Nujna potreba zvišanja plač učiteljstvu. Iz našega materialnega stališča, oziraje se na bodoči uradniški zakon, pogrešam ne; kaj, kar je bistveno ,za izboljšanje našega gmotnega stanja in kar nas dviga med naj= važnejšc stanove. Tudi »Narodna Prosveta« ni poudarila tega, kar je ipa zelo važno. Naše delo ni sistematično, bodisi v šoli ali izven nje. Uspeh tega dela zavisi od naobrazbe, ki si jo mora vsak sam pridobiti. V šolski dobi je bil vsak izmed nas kolikor toliko riezrel, pa tudi kam s tvarino, ki jo je foilo že itak preveč. Če bi si vso potrebno tvarino tudi prisvojili, bi bila ta že danes nepopolna, ker čas hiti, z nj'im pa tudi vse, kar je razvitku podvrženega. Razvoju pa sledimo in napre* dujemo le. če si moremo nabavljati pripo= močke —»- knjige. To je bil tudi edon glavnih razlogov, da so dosegli profesorji izjemno staLišče. > Ali ni nam knjiga ravno tako potrebna kot njim? Ali ni nam ravno tako patrebno pcznavanjc vzgojstva, ne samo pri nas, tem= voč tudi drugod? Brez tega, pa naj bodo razne odredbe še tako dobre in umestne, je napredek naroda nemogoče! Ogromna večina naroda izlhaja iz naših rok v življenje. Ndhče ne bo ovrgel važnosti ljudskošolskega uči* tcljstva, predvsem kmutiskega, katerega važ5 nost je poudaril Bismarck z besedami: »Der Volksschullehrcr hat gesiegt« To delo za narod je napravil učiteLj iz Ijubezni do na* roda <in to mu je bilo mogoče le, ker. je bil materialno neodvisen. Kje naj najde sedaj učitelj čas za pcglabljanje, če se mora boriti, da prisluži s postranskim delom otrokom kruh in kje naj dobi poleg tega še denar za knjige? Ekskurzije prirejajo dandanes le po samezniki. Še ti se morajo zadolžiti in si po« tem pritrgavati, da bdiplačujejo dolgove. Vedno pozabljamo, da smo kmetski na» rod. Pri nas se razvijajo kmetijsko=nadalje« valne šole. Ali bo mogoč njih pravi razvitek in napredek, če učiteljstvo ne bo poznalo njis hovega ustroja in razvoja v vseh naprednih dr= žavah. Potrcbna je ,pa tudi poglobitev v živ Ijenje. v stremljunje teh držav. Danes nas nadkriljuje avstrijski učitelj. Samo poglejmo razvoj kmetijistva in kmet.ijskega in gospo; darskega šolstva v Avstriji po vojni: pogfejs nr.o pa tudi učiteljski materlalni položaj v teh državah. Isflo je po drugih evropskih državnh. KjeT je dobrt> plačian učitelj, fe ilsjpr^edejt, in izdam.i denar je stoJirat bolj djobičkanOsno naAožen kot v Vseh bainkah in v jjeprUzens fcančnjlh F^djetijllh. Čei bioče, in ^(a nsd^e učijtelj ao'do!ovari pd gospodarskih ustanovah, ?abi zopdt denar. Ge hoče delovati za naprecek sa\ijjarctva. ra<zs ven živinoteje, najvažnoiše pjtficige pri nas, rabi zapot knjige. LLčfielj, ki deluje na kmes tih, se mora zanimati za r.apreddk kmetijp stva in vrtnars+va, potrebne S0 zopert knjige in nevije. In kje vzeti denar? Biti mora ,pri vseh mogočih prepotreb= nih društvih. pogosto kot duša društva, zoj pet je potreben denar. Kjer se deluje breaplačno, tatn je pov^ sod potrebcn učitclj in «e tudi povsod sma> tra, da je le on za brezplačno dclo tu. Žrtvos vati se pa mc»ike is, če mu ttt omogoči njegovo matqrialn,o stanje. Kje naj dobi dcnar za knjige, ki jih rabi za samoizobrazbo in od te imata samo narod in država dobiček? Dokler scm bil še samec, je še šlo. 300 Din sem dal me.sečnoiza knjige, re= vije in časopise. Znanstvenc knjige iz ino« ztmstva so prcpotrebne in niso poccni. Da« nes so knjige luksus, k«r pot-abiSmo vr»o svojo plačo za prehi-ano in obleko. Kdor more, se ubija z iriistrukcijami. Na znanstvcna potova^ nja pa jih more oditi le par, ki imajo srečo, da dobijo kako podporo; vsi ostali pa, čc ne marajo dolga. pa morajo sedeti doma. Še en razlog je, da se tudi nam prizna primerno plačilo za naše delo, enako kot pro* fesorjem. Do asem let hodi dijak k njim. Če jc še tako dobra šola in dijakova volja in gJava, bodo absolventi prisiljeni, da se lotijo knjig; torej tudi absolvirani učitcljiščniki. Razen teh in duhovmikov ne pririe nihče v stalen kontakt z Ijudistvom. Nilhče drug ne bo mogel dvigniti najširših plasti naroda. Če bodo ti mladi učitelji slabo plaSaai, kje naj dbbijo denar za knjige in veseljei do deia. Od začetka je pa od"visna vsa nadaljnja pot v njihovcm življenju in naprcdck dela za na* rod, mcd katerim delujejo. Poglejmo malo po svetu. Kateri n-ojv>di plaču,jajo učJtelje cfobro Jn k)Sko; je iliam? Pqs glejmd pa tudi, kaj je učitelj pri kulturno najvišje stoječih narodijh in kakšen ugled ima, pa btfmo brez vseh drugih asgumentov uvideli važnast tega vprašanja ns samo za n.as same, ampak za oi»e, za kalefe smo plo= klicani, da jim pomagamo k napredku in večs jem blagcjstanju. Ivo Hrovat.