topov so Grki v naskokih na nož osvojili grebena pogorij Kamija in Mokra planina. Ti dve točki sta bili cilj hudih bojev in napadov Grkov v zadnjih 48 urah. V severnozahoduem delu sektorja je edino uspelo Italijanom, da so lahko na umiku rešili težke ranjence. Pustili so za seboj mnogo vojnega ma-
Ponudba nemških garancij Turčiji
Von Papen je baje Izročil turiki vladi spomenico s predlogi za prekinitev zveze Turčije z Anglijo in naslonitev na sile osi — Iz raznih znakov bi se dalo sklepati, da Turčija pred
loga ne bo sprejela
CURIH, 6. dec. ZPV. Po poročilih iz Ankare so med Nettfčijo in Turčijo v te-kn pogajanja za rešitev raznih zunanjepolitičnih vprašanj. Pogajanja so se prišla ha iniciativo Nemčije potom nemega poslanika v Ankari von Papena. »on Papen je prinesel s svojega zadnie-obiska v Berlinu obširno spomenico ®J*nške vlade, katero je izročil turški v«dl. Vsebina te spomenice javnosti ni na poučenem mestu v Ankari pa javijo, da je njen namen doseči dokon-5°° novo orientacijo Turčije v sedanjem fvhtovnem konfliktu. Želja Nemčije je, da Turčija prekinila svoje zavezniške oddaje z Anglijo in se načelno izrekla za ?®vtralno«t. V zameno za to bi nudila v^jnčUa Turčiji garancije za njeno ne-j”takijhrost in neodvisnost, razen tega 5* Še razne gospodarske ugodnosti. — ftemška spomenica ni nikak ultimat in W ni pisana v stilu pritiska, poudarja Pa vendarle, da je tp zadnji nemški po-■jT^^za ureditev odnošajev sil osi do
Kolikor je bilo mogoče izvedeti, turška na nemško spomenico še ni do-»j^no odgovorila in njeno uradno stali-do tega problema ni znano, mnogi ~”®ki pa govore za to, da ne bo sprejela pomidb. Eden izmed teh zna-s®y I® dejstvo, da so bile sklenjene prav razne nove gospodarske Jn Hnan-k® P°K°dbe med Turčijo in Anglijo, ka-' h turška vlada gotovo ne bi bila J^iela, ako bi bila voljna sprejeti nem-v,® Predloge. Drugi znak je pisanje tur-vj.la listov, ki stoje na stališču, da Tur-la ne more sprejeti nobenih garancij, ki la ^®dile do nasledkov, kakor so se po--di v Romuniji potem, ko je Romunija "“Povedala garancije Anglije. Turčija,
„ vijo turški listi, hoče ohraniti tudi še naprej popolno svobodo akcije, ki ji na lahko omogoči, da se postavi v
bran za svojo neodvisnost in nedotakljivost proti vsakomur, ki bi Jo hotel ogra-žati.
V turških političnih krogih izražajo dalje mnenje, da bi Turčija s spremembo svojega dosedanjega zadržanja utegnila zaiti v nevarnost, da postane prehodno ozemlje za akcije v vzhodnem Sredozemlju. Tega Turčija pod nobenim pogojem ne želi. S tem v zvezi je vzbudil veliko pozornost v Turčiji članek romunskega lista »Cuventula«, ki pravi,da bo imel pristop Romunije, Madžarske in Slovaške k trojni zvezi tudi .zelo praktične nasledke, in sicer v zvezi s končno fazo vojne, katero je treba pričakovati meseca aprila prihodnjega leta. Tedaj, pravi list, bodo operacije sil o«i terjale od omenjenih držav aktivno sodelovanje,
pred vsem glede prehoda vojsk, verjetno pa tudi glede direktne pritegnitve oboroženih sli teh zaveznic k vojnim operacijam. V Ankari pravijo, da bi take vojne operacije bile učinkovite samo tedaj, akq. bi se jim, čeprav tudi le pasivno, pridružila še Turčija, toda Turčija kakor rečeno, za to ni pripravljena.
ANKARA, 6. dec. Reuter. Tukajšnji krogi pripisujejo velik pomen finančnemu sporazumu med Anglijo in Turčijo. Sporazum rešuje transakcije uvoza in izvoza. Zdaj je omogočen nakup velikih količin življenskih potrebščin in surovin v Turčiji, ki so prej šla v druge države. Med toč. kam! sporazuma je tudi pogodba o do* bavi 22 angleških lokomotiv in 650 vago. nov.
Lord Wellington v Argentini
BUENOS AIRES, 6. dec. Reuter. Lord Wellington, šef angleške trgovinske misije, je na kosilu, ki mu ga je priredila trgovska zbornica, izjavil, da Velika Brita
Gubson je dejal, da je dala Anglija ponovne dokaze o svoji Industrijski moči In sposobnosti za izvoz s tem, da je ustanovila novo izvozno družbo, ki bo prožila
teriala. Grkom je padlo v roke mnogo ujetnikov.
NOVA FRONTNA ČRTA
CARIGRAD, 6. dec. ZPV. Po zadnjih vesteh iz Albanije so se italijanske čete umaknile od Santi Kvarante in Arglro-kastra na sever v celi dolžini fronte. — Umik se še nadaljuje in zato še ni znano, kje bodo ustvarili novo obrambno črto. Po terenu sodeč se bo to zgodilo na liniji Chimara (kraj ob morski obali, nekako 45 km pod Valono) - Tepeleni - Kiisura. Na srednjem odseku fronte predirajo Grki s pogorja Frašeri na pogorje Škrjapa-ri. Na severnem odseku so zavzeli vse pogorje Kamije in Mokro planino. Umik Italijanov na Elbasan se nadaljuje. Kje se bo tu ustalila nova fronta še ni jasno.
Badoglio odstopil?
LONDON, 6. dec. Reuter. Maršal Bado-glio je bil na njegovo lastno prošnjo s posebnim kraljevskim dekretom razrešen službe šefa generalnega Štaba celokupne oborožene sile italijanske vojske. General Ugo Cavallero je imenovan za naslednika, kakor poroča neka vest iz Rima.
Veliko ameriško posojilo Argentini
BUENOS AIRES, 6. dec. DNB. Po neki vesti je finančni minister Morgenfhau izjavil, da bo vlada USA odobrila Argentini kredit v znesku 50 milijonov dolarjev pod istimi pogoji, kakor je bilo dano posojilo Kitajski. Predsednik izvozne banke Kierson je že obveščen o tem. Ta kredit naj bi služil stabilizaciji agentinske valute ter pospeševanju zunanje trgovine in gospodarstva doma. Istočasno bo vlada USA preučila možnosti večjega nakupa blaga v Argentini.
nija nikoli ne bo zlomljena. Sir Greenville olajšanja pri uvožu v Veliko Britanijo.
Nemško-italiianski apel na Arabce
BERLIN, 6. dec. DNB. v zvezi z apelom, ki sta ga Nemčija in Italija naslovila na arabski svet, piše Nemška diplomatska in pol tična korespondenca, da je Anglija že v prejšnji vojni dajala Arabcem obljube, ki jih pa ni izpolnila. Kasneje je arabski svet celo izključila od važnih strateglčnlh točk. Nemč’ja in Ita-sija vidita v obnovi arabske neodvisnosti in svobode potrebno dopolnilo k novemu redu, za katerega se borita. Arabci naj se zavedajo simpatij, ki jih njih zadeve uži-
vajo pri silah osi. Ne bodo prevarani, če naslonijo svoje zaupanje velesilam osi.
SPREJEMI PRI SUNERJU
MADRID, 6. dec. DNB. Serano Suncr je sprejel včeraj italijanskega in nemškega poslanika.
CARNERA PADALEC RIM, 6. dec. Unp. Primo Camera,
MORGENTAU finančni minister Zedinjenih držav
BUENOS AIRES, 6. dec. DNB. Finančno ministrstvo potrjuje vesti, da je vlada USA dovolila Argentini dva kredita po 50 milijonov dolarjev za okrepitev valute in zunanje trgovine. Gospodarski odbor argentinskega senata je že odobril novi načrt za povzdigo poljedelstva, ki bo pri. hodnji teden predložen parlamentu.
ITALIJANSKO OPRAVIČILO AMERIKE
WASHINQTON, 6. dec. Ass. Press. Huh je včeraj izjavil, da je Italija odgovorila
• n•	,.	r-".......*	''”■*—*«> na ahieriškl protest zaradi bombardiranja
znam italijanski bokser je sprejet v [ta- ameriških petrolejskih naprav na Bahrain-lijansko vojsko. Vstopi! je po lastni želji skih otokih z motivacijo, da je bil nanad med padalce.	(pomota pilotov.
Letalski napadi in protinapadi
Nemci so včeraj in ponoči bombardirali nekaj angleških mest, v manjšem obsegu - Angleži so napad i kraje v Nemčiji in ItatfJ
VČERAJŠNJE NEMŠKO POuOCILO BERLIN, 6. dec. DNB. Nemško vrho.. no poveljstvo je izdalo včeraj s'cu8če uradno poročilo: Navzlic neugodnim vremenski?’! razmeram je nemško letalska v novi med 3. in 4. dtctmbrom izvedlo up. pade na London ir. Birmingham. VeliJii požari so bili povzročeni vlondonskih četrtih Paddington, Kensington in Bakersy. Tudi v Birminghamu so nastale strahovite eksplozije in devet velikih ter neštevilno majhnih požarov. Razen tega so bili izvedeni napadi na SoutamptOn in na nekatera druga mesta. Delovanje letalstva se je včeraj omejilo na ogledniške polete. V noči med 4. in 5. decembrom so bili izvedeni napadi na južno in srednjo Anglijo. Miniranje angleških pristanišč se je nadaljevalo. Več angleških letal je vrglo
ponoči bombe na zahodno Nemčijo in poškodovalo več stanovanjskih hiš. Vče. raj so bila zbita tri sovražnikova letala, od katerih je dva zbiio protiletalsko topništvo. Izginila so tri nemška letala.
ANGLEŠKO VOJNO POROČILO LONDON, 6. dec. Unp. Nemška »n italijanska letala so napadla včeraj južno-vzhodno Anglijo. Angleška lovska letala so ob tej priliki sestrelila 13 sovražnih bombnikov. Protiletalske baterije so močno streljale, tako da sovražna letala ves dan niso imela mnogo sreče. Sinoči je bil že zgodaj zvečer dan znak za alarm, aktivnost sovražnika pa ni bila posebno velika. Kljub strogi pažnji, akciji baterij in baražnih balonov se je sovražniku po srečik) predreti nad London. Vrgli so bombe kar tjavendan. Bombniki tipa
med njimi tudi London, vendar i, med njimi Diisseldorf In Turin
Messerschmidt so bombardirali jtižno-vzhodni del Anglije.
ZBITA LETALA LONDON, 6. dec. Ass. Press. Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo včeraj uničenih 14 sovražnih letal, 13 od teh so jih sestrelile protiletalske baterije, ko so letela z južnovzhodne obale na severozahod Anglije. Področje industrijskega Porurja je bilo v sredo napadeno z več zaporednimi vali angleških bombnikov.
AMERIŠKA INFORMACIJA NEW YORK. 6. dec. DNB. »Associated Press« javlja o včerajšnjih nemških zračnih napadih na Anglijo, da je bilo neko mesto v južni Angliji zasuto z bombami. V Londonu je bilo več eksplozij. Gasilske čete so neumorno nai delu, da preprečijo širjenje požarov v Southamptonu.
Pred obiskom madžarskih državnikov
Prihodnjo sredo prideta v Beograd madžarski ministrski predsednik grof Teieki in zunanji minister grof Csaky, da podpišeta prijateljsko in nenapadalno pogodbo z Jugoslavijo
BUDIMPEŠTA, 6. dec. ZPV. V madžarskih (političnih krogih zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj madžarsko-jugoslovanskih odnošajev, ki bodo v kratkem utrjeni s formalno prijateljsko In nenapadalno pogodbo. Kakor se je izvedelo na poučenem mestu, bosta dne 11. t. m. potovala v Beograd madžarski ministrski predsednik grof T el e k i in zun. minister grof C s a k y, kjer se bosta sestala z jugoslovanskim minist. predsednikom Cvetkovičem, podpredsednikom dr. Mačkom in zunanjim ministrom dr. Cincar - Markovičem,
a sprejeta bosta tudi v avdienco pri kne-zu-namestniku Pavlu. Njun obisk , v
Beogradu bo pomenil zaldjučit-ev pogajanj, ki so se več časa vlekla po diplomatski pobi med Budimpešto in Beogradom. Ob tej priliki bodo madžarski in jugoslovanski državniki v Beogradu podpisali jugoslovansko-madžarski prijateljski in nenapadalni pakt.
RIM, 6. dec. ZPV. Italijanski listi poročajo, da bosta dne 11. t. m. obiskala Beograd madžarska državnika grof Teieki in grof Csaky in da bo ob tej priliki po vsej verjetnosti podpisan med Jugo-
Sodelovanje Argentine in Urugvaia
BUENOS AIRES, 6. dec. DNB. Argentinski zunanji minister je odložil svoje potovanje v Urugvaj, ker bo v nedeljo prisostvoval svečanemu banketu na čast lorda Wellingtona. Medtem pripravlja vlada vse za važen sestanek prihodnjega tedna, ki se mu pripisuje največji politični pomen. Ministra bodo spremljali tudi načel-
niki gospodarskega in političnega odseka zunanjega ministrstva. Mimo vprašanj narobne obrambe bodo preučili tudi vse pro bleme argentinsko-urugvajskega trgovinskega sporazuma. V uradnem poročilu argentinske vlade v bližnjih posvetovanjih z Urugvajem javljajo, da bo zunatnji minister potoval v ponedeljek ali torek.
Incidenti v Južnoameriških vodah
RIO DE JANEIRO, 6. dec. CBS. Angleška vojna ladja je ustavila brazilski parnik »Para.« Zaradi ponovnega prisilnega ustavljanja brazilskih trgovinskih ladij bo vlada v Rio de Janeiru protestirala v Londonu zaradi kršitve ameriške nevtralne cone. Lastniki ladje »Para« pa pravijo, da jim je incident še neznan.
Brazilski tisk piše, "la je vlada zahtevala zadoščenje >araai preiskave na pamiKu »Itapa«, kjer lo Angleži odstranili 22 Nemcev. Listi zahtevajo, naj se v vseh lukah Južne Arneže prepove pristajanj.1: angelšk:h ladij, če se bodo incidenti v južnoameriških v:cU.h nadaljevali.
Proslava Stalinove ustave
slavijo in Madžarsko prijateljski in nenapadalni pakt. Po italijanskih informacijah je vodil zadevna pripravljalna pogajanja z jugoslovansko vlado madžarski poslanik v Beogradu. B e s z e n y i. Italijanski listi ptavijo k temu,'da so pogajanja v splošnem že zaključena in da gre le še za rešitev nekaterih manj pomembnih vprašanj. Madžarska sj želi zagotoviti s tem dobro in varno sosedstvo z Jugoslavijo, kakor tudi sodelovanje v vprašanjih na katerih je življenjsko zainteresirana.
Leteče trdnjave za AngSijo
NEW YORK, 6. dec. Tass. Ameriška vlada je izdala uradno potrdilo, da se pošlje Veliki Britaniji 20 orjaških letečih trdnjav. Velebombniki bodo najprej odleteli v Kanado, od tod pa v Anglijo.
AKCIJE ANGLEŠKEGA LETALSTVA
LONDON, 6. dec. Unp. V minili noči angleški težki bombniki znova hudo bombardirali Turin, glavni sedež italijanske industrije, žar velikih požarov je bii viden še daleč preko Alp na povratku na Angleško. Gost dim je segal 3000 m visoko. Bombardiranje mesta je trajalo dve uri. Angleška letala so v minili noči napadla tudi Dusseldorf ter druge objekte v zahodni Nemčiji, zasedeni Franciji in Bel-
gij‘-
KRALJ NA OGLEDU
LONDON, 6. dec. Reuter. Kralj Jurij Visi je včeraj ogledal Southampton in Pori-5 mouth, mesti, ki sta bili hudo bombardirani. Tudi med obiskom vladarja sta bili obe mesti bombardirani. Kljub napadom iz zraka je kralj obšel kraje po določenem programu ter si ogleda! povzročeno škodo.
PET MINOLOVCEV POGREŠANIH
[ LONDON, 6. dec. CBS. AdmifaMeta javlja, da pogrešajo pet čistilcev min, ki I so odstranjevali nemške mine.
Ameriški kredit Španij
NEW YORK, 6. dec. Tass. »New Ycrk Times« poročajo, da potekajo trgovinska pogajanja med Španijo in USA zadovoljivo. Pričakujejo, da bo sporazum kmaU1 podpisan. USA bodo dale Španiji potrebne kredite, zahtevajo pa, da ne bo Špan'" ja poslala dobavljenega blaga nOJ**” vojskujoči se državL
ZOPET EKSPLOZIJA V USA
CAMBRIDGE, USA, 6. dec. Močna eksplozija v plinski tovanni v Debrisu je zahtevala pet težje in pet lažje ranjenih delavcev. Eksplozija je nastala v trenutku, ko so se odpravljali delavci domov.
MOSKVA, 6. dec. Tass. Mosikva je včeraj z vso ostalo linijo proslavila obletnico Stalinove ustave. Povsod so brle velike prireditve in svečanosti na trgih in ulicah. Navzočni so bili tudi gostje iz bal+kskih držav, predvsem delegati delavcev, ki so bili deležni velike pažnje.
MOSKVA, 6. dec. Tass. V zvezi s proslavo Stalinove ustave prinaša sovjetski tisk članlke, v katerih navaja napredek na vseh poljih ljudske dejavnosti, šole obiskuje 47 milijonov otrok, kar predstavlja četrtino prebivalstva.
Roosevelt na inšpekciji
NEW YORK, 6. dec. Reuter. Roosevelt je inspfeiral razna mesta v Mehiškem zalivu, ki bodo služila kot oporišča pomorskim silam USA.
KINGSTON (Jamaica), 6. dec. Roosevelt se Je pripeljal na vojni ladji sem. Ogledal si je trdnjave ter dela pri gradnji novil« oporišč na tem angleškem otoku Karibskega morja.
CRISTOBAL, 6. dec. Ass. Press. Mornariški minister Knor je dospel sem z letalom h» Inspjciral naprave ob Panamskem kanalu.
ZNIŽANJE NAJEMNIN NA NORVEŠKEM
OSLO, 6. dec. Stefani. Po vladnem sklepu bodo cene stanovanj in lokalov od 1. januarja 1941 dalje znižane za \ti%. Tako je vzpostavljeno stanje, ki je bilo pred vstopom Norveške v vojno.
LADJE KLIČEJO NA POMOČ
NEW YORK, 6. dec. Ass. Press. Radio postaja Makay je prejela tri signalne klice na pomoč. Atlantsko inorje je bilo zelo razburkano. Pomoč so prosile grška 1295 tonska ladja „Taygc-los“, angleška tovorna ladja „Salwick“, 700 milj od škotske obale ter grški tovorni parnik, 1330 tonski „Aghia Ei-rini“, 600 milj zahodno od Irske.
NOVI UKREPI PROTI ŽIDOM V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 6. dec. C. B. S. Vlada je pooblastila trgovinskega ministra, da re-kvitira vse ladje. Izdana je cela vrsta zakonov proti Židom. V četrtek so bili aretirani nmogi Židje, ki so hoteli pobegniti na ladjah v tujino. V Konstanci so vkrcali na ladje mnogo zlatnine, denarja in tujih valut v vrednosti dveh milijonov lejev.
DELEGACIJA K ROOSEVELTU
MEXICO CITY, 6. decembra. CBS. Zunanje ministrstvo javlja, da bo prc-zident Avila poslal 20. januarja posebno delcgacijo na svečanosti k Rooseveltu. Delegaciji bo načeloval Avila sam.
STAVKA V AMERIŠKI LESNI INDUSTRIJI
NVASHINGTON, 6. decembra. DNB.
V sevcrnozaliodnili državah USA jc v lesni industriji stopilo 9000 delavcev v štrajk. Delo je moralo uslavili 25 velikih žag. Strajk je naslal zaradi sporazuma o povišanju plač. V industrijskih krogih se boje, da bo zaradi tega v nevarnosti redno delo industrij oboroževalnega programa USA. Slavke postajajo zadnji čas vedno pogostejše. Zmanjšanje dovoza drv in lesa bi utegnilo zavirali dela pri gradnji barak za vpoklicane rekrute.
AMERIŠKE DEBATE
NVASHINGTON, 6. decembra. DNB.
V zveznem senatu je senator Johns dejal, da je zelo iznenaden zaradi izjave senatorja Klarka, ki trdi, da jc vprašanje posojila Veliki Britaniji zelo dober riziko. Med svetovno vojno jc dobila Anglija velika posojila iz Amerike. Ni jih vrnila. Govornik jc zahteval, rta se proučijo finančna sredstva Velike Britanije in viri njenega imperija. Republikanski senator Taft je očital Morgenlhauu, da je izrabil zaupanje, ko je omogočil posojilo Kitajcem.
NOVA LETALSKA NESREČA V USA
CHICAGO, 6. dec. Ass. Press. Letalska nesreča, ki se je pripetila na mestnem letališču, je terjala 8 mrtvih in 8 ranjen'1' oseb. V letalu je bilo 21 potnikov. Nesreča se je zgodila ob 18. uri. Letalo Je padl° z višine 914 m na tla.
TATARU NI POBEGNIL
BUKAREŠTA, 6. decembra. Rador. Profesor Goriolan Tataru je detnaii' tiral vest budimpeštanskega radia 0 svojem odhodu iz Romunije. Izjavlja? da ostaja še dalje na univerzi v Sib<' nju, kjer uživa popolno svobodo.
WEYGANI) SE JE VRNIL V AL«#
VICHY, 6. decembra. Ass. Press. Gc' neral Weygand sc je vrnil v Alžir-Ogledal si jc vse utrdbene naprave v Maroku.
POOBLASTILO KONGRESA
NVASHINGTON, 6. dec. DNB. Zvezni kongres je pooblastM Roosevelta, da ust3 novi v ministrstvu vojske novo podtajflj' štvo, ki bo poslovalo kot posredni C’*11' telj v razvoju dogodkov sedanje vojne-
POBIJANJE DRAGINJE V TUČtff
CARIGRAD, 6. dcccmbra. Stef»°j* Nedavno je ustanovila vlada zavod ** nakupovanje in prodajo poljedelsk11 produktov. Zavod je določil Prvr°*n<j ceno žitu na pel pijastrov za kg. je cena povišana na 8 in pol pijaSjT za kg, ker je žito izginilo s trga. \!a' da je dobila pravico, da rekvirira žl. po nekaterih okrožjih. Tako upaj^ preprečiti skok cen, ki je nastal zara di skrivanja zalog. Zelo so narasle l di cene industrijskim in farraacev skim predmetom.
PREPOVEDAN UST ■
TOKIO, 6. dcc. DNB. Iz Singapura Ja%' Ijajo, da so angleška oblastva Pr€P°,Vsj dala izdajanje japonskega lteta »Su ^ and Giapones«. List da je imel vsebuj ki jc bila v nasprotju z obrambnim si® mom pritsaniišča.
USODA »AMERIKE«	*j
BALTIMORE, 6. dec. Reuter. »iv» 'nemški prekomornik »Amerika«, ki 50 .jj USA zaplenile v prejšnji vojni, se popravlja in bo uporabljen za tran*P čet.
IZGNANA BIVŠA MINISTRA
RIO DE JANEIRO, 6. dec. Ass. r»* Brazilsko sodišče za zaščito države j« sodilo v prognanstvo iz države biy» zunanega ministra Octavia Mangebeira ^ Paula Nogues Rafilha, ker sta k° zaroto proti obstoju Brazilije.	^
Mariborska napoved. Pretežno obla ^ in vetrovno vreme s slabim sneg0111... presledkih. Včeraj je bila najvišja ratura 2.4, danes najnižja —6.5, opo —1.0.
Bombniki so teiki topovi moderne vojne
Kakšne tipe bombnih letal uporabljajo Angleži v .etalskih napadih
Najboljši in tudi v dnevnem tisku največkrat omenjeni angleški bombnik je znamke Bristol »Blenheim«. Prav za prav poznamo tri letala te znamtke. »Blenheim I«, ali kakor ga tudi imenujejo »Blenheim s ikratkim nosom«, ima dva motorja znamke Bristol »Mercury« s po 840 ks, Razen kot bombnike jih uporabljajo tudi kot večsedežne lovce. Njihova največja hitrost znaša 450 km na uro v višini 5000 m. Po ure in ure lahko nepretrgoma letijo z br-zino 320 km ter se lahko v eni minuti dvig nejo tal na 500 m višine.
Drugi, modernejši tip »Blenheimovega« bombnika, se imenuje Bristol »Beaufort«. Ta ima veliko večjo brzino. Uporablja se kot iz vi dn iški bombnik, nosilec torpedov ter za najraznovrstnejše druge namene, trna tri člane posadke ter je opremljen z dvema Bristol »Taurus« motorjena s po 1065 ks. »Blenbeimovi« bombniki spadajo v kategorijo letal, ki je vmesni člen med lovci in težkimi bombniki.
Med srednje bombnike spadata tudi Vickers »Wellington« in Armstrong-Whit-worth »Whitley«. Prvi je leta 1938. imel svetovni rekord v daljinskem poletu iz Egipta v Avstralijo (okoli 5000 km brez Pristanka-). Vso to progo je preletel s povprečno brzino 240 km na uro. Največja brzina znaša 360 km na uro v višini 6000 m, vendar pa lahko leti 12 ur z brzino 250 km na uro. Ima pa en sam Bristol »Pegasus« motor z 800—835 ks. Razpeti-na kril znaša skoraj 25 m. V krilih ima strojnice, med nosom in repom pa stolp s topom.
Vsi angleški bombniki imajo približno
enako konstrukcijo, vendar pa ne letijo vsi enako daleč. Tako leti na pr. Hawker »Hart« 800 km daleč, kar odgovarja približno razdalji med Londonom in Kielom. Prav tako daleč lahko leti tudi Boulton Paul »Overstrand«. Okoli 1600 km daleč, od Londona do Beograda, lahko letijo 3 bombniki:	Handley	Page	»Heyford«,
Handley Page »Harrow« in Fairey »Batt-le«. Po 3200 km, ali rz Londona do Mos-
kve, lahko letijo 3 bombniki: Armstrong Whi-tworth »Whitley«, Bristol »Blenheim« in Handiey Page »Hampden«. Vsi trije so dvomotorniki. štiri tisoč km daleč, iz Londona do Dakarja v Afriki, lahko leti 4-mo torni hidroplan Short »Sunderland«. 4400 km daleč, iz Londona do Kameruna, pa lahko leti dvomotorni bombnik Vickers »Wel!lington«. — Na sliki nakladajo bombe na težki angleški bombnik.
mmm
Ofenzivna taktika v Albaniji
Balkanski način bojevan a v goratih predelih — Važna vloga tovornih konjičev in mul pri donačaniu stteliva In živeža
Dopisnik United Pressa, ki je že dalje časa pri grških četah na albanskem bojišču poroča: »Grška artilerija je izvrstna. Prevzela je ono vlogo, ki sta jo imela na zahodnem bojišču tank in bombnik. V mnogih primerih prisili sovražnika k umiku, preden pridejo fjrške čete z njim v dotiko. S tem pa ni rečeno, da letalstvo na tem bojišču ne prihaja do veljave. Italijanska letala so ves dan iskala in bombardirala grške topovske položaje, vasi in ceste v zaledju. Nisem pa čul, da bi bil kak grški vojak ubit s sovražno bombo, čim se namreč prikažejo sovražna letala, že se poskrijejo vojaki za skale in v jame, od koder opazujejo mirno polet sovražnika.
Baterije in poveljujoča stojišča so zelo dobro maskirana. Ogledal sem si takšen poveljnikov stan v neki votlini. Telefonske naprave, primitivne pisalne mize so stale naokrog, čast niki in pomočniki so mrzlično delali dalje, brez ozira na sovražne bombe, ki so udarjale zunaj. Dalje v zaledje so Grki organizirali uspešen alarmni sistem, čeprav je na dan po osem alarmov, filnkcijonirajo izvrstno. V večjih krajih se oglašajo sirene, po vaseh udarjajo plat zvona. Čete se umaknejo s cest v kritja, ljudje s polj v bližnje grmovje. Čim So letalci proč, že gre vse spet na delo.
Strma in visoka, nad 2000 m pod nebo moleča gorovja so pokrita z debelim sne-Sorri. So to naravna trdnjava, ki je omogočila Grkom, da so izkoristili vse njene priredite prednosti ter nadkrilili tako oho, kar 80 imeli Italijani v mehaniziranih četah. Prepadne stene, ozka gorska pota in strma po-rjočja niso za tanke in motorje. Tu se uveljavljajo vse one metode bojevanja, ki so jih Poznali borci stoletja v vseh balkanskih vojnah
Mostov je malo, ceste so slabe. Grki upodabljajo pri svojem prodiranju kaj malo motorizirana vozila, ves transport prenašajo majhni konjiči, mule in osli, ki se izvrstno obnesejo v še bolj strmih stezah. Na milje daleč segajo dolge kolone mul, pred njimi in ia njimi korakajo čete evzonov in drugih gr-
Sovernik angleške domovinske straže
Glavni poveljnik angleške domovinske sta-*c, general I homas Ralf Eastvvood, je eden 'mjrnlajših angleških generalov ter izvršen ?rBanižator kadrov in vzgojitelj rekrutov Le-,a 1910 je postal podporočnik, 1912 do 1014
bil dodeljen kot adjutant lordu Liverpoolu ’ "oveni Zelandu Oh začetku svetovne vojne je bil vodja operacij proti nemškim kolo-mj-mi v Oceaniji.'Kasneje je šel s 4 avstral-brieado v Evropo. Boril se je na Gaii-pohiu; kasneje v Egiptu. Leta 1019 je šel . 'prahom lorda Ravvlinsona v Rusijo. S 40 cti ju postal polkovnik kraljevega gardnega -it/ v Londonu, nato pa poveljnik vojne kademijc v Sandhurstu Ob začetku sedanje •r>jne je šel z Gortom v Francijo. Zdaj mu je let.
ških oddelkov, pevajoč po strminah in kotlinah dalje. Po večini se pomika ves transport ponoči dalje, podnevi so ceste in steze skoro prazne. Konjiči in mule igraje prehodijo Še bolj razdejana pota po sovražnih bombah. Te jim niso ovira, od tod grški uspehi, ki jim sodelovanje četveronožcev pa vsega civilnega prebivalstva pomaga, da v noči dohitevajo z živežem in strelivom podnevi napredujoče borce v prednjih črtah«, zaključuje v »Basler Nachrichten« dopisnik svoje poročilo.
Gospodarski pomen Singapura
Mogočna trdnjava na jugu Azije, angleška stražna vrata pred vhodom v Indijski ocean, Singapur ima tudi velik gospodarski pomen. Njega pristanišče sicer še ne dosega živahnosti Šanghaja ali Hongkonga. Vzrok temu je Malajsko otočje, ki zapira pred njim prosto pot. Toda, vprav bogastvo Malajske federativne države je ono, ki bo dvignilo Singapur, sedež poveljstva angleške vojne mornarice na Vzhodu, v prvorazredno trgovinsko luko. Bogata ležišča cinka in plantaže kavčuka so postale najvažnejši izvozni čini-tel Singapura, kjer so se nastanila velika pomorska podjetja in banke.
Operacije na albanskem bojišču se ne bodo naglo razvijale, piše v »Krasnaji zvezdi« moskovski vojaški sotrudnik moskovskega lista, polkovnik Popov. »Britska premoč v vzhodnem delu Sredozemlja je jasna. Preko Pireja, Volosa in Soluna lahko zalaga Grčijo, angleško letalstvo lahko napada Taren, Otran to in Brindisi, torej luke od koder zalaga Italija Albanijo s četami in vojnim materialom.«
574)00 letalcev bo dala v tej vojni Avstralija. Prijavilo se jih je 130.000. Od teh so jih 40.000 vpoklicali. Zdaj se vežba druga skupina. Prva je že v Kanadi in Angliji.
Prodajo svežega kruha in peciva je Švica prepovedala že poleti. Menili so, da bodo tako zmanjšali konsum za 25 odst., dosegli so pa le 10 odst. prihranka. Ker že mesece ni prišlo v Švico žito, so zdaj znova poostrili ukrepe glede prodaje kruha. Pekarnam je prepovedano peči med 15. in 2. uro.
Tri četrtine trgovinskih ladij sveta je pod kontrolo angleške blokade, odnosno nje navi-, serta.	I
Ljuba Živkovič f
V 77. lelu je umrl v Beogradu star radikalni bojevnik. Ljubomir Živko-v i č. Petdeset let je opravljal odvet-
I niško prakso. Znan je poslal s brošuro ,,Demon Srbije", s kalero je na-! stopil proti Milanu Obrenoviču. 0<i-! cepil se je od slare radikalne stranke ; ter ustanovil samostojno radikalno i stranko, ki je po vojni pod Davidovi-; čem postala Jugoslovanska demokral-‘ ska stranka. Leta 1899. se je udeležil na Ivanji dan atentata. Bil je obsojen na smrt, pozneje na 20 letno ječo, nato pa pomilošeen. Po odstranitvi Obrenovičev je kot pravosodni minister na vso moč deloval za povratek Karadžordževicev. Letu 1905. se je umaknil iz politike, 1925 pa je bil v radikalni stranki kot poslanec predsednik kluba. Vodil je pogajanja z Radičem in dosegel znani sporazum 1927. Po dogodkih 1928 se je docela umaknil iz politike. Svoje dnevnice in ministrsko plačo je vedno odstopal stranki. Bil je tipični predstavnik predvojne Srbije, ki je svojo domovino spremljal na pot novega, razmaknjenega življenja.
3.9 milijona delavcev, organiziranih v zve« zi poljedelskih delavcev, je bilo zaposlenih letos pri pospravljanju žetve v Italiji. V Nemčiji je bilo 522.000 italijanskih poljedelskih delavcev.
Vojni dobiček »General Motors Co,« znaša v prvih devetih mesecih letos 129 milijonov dolarjev. Ta ameriška težka industrija si obeta od nadaljnjega oboroževanja USA še večjih dohodkov.
London je dobil zadnje čase 571 močnih zaklonišč proti zračnim napadom. Vanje gre lahko nad 100.000 ljudi.
Vojne ladje in letala
V sedanji vojni se letala tudi na morju vedno bolj uveljavljajo. Francoski pomorski inženir Rougeron navaja, da lahko 500 kg težka bomba, ki pade iz višine 3000 m/prebije 101 mm debel ladijski oklep. Za 1000, 1500 in 2000 kg težke bombe so ladijski oklepi debeline 129, 149 in 166 mm že prešibki. Udarnost bomb se povečava z višino, iz katere so vržene. Tudi v strmoglavem naletu je bomba, ki pade na ladjo, učinkovitejša.
Oklepi na krovih največjih angleških ladij imajo po 159 do 162 mm debeline. Ladijski boki pod vodo imajo 330—340 mm debeline. Prvotno proti topovskim granatam in torpedom zgrajeni oklepi se bodo morali poslej prilagoditi večji odpornosti letalskih bomb'. Seveda je zadetek od zgoraj tem težji, čim više plove letalo. Zato je pa vsak zadetek v polno tem usodnejši za ladjo na odprtem morju. Mornariške strokovnjake čakajo tedaj tudi ir tem pogledu še težke naloge.
Kako so hoteli odstraniti Horthy''a
Pred budim peštanskim sodiščem je v teku razprava proti več poslancem, pristašem gibanja puščičastih križev. Obtožnica jim očita, da so hoteli sprožiti državni udar in se polastiti oblasti. Zaroto naj bi izvedlo 50 uniformiranih pristašev. Ti so se hoteli odpeljati na križišče ceste, ki vodi v Kenderes. Državni upravitelj Horthy je bil namenjen tja in ko bi se njegov voz prikazal na križišču, bi ga napadli zarotniki. Imeli so v priprav-
ljenosti dva tovorna avtomobila s strojnicami in repetirnimi pištolami. En avto naj In upraviteljevi limuzini zaprl pot, z drugega pa bi skočili preoblečeni zarotniki ter v primeru odpora postreljali Horthyjevo spremstvo, z motorizirano patruljo telesne straže vred skupaj sedem oseb. Upravitelja Horthyja bi potem odvedli v neznani kraj, kjer bi ga zadržali toliko časa, dokler bi se zarotniško gibanje ne polastilo vse oblasti v državi.
KuMura
Lev Nikolajevič Tolstoj
Trideset let je minilo od jesenskega jutra 20. novembra 1910., ko je umrl Lev Nikolajevič Tolstoj. Bil je umetniška osebnost, ki je človeško dušo, ves ogromni proces individualnega in družbenega življenja poznal m prikazal temeljito in umetniško v vseh fazah in sferah. Francoski književnik Romain Rol-land pravi v svoji knjigi »Tolstoj«: »Ob koncu
19.	stoletja je bil Tolstoj zvezda, ki je prinašala uteho, njegova dela so čarobno zrcalo naših sil in slabosti, naših upov in strahu. Tolstoj je bil bogat in iz starega rodu. Tolstoji in Volkonski, rodovina njegove matere, so se hvalili, da sega njih rod vse do Rurika. Njegovi predniki so se bojevali s Petrom Velikim, bili so generali v sedemletni vojni, junaki v napoleonskih vojnah, dekabristi in politiki.
Svoje roditelje je Tolstoj zgodaj izgubil Mati mu je umrla, ko je bil star dve leti, sedem let kasneje pa oče. Bilo je pet otrok in živeli so v ' Jasni Poljani. Tu je bil rojen L 1828. Lev Nikolajevič Jasnaja Poljana je mala vas južno od Moskve, nekoliko milj od Tule. »Tu se križata dve veliki ruski zoni«, pravi A. Leroy-Beau!ien, »zona gozdov in polja.« Na tem svojem veleposestvu je Tolstoj ustvaril največji del svojih književnih del.
Velika in težavna je bila njegova življenjska pot. od gorečega panteizma preko globoke mistike je končno našel svoj mir v
ultrakrščanski religioznosti. Pri njem ločimo po tem štiri življenjske dobe: otroška in mladeniška leta, potem dvajset razuzdanih let, ko je živel zelo razkošno, po teh pa osemnajst let umetniškega dela in ustvarjanja. Na koncu je prišla še doba misionarstva, pridi-garstva in askeze. Vendar obstaja zveza med njegovimi deli v mladosti z onimi v starosti. Tolstoj je predvsem strogo kritičen duh in njegova religioznost v letih starosti je bila utemeljena na skepsi, ki jo je kazal v mladosti. Do zadnjega diha življenja se je boril z dvomi, katera ljubezen je prava, družinska ali ona do vsega človeštva?
Zanimivo je, kako je Tolstoj ocenil ruski književni Parnas (Gončarov, Ostrovski, Gri-gorovič, Družinin in dr.). V svojih »Izpovedih« pravi: »Prišel sem do zaključka, da so to sami nemoralni in brezznačajni ljudje.« Sebe je smatral Tolstoj za zelo velikega umetnika in napisal je knjigo, v kateri je dokazoval, da Shakespeare sploh ni umetnik. Med drugim tudi pravi:	»Dokazal bom, da Shake-
speareja ne moremo prištevati niti med pisatelje četrtega razreda in tudi kot risar značajev je enak ničli.«
»Njegova najvažnejša književna dela so: »Detinstvo«, »Otroška leta«, »Mladost«, »Smrt Ivana lljiča«, Izporga«. »Kreutzerjeva sonata«, drama »Moč usode«, »Vojna in mir«, »Ana Karenina« in njegov umetniški testament — i
»Vstajenje«. Tolstoj je od vseh ruskih pisateljev najbolj vplival na Germane jn Romane.^ Ni se omejil na obravnavanje posameznih etičnih problemov in ni se posluževal besed, ki jih razumejo le učeni ljudje, temveč je postavil na mesto izumetničene diskusije prt prosti razgovor, ki osvaja in prepričuje a svojo prostodušnostjo.	D.	V.
RAZSTAVA »BRAZDE« V MARIBORU
Sredi tega meseca bodo naši mariborski likovni umetniki zopet nastopili z razstavo svojih najnovejših del. Ker bo po daljšem poletnem in jesenskem presledku to prvi kolektivni nastop naših umetnikov, bo razstava gotovo vzbudila splošno zanimanje, zlasti še zato, ker so nekateri člani kluba razstavljali v tem času z lepimi uspehi v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Otvoritev razstave bo dne
10.	t, m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Naši umetniki so se od'očili letos za Narodni dom. ker jim nudi tam velika dvorana večji razmah, kakor pa pretesni stranski prostori v Sokolskem domu na Aleksandrovi cesti. Prepričani smo, da prireditev razstave v^ Narodnem domu ne bo prav nič ovirala naše javnosti pri obisku. Razstavili bodo svoja najnovejša dela Fran Golob, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Lojze šušmelj in Klavdij Zornik. Razstave slovenskih likovnih umetnikov v Mariboru niso samo umetniškega, ampak tudi narodnega značaja, zato smo prepričani, da bo slc-\enski Maribor znal pravilno ceniti težko delo naših umetnikov v sedanjih neprijetnih časih.
Temelji smotrnega gospodarjenja gozdovi
Na tem mestu smo že večkrat opozoriti na nekatere temeljne nedostatke vsega našega gozdnega gospodarstva, katerih posledice .vo posebno čezmerno izsekavanje tn ogromne goličave, ki danes
manj. Običajni odgovori, da nizko obrestno mero opravičuje varna naložba kapitala. da je gozdna renta sigurna ter ima rastočo tendenco, da gozdni produkti rastejo v vrednosti in s tem tudi
že pokrivajo slovensko zemljo, izseka-i vrednost gozda samega, da je gozdno vajo zasebni posestniki, da bi izrabili tre gospodarjenje lahko in prijetno itd. niso
riutno konjukturo, izsekavajo pa tudi po velikih komunalnih in celo državnih gozdovih. Mnogi gozdarski strokovnjaki
zadovoljivi, v najboljšem primeru, samo tolmačijo dejstvo, zakaj se nekateri zadovoljijo s tako obrestno mero. ne pove-
opozarjajo na težke posledice, ki ji bo ta- j do pa. zakaj je samo obrestovanje tako
ko gospodarjenje moralo imeti v bližnji bodočnosti. Ponekod namreč izsekajo letno 3 krat toliko kot pa znaša prirast. Zato bi moralo po mnenju gozdarskih strokovnjakov biti izsekavanje povsod omejeno in sicer bi morali določiti naj-večjo dovoljeno količino, ki se sme izsekati brez nevarnosti za obstoj gozda. Gozdarski strokovnjaki tu opozarjajo na potrebo vzpostavljanja normalne mase lesa v gozdni gospodarski enoti. To pa je doseženo tedaj, kadar imamo tako ku-baturo vseh debel, ki daje največji prirastek lesa. Ce je lesna masa večja od normalne, to je če se ne seka les tedaj, kadar dozori, je prirastek na lesu premajhen in vzdrževanje gozdne mase negospodarsko. Naveden pa imamo slučaj izsekavanj še nedozorelega lesa, da je lesna masa mnogo premajhna' in se zato z izsekavanjem njen prirastek stalno manjša.
V zadnjem slučaju bi smelo biti umno izsekavanje manjše kot pa ie prirastek. Upoštevati pa je treba tudi prizadevanja gozdnih strokovnjakov, da mora izsekavanje upoštevati tudi trajnost gozdnih dohodkov in celo to, da bi dohodki morali biti enako razporejen tudi po posameznih letih. Predvsem pa se ne sme zmanjšati sama gozdna masa, ki daje vsa koletni prirastek lesa. Vsi ti predpisi bi morali veljati seveda za vse gozdove, oziroma gozdne posesti. Toda ne samo, da ne veljajo za zasebne gozdove, velike in male, niso upoštevani niti pri velikih gozdovih raznih občih in celo države.
Toda tudi gozdni kapital mora nesti obresti, se mora rentirati. V zvezi z gornjimi vprašanji bo zato važen odgovor na vprašanje: Kakšen vpliv ima na gozdno obrestno mero naravno prirašča-nje lesne mase v gozdu? Na to vprašanje je odgovoril v zanimivi razpravi o obrestovanju gozdnega gospodarstva inž. Viktor Š u š k o v i č v »Gozdarskem vestniku«. Uvodoma ugotavlja, da je rentabilnost industrijskega in trgovskega podjetja približno 25%. kapital v bankah po 4% ali več, obrestna mera Nar. banke pa je 5%. Obrestovanje gozdnega kapitala, izraženo v takozvani gozdni obre-
nizko. Vzrok je v sami naravi lastnosti gozda, v priraščanju njegove lesne mase.
Toda, ker gozd ni osamljen naravoslovni objekt, temveč je povezan z gospodarskim in družabnim organizmom, vpliva j kapitala. Nekoliko ugodnejši vpliv na nanj in mu daje svoj pečat tudi člove- ■ obrestovanje ima tudi še dejstvo, da les ško delo in njegova proizvajalna sila. Da I v starosti ne prirašča le po masi. tem-bi obrestovanje gozdne mase približno I več tudi po vrednosti, kajti tako se lahko
I bolje uporablja za razne visokovredne 1 sortimente in tem bolje se proda. '1 udi | stalno zvišanje cen gozdnih proizvodov i vpliva obratno nazaj na vrednost gozda samega ter jo zviša tako, da ostane so-1 razmerje prejšnje ter torej ista tudi obrestna mera. Torej tudi zaradi teh	dveh
slučajev	obrestna mera ne presega	3%.
.	,	Drugi	vzrok nizkega obrestovanja go-
I zda je dejstvo, da proizvajalna sila člo-(v I med 1. in 3. letom 700%, v 5. letu j veške«a de,.a ne more odločilno poseči v 100%). v večji starosti pa se spet zniža j g0?dno Proizvodnjo, kajti količina clo-in s tem tudi obrestovanje gozdnegai veskega e JC P°‘rebna za uiej kapitala (na pr bor med 60. in 70. letom | gozdno Proizvodnjo, je prav majhna v le 2% prirastek). V splošnem se v nor-! Prmten z vloženimi nksmmi m tekočimi malnih	razmerah	giblje	prirastek	gozdne	pitak:	gozdna proizvodnja je ge	e
lesne	mase	v	starosti	sečnje	med	2	in	uP°rabo	dela ekstenzivna, glede na	upo-
3%!	Naravna	meja	»lesnega«	obrestova-	rabo kaP,(ala Pa 'Htenzivna, pri dana-
nja	ie	torei	ostro	začrtana,	na	njej	se mo-	i snieni stanju gozdne tehnike pa je so
ra zaustaviti tudi obrestovanje gozdnega razmerno majhna se tud. produktivnost
odgovarjalo z a s e b no go s po d a r s k e m u ren-tabiinostnemu principu, bi morali posekati vse gozdove med 20. in 30, letom. V tej starosti znaša prirastek lesne ma se namreč 5%. V mladosti je mnogo
dela. Gozd raste večinoma na tleh, ki za druge kulture niso sposobna. Povečanju proizvodne sposobnosti v gozdu so postavljene ozke meje, saj na pr. gnojenje. gozdnih tal v današnjih razmerah še ne ; prihaja v poštev. Ugodno lahko vpliva I racionalizacija samega izkoriščanja gozda in postavljanje modernih žag in lesnih
lTgovinski minister in minister za so- j grablje, žvepleni cvet, šivalni stroji za industrij v ugodne gozdne in prometne
Kontrola cen kmetijskih potrebščin
prilike, toda to ni vedno lahko izvedljivo. Zato pravi avtor, da gozd po svojih naravnih lastnostih ne prenese čistega
cialno politiko sta odredila kontrolo cen j hišno uporabo, cement, semena lucerne, tudi nad cenami kmetijskih potrebščin in j detelje, repe vseh vrst, zelenjave in orodij, ki jo bo izvajal takoj urad za kon-i stročnice, steklo za svetilke in okna, vrti olo cen in oblastva II. stopnje. Pred-j varski izdelki za kmetijsko uporabo, vre-: rentabiinostnega	gospodarstva.	Obresto-
meti te kontrole so: plugi z živinsko j če iz konoplje in umetna gnojila vseh j vanje	z	Več	kot	3%	se	ne	sklada	z	nje-
vprego, plužne glave, brane vseh vrst, i vrst.	govimi sposobnostmi priraščanja in ob-
stajanja. Zato podjetniško in dobičkarsko gospodarstvo privede do upostošenja gozdov in propadanja gozdarstva z vsemi Urad za nadzorstvo cen je odredil v 1 Čilom za sod v znesku 50 par za kg k j usodnimi posledicami za okolico, zvezi z odlokom ministra trgovine in in-1 že odobrenim cenam veletrgovcev za olje j Ce so podlegla gozdna veleposestva
Cene jedilnega olja na debelo
dustrije, s katerim so bile določene cene za olje v sodih po 100 kg z 21.09 din in v sodili po 50 kg z 21.29 din Iranko vsaka razkladalna postaja v v državi vključno sod in skupni davek, da se prodaja olje na veliko —razen olivnega: v sodih po 100 kg z doplačilom na sod v znesku 30 par za kg, v sodih po 50 kg z dopla-
v sodili po 200 kg. Za plačilo teh dodat- j pri poizkusih uvajanja rentabiinostnega
kov veletrgovcem ni treba posebnega odobrenja pristojnega oblastva. Maksimalne cene jedilnega olja v nadrobni prodaji, ki so bile določene po pristojnih eblastvih, ostanejo neizpremenjene za olje iz vseh vrst sodov.
Naivišie cene koruze, koruzne ? cfm' ,l>U(;mfa 0,ia-. ]čakor r:fsUša
'	1	i	• j u	!	releral za kontrolo cen, je k cenam Imcnc-
moke in Zdroba	j	ga olja v dravski banovini, določenim z
liauslta uprava je v smislu določil uivd- j banovini odlokom z dne 2». novembra 1.1., bo o prometu s koruzo slavila po zasliša- j dovoljeno pribiti banovinsko trošarino v nju strokovnjakov nekaj predlogov za ce- znesku l din.
ne, ki seveda Sc niso definitivni, računajo pa, da bodo verjetno lako sprejeti: Normalna koruza s 14% vlage Iranko slovenska postaja bi stala .‘501 din in še k temu prometni davek in običajni trgovski zaslužek preprodajalca. Razmerju mlinskih izdelkov bi bilo sledeče: koruzni zdrob 20%, koruzno enotno moko 00%, otrobe 18%. Najvišja cena koruznih mlcv-skili izdelkov pri normalni meljavi in pri prodaji na debelo pekom in trgovcem Iranko mlin ali skladišče veletrgovca bi bila za koruzen zdrob 470 din, za koruzno moko 383 din, za otrobe 225 din. Pri večjih nakupih bi se dajali na le cene popusti, ki so določeni v predlogu za veletrgovcu.
(ilede monopolnega izvoza krompirja
se merodajni še niso odločili. Tudi svet za zunanjo trgovino se na seji ni mogel zediniti ter bo to vprašanje reševal gospo-darsko-finančni odbor ministrov.
gozdarstva z visokim obrestovanjem. je tako gozdarstvo mogoče tem mani v kme čkern gozdu, ki je bil že od nekdaj neurejen, redek in slab ter nima niti strokovne uprave in ne urejene zakonodaje. Kmet pozna razlike med obrestovanjem gozdne glavnice in procenti .ki bi nm ji'1 ista prinesla v hranilnici, zaveda pa se tudi, da so obresti za dolg neprimerno višje od gozdne rente. Zato skuša iztisniti iz gozda čim večje obresti, pri čemer mu služi za mero obrestna mera v' bankah. To pa nujno vede do uničenja gozda. Večinoma pa kmet sploh ne ni's" na načrtno povečanje obrestovanja gozdne glavnice, temveč hoče priti le do denarnih dohodkov, ki jih nujno potre-
g Za sovjetski bombaž, sc bo pogajala v »	.	.	-	,,	:	.,„,i
Moskvi naša delegacija, ki je kljub za- bu)c za sv°le gospodarstvo. Kmeck. gO/d mudi le dni odpotovala v SSSR. Predvi- j mora brezpogojno računati s še manjšim dena količina dobav naj bi znašala od 11 obrestovanjem, rentabilnostno gospodar-
do-i ,nil,ijo,na	kar ')redstnv,Ja jenje je zanj najmanj prikladno.
približno količino 1000 ton.	1
g O tivoZu italijanske bombažne preje
.Mednarodni kabel Beograd—Maribor
stni meri pa znaša 3% ali večinoma še bodo baje kmalu začeli gradili
sc )x>do pogajali v Beogradu predstavniki naše tekstilne industrije in italijanskih predilnic. Dobave bi bile v okviru kontingenta za 4. četrtletje. Iz 3. četrtletja jc ostalo še 500 ton preje, ki bo ponudena Prizadu ,če med našimi in italijanskimi izvozniki ne pride do sporazuma.
Samo če bo naše gozdno gospodarstvo upoštevalo vsa navedena temeljna načela ter bodo tudi pri kmečkem gozdarstvu odstranjeni tudi oni temeljni vzroki, ki ga danes silijo v izsekavanje, smemo upati na pravo, uspešno in smotrno gozdno gospodarstvo.
«UBY M. AYRES:
DRUGE MEDENI teden
ROMAN
53
Mislim in upam, da se ne bo več vrnila.
Potem sta šla nekaj časa molče.
— Težko vam bo, ko boste tako sami v Upton House, ji je dejal v prijateljskem tonu.
- Da. Gladys je bilo nerodno, ker it je šlo na jok. Raje bi umrla kot da bi Kettering spoznal, kako jo boli njena zapuščenost.
— Ali se vozite radi	z	avtomobilom?
— ji je rekel	Kettering.	Mogli bi	se
kdaj peljati z	menoj.
— Seveda,	prav rada	se	vozim.
Gladvs je vedela, da jo Kettering presenečeno gleda.
— Toda, nekoč ste vendar rekli... — je pričel.
— Vem, kaj sem rekla. Nekoliko nerodno sem se takrat izrazila... Sicer pa
''sami veste, zakaj!
•— Prav, razumem vas, ji je mračno
dejal. Potlej pa se je zasmejal: — Ali vas smem kdaj povabiti? Glejte, oba bova poslej tako zapuščena... Četudi vam nisem simpatičen ...
Umolknil je, pričakujoč, da se mu bo postavila po robu. Toda Gladys je molčala- V tenu lij mogel videti, kako je
(vsa zardela. In kako divje ji je utripalo j srce. Znabiti ga je imela zares rada...
22
SKORAJ PREPOZNO!
Jimmy in Kristina sta v kupeju sedela | vsak v svojem kotu. j .limmy si je neznansko prizadeval, da I bi bil kar najbolj uslužen svoji ženi. Na-j kupil je toliko časopisov in revij, da bi jih ne utegnila pregledati, če bi trajala vožnja petkrat delj. Ko je slednjič spoznal, da Kristini ni do razgovora, se je umaknil v svoj kot ter se delal, kot bi spal. Dušo bi dal, če bi smel prižgati cigareto. Toda v svojem ponosu jc bil tako neomejen, da Kristine ni hotel prositi za dovoljenje. Sedel je ko v ječi, z zvezanimi rokami in priprtimi očmi. Vlak pa se je vil skozi temo proti Londonu.
Kristina je pridno obračala časopise in revije, toda zelo verjetno je, da ni prebrala niti vrstice. Bilo ji je, ko da je storila nekaj proti svoji volji. Spomnila se je svojega poročnega dneva, hladne zakristije in Sangsterja. Misel na tega moža ji je vlila nekaj drobnega poguma. Vedela je, da se nanj lahko zanese. Znabiti ga kmalu vidi v Londonu?	i
Potlej pa se je v mislih vrnila h Ket-teringu in njegove zadnje besede, ki ji jih je rekel na stopnišču v Upton House. Rahlo je vzdihnila. Bila je prepričana, da Jimmy resnično spi. Odložila je časopise in se zatopila vase. Kako rada bi ta hip vedela, kaj neki poreče Kettering, ko izve, da je odpotovala z Jimmyjem.
Postrani je pogledala svojega moža.
— Ali si kaj želiš? — jo je vprašal.
— Ne, hvala. — Pograbila je spet ča sopise in za njimi skrila svojo zadrego.
— Rad bi vedel, kje želiš stanovati, ko prideva v London, — jo je nežno v p ra šal. — Znabiti pa bi ti bilo všeč kar v mojem stanovanju?
Sunkovito ga je prekinila: — Ne, raje bi šla v kak hotel. Vseeno kam, z vsako rečjo bom zadovoljna.
Govorila je kaj naglo, kot da bi si želela, da bi bilo razgovora čim prej konec.
Ji nun y jo je presenečen pogledal. Da, reči si je moral, da je bila prav prikupna, mnogo lepša kot je kdaj mislil. Žal mu jc bilo, da ji jc kdaj koli storil kaj žalega. Ves je zadrhtel ob misli, da mu Kristina nikoli ne bo odpustila. V srce mu je šinil val poguma, vstal je in prisedel h Kristini.
— Rad bi govoril s teboj. Ne, nikai se ne boj, saj se te ne bom dotaknil. — i: je rekel, ko se jc vsa zganila.
Nekoliko ogorčenja je bilo v njegovem glasu. Nekoč je tako rada sedela ob njem — komaj nekaj tednov je tega — da takrat bi z vriskom pozdravila vsako pot, pa naj bi sc peljala kamor koli. Zdaj
pa so se reči iz temeljev izpremenile.
— Še enkrat samkrat hi rad s teboi izprcgovoril o Cynthiji, — je pričel znova Jimmy. — Še enkrat, poslej o tem nc bova več govorila. Sicer si tie nadejam-da bi tni verjela, kar tu hočem povedati. Toda prosim te, skušaj mi verjeti, da vsega tega ne bom povedal zato, ker je Cynthija že mrtva. Tudi če bi še živela, bi to zame ničesar ne pomenila Bila bi mi kot so mi tuje vse druge ženc na svetu.
Kristina je uporno zrla predse. Poslušala ga jc, ker ga je pač morala poslušati. In bilo ji je, ko da ji nekdo zavratno potiska nož v srce.
— Tisti večer... tisti večer je nnirlU; — je Jimmy nadaljeval. Takrat sem 11 hotel prav vse povedati in te prositi odpuščanja. Reči sern ti hotel, da bi pričel* znova. Verjemi mi, na častno besedo m1 verjemi, tako sem hotel storiti, toda usoda je hotela drugače. Priznam, ko s v* se poročila, ti nisem posvečal toliko pozornosti kot bi bilo treba, toda poslej•••
— Toda sedaj, — ga je Kristina p"^0
prekinila, — je prepozno. Zapomni si.
da,
ne potujem s teboj radi kakega i>oseb-nega namena, ampak zgolj zato, ker mi zdi, da .ie to moja dolžnost, in zato, da bi za vso zadevo ne izvede tvoj brat in te okrivil. Nič več kot pP' jatelja sva si lahko. Morda sodiš, da P sc. ločila? — ga je porogljivo vo ra Saturn končno, ali je mar potrebno- da sva si še kaj več kot navadna prijatelja
(Dali«->
ijfloirce
Ponovna železniška nesreča pri Blanci
Dve smrtni žrtvi — Nesreča v Lazah
Poročali smo Sele, da sc je pripetila Pri Blanci na progi Zagreb - Zidani most železniška nesreča, pri kateri se je iztirilo 8 tovornih vagonov, sedaj pa nam dolžnost veleva sporočiti vest o še hujši nesreči na isti progi.
Včeraj popoldne okoli 16. sta trčila 4 km od Sevnice proti Blanci med kilometrom 482 in 481 dva tovorna vlaka, ki sta vozila na odprti progi ter sta imela zato Precejšnjo hitrost. Posledice trčenja so bile katastrofalne, ker je ime! brzotovor-ni vlak št. 47 najtežjo lokomotivo naših železnic, katero je izdelala tovarna Bor-sig. Razbilo se je pri obeh vlakih 14 vagonov, lokomotivi pa sta še posebno hudo zbiti. Vsa proga je v precejšnji dolžini razkopana in razrita. Promet je popolnoma onemogočen.
Strojevodja lokomotive brzotovornega Vlaka je bil Mariborčan Jože Korit-tl>k, z njim pa je bil poleg kurjača še Praktikant, ki se je vadil v vožnji z najtežjo lokomotivo. Železniška katastrofa ie tem večja, ker je zahtevala tudi dve smrtni žrtvi. Strojevodja Koritnik Jože !e izginil in ga doslej še niso našli. Pokopale so ga ruševine obeh lokomotiv. Prav tako je bilo tudi s kurjačem druge-Sa tovornega vlaka, ki ga tudi. pogrešajo Nevarno ranjena sta tudi dva sprevodnika.
Zaradi strahovitih posledic trčenja, ki ie prve vagone razmetalo križem po Progi, ic bila prekinjena tudi telefonska zveza ob železniški progi, ker so razbiti-
ne podrle več brzojavnih drogov. Ves dostatkov na tej progi, ker ne bi bilo
promet na tej progi je prekinjen. Za prvo silo so usmerili brze vlake in Orient ekspres čez Karlovec in po dolenjski
prav, če bi zaradi tega naše gospodarstvo trpelo ogromno škodo, človeška življenja pa bi se izpostavljala po nepo-
progi v Ljubljano. Zato pa bodo vlaki j trebnem smrtni nevarnosti.' vozili najmanj šest ur več kakor nor-; Podobna nesreča, kakor pred dnevi pri malno. Osebni promet pa bo urejen tako,! Blanci, se je pripetila tudi na progi Ljub-da bodo potniki prestopali iz enega vla- j Ijana - Zidani most. V Lazah so na kret-ka v drugi, čez mesto nesreče pa bodo nicah iztirili štirje vagoni, kar je povzro-
morali iti peš.. Materialna škoda je ne glede na tovor ogromna; ugotovila jo bo posebna železniška komisija.
Proga, na kateri je prišlo v enem tednu do dveh velikih železniških nesreč, je preobremenjena, ker ima le en tir. Zato bo treba vsekakor misliti na odpravo ne-
čilo zmedo v železniškem prometu. Jutranji osebni vlak iz Ljubljane proti Zidanemu mostu je imel zaradi tega 90 minut zamude. Delavci so progo kmalu vsaj za silo popravili, da so se zamude zmanjšale.
Organizacija trboveljskih
rezervnih podčastnikov
V nedeljo, 1. t. m„ so imeli podoficirji' Odposlanec celjskega vojnega okrožja v Trbovljah ustanovni občni, zbor svo-1 kapetan Jakob Tkalčec je podčrtal po-jega poverjeništva Udruženja rezervnih: men dobrega podoficirskega kadra pri podoficirjev. Že pred zborom so odšli ’ vojski. Pododbor v Trbovljah so zasto-
trboveljski rezervni podčastniki pred spomenik kralja Aleksandra I. in pred spomenik v svetovni vojni padlih žrtev, pred obema so položili venca.
Občni zbor, ki je bil pri Volherju, je
pali rezervni častniki Paternost, dr. Vodušek, Toman in Berger. Občnemu zboru so prisostvovali tudi rezervni podčastniki iz Hrastnika. Na čelo poverjeništva, ki šteje že nad 70 članov, je bil
otvoril predsednik pripravljalnega odbo- izbran 12 članski odbor. Odboru predla Herman Kuhar. Uvodoma sta bili pre-j seduje vrtnar Herman l£uhar, tajnik je čitani vdanostna brzojavka, naslovljena I Karel Gračner, blagajnik pa Gera Krajna Nj. Vel. kralja Petra II. in pozdravna | šič. oba nameščenca T. P. D. brzojavka ministru vojske in mornarice.' .
Zastoj ribolova na Jadranu
Vprašanje preskrbe naših pomorskih j mesi z morskimi ribami, je Ircba ribičev s pogonskim materialom (pc-[vprašanje hitro rešili. Ribiči so že l role j in nafta) za zimski ribolov še i skoraj popolnoma ustavili ribolov, kar sedaj ni rešeno. Ker je zimski ribolov: bo imelo težke posledice. Zalo bopro-važeu za prehrano prebivalstva na Pri-i blem oskrbe ribičev s tekočim gorivom morju pozimi in za oskrbo ostalih j rešen na posebni anketi.
Prof. dr. Janez Plečnik f
Včeraj proti večeru se je po Ljubljani raznesla vest, da je zatisnil za vedno oči univerzitetni prof. dr. Janez P1 e č n i k, brat našega znanega arhitekta Jožeta Lečnika.
Pokojni dr. Plečnik ni bil znan samo v °zkem krogu svojega znanstvenega dela, ampak ga je poznala tudi širša javnost,
111 to po neštetih poljudnih razpravah o zdravstvu, ki so izhajale v »Mladiki« in v katerih je na originalen in duhovit na-ein pisal o zdravstvenih problemih, ki so se tiskale sodobnega človeka in njegovega življenja. V teh razpravah je vedno Presenečalo, prgišče originalnega besedišča, ki ga je dr. Plečnik posejal med svoje delo, v katerem je hotel slovenski Povedati to, za kar rabimo največkrat tujko. Iz teh razprav je javnost lahko razbrala, da ni bil dr. Plečnik samo suh znanstvenik in zdravnik človeškega telesa- ampak da je s svojim pogledom bi! tudi anatom človeške, ali še bolje povedano, naše slovenske duševnosti. Kot tak
bil dr. Janez Plečnik originalna pojavi v našem mladem znanstvenem svetu.
Ljubljančan dr. Plečnik je po' klasični Simnaziji ki jo je napravil
odšci na Dunaj, kjer je absolviral medi- 0 |(. M m s, zl()imJ finsko fakulteto. Kmalu je postal sodni: dobil miti drugi- poškodbe, da so i.-, izvedenec ljubljanskega sodišča ter se j rali oddali v bolnišnico.
dosleden človek začei živo brigati za ,	<• Naboj j« eksplodira! pri čiščenju pu-
■svoje delo in se'pečati s problematiko škl‘ letnemu simi posestnice Jožetu Sle-Patološke anatomije. Po prevratu ie postal “ Km'iU' ,Vi U‘m mn jo ra/"’«a,l> Profesor anatomskega instituta m naše j ' c' Planinsko predavanje. Savinjska po-'niade zdravniške generacije vedo. da ni tlružnira SIM) v Celju priredi 12. i. m., ob samo anatom teles, ampak tudi ana- ' risalnici meščanske šole predavanje. | toni duš	Predaval bo prof Viktor Petkovšek iz
Maribora o ..Z jadranske obale na vrbov« I
e V poročilu o 70 leiniei celjskega učiteljskega društva je yčeraj pomoloma izostalo, tla se. je predsednik g. Jioš po pozdravu v. lepimi besedami spomnil dveh mož velikanov-Slovencev., Slomška in Prešerna .katerih HO letnico rojstva smo slavili te dni.
c Semenski krompir in oves. Danska uprava bo dodelila kmetovalcem izboljšano seme krompirja in ovsa v prvi vrsti iz. posevkov priznanih po Okosenm. Prijavljena' bodo za seme plačali polno tržno ceno .ki bo naknadno določena. Prijave se sprejemajo ob sredah in sobotah do 2! .1. m. na mestnem noglavarslvu v sobi šl. 17.
c Miklavževo vrvenje je bilo v Celju prav živahno. Na glavnem trgu je bit ob stojnicah običajni Miklavžev sejem.
c Slaro poslopje OL’%1) v Vodnikovi utiri so prifccli le dni rušiti. Temelji nove stavbe na prostoru poleg starega poslopja raslo iz. lal. e Nesreča pri vožnji z motorjem. .'S2lel-v Ljubliani lesni trgovec Ciril Štiglic iz Mečice ob Savinji se je peljal z motorjem. Med padel in si zlomit nogo ter a mo-
a. Smrt uglednega zdravnika. Po dolgem, hudem trpljenju je preminul znani ljubljanski zdravnik dr. Tone Jamar, ki je užival zlasti kot specialist za tuberkulozo velik sloves širom Slovenije. A tudi kot človek se ie pokojnik odlikoval po velikih vrlinah in je bil v vseli krogih visoko spoštovan. Med svetovno vojno je kot vojaški zdravnik storil veliko dobrega za slovenske fante, ki se ga bodo vedno hvaležno spominjali. Tragična usoda pa je zadela tega zaslužnega moža, da je od zavratne bolezni na očeh v zadnjih letih skoraj že docela izgubil vid. Dr. jamarja, ki je bil dika slovenskega zdravniškega stanu, so včeraj z velikimi častmi položili v ."rob v njegovem rojstnem kraju Škofji Loki.
o Kipar Lojze Dolinar je bil odlikovan
z redom Jugoslovanske krone IS. stopnje.
d Lonček zlatnikov iz dobe cesarja Ye-spazijana je. izoral neki kmet v okolici Šl Petra na Dolenjskem. Kopanje bodo najbržc nadaljevali.' ker se nadejajo še novih zakladov.
u .Sokolska četa pri Sv. Marjet ob Pesnici priredi v nedeljo, dne ti. I. in., ob pol !■>. v šoli miklavževanje. \'a sporedu so kratke igrice, nato prihod sv. Miklavža in obdarovanje deee.
o Poškodbam je podlegel Jože Horvatič, ki se je blizu cerkve v Hajdini s kolesom smrtno ponesrečil.
l/aši£a
za oglaševanje v božični in novoletni številki „Večernika“ smo razposali. Industrijci, trgovci, obrtniki, pošljite voščila in oglase či mprej #
o Tatvine lesa v Slovenski Bistrici in
okolici opravlja dobro organizirana družba že kar obrtoma.
o Vaška mazačka je skoraj spravila ob življenje 23 letno posestnikovo ženo iz. ša-lovske občimi' v Prekmurju. S transfuzijo krvi so mladi noseči ženi rešili življenje.
o Depulaeija Kmetijske zbornice in Kmečke zveze iz Ljubljane je intervenirala v Beogradu glede brezlrošurinskega cementa za gnojišča, silose in vodnjake.
o. Banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani bo tudi za letošnje božične praznike razveselil težko bolne oskrbovance s kakim darilcem. Bolnikov s to najstrašnejšo boleznijo je toliko, da so skoraj vedno vsi prostori zasedeni. Za Božič bi rad zavod tem siromakom napravil malo veselje ter se zato obrača na dobrotnike, da. naklonijo enkratno podporo, ker zavod nima v ta namen nikakih sredstev na razpolago. Sprejmejo še tako majhen dar v gotovini ali v blagu. Darila sprejema uprava banovinskega instituta za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, Lipičeva ul. 2. (Telefon št. 48-97).
n Z vojaškimi easlmi so pokopali v Beogradu .,eclniško inajko" Slano Popovičevo. Pokojnica, katere požrtvovalnost do domovine je znana, je prva ženska, ki je bila pri nas pokopana z vojaškimi častmi.
n. 100 tisoč gozdnih sadik bodo posadili .na dubrovniškem kršu. Na ta način bodo zasadili 15.000 ha zemlje.
n Dva milijonu din posojila je najela pelrinjska občina za ureditev predpisano aprovizacije.
n. Ker je užalil banovino v pijanosti, je bil obsojen na 10 dni zapora Andr ja Sekulič iz Šibenika.
n Poroka dveh enookih ljudi. V nevesinj-ski okolici je bila te dni čudna poroka. Ženin, ki je imel samo eno oko, je poročil nevesto, ki je bila tudi brez enega očesa. Ku-moval pa je enooki nevestin stric.
n Prva žrtev mraza. Na cesti blizu Banja Luke so našli zmrznjenega nekega starejšega moža. ki se je zakasnil in se ponoči vračal domov. Pokojnik je prva smrtna žrtev letošnjega mraza.
n. Veliko pomorsko razstavo bodo priredili v Dubrovniku. Ta razstava bo prikazala razvoj našega pomorstva od prvih začetkov do danes.
n 375 milijonov din bi potrebovala vrba-s k a banovina, če bi hotela uredili in modernizirati vse ceste. Ta proračun velja samo za državne ceste, za uredi lev banovinskih cesI pa bi potrebovala banovina ■118 milijonov din. za občinske pa 18 milijonov din.
n. Vampirja, ki je stalno nadlegoval mlada dekleta v Bankovcu in okolici, je te dni prijela orožniška patrulja, Mladenič je izjavil, da je rad gledal, kako mlada dekleta jokajo.
Pokojnega dr. Plečnika bodo pokopali burmitoVja
v soboto ob Ib, pri Sv, Križu
PfU‘
50 !e! brezplačni sodni praktikant
V Somboru bo skoraj stopi! v zaslu-,Zato mu prvega vsak sodni uradnik rad ženi »pokoj« Ivica Doltar, saj je že 30 let stisne v pest nekaj desetakov, da si na v »državni« službi. To bi še ne bilo ničita način zbere skromno plačico 500 do čudnega, če pa je nekdo 30 let brezplač- j 600 din. S tem si mora sam kupovati pano sodni praktikant, je pa že nekaj po-; pir in peresa ter svinčnike za nradova-sebnega. Pred 10 leti so Doltarja vzeli: nje, ker ni ne državni ne banovinski v službo na sodišču kot praktikanta.'] uslužbenec. Že celo tako vesten ie, da »riVv'	Uil)“'avi	poledica,	jih	posuli	s	peskam,	pe-1 Vedno pa je prišlo nekaj vmes, da je s: je kupil petrolejko, da bi ne uporabit.. ' i pelom idi žaganjem.	{ostal samo brezplačni praktikant. Je pa j ljal državnega električnega toka.
a. Ki so po- p s kolesom se je smrtna ponesreeii. vestcn uradnik. ki ^ ;maio vsj radl 1 *
Horvatič Jože iz Gereeje vasi se ie ne- .	*	I
PO.ČAR NA MURSKEM POLJU	p	Opozorilo	hišnim	posestnikom. Ob na-,
v Nenadoma je pričelo goreti v Brlene- slojni zime opozarja mestna policija hišne c°Vei pri posestniku Slani. Z store! ie ske- posestnike na predpis > o čiščenju hodni-' llcuj. neka i sena in slame Na krai po- k<)V in lepoti. Sproti je treba odstranili žara. ki se je silno naglo širil, so priliiteli!SIU’B *:az ^ukt: m »cWoU ,T so' fcasi-lci iz Brlenečovcev Kokorič Fincev. Berkovccv in Sv. Duha Zar lokalizirali.
c- Osebna vest, Glasom Službenega vojne
Očeta ie ukrade! zaradi zemfe
;cje vasi se ji ljal s kolesom skozi domačo vas. Divjali je hudveler. ki je zaganjal neka vrata j dvoriščne ograje na cesto. Horvatič se je i
..	  -	,	. —	-	i s tako silo zaielel v vrata, da se mu je; ..	.
m tista je 1. decembra napredoval v čin re- zaokrenilo krmilo in mu predrh. irebub. Posestnik Cedonur iz I urice v draga- opombe v oporoki spomni! tudi sin Mi.
^oj^^^CtHin^ohriiovndiT^kMiilčne^tovarne*v' Xl'sn'l”'"i kok'sar i1' l»»^«dlmm podlegel, čevskem okraju je z oporoko razdelil hajk). Začel je bolj pogosto hoditi v bra-
Celju, "	‘	!	  j	svoje	posestvo	in premoženje med sino-ltovo hišo, kjer je ležal težko bolni oče.
% e" \>d;«zniee za peiroiej se dobijo še.	ve,	zase	pa	je	obdržal še lep kos zemlje i Nekega dne je izrabil priliko in pograbil
•,u|n na mest g. m poglAy;irslvu	a Umrl je g. dr. Pavel Krajec, šel-zdrav- s pripombo, da jo bo dobil tisti, pri ka-! očeta, si ga naložil na hrbet ter "-i od
&srpie su,iek!"cse!v sv™"i5°-N» v**^,4
»t> ,J0	,.	.0,,.,,,,	vsiti	ii>	in Mslu/.en v.:\ /avod l.i rta jt*
'!iet-v prir
-1! v Narodnem domu predavanji' o m zaslužen za zavod, ki razvoju pokojninskega zavarovanja v zvezi
'• 'uijnovejšo zakonodajo
vodil. Po- bolehai. Bil je priklenjen na bolniško po-j tel. da bi starček pri njem umrl in da bi
obil njegovo zemljo, z pečalo sedaj sodišče.
lil /aiaui/A li	/aivmi.	l\	l	«.	.	r	•	1	•	'7	•	•
kopali 14:1 bodo v njegovem doni areni kraju I steljo pn sinu Ljubomiru. Ker je bilo vi-.nato uobil njegovo zemljo. Z ugrabitvijo Šmihelu pri Novem mesiu	deti, da se bliža očetova smrt, se jelše bo peč;'
an
%ammivost8
mBmasssm&mBBMtmm—
ske vdove
Grška iu*a Navarino »zpcstav^ena srditim italijanskim letalskim napadom
V dnevnih poročilih o italijansko-grški vojni cesto naletimo na ime Navarino. To je znamenita grška luka. ki jo italijanski boitibarderji kaj često obiščejo iti obmetavajo i bombami. Luka se nahaja na zapadni južni strani Peloponeza, v južnem delu pokrajine Mesenije. Zaliv v3rno zapira otok Sphakterija. Luka in mesto ob njej se prav za prav imenujeta Pylos.
Navarino ima znamenito zgodovino. Osnovala ga je v 13. stoletju vdova francoskega križarskega viteza Guilaeouma de la Roche. Trdnjava je takrat dobila ime Navarino radi tega, ker so bili vojaki podjetne vdove po rodu iz kraljevine Navarre. Slavno pa je postalo ime Navarino šele 1827 radi velike pomorske bitke, ki je bila meseca novembra. V tem zalivu je združena angleško-francosko-
Smučarski muze)
v Stokholmu
Pred 13. leti je osnoval Švedski smučarski savez v Stockholmu majhen in neznaten smučarski muzej. V zadnjih letih pa se je muzej izredno povečal in izpopolnil ter je danes največji tovrstni muzej na svetu. V njem je zbranega nešteto gradiva, ki more služiti pri študiju zgodovine in tehnike smučarstva. Na muzej se obračajo iz vseh delov sveta, celo iz USA, Japonske in Sibirije, priznani strokovnjahi ter želijo razne podatke. Muzej je tako rekoč tudi neke vrste informacijski urad za smučarsko tehniko. V muzeju je nad 1000 smučarskih oprem iz vseh časov m vseh delov sveta. Ves zbrani material predstavlja točen razvoj smučal stva ne le na Švedskem in v neposrednih skandinavskih državah, ampak po vsem svetu.
ruska mornarica uničila turško mornarico, ki je štela 82 ladij ter se je zatekla v zaliv pred sovražnikom. V tej bitki je bilo uničenih nad 50 turških iadij. preostalih 30 ladij pa so Rusi zajeli.
Iz grške zgodovine pa je znan otok
Sphakterija, ki leži pred zalivom. Na tem otoku je bilo namreč v znani peloponeški vojni nekaj sto Špartancev, ki so se dolgo in hrabro upirali. Slednjič pa so morali položiti orožje in se vdati ker jim je lakota zlomila odporno silo.
Med ostanki ponosnega bombnika
V zračni bitki zadet bombnik se je vnel, treščil na zemljo in zgorel
75:27 v korist poštenjakov
Vprašajte kogar koli glede ljudskega poštenja, pa boste dobili kaj nezadovoljiv odgovor. Kaj je tema krivo, je težko na kratko reči. Ameriški dušeslovec dr. Merving je hotel proti tej reči do dna, kot se pravi. Rad bi vedel, ali zares ni več na svetu poštenja. Vzel je telefonski imenik mesta New Yorka ter si iz njega izbral sto poljubnih imen meščanov najrazličnejših poklicev. Vsem tem je poslal
Zdravilo proti hudi nervoznosti
»MISLITE SI, DA STOJI PRED VA MI VAŠ ŠEF V SPALNI SRAJCI!«
V Berlinu je prišla neka strojepiska k j vilo proti nervoznosti. Rekel ji je, naj si specialistu za živčne bolezni ter mu zamisli šefa v spalni srajci vselej takrat,
kadar prične sitnariti po pisarni. Zdravilo je pomagalo. Strojepiska je popolnoma ozdravela.
Nekega dne pa je dotični zdravnik srečal na ulici šefa nervoznega dekleta ter ga povpraševal, kako je zadovoljen z dekletom. Šef mu je dejal: »Izvrstna delovna moč. Ne morem pa si razložiti, zakaj se vselej, kadar me zagleda, nekako skrivnostno smehlja... Prav bi bilo, gospod doktor, če ji svetujete, naj se v bodoče nekoliko manj smehlja ...«
ter mu
bridko potožila, kako strašno jo tare neznosna nervoznost. Ko jo je zdravnik spraševal po podrobnostih njenega življenja in službe, inu je dekle povedalo, da je nervozna radi obnašanja njenega šefa. Kadar koli prične šef »rogoviliti« po pisarni, dobi ona vselej živčni napad, m sicer tako močno, da ne more več delati, ampak jo šef napoti domov.
Ko sta nekaj časa konferirala, ji je ’iiravtiik svetoval kaj originalno zdra-
v pismu po 1 dolar s pripombo, da jim vrača star dolg. Čez dva dni je dobil 73 pisem, v katerih mu naslovniki vračajo dolar. V pismih so mu obenem sporočili, da jim ničesar ne dolguje, drugi so mu spet pisali, da se ne morejo spomniti, kdaj bi mu posodili denar itd., 27 ljudi pa si je dolar obdržalo, dasi niti enemu dr. Merving ni bil ničesar dolžan.
lanskem letu je poraslo število za 439.000 delavcev. List dalje navaja, da nekaterim panogam japonske industrije zelo primanjkuje delavstva, oblasti pa mrzlično proučujejo, kako bi še bolj pomnožile število industrijskega delavstva.
Učitelj boksa: — Izvrstno parirate! — Saj sem že petnajst lot poročen!
laponsko industrijsko delavstvo
Japonski list »Jomiuri« je te dni objavil podatke o industrijskem delavstvu na Japonskem. Trenutno je zaposlenih v japonski industriji nekaj nad 8 milijonov delavcev. V številu pa niso všteti sezonski in poljedelski delavci. Moškega delavstva je okoli 6 milijonov, ženskega okoli 2 milijona. V primeri s številom v
»Odslej bom molčala!« pravi žena govori dalje.
in
Lesena peta
zdrava reoga
Na nedavnem ortopedsKem Kongresu v Berlinu so nekateri strokovnjaki izjavili. da se je letošnja modj žensk;li sandal z leseno peto vsestransko obnesla Ugotovljeno je bilo. da obutev ni sanic cenena, ampak tudi zdravju koristna Mnoge ženske, ki so prej neprestano tožile o bolečinah v nogah, so izjavile, da bolečin sploh ne čutijo več, odkar nosijc obutev z leseno peto. Natančnejše .pre-iskave so ugotovile, da je noga v obutv ki ima leseno peto oz, tudi podplat, mnogo bolj prosta kot v obutvi, ki je vsa 17 usnja.
Denar Iz gumija
V Siamu so pred nedavnim izdali kot najmanjšo denarno enoto novčič, ki .?e izdelan iz rdečega gumija. Stvarna vrednost gumija tega novca je prav tolikšna kot nominalna, tako da se teh novcev zares ne izplača ponarejati. Gumijasti kolobarčki imajo na eni strani številko na drugi pa državni grb.
Ura Iz premoga
Nemški invalid Pavel Gerber iz Frankfurta, ki je bil nekoč po poklicu rudar. ie izdelal pred nedavnim zelo originalno uro. Od prvega do zadnjega komada 3e izdelal iz premoga. Ura, ki predstavlja pravo redkost, teče zelo točno ter jo ie treba navijati vsakih sedem dni. Za izdelek so se pričeli zanimati tudi nemški urarji ter predvidevajo možnost, da bi bilo mogoče tudi v množinah izdelovat' ure iz premoga.
POLARNI SIJ V ARGENTINI
Prebivalci Buenos Airesa so te dtj> opazovali nad mestom pojav, ki ga splofl ne pomnijo. Nad mestom se je pojavil polarni sij, ki je sicer trajal samo 12 sekund, vendar pa je bil. kot pravijo P°; ročila, tako lep, da so ljudje kar strmeli-Nebo na južni strani mesta je sijalo v mavričnih barvah, ki so polagoma Pre' luajale v jasno modrino.
Ženski ovoj za ran©
— Uh, kako sem se vrezala v prst/ Glej, kako mi teče kri! Prinesi mi nekaj-da si ovijem prst!
— Naj pokličem tvojega Tončka?
Ker je rešil otroka,
so ga izpustili iz u;etništva
Ob reki Inni že delj časa popravljajo francoski ujetniki nasipe ter izvršujejo regulacijska dela. Pred nekaj tedni, ko je Inna po deževju močno narasla, je padel v deroče valove mali, jedva friiletni deček Mitner in se jel potapljati. Med skupino francoskih ujetnikov je bil tudi An-dre Rouge. Čim je zaslišal klice otroka, je stekel ob reki. Videč dečka sredi valov se je brez pomisleka pognal v naraslo in razdivjano reko in po dramatični borbi z razbesnelim elementom rešil otroka smrti. Še tisti večer je prišel v ujetniško taborišče dečkov oče in se Francozu toplo zahvalil za požrtvovalnost.
Po dogodku je preteklo nekaj tednov.
Ujetnik Rouge je na dogodek gotovo žf pozabil. Zato si ni mogel raztolmačiti, zakaj ga nenadoma kličejo pred nemega polkovnika, poveljnika ujetniškega taborišča. Polkovnik je Rougea sprejel zelo vljudno ter mu sporočil, da je P° nalogu vojnega ministrstva osvoboje>j nadaljnjega ujetništva ter se sme vrnit1 v Francijo, ker je rešil malega Mitnerja smrti.
Bombe na cerkev
Zgodba o issgubl/enem gumbu
Lepega dne je gospod Dovič opazil, da visi gumb na njegovem telovniku le še na eni nitki, pa si je dejal: »Najboljše bo, če ga kar odtrgam in spravim. Če ga izgubim, bo doma veliko razburjenje...« Tako si je mislil gospod Dovič, storil pa tega le ni, ampak je na vse skupaj vpričo pozabil, ko je pozvonil telefon in mu sporočil veselo vest, da se je tista kupčija posrečila. ■ To je pomenilo za gospoda Doviča zaslužek tisoč dinarjev, za nekoga drugega pa isto toliko izgube. In to ga je navdalo s takim zadovoljstvom, da se je kar napihoval: »Si že ptič, Dovič!«
Pri tem pa niti ni opazil, da se je tisti gumb brez hrupa in bolečin ločil od njega in šel svojo pot.
Toda zvečer je to opazil in dejal svoji Jenki: ;.-Posliišaj, Polonica. Tu pri telovniku Be mi je odtrgat gumb. Bodi tako dobra in mi ga spet prišij.«
»Kje pa imaš gumb?« je vprašala.
»Nimam ga. Odpadel je, ne vem, ne kdaj ne kje.«
s Veternjak!« je dejala gospa Dovičeva, se obrnila v postelji in zaspala.
Naslednjega dne je gospod Dovič pogrešil gumb na telovniku in opoldne pri kosilu je
dejal ženi: »Ne zahtevam Bog ve kaj, toda vseeno se mi zdi, da bi mi en gumb vendarle lahko prisila.«
»Kje imaš tisti gumb? Daj ga, pa ti ga pri-šijem,« je odgovorila žena.
Tedaj je udaril gospod Dovič s plosko roko po mizi tako silno, da je pečena riba kar sama skočila v borovnično omako.
»Zena!« je votlo zahropel.
»Slišim!« je odvrnila. »Če se ti zaradi tega gumba toliko razburjaš, ti morem jaz mirno reči samo to, da mi je nemogoče prišiti gumb, ki ga nimam.«
Ne da bi črhnil le še z besedico, je gospod Dovič vstal od mize. Bil je ves bled. Zapustil je jedilnico in tako zaloputnil vrata, da je hišnica, stanujoča tri nadstropja niže, vsa preplašena vprašala svojega moža, dali ni bil to potresni sunek?
Da jaz, pripovedovalec te dogodivščine, vse to vem,	je pripisati	okolnosti,	da	sem bil	tisti
dan pri	Dovičevih povabljen	na	kosilo.	Ker
pa sem	miroljuben	človek in	se	nerad ume-
šavan v zakonske	prepire, sem	se tudi	jaz i
takrat brž poslovil, čim je bil guspod Dovič tako tiho odšel, i Čez nekaj dni sem gospoda Doviča obiskal
v njegovi pisarni. V najboljšem razpoloženju je hodil gor in dol, se napihoval in bočil trebušček, da sem z lahkoto opazil, kako ima vse gumbe na telovniku lepo prišite.
»Torej ti je le prišita tisti gumb?« sem ga vprašal.
Oblaček nejevolje je za hip zasenčil njegovo čelo.
»Ona je seveda dobila histeričen napad,« je dejal. »Potem pa sem si obljubil novo obleko za pet sto dinarjev, pa se je neverjetno hitro pomirila. In zvečer, ko sva sc vrnila s planinskega plesa, kjer sem zapravil dve sto dinarjev, mi je zatrdila, da sem najboljši mo-žiček pod soncem. Ko bi si ji le bil upal reči, naj mi da to pismeno! Ne bi bilo napačno, ji ob priliki tak papirček pomoliti pod nos.*
»In zato je naslednje jutro prej vstala in ti prisila gumb?«
No, tega ravno ni naredila,« povedal gospod Dovič, malo v zadregi. »Najbrze je na to pozabila. Spomniti je pa tudi nisem maral. Tri dni sem potrpežljivo čakal, potlej sem pa zanesel telovnik h krojaču, počakal pet minut, in stvar je bila v redu.«
Koliko si pa za to plačal?« sem vprašal .Kaj takega je vedno dobro vedeti.«
»En dinar,« je zamrmral gospod Dovič.
Kn.
Nemški uradni krogi si ogledujejo cerkev, ki so jo v rečr -upadu za"c
angleški bombniki
v,
«Cmi umetniki" proslavljajo 500 letnico tiska
V ledinski kroniki je zaznamovano kot rojstno leto Gutenbergovega tiska leto ‘440. jn proslavljamo letos njegovo 500 otnico. Knjigotiskarska umetnost je do-1!ia v Mainzu, izvira pa iz donatov, ki s° bili pred Gutenbergom tiskani v Holandiji. Umetnost iz Mainza pomeni le bolj dovršeno stopnjo tehnike, ki je uporabljena v holandskih pratiskrh. Gutenber sov predhodnik je Holandec Coster, ki je znašel lite črke,. ne pa tiska, dočim ie Gutenberg izumil knjigotisk. Zgodovina je zdrknila preko babilonskih klinopiscev |n egipčanskih hieroglifov do rimskih dob. loda tudi ta se je zrušila. Takrat pa je dal svetu Gutenberg luč in moč, da uve-■iavi svoje težnje in pravice: dal mu je tisk.
ram, kjer se sveti svinec in tam, kjer 'sc pečatijo umske sile, žive naši »črni umetniki«, naši grafičarji, ki čuvajo •■skrivnost in jo množe v milijone. V tesnih stikih z njimi so časnikarji. Delo stavskega stanu je tako odvisno od dela časnikarskega, da niti tiskarstvo niti časnikarstvo ne bi moglo obstojati dru-?o brez drugega. Propast časnikarstva bi torej pomenila propast modernega tiskarstva in narobe.
To povezanost bo pokazala tudi sobotna proslava 500 letnice tiska v mariborskem Narodnem gledališču, kjer se nam bodo predstavili mariborski »črni umetni-
ki«. Tiho in za javnost skoraj neopazno delajo oni v tiskarnah in spreminjajo svinec v pisano besedo, ki poučuje in razveseljuje tisoče ljudi. Točno ob 20.30 se prične proslava s prav pestrim sporedom, pri katerem bodo sodelovali tudi celjski grafičarji. Za uvod bo zaigrala vojaška godba Jiranekovo Jugoslovansko rapsodijo in tiskarsko koračnico, nato pa bo zapelo pevsko društvo »Grafika« več pesmi. L. Gabrijan bo s samospevi zaključil pevski del programa. Posebnost
proslave pa bo dramatični prikaz 500 letnice tiska, ki ga je spisal tipograf I. Kleč in ga bodo izvajali mariborski ter celjski tiskarji. Pri tem št bo javnost seznanila z delom naših »črnih umetnikov«, ki je naporno in požrtvovalno. Zato pa jih nagradimo s polno gledališko dvorano, saj bomo s tem dostojno nagradili tiskarje za veliko delo, ki ga opravljajo. Ob tej priliki bodo izdali naši »črn: umetniki« tudi poseben časopis z zanimivimi članki o Gutenbergu in njegovem tisku.
fVSikiavževanje sokolske mladine
Do zadnjega kotička je bila polna včeraj pop. dvorana v Sokolskem domu, kjer je mariborska sokolska mladina v sprem stvu mamic nestrpno pričakovala sv. Miklavža. Pred njegovim prihodom so mladini zaigrali igrico »Miklavž prihaja«, otroci so videli prizore iz nebeškega kraljestva s sv. Petrom in angeli ,nato je spleza! preko nebeških vrat šaljivi Ga-šperček, ki je spomnil zaspanega nebeškega vratarja na Miklavžev god. 'loda drugi nebeščani so medtem že poskrbeli za obdarovanje pridnih otrok, tako da je bilo pripravljeno vse, ko je Jezus Kristus poslal sv. Miklavža s spremstvom ter peklenščke s peklenskim poglavarjem Mefistom na čelu na zemljo. S tem
je dosegla prireditev tudi svoj višek za mlado občinstvo. Sv. Miklavž je otroke najpreje po zaslugah pohvalil, odnosno pokaral; ko so še odpeli sokolsko himno, je pričel z razdeljevanjem daril. Čeprav preživljamo težke čase, Miklavž tega mladini ni dal občutiti ter jo je tudi letos bogato obdaroval, tako da je zadovolj stvo razžarilo obraze mladih Sokoličev. Sv. Miklavža so sprejeli Mariborčani tudi še ponekod drugod. Ker pa V tem kratkem času ni mogel ustreči vsem, bo ostal v našem mestu tudi še preko nedelje. saj ga mnoga društva pričakujejo še le za soboto, mladina se pa pripravlja na njegov sprejem za danes popoldne v Narodnem gledališču.
..a0’ rti«*'
«!V1"
Mladinska predstava tudi za - starše
»Pikica in Tonček« je za mladino dramatiziran istoimenski roman znanega mladinsegka pisatelja Erika Kastnerja. Igra je šla ponovno s prodornim uspehom tudi preko naših večjih odrov, po odlomkih pa je bila objavljena tudi v našem dnevnem tisku. Roman je v slovenskem prevodu Mirka, Kunčiča izšel v Ljubljani 1. 1937, prevod dramatizacije ha je izvršil Alojzij Bolhar (Celje).
Ko je letos prišla igra na repertoar mariborskega gledališča, je na prvi pogled izgledalo, da gre za otroško igro, Namenjeno le nedoraslim otrokom. Po-
zneje pa se je izkazalo, da gre za pravo mladinsko igro v širšem pomenu, ki je še v večji meri kakor mladini sami namenjena staršem, zlasti pa materam; saj nudi prelep vzgled in migljaj, kako je treba vzgojiti otrokom čut in smisel za bližnjega. Zato je pričakovati, da se prve vprizoritve danes popoldne in tudi nadaljnjih predstav ne bo udeležila samo mladina, nego tudi odrasli, zlasti pa starši, ki bodo z vstopnico k tej predstavi kupih svojim malčkom dragoceno Miklavževo darilo.
fedagie in črtane obrtne pravice
.Mestni obrtni referent je izdal v mesecu novembru sledeče obrtne pravice: Gaiscr Frane, izdelovanje kem. izdelkov (pralno sredstvo, nadomestek mila), Loška ul. 18; Stiper Janko, tapetnik in dekorater, Kopitarjeva ul. 6; Anrather Peter, čevljar. Meljska c 13; Budija Marija, branjarija v smislu § 19-3 ob z., Stritarjeva ul. 5; Penič Marija, trg. z meš. bla-
mak- oglase za sobotuo številko »Večeniika« že v oetek do 18 ure
f
Spni na drobno, Ljubljanska ul 37; Paš Josi-Pina, trg. s šport, potrebščinami na drobno, •slovenska 4; Paš Josipina, trg. z modnim Magom za gospode na drobno; Krewalder Mi hiel, krojač moških oblek, Frankopanova c. 31; Holobar Ivan, pleskar in sobni slikar. Koroška e. 39; Petan Josip, kavarna, Slovenca ulica 2; Štihlcr Viktor, gostilna, Vetrinjska. ul. 3; »Ma-v.T. d. d., Mariborske in Varaždinske združene tvornicc - Beograd, industrij-,ki obrt proizvodnje bombažnih prediv :j' tkanin na 7920 vretenih in 405 tkalnih strojil, helilnica, barvarna, tiskarna in apretura, Motherjeva ulica; Hannig Danica, trg. s glas-penimi inštrumenti na drobno. Strossmajer-T.va ulica 5; Musa štiajip, brivec in frizer, ‘-jubljanska ul. 37; Hrovat Adcla, trg. z manufakturo na debelo, Trg. svobode 3;‘Šetinc i 'okli, uvozna trg. na veliko bombaža, bombažne preje, celulozne volne (fiocco) in živalske dlnke na debelo, Gregorčičeva 4; Čarman Rudolf, trg. z mešanim blagom na drotv-
11 o, Cankarjeva ul. 30; Steger Adolf, knjigo-vez, Gregorčičeva ul. (i; Goričan Mirko, trg * kurivom in apnom na drobno, Tržaška c.
Javna trg. družba Plohl Ivan. in Novak
Gane, pod imenom: Plohl in drug/mizarstvo, Smetanova ul 1.
V istem času so bile izbrisane naslednje Obrti, Fajdiga Antonija, gostilna. Cvetlična klica 30; Granduč Alojzij, krojač, Vetrinjska ul. 22; Sehaflialter Rajmund, podružnica obrla Slaščičarjev, .izdelovalcev keksov, sladoleda, banditov in bonbonov, Koroška c. 49
m Odlikovan je bil z redom sv. Save
II.	reda mariborski notar Karel Gajšek za svoje zasluge na nacionalnem in kul'turnem polju.
m \a srednjišolski službi so napredovali v 4/11 profesorji Anion Klasinc, Franc Bizjak in Josip Košar, vsi v Mariboru.
m Premeščeni so v železniški prometn-ui službi kontrolorji Anion Kump iz Zidanega inosla v Maribor, Gabrijel Rataj iz kurilnice Maribor v izpostavo v Rogatcu. Radoslav Tomičevič iz S loven joga Gradca na Tezno, Fran Celina iz Pesnice v Ruše .vlakovodja Anton Ostoj s Tožna v Pesnico ter prometnik Feliks Rejec iz št. lija v Maribor.
* V nedeljo, 8. decembra vsi na Ml-KLAVJtEVAN.IE v Sokolski dom.
m Vstopnice za Guienbergovo proslavo 7. decembra so dobijo pri blagajni Nar. gledališča.
m Umrl je 81 letni zasebni uradnik in zasluženi ter ob vsaki priliki zavedni nacionalni delavec Mihael Požar. Pokojni, ki jo 'vzgojil tudi svoje otroke v nacionalnem duhu. je bil naš dolgoletni naročniki. Doma je bil iz Trsla.
* Miklavžev večer priredi v solmto zvečer ..Rdeči križ' Tezno v gostilni Felič na Teznem. Darila naj se oddajo v gostilni.
m. Aktovko je nekdo izmaknil s kolesa izpred neke pisarne na Aleksandrovi cesti posestniški hčerki Mariji Marušičevi iz Pesnice. V aktovki je bila prazna steklenica ter prometna knjižica za kolo na ime Marija žižmut s št. 2-13431-20.
* V nedeljo, 8. decembra vsi na Ml KLAVŽEVANJE v Sokolski dom.
m Iz riže za splavljanjc drv je padci 28 letni delavec Franc Tomažič, zaposlen pri upravi Gtančnikovib posestev na Pohorju ,tor si zlomil nogo.
m MLADENIŠKI IZGLED. Delovna žena ali žena iz družbe želi ohraniti svoj obraz svež. Laboratorij »SALVA-KOSMA" je dal v promet 3 kreme in to Salva „XANA“, »VIVIAN" in »DARLING", katera daje ob stalni uporabi Salva vegctabilne parne kopeli za obraz, mladeniški izgled in svežino*.
m Razgrajal je v neki gostilni na Koroški cesli nevpo;steni delavec Josip Vrabl iz Cezanjevcev pri Ljutomeru ter ni hotel plačati zapiLka, Odvedli so ga v policijske zapore.
m Zdravnika je zahteval na stražnici I nezaposleni trgovski pomočnik Ivan Ramšak iz Činžata pri Mariboru, češ da zaradi bolezni ne more dalje. Ko so ga napo* lili v lmlnišnico, je začel razgrajati ter zahtevati, naj ga zapro, ker bo sicer razbil vse šipe. Začel je zmerjati stražnika ler pri tem udaril po šipi na vratih, jo razbit ' in si razrezal roko. Odvedli so ga v policijske zapore, kjer so mu rano obvezali. I udi med potjo je zmerjal stražnika.
.m	povoda	je udaril vinjeni Gojzd-
nik Miroslav, slaščičar iz Maribora, v Slovenski ulici trgovskega pomočnika Neubauerja Alojza s pest jo v obraz, ker ga je pozval k dostojnosti, ko se je vinjen zaletel vanj in ga zmerjal.
ni. Dve tatvini kolesa. Železničarju Konradu^ Škofu z Meljske ceste je nekdo iz hišne veže ukradel nezaklenjeno kolo znamke »Ne-ro« brez ev. številke in tov. št. 4503, vredno 1000 din, za to pa mu je pustil tam neko staro kolo brez znamke z ev. št. 2-129969 in s tov. št. 17781. -- Kovaškemu mojstru Ivanu Raušlu iz Pristaniške ulice pa je nekdo odpeljal nezaklenjeno, 1500 din vredno kolo znamke »Opel« izpred neke točilnice na Tržaški cesti. Ev. št. je 2-21684.
m. Zimski plašč je nekdo odnesel natakarju Martinu Pernatu iz garderobe za nameščence v neki mariborski kavarni. — Mariji Grabarjevi ml. z Grajskega trga pa je neznanec ukradel iz predsobe na Aleksandrovi cesti 14, dokler je ona ogledovala razstavo, 1500 din vreden rjav plašč s kožuhovinastimi našivki na ovratniku in ob žepih.
m. Svoje kolo je zahteval v neki kavarni nezaposleni trgovski pomočnik Maks Huber iz Studencev, češ da ga je dan popreje pustil v kavarni. V zvezi s tem je začel razgrajati in zmerjati solastnika podjetja, da so se ljudje zgražali. Stražnik ga je končno odvedel v policijske zapore. Kolo je na policiji.
* V nedeljo, 8. decembra vsi na MIKLAVŽEVANJE v Sokolski dom.
* Sokol Pobrežje priredi v nedeljo, 8. dec., ob 18. uri miklavževanje v Sok. domu.
* Pevsko društvo „KOLO“ priredi Miklavževanje v nedeljo ob 16. uri pri Grmeku v Studencih.
* Plesna šola Sokola Maribor-Matica priredi v nedeljo, dne 8. dec. od 16.—24. ure pod vodstvom plesnega učitelja g. Simon-Gen Miklavžev večer za odrasle. Prihod Miklavža ob pol 22. uri. Darila sprejema upravnik doma. Prijatelji Sokolstva vabljeni. Zdravo!
* V pevski zbor drušlva »Kolo" se je doslej prijavilo že okrog 30 pevcev. Redne vaje so se že pričele in se vrše trikrat tedensko in to vsak torek in čefrtek ob
20.	in vsako nedeljo predpoldne ob 10. uri. Vendar se sprejemanje novih pevcev s lem še ni zaključilo. Kdor ima veselje do petja tor ni še pristopil k nobenemu pevskemu zboru, naj se zglasi ob začetku vaje v društvenih prostorih v Narodnem domu (vhod iz Kopališke ulice).
* Trd« kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“.
m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 30. novembra do vključno 6. decembra lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05 in Magdalenska lekarna, Kralja Petra tre 3’ tel. 22-70.	’
ni Umrl <<• g Gernovšek Jožko, višji pošlni kontrolor. Pogreb bo v soboto, ob «.>'30 na mestnem pokop ališču na Pobrežju
(tes MSktik:
MIH
m Miklavževanje 1SSK Maribora skupno s čajanko bo 8. decembru ob 17. v Kino baru. Darila sprejema Kino kavarna.
m Koledarček mariborskih lekarnarjev.
Klub lekarnarjev v Mariboru bo izdal tudi za leto 1911 svoj koledarček »Red lekarniške služile". Rudi točnih podatkov so vljudno naprošajo vsi gg. zdravniki, zc>-iiozdraviiiki. živinozdravniki, dentisli, tehniki in babice, da sporoča morebitno spremembe stanovanja in časa ordinacije v lekarno Rems ,tel. 25—32 najkasneje do 10. 1. m.
m Naši pekovski inojsiri za biloljske
žrlvc. Na zadnjem sestanku so mariborski pekovski mojstri zbrali 562 din za biblijske žrtve.
111 Na tuje ime je jemal špecerijo v eni
izmed mariborskih zadrug livarski pomočnik Ivan Klampfer. Vsega blaga je dvignil za 6.125 din. Sodišče ga jo obsodilo na 3 mesece strogega zapora na 180 din denarne kazni, za 3 leta pa 11111 je vzelo vzelo častne državljanske pravice.
ofia&i v JJmtkiku"!
Narodno gledališče
Petek, 6. dcc., ob 15.: „Pikica in Tonček . Premiera.
Sobota, 7. dec., ob 20'30: »Proslava 500 letnice Gutenbergu".
Nedelja, 8. dec., ob 15.: »Pikica in Ton-
»t'„T	20.: »Na cesaričin ukaz“.
Nedelja v Narodnem gledališču. Popoldne se prvič ponovi prisrčkana in vseskozi zabavna ter zgledna mladinska igra »Pikica 111 Tonček", zvečer pa sc zopet uprizori vesela in melodiozna opereta »Na cesaričin ukaz“.
Kfno ’	'“**........
* Esphuiudc kino. Odlična veseloigra v nemškem jeziku, »Veseli vagabundi" v stilu nepozabnega »Lumpacij vagabund". Zabava, humor ,glasba, smeh.
* Grajski kino. Danes senzacija dva dela v cm predstavi »Trije legionarji", Kof dodatek odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani. Dnevno ob 11. uri mladinska predstava Rdeča kapica.
* Kino Union. Od danes naprej »Kapetan Benoit" senzacijonelna pustolovna filmska drama iz vojnega časa. Jean Mu rut in Madeleine Robnisou v glavnih vlogah.
Zvočni kino Pobrežje. 7 in 8. dec. kriminalni film »Tajni ageni J. del.
I. božični »Večernikov« šahovski furnir**
Za I. božični turnir, ki ga je razpisalo lastništvo »Večeniika”, vlada pied mariborskimi šahi,sli veliko zanimanje. Misel stalnih božičnih turnirjev je bila sprejela z razumevanjem in simpatijami tako pri vseh treh mariborskih šahovskih klubih kol tudi med posameznimi šahisli.
Na oficiolna povabila je dobil prireditelj prijave vseh treh klubov ter nato izbral izmed p. .'juvljencev 12 naslednjih mariborskih šahistov:	prof.
Slupan, I.obkov, Ostapovič, Marolti, Babič, \idovie, Knehll, Kukovec, Ku-sler. Marvin. Ccrtalič in Gerželj. ki se bodo udeležili turnirja.
Za vodjo turnirja je bil določen znani odlični šahovski organizator prof. Stanko Sila, v čigar rokah bo turnir potekal brezhibno in v vse.'masko zadovoljstvo. Razsodišče pa tvo. 1 jo po en član vsakega kluba, in sicer gg. lekarnar Albaneže za Šah. sekcije SJv Železničarja, prokurist Ostanek za »Mariborski šah. klub" in žel. uradnik Franjo Lukeš za Sah. klub »Vidmar".
Turnir prične s prvi m kolom v ponedeljek ,9. L m. ob pol 20. v kavarni „Astoria“, kjer bo najprej oficiolna otvoritev z Žrebanjem vrstnega reda, nato pa pričetek prvega kola.
OROGEOIJA
20798-22
Zmajska varianta sicitfanske obrambe
Tone Preinfalk
Šahovski mojster Tone Preinfaik iz Ljubljane nam je obljubil za našo rubriko več sestavkov iz šahovske teorije. Svojčas smo že objavili njegova teoretič na razmotrivanja o Grunfel-dovi obrambi. Tokrat pa bomo v dveh do treh nadaljevanjih objavili izčrpnej-ši pregled »zmajske variante sicilijanske obrambe.« Nadejamo se, da bodo teoretični prispevki mojstra Preinfalka, ki je znan odličen teoretik, koristili številnim slovenskim šnhistom, ki bi radi globlje posegli v šahovsko igro. — Uredništvo.
Siciljanka je ena izmed polodprtih otvoritev, s katero se črni izogne neštetim variantam odprtih iger (1. e4, e5). Njene glavne variante so: klasična (1. e4, c5 2. Sf3, e6), ševeningen, zaprta (1. e4, c5 2. Sc3, Sc6 3. g3, g6), Nimcovičeva (1. e4, c5 2. Sf3, Sf6) in slednjič zmajska varianta. Prejšnja leta so zlasti uporabljali ševeningen varianto z razvojem lovca na e7, ki pa je morala prestajati težke rohadne napade, tako da se je zdaj kaj radi izogibajo. V modo pa je prišla zmajska varianta, ki lovca fianketira (krilno razvije) na g7 in daje zelo solidno igro. Res je, da so znova iznašli za belega ostre napade, doživeli pa so žč tudi beli neprijetne katastrofe. Po trenutnih uspehih ne smemo že reči, da je ta obramba nič vredna. Nasprotno, črni ima vedno toliko možnosti nasprotnega delovanja, da more vse prenasilne poskuse belega pošteno izkoristiti. Ostala bo tudi v bodoče ena izmed najizglednejših obramb. V prav kratkih obrisih bomo podali njen strateški načrt in najvažnejše variante.
Dočim druge polodprte otvoritve (kot n. pr. francoska, Caro-Kann, Aljehinka) napadajo kmeta na e4 in mirno dopuščajo d2—d4, zasleduje siciljanka drugačno borbo za središče. Osrednja kmeta d7 in e7 zadržuje v ozadju, belega e*»' kmeta pušča pri miru in ga le z blokiranjem polja e5 budno zavrača od nadljnjega prodiranja. Nasprotno pa dopušča d2—a4 samo ob zamenjavi za obsre-diščnega kmeta c5, kar mu prinaša materialno premoč v središču (dva kmeta proti enemu). Beli pa tu obvlada več prostora in mu zato ostaja pozicijska premoč, ki se stalno grozi preobraziti v rohadni napad s pomočjo kmetov f4, g4 in h4. Črni mora vsaj naknadno poseči s kmetoma naravnost v ospredje: šele ko se mu posreči izvesti d6—d5 lahko govorimo o izenačenju. Beli skuša to čim dlje ovirati, posebno z zasedbo d-llnije (Tell) ali
celo s Sd5, kar velikokrat izsili menjavo Sxd5, exd5 in odpre e-linijo za napad na zaostalega kmeta na e7. Beli lovec stoji najbolje na e2, odkoder nadzira polji c4 in g J in sploh obe diagonali^tu in tam stopi tudi na f3, da odtod brani d6^-d5. Drugi lovec belega pa se razvije na e3 ali g5. Skakač d4 se umakne na b3, da odkrije d-linijo in prepreči črnemu manever Sc6—a5—c4. Dama se največkrat umakne trdnjavi na d2 in omogoči Lh6. Druga trdnjava ostane na 7-liniji za napad, pri dolgi beli rohadi pa kar na hi za napad s h kmetom. Včasih se beli posveti bolj igri v središču in na damskem krilu: tedaj izvede f3 in privede kraljevo trdnjavo na dl. To bo posebno kazalo, če mu črni prepreči c2—c4. Včasih je potrebno a3 ali celo a4 v obrambo proti črnim kmetom.
Črni le posredno vpliva na središče z vsemi lahkimi figurami; svoje svobodno območje ima na damskem krilu. S te strani mora belega odločno vznemirjati in ga tako zadrževati pri snovanju odločilnega rohadnega napada. V ta namen mu služi igra na polodprti c-liniji (Tc8!). manever Sc6—a5—-c4 in eventualno Sf6—d7—c5 oz. b6—c4, lovec na diagonali e6—a2 oz. na c6 in manjšinski napad kmetov a6 z b5 ali samo a5 ali b5. To je vedno primerno šele no rohadi, Sa5 pa le, če e4—e5 ni nevarno! Tu in tam ie dobra izmenjava Sxd4. Druga trdnjava ščiti točko f7 in se često ogne na e8, da more važni lovec uteči pred Lh6 na hS, kar ovira belega pri napadu na h-Iiniji. Dama ostane dolgo na svojem prvotnem mestu, ker težko najde boljše, največ se giblje po svoji diagonali do a5; v nasprotju s ševeningen varianto (kmet e6!) stoji na c7 redko kdaj dobro (Sc!5!). Ker se na kraljevem krilu ne sme slabiti, je tu črni večinoma pasiven. Sf6—g4 je navadno dobro če izsili menjavo lovca. V prav določenih primerih h7—h5, li7—h6 ali g6—g5 zajezi beli napad. Velika rohada je za črnega le izjemoma možna in tudi dobra. Toda končnica ie običajno za črnega ugodna!
(Dalje prihodnjič).
PartHe iz Moskve
158. Damin gambit (17. kolo šampionata SSSR 1940 v Moskvi) Beli: V. Mikenas črni: I. Bondarevski
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, d5 4. Lg5, Le7 5. e3, h6 6. Lh4, 0—0 7. Tel, b8 8. cxd5, Sxd5 9. Lxe7, Dxe7 10. Dc2 (Beli skuša z
zasedbo c-linije preprečiti črnemu razvoj damskega krila. Črni pa že z naslednjo potezo podere ta načrt), e5! 11. Sf3 (po 11. Sxd5, exd5 12. dxc5, d4! bi črni ne imel težav. Na 11. dxc5 pa sledi 11... Dxc5 12 Sxd5„ Dxd5), Sbd7 12. Lb5 (nepreračunan vpad. Umesten je bil napad na viseče Črne kmete v središču), Sxc3 13. Dxc3, cxd4 14. Sxd4 (na 14. Dxd4 bi imel črni prav dobro igro s 14... Sc5 in 15... Td8. Lahko pa bi igral tudi 14... e5), Lb7 15. Le6? (napaka; beli bi rad zamenjal močnega lovca na b7, »•oda vprav to je napak. Potrebno je bilo 15 0—0, aasi bi potem črni imel še vedno boljšo igro), Tac8 16. Dd2 (beli nima izbire), Se5 (najenostavnejše; slabše bi bilo 16... Sc5 radi 17. b4) 17. Lb5 (po zamenjavi lovcev
17. Lxb7 bi seveda sledilo 17... Txcl+, 18 Dxcl, Sd3+ in črni dobi), Txcl+ 18. Dxcl, Tc8 19. Dd2, Lxg2 70. Tgl, Sf3+ 21. Sxf3. Lxf3 22. Le2 (grozilo je 22... Td8), Le4 (za črnega nima smisla zamenjati lovcev, ko pa stoji beli kralj tako brezupno) 23. Dd4, Lg6 (črni ima kmeta več, mimo tega pa še napad; ostalo je stvar tehnike) 24. Ldl, Td8 25. Dc3, Dd6 26. Lf3, Dxh2 27. Tg3, Dh4 28. Tg4, De7 29. Tc4, Kh7 30. Tc7, Dg5 31. Ke2. Ld3+ 32. Kd2. Le4 + 33. Ke2, Db5+ in beli preda. (Olose Bondarevski v »64.)
Z nemškecra *urnr*a na ?o!fsk@m
164. španska partija Beli: Kohler	črni:	Gilg
1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5a 0-0, Sxe4 6. d4, b5 7. Lb3, d5 8. dxe5, Le6 9. De2, Sa5 10. Sbd2, Sxd2 11. Lxd2, c5 12. c3, Sxb3 (prav dobro je tudi Sc4) 13. axb3, Db6 (izsiljeno radi grožnje Txa6) 14. Le3, b4 (previdneje je Dc6) 15. Ta4! (zanimiva past), Ld7 16. Taal, d4 17. exd4, Lb5
18. dxc5! (to je pointa pasti), Db7 19. De2, Lxfl, 20. Txfl, Tc8 (bolje Le7!) 21. Tel (sedaj je rezultat jasen: beli ima v skakaču in dveh kmetih odločilno prednost), Dc6 22. Sd4, Dd5 23. Sf5!, Dxe5 (žalostna pojedina!) 24. Ld4, Dd5 25. Kfl, Kd7 26. Dd3, Kc7 27. c6, f6 28. Dg3 + ! in črni preda.
165. Igra štirih skakačev Beli: Relistab	črni: Kieninger
1.	e4, e5 2. Sf3, Se6 3. Sc3, Sf6 4. Lb5, d6 5. d4, Ld7 6. Lxc6, Lxc6 7. Dd3, cxd4 S. Sxd4, Ld7 (izguba tempa, poleg tega pa zastavi lovec skakaču odskočno polje d7) 9. 0-0, Le7 10. b3.', 0-0 11. Lb2, Te8 12. Tael, Lf8 13. f4, c5 14. Sde2, Lc6 15. Sg3, Tb8 16. Sdl, b5 17. h3 (pričetek prodora), Tb7 18. Te2, Td7 19. c4, a6 20. Tfel, bxc4 21. bxc4, Tb7 (igra brez načrta, bolje bi bilo Kh8, Sg8 in f6, da bi črni zavaroval strahovito diagonalo lovca b2) 22. Sf2, Sd7 23. Sf5!, Db8?? (neverjetnp, kakšno napako lahko stori prvak
Nemčije!) 24. Lxg7!, Lxg7 25. Dg3 in črni
preda, ker ne more več kriti mata.
š Prvenstvo Novega Južnega VValesa (A stralija) je na turnirju z 12 udeleženci osv j jil madžarski emigrant Lajoš Steiner, ki .> dosegel 10 in pol točke.
25. šahevsk! oreh
Tokrat pa lep zaključek mojstrske partije. V velikem italijanskem turnirju v San Remo 1930 sta se v 4. kolu srečala Bogoljubov >n
Črni: Monticclli italijanski mojster MonticeU. kvaliteto več si je Bogoljubov obetal zmago. Po 36. potezi belega je nastala sledeča pozicija Beli (Bo goljubov): Kgl, Dc2, Tb3, Td2, Lh4 in kmetje na a4, c4 in g3. črni (Monticel-ii):	Kc8, Dc6,
Tf8, Se5, Sf4 in Beh: Bogoljubov kmetje na a5, b6, c5, c7 in h3. Na prvi pogled zares bojevita pozicija. Beli kralj stoji nekam sumljivo. Kar poglejte ga. Tudi Monticelli ga je nekaj časa ogledoval, nato pa je napovedal krasen in presnetljiv mat v štirih potezah. Prav gotovo ga boste našli tudi vi!
Rešitev 22. šahovskega oreha
H. M. Mattison (Beli: Kel, Sh6 in kmetje a6, b5 in d2. Črni: KhS, Tb6, Lg7). Beli na potezi zmaga:	1. Sf7+, Kg8 (na 1 ... Khf
sledi seveda 2. Sg5+, K poljubno in nato 3. a7 in beli zmaga, ker črni nima šaha na e6)
2.	a7, Te6+ 3. Kdl, Te8 4. Sd6, Td8 5. Sf5! (na 5. b6? pride kajpada Ld4 6. Sc8, Txc8 7. b7, Tel-!-!! 8. Kxcl, Lxa7 in reniis), Lf8 6. b6, Lc5 7. Se7+, K poljubno 8. Sc8!, TxcS 9. b7 in beli zmaga.
Tokrat je urednik prejel celo kopo re* šitev. Zares, oreh je bil trd. Mnogi sp ga rešili samo napol, potem so omagali. Pravilno so rešili: Jurij Regoršek, dn Roman Klasinc, Danilo Peče, Zofka Sturm, vsi v Mariboru; Kranjo Detiček in Janko Marchetli, Šmarje pri Jelšali.
2reb je določil nagrado —- roman Gustav Flauberta „Salambo“ — Juriju RegorSM iz Maribora.
Kupon za šahovsko nagrado
„Večernik“, S. decembra 1940
Mali oglasi
GLASBENO DRUŠTVO TEZNO
priredi v soboto, 7. dec. Miklavžev večer v gostilni Kocelj, Tezno. Darila sprejema gostilnicah Za obilen obisk se priporoča društvo in gostilničar.	20780	1
VAJENCI-(KE)
FRIZERSKA VAJENKA
se sprejme. Aleksandrova 22.
20779-4
STANOVANJE ODDA
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda 1-jan- Najemnina 260 din. Gulil a, Stritarjeva ul. 29-1.
20801-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda. — Zrkovska cesta 11 Pobrežje.
20795-5
STANOVANJE IŠČE
STANOVANJE
2 prazne sobe, oddani. Vprašati: Aleksandrova e. 32-11.
20802-5
SOBO ODDA
Odda se takoj v najem lepa, SONČNA, PRAZNA SOBA
z balkonom, največ za dve osebi. Einspielerjeva ul 42.
POSEST
Prodam
STAVBENO PARCELO
ob slavni bodoči cesti novega meljskega mostu no ugod-ni ceni. Naslov v ogl. odd, »Večernika«.	20799-11
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike. predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor. Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči Stavbeniki in pečarji popust. _______________ 5212-13
TRGOVCII
Dokler ie še zaloga, založite se s celimi orehi in medom, dobite v Medarni, Ljubliatia. Židovska ulica 6.	2558-'3
PLOČEVINASTE BOBNE (SODE)
kupuje Jos. Reich, tvornica kem- izdelkov, Maribor-Tez-no.	20753-13
ŽENSKI KOTIČEK
NOGAVICE
rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine. Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice.
16799-18
Pristen
MED IN JABOLKA
razne vrste na drobno oddaja Kmetiiska družba, Meljska cesta 12.	20451-18
Melje.
20785-8 ul 48.
ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mm. F E L I C I T A S
daje nasvete ob torkih in petkih Sodna ulica 26, 111/8.
20773-18
VOZILA
ŽENSKO KOLO
ugodno prodam. Metelkova
Proda se
MOŠKO KOLO
Smetanova ul. 51-1, Maribor.
20784-22
RAZNO
OZEBLINE NA NOGAH
stare 20 ali več let ozdravite v šestili dneh. Navodila brezplačna Pošljite svoi naslov na ogl. odd. »Večernika« pod »Imam ozebline«. 20776-28
Darilo za Miklavža
i
Klobuke, čepice In razne - okraske kakor tudi cona-, te iz volčje volne kupite . najceneje v vsaki izbiri.j Popravila se sprejemajo od 10 din naore]. Se Priporoča
Babošek Vladko
klobuiarstvo
Maribor, Vetrinjska 5.
Velika čista, suha in PRIPRAVNA KLET
v sreduii mesta se odda v najem Naslov v ogl. odd. »Večernih*«.	20807-28
Prodani novi, črni, moški, dolgi USNJATI KOŽUH
Naslov v ogl. odd. »Večerni!««.	20805-28
Kupujem
vsakovrstno
hm £aU
divjačino
po najvišji dnevni ceni specialna trgovina za živila in divjačino ♦ Gosposka ulica 2 (preje F. Greinei)
Zapustil nas je naš predobri atek in mož, gospod
Čerraovšek Jošftto
višji poštni kontrolor
po težki bolezni, previden s sv. zakramenti v 47. letu starosti.
Pogreb nepozabnega bo v soboto, 7. t. m., ob 15.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maša zadušnica bo v ponedeljek, 9. decembra, ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi.
Maribor — Kotlje, 6. decembra 1940.
žalujoči:	Mara,	roj. Tomažič, učiteljica, žena
Jožica, uradnica, Marija, učiteljica, hčerki Branko, dijak, sin ter ostalo sorodstvo
Dofrpel je po kratki, mučni bolezni naš dobri očka, tast, ded, praded, gospod
Mihael Požar
Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, 7. t. in., ob 15. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Sv. inaša zadušnica bo v ponedeljek, 9. t; m., ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi.
Maribor, Ruše, Trst, 6. decembra 1940.
žalujoče rodbine: POŽAR A., POŽAR F., DOBČNIK in BOŽIČ
i«l la in urejuje ADOI.I KIKMKAU v Mariboru l iska Mariborska tiskarna d d., predstavnik S l WkO DLl IiLA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Itokopisi ne rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 0. — Ieleton uredništva štev. 25-67 In uprave štev 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11