liiihliancka h^nkfl     nadaljuje tradicijo
IJUUIJdllOlVCl   UcJMIVCf       GORENJSKE KREDITNE BANKE
L£T0 XXVL
številka 2
*e«enl lih 0bč' kon,fercnce SZDL In tJ*' Kra"J, Radovljica, šk. Loka Kran, 1 ~" I/daJa CP Gorenjski tisk «-> nJ lavnJ urednik Anion Miklavčič govorni
5la
urednik  Albin Učakar
KRANJ, sreda,  10. 1. 1973 Cena 70 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pbltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltcdnik, in s'ccr ob sredah in sobotah.
SILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA  LJ IJ\D S T V A  Z A GORENJSKO
Pojasnjen požar v Zg. Bitnjah
žeije po sladkarijah - velika škoda
* *i^nlnaUsU kra"Jske Upra" delipi. ,varnosti so v poneki £ 2,   111 .vzrok
požara,
Pelu . " -anuarja zvečer upe« ŽivUa m^P°strcžno trgovino preiskovJg- BUnJah- Naloga la lahk lcev vsekakor ni bi-za p0«^' Sa^ možnih vzrokov J?otemT ni bil° ravno malo.
elektrik -SO slrokovnJaki za Vo i-,,.° m centralno kurja-te v™JUČUl možnost- <la bi pake ° V tr8°v"-i zaradi nagradi1*51 teh vpeljavah ali drUge Sfmovžiga ali česa da je ' -e ostala le možnost, *°Ka v8en^ zanetila človeška lh uoi.-0t so Povedali gostje' goreti enci bifeja, je začelo Trg0v, v s!«ladišču trgovine.
pra'nika Pa je bila zaradl Pol^    v °d enajste ure do-
lskoval faprta' zato so Pre" tebhn     Vključili tudi mo-no malomarnost usluž-
bencev, saj ogenj ne bi mogel tleti celih devet ur, da bi nato okoli osme ure .zvečer planil požar. Tudi okna trgovine in skladišča so bila zaprla kot je kasneje pokazal pregled okenskih mehanizmov, tako da ogenj z zunanje strani ni mogel biti podtaknjen.
Ogenj so opazili gostje v bifeju, ki je bil takrat odprt. Takoj so'razbili steklo, ki je ločilo bife od skladišča in z ročnimi gasilnimi aparati skušali pogasiti ogenj. Ko je pene zmanjkalo, so skušali gasiti z vodo. Pri tem so bili tako prizadevni, da se je eden od občanov zaradi dima onesvestil, drugi pa si je opekel prste. Ko pa je eksplozija,
no malomarnost usiuž-    (Nadalj. na 16. str.)
»Partizanska Jelovica« prestavljena
o^^ot so nam sporočili iz škofje Loke, je pripravljalni stez- h trat«icionalnega  spominskega  tekmovanja »Po
ah partizanske Jelovice« sklenil prireditev prestaviti p"et'oJ°čen čas. Letošnja muhasta zima, ki nam noče Va .rec^ s snegom, se je torej vmešala tudi v prazno-te. j Usočletnice škofje Loke, saj naj bi smučarski Sod t Bra^gošah pomenili prvi večji manifestativni do-enjek v celi vrsti podobnih merjenj moči, posvečenih Ojj . nemu jubileju občine. Novi datum še ni znan. Va .Sen Je od vremena in od koledarja drugih tekmo-skui' so tokrat izredno številna. Organizatorji bodo ^ a«l najti kar najustreznejši termin ter poskrbeti, ^-"ujh B**arlizanska Jelovica« ne bj ujemala ss kakšnim
8,m pomembnim športnim srečanjem v Sloveniji.
Obvozni ca
seji skupščino™^ Kranj Je eden od njo, J, °v Postavil vpraša.
*'Nd5SJe na kranjski ob-
i
da
hoja
pešcev prepove-
»tiiiln ka komislja za teh-,ekieta^8led pri republiškem ki je , !alu za gospodarstvo, dal;, 0u Jan«arja letos pregle-
h me7°7-nico>se Je strin^a"
hovetu   »rugim tudi s pre-
vo/iici3 u C Za pcSce po ob" Vel|ai ' kar Je že pred tem
Ci nam es,iSce "a obvozni-N- Še ni doko»^no,
Mast hu Jo še tri Plastl: -h pa "gramoza, vezni sloj
hl £,,abn- sloj. Cestišče ««i     *;° dokončno urejeno " ma'a 1973. Takrat bodo
ni za pešce
urejeni tudi pločniki za pešce. Vse dotlej pa bo veljala na obvoznici prepoved prehitevanja, hitrost bo omejena na 40 km na uro, hoja pešcev pa bo prepovedana od viadukta do semaforskega križišča pri Dijaškem domu. Prepoved za pešce je vsekakor umestna, ker pločniki niso urejeni, cestišče pa je zaradi nedokončanih del zoženo in zato hoja vsekakor nevarna. Prav bi bilo, če bi delovne organizacije, katerih delavci uporabljajo obvoznico, le-te opozorili na nevarnost hoje po obvoznici. Hoja je dovoljena od viadukta na Staro cesto. L. M.
Ob občinskem prazniku in vstopu v jubilejno, tisočo leto loškega ozemlja je bila včeraj popoldne v dvorani kina Sora škofja Loka slavnostna seja, združena s kulturnim programom, ki so ga pripravili člani eksperimentalnega gledališča Oder-galerija, domača godba na pihala in pevski zbor gimnazije. Uvodni govor je imel predsednik občine Tone Polajnar. Potem so nagrajencem,, trinajsterici zaslužnim možem in ženam ter delovnim kolektivom, podelili priznanja. Veliko plaketo so dobili tovarna Iskra Železniki, osnovna šola iz žirov in pihalni orkester žirovske Alpine, malo pa dr. Marija Bračko, Lovro Gajger, Miha Bertoncelj, Andrej Franko, Franc Kalan, Franc šubic in Anton Vari. Poleg plaket je skupščina trem prizadevnim javnim in kulturnim delavcem, Janku Kalanu, Milanu Dolencu in Francu Peternelju, izročila še posebne nagrade, čestitamo! —■ I. G. — Foto: F. Perdan
Zamrznjene stanarine
Kot smo že pisali zvezni izvršni svet konec decembra lani ni razveljavil lanskega odloka o zamrznitvi stanarin. Stanarine so torej po 1. januarju letos ostale zamrznjene. Kaj to pomeni, smo vprašali predsednika izvršilnega odbora poslovnega združenja stanovanjskih podjetij Slovenije in direktorja Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Iva Miklavčiča. Njegov odgovor bi lahko strnili v ugotovitev, da to pomeni tudi delno zamrznitev stanovanjskega gospodarstva nasploh.
Trenutno sicer še ni znano, za kolikšno zamtznitev gre, ker drugi paikei ukrepov za stabilizacijo, ki je bil sprejet ob koncu minulega leta, še. ni pojasnjen (objavljen). Pray tako se še ne ve, kaiko je s samoupravnimi sporazumi o izločanju sredstev od brulo osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo in z odloki o izločanju teh sredstev. Samoupravna sporazume in odloke so v nekaterih občinah že podpisali in sprejeli. Cc le-teh zaradi zamrznitve ne bi bilo" moč uveljaviti in u/.vajati, bi to pomenilo tudi nekakšno zamrznitev pri Izvajanju programov stanovanjske gradnje in v prihodnje še večji primanjkljaj stanovanj v primerjavi z današnjem. Vendar kot kaže, se to ne bo zgodilo in bodo v občinah, kjer
so sporazume podpisali in Odloke sprejeli, le-te lahko tudi izvajali.
Ivo Miklavčič nam na to tOrej še ni mogel točno odgovorili. Rekel pa je, da že ^mo zamrznitev stanarin, in s tem tudi podaljšanj^ linearnega subvencioniranja stanarin, pomeni delno zmanjšanje stanovanjske gradnje. Gre namreč za tisti del stanarin, ki se nateka v amortizacijo, le-ta pa se namenja za gradnjo novih stanovanj. Največ težav pa bo podaljšana zamrznit e v po-vz ročiti a pri vzdrževanju stanovanjskih hiš. Ker so stanarine zamrznjene že od 1. januarja 1970, za stanovanjska podjetja pa nespremenjene od 1966. leta, so v primerjavi z današnjimi cenami sredstva za vzdrževanje,
ki se natetkajo od stanarin,
zelo skromna.
Sedanja podaljšana zamrznitev bo torej še naprej povzročala težave na tem področju. Te pa bodo toliko večje in zamujeno bo toni teže nadoknaditi, koLikor dlje bo trajala.
In kakšno je mnenje Iva Miklavčiča, zakaj je sploh prišlo do podaljšane zamrznitve stanarin?
»Vse dosedanje zamrznitve stanarin so bile zaradi stališča,, da se tako zagotovi in obdrži standard občanov. Tudi zadnja podaljšana zamrznitev najbrž izhaja iz tega. Kot kaže je to posledica ukrepov o zamrznjenju nekaterih osebnih dohodkov in ugotovitve, da tiste delovne organizacije, ki osebnih dohodkov nimajo zamrznjenih, le-teh v bodoče tudi ne bodo mogle bistveno povečevati.
Kakorkoli že, dolgo s takšno politiko ne bomo mogli nadaljevati. Trenutno znaša stanovanjski . primanjkljaj (razlika med številom slano-
(Nadalj. na 16. str.)
^105
jesenice
Na zadnji seji obeh zborov
jeseniške občinske skupščine so med drugim potrdili dodatno pogodbo o urejanju prostorov obrata Planike na Bre/nici. Ob adaptaciji je bilo opravljenih več del kot so predvidevali, obenem pa so bila dela tudi dražja in bodo veljala okoli 1510.000 dinarjev. Na seji so za vršilca načelnika za notranje zadeve imenovali Jožeta Veharja.
£ V četrtek, 4. januarja, so se v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah na povabilo občinskega sindikalnega sveta in drugih jeseniških družbenopolitičnih organizacij zbrali zdomci, ki so iz jeseniške občine odšli na delo v tujino. Udeležba je bila slaba, pa vendar so razpravljali predvsem o možnostih zaposlitve doma, o pravicah na delovnem mestu in o carinskih ukrepih. D. S.
Konferenca o mladini
kranj
V ponedeljek so se sestali predsedniki krajevnih skupnosti, predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in sekretarji organizacij zveze komunistov s področja mesta. Razpravljali so o ustanovitvi sveta mestnih krajevnih skupnosti.
£ Danes popoldne se bo pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju sestala komisija za šport. Ocenila bo potek tekmovanj y, minulem letu in se dogovorifa o organizaciji zaključne prireditve.
£ V petek se bo sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in razpravljal o pripravah na šesto sejo občinske konference. Obravnaval pa bo tudi predloge za republiška priznanja OF. A. Z.
radovljica
Radovljica, 9. januarja — Popoldne so nadaljevali prekinjeno sejo izvršnega odbora občinske konference socialistične' zveze. Ocenili so referendum o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja in razpravljali o akcijskem programu stanovanjske politike v občini. — Ob isti uri pa so se sestali tudi sekretarji zveze komunistov. Pogovorili so se o popisu članov ZK dn evidentiranju kandidatov za organe zveze komunistov ▼ osnovnih organizacijah, občini in v republiki.
Pri občinskem sindikalnem svetu Sc bo jutri popoldne »estal odbor za industrijo. Med drugim bo razpravljal o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. A. ž.
tržio
Jutri se bosta v Tržiču sestala predsedstvo in plenum občinskega sindikalnega »sveta. Razpravljala bosta o poteku občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij ter o uresničevanju ustavnih dopolnil, predvsem tistih, ki govorijo o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. -jk
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled
razpisuje za soboto, 13. januarja, ob 9. uri na dvorišču podjetja Bled, Kajuhova 1 javno licitacijo za prodajo
osebnega avtomobila
znamke cilroen, motor št. 357.008.250, letnik 1967, registriran, vozen. Izklicna cena je 18.000 dinarjev.
Udeleženci morajo plačati kavcijo v višini 10% začetne cene na sedežu podjetja. Predstavniki podjetja morajo predložiti pooblastila.
Ogled vozila je možen od 10. januarja dalje vsak dan od 8. do 12. ure na dvorišču podjetja. Za enako ponuđeno ceno ima prednost družbeni sektor.
Občinski konferenci ZKS in ZMS v Tržiču bosta pripravili problemsko konferenco ZKS o položaju in, vlogi mladih v občini. Da bi bile priprave na konferenco čyn boljše in konkurenčni materiali čim popolnejši, bodo organizatorji poslali aktivom ZMS posebno anketo, s ka-
tero bodo skušali zvedeti, s čim se ukvarja tržiška mladina, kakšne so njene mož nosti za izobraževanje, kakšen položaj imajo mladi v delovnih in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih, kakšne možnosti za pridobitev stanovanj itd.
-Jk
Vojaki bodo obiskali Trzic
Da bi se mladi vojaki, ki so prišli v teh dneh na obmejne karavlc v Jelendolu in na Ljubelju, *čim bolje seznanili z novo sredino, so jih tržiške družbenopolitične organizacije povabila na enodnevni obisk Tržiča. Vojaki bodo prišli v Tržič v torek, 16.  januarja.   Vojaki bodo
najprej spoznali gospodarske, družbene in kulturne značilnosti občine, nato pa jim bodo zavrteli tudi turistični film o Tržiču. Sledil bo , ogled Bombažne predilnice in tkalnice in Peka, obisk pa bo sklenjen z ogledom trži-škega muzeja. -jk
Nova pletilnica in oplemenitilnica
sta pomembni pridobitvi Gorenjske predilnice Škof ja Loka
V petek, 12. januarja dopoldan, bodo v Gorenjski predilnici škofja Loka spustili v pogon dva nova obrata: pletilnico in oplemenitilnico. S to delovno zmago se Iraški kolektiv želi vključiti v pra-
znovanje občinskega praznika in tisočletnice občine. Na svečani otvoritvi bo ^govoril član ZIS in zvezni sekretar za finance Janko Smole.
-ig
V tržaški občini krajevni politični aktivi
V petek, 5. januarja, la v Tržiču seja izvršnega f bora občinske konfeffl SZDL, na kateri so razni Ijali o načinu zbiranja W didatov za novega predS«? ka in sekretarja občin^ konference SZDL Tržič. " govorili so se, da bosta P*® sednik in sekretar volJe funkciji. Predsednik bo 1 lonter, sekretar pa profc51' nalni politični delavec. Da zbrali čim več možnih ^ didatov, so se po krajec skupnostih že začeli sestal krajevni politični aktivi, ' katere vabijo člane vod«* organizacij SZDL, ZKS | ZMS. Aktivov se udeležuj^' tudi predstavniki izvršni odbora občinske konfe*w| SZDL. Politični aktivi na ? renu bodo končani do 15. $ nuarja, ko bo izvršni od^ razpravljal o kandidatih i
jih predlagal zasedanju
0t
Činske   konference,   ki ' predvidoma okrog 20. ar j a.
-J*
central
kranj
Gostinsko in trgovsko podjetje
Central Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. poslovodja
trgovine v Dupljah
2. kuhar-ice
za hotel Evropa v Kranju
3. delavca
v skladišču trgovine Delikatesa v Kranju
4. pomivalko
(delo ob pomivalnem stroju)
za restavracijo Park in hotel Evropa v Kranju.
Pogoji:
pod L: KV prodajalec-ka živilske stroke; pod 2.: KV kuhar-ica;
pod 3.: fizična sposobnost, odsluženi vojaški rok.
Nastop dela pod toč. 1. je 1. aprila, na ostalih delovnih mestih pa takoj. Prijave sprejema splošni sektor podjetja 8 dni po objavi, kjer dobite tudi vsa pojasnila.
/O ljubljanska banka
Ugodnost, ki zagotavlja
prihranek v družinskem proračunu že v začetku leta.
Razprodaja zimske konfekcije in obutve
v -'Jal
BLAGOVNICI
SnniMDiiriman
ŠKOFJA LOKA do 31. januarja 1973
20 do 50
znižanje prodajnih cen je lepa priložnost, da združite običajno" januarsko varčnost in našo prvo letošnjo ugodnost v dober in cenen nakup zimskih oblačil in obutve za* vso družino
škofja Loka, 9. januarja — Danes dopoldne je tovarna obutve Alpina Iz žlrov odprla v prostorih hotela Trausturisl v škofjj Loki svojo 53. prodajalno. Na krajši slovesnosti je sprego» voril direktor podjetja dipl. oec. Izidor Rejc In poudaril velik pomen njihove trgovska mreže. Najprej je pozdravil predsednik skupščine občine škofja Loka Toneta Polajnarja, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, goste iz prijateljskega mesta Smederevska Palanka v Srbiji in ostale.
Letos naj bi poleg Škofje Loke dobili nove Alpinine trgovine tudi Logatec, Sombor, čačak. Murska Sobota in Ajdovščina.. Nova prodajalna v Škofjl Loki je opremljena po zamisli domačina inž. arhitekta Danila Oblaka, za oprema pa so poskrbeli delavci Alpine. Prodajni prostori merijo blizu 120 kvadratnih metrov, s skladiščem vred pa ima lokal 289 kvadratnih metrov površine. Poleg čevljev bodo škofjeločani in okoličani v novo odprti trgovini lahko kupili tudi nekatere izdelke usnjene galanterije. Prodajalna bo odprta od 730 do 18.30 (-jg) — Foto: F. Perdan
»Ne smemo ostati brez trgovine!«
Dolenja vas v Selški dolini leži   približno  na  pol med Skoljo   Loko   in Železniki. Približno 300 prebivalcev šteje danes. Ko' so pred tedni inšpektorji ugotovili, da tamkajšnja trgovina ne ustreza osnovnim zahtevam špecerijskega obrata in da jo bo treba adaptirati bodisi ukiniti, je ljudi seveda zaskrbelo. Podobna lokala v Selcih in na Bukovici  sta  namreč odda-, ljcna nekaj  kilometrov, kar bi domačinom znatno otežilo nabavljanje   vsakdanjih Življenjskih potrebščin. Resda je bila do len je vaška prodajalna odprta le po 3. ure dnevno, , resda se ob pičlih treh milijonih    mesečnega prometa matičnemu podjetju veletrgovini Loka ne splača financirati  popravila,  toda naselje ne  more ostati  brez stalne preskrbe,   menijo prizadeti. Sklicali so posvet vseh prizadetih strani ter v okviru vaške skupnosti izvolili odbor, ki naj  poskrbi, da bo vas čez čas dobila nov, sodoben trgovski objekt, kakršnega nekateri drugi podobni kraji že  imajo. Medtem pa naj bi obstoječe prostore v stavbi zasebnika, dosedanjega prodajalca, prenovili, pri lagodili predpisom in znova odprli (zaprta je od 30. decembra lani). Problem je edi-no!c    denar. Predračunski stroški znašajo od 4 do 6 starih milijonov, vendar za zdaj še ni znano, kdo bo dela plačal. Občani — vmes je precej mojstrov raznih strok — so pripravljeni pomagati, kar bi zadevo nedvomno poceni-
lo. Toda pri Loki pravijo, da si tako tvegane investicije ne morejo privoščiti in da je rešitev v kreditiranju na račun kasnejše najemnine lastniku stavbe.
Kakorkoli že, trgovina najbrž bo. Vendar bi veletrgovino Loko želeli opozoriti, da
naložba niti ni ekonomsko neumestna, saj utegne promet ob polnem delovnem času brž preseči »kritični« minimum. Razen tega gre za predel, kjer naglo rastejo nove stanovanjske hiše in kjet je bodočnost zagotovljena. Torej velja premisliti. (—Ig)
Karavanški predor na Dovem?
Že dalj časa razpravljajo V Sloveniji o gradnji karavanškega predora, izdelanih je že precej študij in variant, kje naj bi ga zgradili. Do zdaj so izdelali že 23 raznih variant.
Pred nedavnim pa sb se predstavniki avstrijske vlade in jugoslovanskih organov pogovarjali   na   Dunaju o
gradnji karavanškega predora. Razpravljali so o načinu financiranja, razmejitvi stroškov in projektih. Avstrijske oblasti se nagibajo k tisti varianti, ki predvideva, da bi karavanški predor na jugoslovanski strani gradili na Dovjem. Zdaj bodo pripravljali skrbno analizo o prometnem stanju na obeh straneh H. S.
f -1 GOSPODINJE NISO VEČ V ZADREGI ODKAR PEKARNA »ŽITO« PEČE IN PRODAJA.
TRAJNOST
SEDEM
IN
D NI
Alpski KRUb
Priznanje KS Dovje-Mojstrana
Za graditev stanovanjskih hiš, gara/ in gospodarskih poslopij prodajamo kvalitetne legozidake po ugodnih cenah v naslednjih poslovalnicah:
LJUBLJANA:
St andard-Invcst Celovška cesta 89 Vodovodna cesta 101
KAMNIK:
»Metalka« prodajalna Kidričeva ulica
JESENICE:
»Univerzal«, PE Kurivc Spodnji plavž
CERKLJE
NA GORENJSKEM
Kmetijska zadruga
Cenjenim interesentom dajemo pismene informacije!
STANDARD-INVEST, Ljubljana, Celovška c. 89.
Zvezna konferenca mest je pred tedni v Beogradu razglasila, da je med slovenskimi krajevnimi skupnostmi med najboljšimi tudi krajevna skupnost Do v je-Moj strana.
Mojstrana je eden tistih redkih krajev jeseniške občine, ki zaradi svoje lege in dostopnosti lahko razvija turizem. Še več kot le turistična privlačnost pa so nedvomno ljudje, prebivalci tega kraja, ki vedo in znajo privabljati turiste, ki vedo, kaj
in kako je treba, da v samem kraju ne manjka najrazličnejših možnosti za rekreacijo, razvedrilo, kulturno udejstvo-vanje itd.
Že dolgo je od tega, odkar so člani krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana spoznali, da si je treba delo v krajevni skupnosti razdeliti in se primerno organizirati. Brez mladih, novih moči ni šlo, zato so znali poiskati načine in nove oblike, ki so privabljale v delo krajevne skupnosti predvsem mlade. Delo v kra-
Graditelji in kmetovalci!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrast ju (bivša farma bekonov):
gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila
Informacije daje KžK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260.
Priporočamo sef
Iskra
tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče
v Združenem podjetju Iskra Kranj
Iščemo sodelavce orodjarske stroke, ki imajo p^ste kapacitete za izdelavo montažnih orodij, rezilnih in kovinskih orodij (štanc), ter orodij za brizganje plastike.
Informacije:
ISKRA — Tovarna elektrotehničnih merilnih instrumentov OTOČE
jevni skupnosti so razdelili v več komisij, v katere so volili take člane, ki' so bili zares navdušeni, zares pripravljeni delati in pomagati. Rezultati niso izostali in kot dokaz njihove uspešnosti in delavnosti je tudi nedavno visoko priznanje.
Le nekaj uspehov krajevne skupnosti v zadhjih letih: dokončno so uredili vlečnico in že imajo načrte za novo, pred nedavnim so odprli novo drsališče, spremenili nekdanje smetišče v privlačen park Triglavski gaj, ki bo še letos dobil bazen. Popravili in medili so poti v kraju, obnovili plotove, njihove hiše pa krase venci prekrasnih rož. Prav nobene dejavnosti niso hoteli zanemarjati, če je bilo zanjo le dovolj zanimanja. Med
najbolj množične in uspešn* sodi vsekakor dejavnost pl**| ninskega   društva,   ki   se 'j uspehi mojstraniških alpinl': stov  in   gorskih reševalce* uvršča med najboljše pri na*
In seveda  turizem,   ki r pravzaprav nenehna želja t#"j prizadevnih občanov.  V z3'.;, četku niso čakali križem rofc ampak so se nanj skrbno p1"1' pravi j ali. Prav na tem pod' ročju pa so dosegli že izvrsfrj ne rezultate.
Njihova velika prednost P* je v tem in predvsem v tenV ker v krajevni skupnosti d2* la precej mladih, ki so starejši znali vključiti že pre£ leti. In to je tudi zagotovil0' da, njihovo delo v prihodnji ne bo zamrlo.
D. Sedej
Poživiti kulturno -prosvetno dejavnost
nimanje mlajših, premajhni povezava društev na tereoj z organizacijami in društvi' ki se poklicno ukvarjajo s kulturo in ki so na nek na* čin tudi 'dolžni poskrbeti ^ mecenstvo in mentorstvo * ■ društvih na terenu. Na vorniku so še posebej po'J' darjali, da bodo morali P0* leg vsebinskih spremen^ čimprej urediti in rešiti pf* blem zgornjih prostorov k in* turnega doma, za katereg? preureditev bi potrebovali & 1,300.000 dinarjev. S tem ttf harjem bi uredili manjsf knjižnico, galerijo, večjo sej' no dvorano, pevsko sobo V* prostor za dejavnost strel? skega društva v spodnji* prostorih delavskega dom* na Javorniku.
D. Sedej
Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij jeseniške občine bo v prihodnje organizirala posebne posvete po vseh krajevnih skupnostih v občini, da bi poživili kultu rno-prosvetno dejavnost.
Na nedavnem sestanku so člani javorniške Svobode ugotovili, da je stanje na Javorniku skoraj nevzdržno. V skladu s tezami in sklepi kongresa republiške ZKPO so ugotavljali, da bo treba povsem spremeniti delo društev in organizacij, ki se na terenu ukvarjajo s kulturno in prosvetno dejavnostjo. Menili so, da bo treba predvsem iskati vzroke za takšno stanje in jih tudi odpravljati. Med glavnimi vzroki za tako" stanje je vsekakor menjava generacij  in  premajhno za-
Šole sredi prometna
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je lani namenil 52.000 novih din za učila pri pouku prometne vzgoje    na.   osemletkah v
kranjski občini. Tako imajo vse šole magnetne table, tudi trije vrtci, dve osemletki imata opremljen kabinet prometne vzgoje, dve šoli pa opremo za prometni poligon.
Šole imajo nadalje še 80 oblek za pionirje prometnike.
Piav sedaj se vse slovenske šole pripravljajo rja peto republiško šolsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. To najbolj množična prometna  akcija,' če jo
priprav na tekmovanja
taiko lahko imenujemo, 7-a* jema prav vse šolske Otrok^ saj , se izbirno tekmovanji začne že v razredih. Kon»> marca bodo šolska tekmov*' nja zaključena, najboljši Pa se bodo pomerili o znani11 prome<ta najprej v občini, na' to pa še na medobčinskeOj tekmovanju, ki bo letos ^ Kranju. Republiško promet' no tekmovanje bo letos v C0, lju, zvezno tekmovanje pa ^ Ljubljani. Kranj bo le't°s aprila tudi gostitelj srečanj* pionirjev prometnikov na činski ravni, republiško ^ čanje pa bo istočasno ? zveznim tekmovanjem KaJ veš o prometu v Ljubljani.
#|| ljubljanska banka
Kaj pomeni sprostitev posojil?
o za opremo bistriške šole
Čeprav i
redbo 2VC2,i» izvršni svet konec minulega leta sprejel od-tako .° sp'°"nih pogojih za dajanje potrošniških posojil in sojiij "apravil konec ugibanjem in govoricam, kako bo s podeljen tt0s' Podružnica Ljubljanske banke v Kranju v poneha se "i odobravala potrošniških posojil po novem. Kot je toni °\ uretll>a ukinila limite, ki so veljali do 28. decembra domaxl. 0m°COčila,  da se občani lSftko zadolžijo za nakup
lačega industrijskega blaga in avtomobilov do tretjine me-
Sečnlh dohodkov.
a'-užntSta\nik kranJ*ke P°" Wr '• L)«bljanske banke Vedal Anc,u|išek nam je poke ' i , U so iz centralne ban-l5 aob'li sporočilo, da do vanieIUlU1'a ustavi3° odobra-ter nQ?Pi0h'U:'aiikih pus°Jil Vodil k 10 na tcnn'čna naftno Narodnc banke. Tre-katern na!llrcč $e ni jasno, moč i 5J*»triJ»ko blago bo ^ko ■ . 1 na posojilo, prav bitj n"' 'asno' ali bo moc d°-tcria. Posojilo gradbeni ma-cakatl nadal)° Je treba po-^»tolmačenje, ali bo-
tistiit!1'0.lahko dobili tudi (in .ot>čani, ki ga že imajo T razliko do ene tret-dohodkov). menit"■' ka' °° v resnici poznane -Sprostitcv posoji1' bo
jine
Skratkf-Cbnih
Ver
^ nekaj dni.
kako uai' Das ni zani,nalo le' fljc s P°soiili v prihod-keii ilfrVe^ smo v mali an« di druo"ali bedeti, kaj tu-POsom pomoili sprostitev dice l„?zi.roma kakšne posle-
naj
?i tO imelo za go-
nedeii«*Vo' ° Lcm smo v po" nekate t,op°:'!nc popraSali skih,.!,C  direktorje gorenj
Prav 1 ofganiaacij. Cc-
en- ki srno jih želeli o tem, nismo do-vseeno za ni-
biurašati mivt5! odgovori
Čili   »»      /aka'   S1T,°   S0 od,°-
Zato t takSno malo anketo? objavi vr s° s^ že takoj po Javila rSp!'0;titve Posojil po-gi Sq razI'čna mnenja. Mno-če ;e Sc "amreč spraševali,
stabilixPr°StUcv združ'Jiva s trdnosi-C'"i0 gospodarstva, vij0 -10 dinarja, zamrznit-Pori Sebnil1 dohodkov, z na-kov i,j ho]^[ kvaliteti izdel-
ne2lrRktor Save v Kranju Ja-
da ir»°Iays nam Je povedal,
spro" .odl°čno proti sedanji jil. t«! 1 p°trošniških poso-
ker to aciJo.
m v skladu »Postopne
bniz,
*acij,
ts sta-stabili-
*acije „
bomo dosegli brez
,    - bomo še
šili
ukre-več tro-Menim zdaj pri nas za stabilizacijo še uvajati sistema,
Kiban7?rem Je osnova vsega an« Potrošnja.«
Trži? DoIenc- direktor Peka
stitev oa P'.avi: >>Ce Je spro" jena f,?080^11 Pravilno usmer-emisij!: Pove*ana s primarno * resi enarJa ter usklajena Potem ,aniem proizvodnje, Sabo naJbrž v redu. Ce ti ^ " Posojili moč kupova-°ne proizvode splošne
potrošnje, to ne bo v prid stabilizaciji. Predvsem pa nova politika posojil ne bi smela podpirati le posameznih proizvajalcev, marveč bi morala biti takšna, da*sc bo potrošnik sam odločal za kupca.«
Direktor Verige Lesce Vinko Gole je menil, da je sprostitev posojil najbrž deloma v nasprotju s stabilizacijo gospodarstva, čeprav bo to Verigi najbrž koristilo. »Z našimi proizvodi (npr. "lesnimi vijaki) zalagamo tudi pohištveno industrijo. Ce bodo ljudje lahko s posojili kupovali pohištvo, bodo s tem tudi naše izdelke. Sicer pa mislim, da je proizvodnja odvisna od kupne moči. Ce bodo ljudje lahko kupovali z denarjem ali posojili, se bo tudi proizvodnja lahko povečala.«
Direktor podjetja Živila Kranj Ciril Ankerst pa je menil, da sprostitev posojil ne bi smela in mogla vplivati na brezglavo dirjanje občanov v zadolževanje. »Treba je namreč upoštevati zamrznitev osebnih dohodkov In težave tistih, ki niso zamrznjeni glede Izplačil oziroma povečevanj . osebnih dohodkov.
Kakorkoli že, prebivalci so že zdaj precej zadolženi in v prihodnje bo najbrž vsakdo temeljito premislil, za koliko se bo še lahko zadolžil ob sedanjih in napovedanih pogojih.«
In kaj meni predstavnik kranjske podružnice Ljubljanske banke Andrej Andolj-šek: »Ce bo v prihodnje s potrošniškimi posojili moč nabavljati trajnejše dobrine, potem to ne bi smelo-vplivati na stabilizacijo gospodarstva. Saj tovrstna posojila tudi drugje v svetu niso nobena posebnost.«
$ Mnenja o novih oziroma drugačnih posojilih so trenutno med gospodarstveniki "torej še precej deljena. To je ta hip tembolj razumljivo, ker še ni jasno, kaj vse bodo zajela nova posojila. Nekaj pa »je prav gotovo res. Ce osebni dohodki v prihodnje ne bodo naraščali tako hitro kot smo bili tega vajeni doslej, potem bodo nekateri izdelki ostajali na zalogi. Lahko bi rekli, da so to ugotovili tudi v vladi, ki je sprejela takšno odredbo. Ce je to tako, se bo kmalu pokazalo, ko bodo znani natančnejši pogoji glede posojil. Res pa najbrž ne bi bilo prav, če bi sedanja sprostitev posojil pomenila zaščito le nekaterih proizvajalcev, če bi povzročila poslabšanje^ kvalitete, povečala socialne razlike med posamezniki in nenazadnje omajala pot do stabilizacije. A. žalar
Nova osnovna šola na Bistrici pri Tržiču mora biti zgrajena novembra letos, vendar pa za njeno opremo še ni dovolj denarja. Pouk v novi šoli naj bi~se namreč začel že v začetku letošnjega II. šolskega polletja. Zato je odbor za gradnjo šol v Tržiču našel podjetja, ki so pripravljena kreditirati nakup šolske opreme in sicer v višini* 70 odstotkov celotne vrednosti. Vsa potrebna šolska oprema bo veljala 870.000 dinarjev, odbor za gradnjo šol pa mora takoj plačati 30 odstotkov njene vrednosti, kar znese 261.000 dinarjev. 70 odstotkov vrednosti opreme bosta kreditirala Energoinvest -Kovinostroj Grosuplje (kuhinjsko opremo) in Stol Kamnik ostalo opremo. Posojilo za opremo kuhinje bo moral tržaški odbor za grad-
njo šol plačati v 3 letih, posojilo za ostalo opremo pa % dveh letih.
Za 30 odstotkov predplačil la so v Tržiču denar že zago to\ili. Svet za družbeni plan, in  financiranje  pri občinski
skupščini je za ta nameni
odobril 100.000 dinarjev pro> računske rezerve, 161.000 dinarjev pa bodo TržičanJ plačali ta mesece in sicer iz presežka dohodka proračuna in Temeljne i/.obra.'.evidna skupnosti, ki bosta ugotov« ljena ta mesec.
Kei je najetje posojila pri Bnergoinvestu—Ko vi nos t roju Grosuplje in Stolu iz Kamnika zaradi nemotene gradnje nove osnovne šole na Bistrici nujno, sc je občinska skupščina na zadnji seji odločila, da pristane na garancijo za najeto posojilo.
-jk
/O ljubljanska banka
Slovenska izseljenska matica Ljubljana, Cankarjeva 1
vabi k sodelovanju honorarne sodelavce za akvizitersko službo za svoji ediciji ROpNA GRUDA in SLOVENSKI KOLEDAR po vseh območjih Slovenije.
Ponudbe pošljite na zgornji naslov.
Čimprej nova trgovina v Bitnjah
Do takrat pa bo podjetje Živila uredilo preskrbo z najnujnejšim blagom v klasični trgovini
hitro po-
Dobri dve leti je tega, ko je bil v Zgornjih Bitnjah v kranjski občini zgrajen sodoben potrošniški center z mesarskim in delikatesnim oddelkom ter bifejem veletrgovine Živila Kranj. 2. januarja zvečer je v levem delu skladišča potrošniškega centra izbruhnil požar in samopostrežna trgovina z bifejem in drugimi prostori je pogorela do tal. škoda znaša prek tri milijone novih dinarjev.
Cez noč so prebivalci tega področja ostali brez trgovine in redne preskrbe z najrazličnejšim blagom. Direktorja veletrgovine Živila Kranj Cirila Ankersta Smo poprašali, kako namerava podjetje začasno rešiti oziroma urediti preskrbo prebivalcev z naj-
osnovnejšimi prehrambenimi izdelki in kakšni so izgledi, da bi spet zgradili sodoben potrošniški center.
»Pogoreli objekt predstavlja tako za prebivalce tega območja kot za podjetje veliko izgubo. Za gradnjo sodobnega potrošniškega centra v Zgornjih Bitnjah smo se 1970. leta odločili iz več razlogov. Predvsem tamkajšnji prebivalci do takrat niso imeli ustrezne trgovine. V dveh klasičnih trgovinah namreč ni bilo moč urediti preskrbe z najrazličnejšim blagom, ki ga danes potrebuje sodobno gospodinjstvo in dom. Drugi pomembnejši razlog, ki je takrat zahteval, da čimprej zgradimo sodobno trgovino, pa je bil urbanistični program, po katerem je bilo predvideno, da se bo na tem področju v prihodnje
število prebivalcev večevalo.«
Kot rečeno je bil potrošniški center zgrajen v rekordnem času. Od začetka gradnje do otvoritve je preteklo sedem mesecev. Po takratnih cenah so gradnja, oprema in drobni inventar veljali okrog 2,68 milijona novih dinarjev. V torek zvečer pa je bilo v potrošniškem centru za okrog 500 tisoč novih dinarjev blaga. Ogenj je kljub hitri intervenciji gasilcev vse uničil.
»Naša prva skrb po požaru je bila, kako urediti najnujnejšo vsakodnevno preskrbo prebivalcev s tega področja. Na srečo je lastnica prostorov, kjer je bila že včasih klasična trgovina pokazala veliko razumevanje, tako da bomo do konca tega tedna
že lahko uredili klasično trgovino. Izbor blaga v tej trgovini pa bo seveda lokalu primeren.
Hkrati pa smo se takoj se« stali tudi z zavarovalnico in z gradbenim podjetjem Projekt. Sporazumeli smo se, da bo posebna , strokovna komisija ocenila, Če je nosilna konstrukcija nekdanje samopostrežne trgovine še uporabna. Projekt je obljubil, da bo čimprej odstranil ostanke požara, hkrati pa je izrazil pripravljenost, da zgradi nov potrošniški center. Ta hip še Jie bi mogel reči, kdaj bo spet zgrajen nov potrošniški center, vendar se bomo trudili, da bomo objekt po obstoječih načrtih zgradili čimprej; če se bo dalo vsaj v tako kratkem roku kot je bil zgrajen prvi.
A. žalar
Kmetje o sebi, svoji kmetiji in letošnji zimi
i škodilo
Janko Aljančič iz Križev je že leta 1947 opustil klasično kmetijsko proizvodnjo in začel pridelovati zelenjavo
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje
Letošnja zima je nenavadna. Snežna odeja je pičla ali je skoraj ni, zemlja pa je že skoraj dva meseca precej globoko zamrznjena. Globina zmrzali dosega nekje tudi pol metra, kar je za milo zimo čudno in starejši ljudje veliko takih primerov ne pomnijo. #
Zanimivo je bilo slišati, kaj menijo o letošnji nenavadni, sorazmerno mili in kopni zimi kmetje. O tem sem kramljal z Jankom Aljančičem iz Križev, ki je med največjimi gorenjskimi zasebnimi proizvajalci zelenjave. Zaradi specifične specializirane kmetijske proizvodnje je njegov odgovor na vprašanje o vplivu letošnje zime na kmetijsko proizvodnjo še bolj zanimiv, ker je način pridelovanja zelenjave drugačen od pridelovanja klasičnih kmetijskih proizvodov kot so krompir, pšenica, koruza, krmne rastline itd.
»Letošnja zima je za pridelovalce zelenjave ugodna,« pravi Janko Aljančič. »Prav je, da je zemlja toliko časa zamrznjena, še bolje pa bi bilo, če bi zapadlo še vsaj 10 ali 15 centimetrov snega. Zmrzal bi na ta način ostala, spomladi pa zemlja ne bi bi-
la izsušena In bi bila primernejša za obdelavo. Novembra In decembra smo nanosili v tople grede gnoj in tako so le-te sedaj pripravljene. Okrog J5. Januarja začnemo ponavadi gre4*» nrtnravlJatJ za SiuUtcv £i\C'.k. To bodo
prve sadike solate, karfijole in kolerabe. Te bomo vzgojili na gredah in Jih presadili na njive. Zrasla bo prva, zgodnja zelenjava. Kasneje, ko se otopli, tudi sadik ne vzgajamo več v toplih gredah, temveč na njivah. Seveda ne mislite, da drugega dela v tem času ni. Pri nas vzame največ časa popravilo oken in okvirov za tople gre-ge.
Križe verjetno med pridelovalci zelenjave v Sloveniji ali1 vsaj na Gorenjskem nimajo para. Letno jo pridelajo okrog 800 ton (!) in to takrat, ko jo drugje primanjkuje ali je sploh ni. V vasi ni kmeta, ki ne bi prodal letno vsaj tone zeienjave. Kriška zelenjava je izredno kvalitetna in jo pozna dobršen del slovenske jadranske obale oziroma turističnih in počitniških središč na njej. Janko Aljančič jo pridela letno prek 200 ton. Tržno in proizvodno sposobnost njegove kmetije dokazuje podatek, da lahko v dveh urah pripravi in nareže za kupca tono solate. Prav takšni proizvajalci so med večjimi kupci najbolj iskani!
Janko Aljančič je žc leta 1947, kmalu po prevzemu kmetije, specializiral posestvo za proizvodnjo zelenjave.
»S starim, klasičnim načinom kmetovanja ne prideš več daleč. 10 hektarjev obdelovalne zemlje je premalo, če je kmečka družina številčno količkaj močna, težko ustvari toliko dohodka, da je delo vsaj minimalno plačano, razen tega pa stroji, ki jih taka kmetija mora imeti, niso polno izkoriščeni in predstavljajo mrtev kapital. Rešitev je torej specializacija. Kot laik sem se leta 1947 lotil proizvodnje zelenjave. Nisem upošteval običajnih vrtnarskih proizvodnih norm na tem področju, temveč sem poiskal svoj način pridelovanja. Sadike res vzgajam tudi pod steklom, vendar na ekonomičnejši način, ki -daje ob manjši količini dela večje pridelke in to tudi takrat, ko drugje zelenjave nI.«
Ker ima Janko Aljančič precej površin, posejanih s travo, je začel razmišljati, da bi sc lotil intenzivne reje pitancev. Vendar se le-te ne bo oprijel toliko časa, dokler ne bo rešeno vprašanje kmečkih davkov Oziroma davka na ustvarjen dohodek. Sedanji sistem po njegovem ni dober in še manj stimulativen. Na
sprotno sedanji sistem obdavčevanja kmetov lahko povzroči tudi zmanjšano proizvodnjo zelenjave...
»Predlanskim sem res razmišljal o intenzivni koope-racijski reji pitancev. Pripravljen sem bil preurediti hlev za 30 pitancev, krmo in ostale naprave pa imam. Kako sem si to zamislil. Jeseni se glavno delo z zelenjavo konča. Takrat bi mi dala zadruga aH kdo drug v rejo pitance, ki bi jih do spomladi vzredil in prodal. Spomladi je namreč spet z zelenjavo dela čez glavo. Ž vzrejo pitancev bi tako lahko na eni strani napolnil hlev ter pokr-mil travniško krmo, ki jo imam dovolj, na drugi strani pa bi dobil gnoj, ki ga potrebujem za gojenje zelenjave. Lahko bi prihranil marsikateri milijon, ki ga moram odšteti za nakup umetnih ter ostalih ^gnojil. Vendar, kot sem žc dejal, s to kombinacijo za zdaj še ne bo nič ...«
J. Košnjek
Nekako tako se je glasili stklep sestanka upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, na katerem so obravnavali zemljiški zaikon in zakon o dedovanju. Osnutka obeh zaikonov se bosta kmalu znašla v republiški skupščini. Zakona bosta skušala kolikor mogoče trajno zaščititi kmetijska zemljišča ob upoštevanju načela, naj ima zemljo tisti, ki jo obdeluje.
Zakonski osnutek predvideva, da imajo nekmotje lahko največ 2,5 huk tara zemljišč, od tega največ pol hektara
)i 4(
gozda in prav toliko V1'n0^! kl da. Ob tem je uipravni o^^V menil, da je treba razliko^^zi med "tistimi lastniki zen*lj. ki so doslej z zemljo le kulirali in ustvarjali dob in tistimi polkmoti, ki ljo   skrbno obdelujejo.
iU ljubljanska banka
O kmetijstvu so dejali:
% Inž. Rado Dvoršak, vodja službe za kmetijstvo in gozdarstvo pri gospodarski zbornici: »Menim, da sporazum v govedoreji ni dosegel kaj novega. Vplival je na obseg proizvodnje pri pitani živini. V njegovem okviru je bilo leta 1972 zrejenlh 65.000 glav pitane živine, p remi ran i h 15.000 plemen-
prve naj bi biil hektar z^'^i dovolj. Presežki zemljišč i^J? bi se v primeru uveljavi^ . '< teh načel v zakonu
zbiraJLV?
občinskih zemljiških skla<j',rVIr
Enaiko naj bi storili tudi Ujul
zemljo, ki jo dediči ne bi "j^'i
ledi obdelovati. . . ^
.J*le 7l
¥ si Nj ari 'm
■irr
m Ili atk
P E
Fm
n
ol
sklh telic, odkup mleka pa se je povzpel na 170 milijonov litrov, kar je za 25 odstotkov več kot leta 1971. Lani se je modernizacija kmetijstva izboljša* la predvsem pri zasebnih kmetih. Pri tem smo v preteklosti najbolj zaostajali. Danes Imamo v SRS že prek 2000 preusmerjenih kmetij.«
-jk
Rodovitna zemlja v nevarnosti
Pred novim letom je bilo v Kranju regionalno posvetovanje o novih zemljiških zakonih, ki jih nameravamo sprejeti v Sloveniji in s katerimi želimo tudi zavarovati najrodovitnejšo kmetijsko zemljo pred urbanističnimi in gradbenimi posegi. To so zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev in zakon o kmetijskih zemljiških skupnostih, ki bodo skrbele za pravilno uporabo kmetijskih zemljišč, gospodarile z občinskim zemljiškim skladom itd. Udeleženci posvetovanja so razpravljali o zanimivih in pomembnih vsakdanjih stvareh: o tem, kdo je kmet in kdo ni kmet, o olajšavah za kmeta in polkmeta, o gospodarjenju s pašniki, o dedovanju itd. Posebno zanimiva je bila razprava predstavnika kmetijske zadruge Naklo, ki je govoril o urbanizaciji ter odvzemanju kmetijskih obdelovalnih površin za gradnjo stanovanjskih hiš. Predstavnik zadruge je navedel primer iz Naklega.
Dejal je, da sporazuma za odkup potrebnih zemljišč za gradnjo stanovanj v Naklem med občinsko skupščino in lastniki zemljišč nI bilo in je zato skupščina ukre-
pala drastično ter zemljišča nacionalizirala. Štirje kmetje so morali podreti kozolce, pri enem pa je bilo nacionalizirano zemljišče le poldrugi meter od gnojišča. S tem je že vnaprej ustvarjeno vzdušje za prepire, ker bodo stanovalci kmalu po vselitvi zanesljivo zahtevali odstranitev gnojišča ali pa bo imel kmet nad glavo sanitarno inšpekcijo. Predstavnik zadruge je povedal, da so prišli v Naklo geometri, ki so želeli zemljo odmeriti. Kmetje so bili nezadovoljni in so nasprotovali odmeri, zato so morali geometri oditi. Kasneje so prišli geometri v Naklo še dvakrat, vendar v spremstvu miličnikov. Zaključek vSega tega je bil, da sta bila dva kmeta na sodišču kaznovana z denarno in zaporno kaznijo. Ta problematika je bila že večkrat obravnavana, vendar se mnenja kmetov niso upoštevala.
Na omenjenem posvetovanju smo prav tako slišali za drug primer uničevanja rodovitne obdelovalne zemlje In to spet v Naklem. Predvideno je, da se v Naklem odpre nova gramoznica in to na zemljišču, ki je primemo za intenzivno kmetijsko obdelavo, čeprav Je bil svet za
urbanizem pri skupščini W\\
do;-
h v
E
Sttn
t
V , t>r-(d i j to j St0'
i i
čine Kranj odgovoren, da dela analizo, kje v občini ni' bi bil najprimernejši kraj **ov' gramoznico, da obdelovid11' [ J površine ne bi bile prizadel Analiza ni bila narejena lahko se zgodi, da bo šel spc lep kos rodovitne zemlje i Naklem v druge namene. *
Oba primera nedvomno ^ sta v skladu z mnogokrat & rečenim!  mislimi  o zaščn rodovitne obdelovalne kn-** tijske zemlje. Okolica meS in večjih naselij bo kina1*1 ^( pozidana in s tem uničeni Cl zaledje, ki naj bi dajalo vsi" del najnujnejših življenjski" ac} potrebščin.    Primera   voj«1*! j nam ni treba posebej on*** ".št njati. Zato Je zaščita  naJ* Pt osnovnejših obdelovalnih P^* *c'£ vršin še kako potrebna.
\e }ic
zemljo, ki za intenzivno °^
gradnjo   bi uporabljali
delavo ni primerna. Potreb11' !g
bodo   torej razmejitve, kam seže in kje Je obdel£ jP valna zemlja in kje so g«*3^ ' bene površine, če bo to ur** 1 jeno, potem do spora, snega smo srečali v Na klel* Pc ne bo več prihajalo. Prav je naloga načrtne in Aoiff e' ročnejše  zemljiške  politik«' ^ ki jo želimo oblikovati ter J' V dati trajnejšo vrednost.
J. Košnje*
eda _
tna konferenca zveze kulturno-prosvetnih organizacij TRŽIČ
Pravilna usmeritev
)i 40 nmCroma dobri ude-kui.;avzočin Predstavni. * V K?.e*aživljenja jc /Tr>ieu 10' 24- decembra, Pot v "a konfercnca •vnem ala ie v izrazito Išem razPoloženju. Po Uju takUV°dncm P°rocilu fcteri ii Mi
<ehe u^^Je delo
začela razprava,
OVJ navzoči kritično
™ kuirdanje deIc Iržiču »  rnih organizacij v Pa so      °kolici. Opozo-Pviro „"a oekatere težave I. Lc pri delu. djub
tociji r'mci'oma majhni PO 0'd J* Jo je prejela je 70 ,• *ulln-rne skupnosti,
0 skun?nC dinaricv- Jebil° drUŠtCV USpeŠ-
n tri   KP° razdelil dru-
^ilrnln»KSamostoJnim umet-
T malo HP'nam- Razmcro-ili ža °£na.rJa pa so po-ktke o J° in materialne f P0dPrnr0fstvi so v 8laV-
°^ren adejaVn°f • l delo  ,   - ugodno oce-
okoijcdruštva v Tržiču PoscoiA Posebnc uspehe
orna skupina hi ork!   ržič- nadalje pl-in ♦ «.cr DPD Svobode N PrS?ike ^olcl
eno JC dal ,0 d
ne turi-Med dejav-eč najbolj raz-^''alsko amatersko
Irar"skih skupin
pri
društvih, in to zlasti v Tržiču, v nekaterih krajih pa tudi v okolici. Prav zavoljo razširjenosti igralstva pa so opozorili na problem pomanjkanja režiserjev, na premajhno medsebojno povezanost. Poudarili so potrebo po bolj sodobnem repertoarnem izboru del za uprizarjanja, izrazil so predlog za stalno usposabljanje režiserjev, ki so po društvih, predlagali pa so, naj bi režiserji iz Tržiča pomagali okoliškim igralskim skupinam. Zaradi bolj usklajenega programskega dela v igralskem amaterstvu bodo režiserje organizacijsko bolje povezovali v delovno skupino, ki se bo sproti seznanjala s tekočimi novostmi in igralskimi veščinami. Delo v to smer bo tudi uspešne ie steklo, ko bo tako.) po novem letu prevzel vodstvo občinske zveze poklicni kulturni delavec, ki bo na zvezi stalno zaposlen.
Konferenca je med drugim poudarila potrebo po bogatitvi domače ustvarjalnosti z gostovanji od zunaj, zlasti poklicnih gledališč in drugih kvalitetnih skupin. Tržiš kim poletnim prireditvam bodo dali v bodoče novi širino z nastopanjem več domačih in sosednjih skupin. V delo bo-
°va iz Ancone« navdušila
^rru^si ^L> V Stališču Tone Cufar .na Jesenicah gostovanju V lovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s koto itaiijaniatika Angela Beolca-Ruzzanta Vdova iz Ancone. >5'0va]a>nsko srednjeveško komedijo je ljubljanska Drama M na Je " P° drugih krajih Slovenije in je tako kot drugje 1^ Prepoji'Can doživela izreden gledališki uspeh. 11111,11 j z '.dvorani jeseniškega gledališča so nekateri znani j2 2^ ^laru ljubljanske Drame poskrbeli, da je bila J diaio j ncone izvrsten gledališki dogodek. Bolj kot duho-J''8ra, pi-navdušila predvsem odrska razgibanost in odlič-l^dijj e<-lvs^rn Rudija Kosmača, ki je za vlogo starca v tej r P^jel lani Severjevo nagrado. D. Sedej
ki
nu Center od 10. do 12. januarja
Herbie-ah, *a čudoviti avto
I F "oz(*°br?rt Stevenstih
[filmi w Jones, Michele Lee, Buddy Hackett
i.ac'° Urn       Disneya ie dolgo zabavajo staro in , ■ kot p^V. Po sveta. Mojster risanega filma nam je L? °4lik l.lc.ent vrsto odličnih celovečernih filmov, T! prefiri-e^° Po '*vo" izvirni domiselnosti in teh-vplet ,ei1asti- Svet otroške domišljije jc tako f7ci občn1? V VSakdanjc dogajanje, da gledalec sploh H  h.nerealnosti oziroma pravi jičtiosti doga-I Za rnlaei     ;e av,° (nrašč), katerega jekleno srce *fa ,nu d8a Vozmka-      neizkušenega dirkača. Po-'Qv. a se ° UsPc'l>ov in slave. Seveda ne gre brez p Mož«,,; *e srečno konča. Herbie torej ni navaden
thnilem 'C m Slirin kolesih, ampak zeln občutljiv ', nika SZ ^katerimi človeškimi lastnostmi. Razen ,lJeefr^u nm^e nc razume njegovih teiav, ne X\h Za- Eo2 ieklenih' čustev. Mladi voznik dosega Ur*' se I>enom> a se pri tem ne zaveda Herbiejevih S'e'n a*LaY0^asno spozna resnico in skupaj s pri-
8lfcn»j^'!(c Herbieja na najpomembnejši dirki
Cilj,
"Ui
Primanjkuje domiselnih in zabavnih scen.
M. G.
do bolj vključevali zlasti mladino. V tem so že doslej dosegli precejšnje uspehe, saj se v aktivno kulturno delo vključuje precej mladih. Tudi sestav konference je bil razmeroma zelo mlad.
V razpravi so tržiški kulturniki Odvrgli možnost podaljšanja samoprispevka za šolstvo. O tem so že razpravljale družbenopolitične organizacije. Med drugim imajo •v programu gradnjo večjega objekta za kulturno in športno dejavnost, nekakšnega doma za kulturo in šport. Sicer pa je tržiška občina že doslej dajala znatna sredstva za kulturo in za njeno trdnejšo materialno osnovi). Dokaz za to je povsem nov Učen likovni paviljon z. razstavnim prosto, om, dvorano in z. drugimi potrebnimi prostori. Veliko so vložili v adaptacijo kulturnih domov zunaj Tržiča. V letošnjem letu pa bo kulturna skupnost znatno povečala dotacijo za redno dejavnost občinske zveze in kulturnih organizacij v občini, in sicer od 7 na 12 milijonov starih dinarjev.,
Tudi povezanost družbenopolitičnih organizacij, občine, kulturne skupnosti in ZK.PO je v občini kar dobra. To je pokazala tudi razprava, v kateri so podprli prizadevanja tržiških    kulturnih delavcev
predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Ivko Ber-gant, podpredsednik skupščine občine Stanko Stritih in predsednik tržiške kulturne skupnosti Edo Roblck, predstavnik zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije in .predstavnik združenja gledaliških skupin Slovenije.
Na konferenci so izbrali tudi novo vodstvo, 11-člansko predsedstvo, 5-članski sekretariat in izvolili dve komisiji: za gledališko in glasbeno dejavnost.
t B.
Loka v očeh
likovnih umetnikov
V petek zvečer (ob 18. uri) bodo v galeriji Loškega muzeja odprli razstavo del cele vrste tujih in domačih likovnikov, udeležencev lanske V. Groharjeve slikarske kolonije. Kulturni dogodek sodi v okvir praznovanja občinskega praznika in tisočletnice mesta. Svoje izdelke so prispevali Poljakinja Elizabeta Binčak-Handerek, Italijanka Lenci Sartorelli, Jaka Tor-kar, Kamilo Legat, Tone To-mazin, Milan Butina, Alojz Berlcc, Pavle Florjančič in Janez Hafner. Zbirka bo obiskovalcem na voljo do 11. februarja 1973 (-!«»*
HCREinR
turistična prometno podjetje KRANJ
Vabimo vas na tradicionalni
22. slovenski ples
v Celovcu
v soboto, 13. januarja 1973
Odhod avtobusa ob 16. uri izpred hotela Creina.
Prijave in informacije Turistična poslovalnica Creina tel. 27-022
Šest zvezkov Male Čufarjeve knjižnice
Založniška dejavnost pred dvema Letoma ustanovljenega kulturno umetniškega kluba Tone Cufar na Jesenicah je zares uspela, saj bo februarja na voljo bralcem in ljubiteljem lepe knjige šest knjižic Male čufarjeve knjižnice. Vse knjižice so sicer broširane, a so tiskane na kvalitetnem papirju in zelo lepo opremljene..
Kot prva je izšla knjižica Tovarna, Cularjcva povest s kratkim življenjepisom, ki ga jc napisal Cvetko Zagorski, portret in ilustracije pa so delo akademskega slikarja Jaka Torkarja.
Slavko Savinšek se v drugi knjižici predstavlja s pesmimi pod naslovom poredni smeh, s spremno besedo Cr-tomirja Šinkovca in zares edinstvenimi, enkratnimi ilustracijami učencev Posebne šole na Jesenicah.
Tretja knjižica Razmerja vsebuje črtice in reprodukcije javorniškega literarnega ustvarjalca Viktorja Gregora-ča. Črtice je izbral in jih dopolnil s spremno besedo literarni zgodovinar profesor Emil Cesar.
26 pesmi v štirih ciklih vsebuje pesniška zbirka Andreja „Kokota Čujte, zvonovi pojo. Pesmi je izbral Valentin Cun-drič, likovno pa je četrto knjižico opremil akademski slikar Jaka Torkar.
V Mali Čufarjevi knjižnici se s svojo zbirko pesmi pred-
stavlja tudi jeseniški pesnik Valentin Cundrič s Soneti, ki jih je likovno opremil akademski slikar Boni Ceh.
Najboljše pesmi Miha Kli-narja pa so zbrane v zbirki Na mrtvi straži. Izbor Kli-narjeve partizanske .lirike je likovno opremil akademski slikar Jaka Torkar.
D. Sedej
Jezik ni kar tako
Drsališče bo prvenstven« služilo za domačine.
Drsališče bo predvsem za domačine. Drsališče bodo uporabljali predvsem domačimi
Od odbora pričakujemo večjo intenzivnost in aktiv, ne j še delo.
Pričakujemo, da bo odbor *bolj   delaven. Pričakujemo, da bo odbor delal bolj zavzeto.
Očividci naj se javijo v roku 15 dni.
Priče naj sc javijo v 15 dneh.
Zaradj pomanjkanja prostorskih kapacitet bomo prenehali s prodajo.
Zaradi pomanjkanja prostorov bomo prenehali prodajati.
Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke.
/O ljubljanska banka
Imajo člani LD Škofja Loka res »plenilske apetite«?
V Glasu smo lahko 16. decembra 1972 braH članek novinarja Igorja liuzcija pod naslovom »Obrzdani plenilski apetiti«. Članek je napisan v stilu, ki žali in smeši ne le LD škofja Loka, ampak tudi celotno lovsko organizacijo, poleg tega pa tudi s svojimi netočnimi podatki napačno informira javnost o slanju lovstva.
Članek je bil napisan potem, ko je LD škofja Loka prosila za odstrel določenega števila divjih rac, ki jih je pristojni svet pri SO Škofja Loka pred dvema letoma popolnoma zaščitil. LD škofja Loka tega članka ne more molče sprejeti, ampak želi javnost informirati o stvarnih razmerah v lovstvu na območju LD škofja Loka.
Na seji sveta za kmetijstvo ln gozdarstvo pri SO Škofja Loka, ki je bila dne 7. decembra 1972, je bilo podano poročilo o gospodarjenju z lovišči, ki pa predstavlja le iztrgano celoto iz poročil posameznih lovskih družin in s tem daje napačno sliko o razmerah v lovstvu. Iz ocene o uspehih gospodarjenja z lovišči izzveneva samo kritika, niti z besedo pa niso prikazana vložena sredstva in napori lovcev za ohranitev divjadi. Koliko truda in neprecenljivih naporov vložijo lovci za ohranitev in vzrejo divjadi, predvsem v zimskem času, ko morajo otovorjeni • krmo in soljo gaziti debelo snežno odejo. Nič manjše napore ne vlagajo tudi pri čuvajskih obhodih lovišča v zimskem času in pri lovu na divje svinje.
LD škofja Loka ima na •vojem teritoriju 390 solnic, 42 krmišč za parkljasto divjad, 16 krmišč za fazane, 8 nizkih odprtih prež, 16 visokih odprtih prež, 1 zaprto vi-
soko prežo in tri njive za divjad. Vse te naprave so zgradili lovci sami in jih tudi redno vzdržujejo. Za to pa je potrebno vsako leto opraviti približno 2.000 delovnih ur, za nadzor lovišča • pa še približno 11.000 ur čuvajskih obhodov. Vse to prostovoljno opravi 70 članov LD šk. Loka, kar vrednostno znaša 130.000 N din, če računamo uro le 10,00 N din. Poleg tega vlagamo letno približno 200 fazanov, od katerih jih uplenimo največ 20 %. Občasno pa vlagamo tudi zajce in drugo divjad za poživitev krvi in nasaditev novih vrst divjadi .(npr. mufloni). Iz teh podatkov je mogoče videti, da v lovstvu ne gre le za »plenilske apetite«, ampak tudi za kaj drugega.
Dotaknimo se še akta o popolni zaščiti divje race Bila« karice, podlasice, sive čaplja in jerebice, ki ga je pred dvema letoma izdal svet za kmetijstvo in gozdarstvo SO škofja Loka. V zvezj s tem aktom je imela LD šk. Loka pripombo Ie na popolno zaščito velike divje race mla-karice. Ta pernata divjad v teku leta, predvsem pa v času selitve, prepotuje ogromne razdalje. Zato je za njeno zaščito, če je res tako ogrožena, teritorij škofjeloške občine občutno premajhen in je tak ukrep popolnoma brez smisla, saj so jo streljale vse družine sosednjih občin. Smo za zaščito, '.oda na ta način, da se skrajša lovna se. zona in zmanjša odstrel. Ce je ogrožena podlasica, zato nismo krivi lovci, saj smo jih v desetih letih pred zaščito uplenili le 14, ali manj kot dve na leto, s čimer gotovo nismo ogrozili' te živalske vrste. Vendar smo za popolno zaščito, kar velja tudi za ostalo zaščiteno divjad iz tega akta.
Moč napitnine
Hoteli ali ne, želeli ali ne, preganjali ali dopuščali, vseeno! Napitnine v tej ali oni obliki, v tej ali oni višini obstajajo in ostajajo z vsemi svojimi posledicami in včasih ie fantastičnimi učinki.
Naj govori gostilničar vajencu stokrat na dan, da je gost le gost, naj prigovarja mehanik svojemu podrejene, mu, da je stranka samo stranka, napitnina bo izvab-tjala če nič drugega ne vsaj prijazen smehljaj in ustrei-Ijivo ljubeznivost.
Peljem se v ranem jutru po cesti, zunaj je peklenski mraz. Čutim, da avto rahlo zanaša in tudi kontrolna lučka za bencin sumljivo utripa.
Hočeš nočeš na prvi bencinski črpalki bo treba ustaviti!
Zunaj na črpalki jasno ni nikopar. Čakam in čakam, dokler se uslužbenec le ne prikaze iz varnega zavetja. Za pozdrav me neljubeznivo pogleda in se prestopa z noge na nogo. Ko mu plačujem bencin, mi je kar neprijetno ob misli, da bo treba tako negodujočega poprositi tudi za pregled gum. Drobii mu velikodušno poklonim in kar precejšnja napitnina v trenutku menja njegovo razpoloženje. Ves ljubezniv in ustrežljiv postane, ves sladek in pozoren.
Tako je pač z napitninami, tistimi majhnimi pokloni, v
člankar v nadaljevanju omenja, da sta obe dolini v zadnjem času polni mnogo hujših zveri ter naj se lovci raje posvete njim in puste race. Vzrok za to pripombo je precej velika škoda, ki so jo divje svinje povzročile letos na posevkih. Na seji je bilo tudi rečeno, da lovske
družine le polovično dosegajo plane odstrelov divjih svinj.
Omenimo naj, da je LD šk. Loka v lovskem letu 1972/73 že poravnala sporazumno s kmeti vso pravilno prijavljeno škodo v skupni višini 6.521,00 N din. Trditev pa lahko ovržemo s kratko tabelo, iz katere je razvidno, da to ne drži.
Lovsko leto
Plan odstrela, ki ga je predlagala LD šk. Loka
Plan odstrela, ki ga je potrdila OS Šk. Loka
Opravljeni odstrel
1966/67 1967/68 1968/69 1969/70 1970/71 1971/72 1972/73
6 6 6 6 7 10 10
7 6 10
7 12 21 5 2 6 8
__'
DIJAŠKI DOM v KRANJU
razpisuje prosta na mesta
4 vzgojitelji
za nedoločen ča*
Pogoj: višja ali visO*'; brazba ped**
smen.
■ t
Dom nudi samska vanja s centralnim °°f njem in toplo vodo-
pis velja 15 dni po
Pojasnilo k tabeli:
1. Plan odstrela divjih svinj potrebuje pristojni svet SO šk. Loka šele od lovskega leta 1970/71 dalje.
2. Lovska sezona 1972/73 je še v teku in predvidevamo izpolnitev plana odstrela.
Zavedamo se, da s polemiko v časopisu ne bomo rešili problemov v lovstvu, vendar smo bili preveč direktno izzvani, da bi lahko molčali.
Čudimo se le, da jc člankar dvignil toliko prahu zaradi rac, niti z besedo pa ni omenil članov sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri SU šk. Loka, ki odločno zahtevajo popolno iztrebljenje divjih svinj in zelo povečan odstrel srnjadi.
Vsi številčni podatki so v arhivu LD šk. Loka in jih je moč vsak čas preveriti.
Lovska družina Škofja Loka
1K</A\¥i
A
J
ŽIVIL-
Splošno gradbeno podjetje Tržič
razpisuje prosto delovno mesto:
gradbenega inženirja I. stopnje ali dipl. ing. arhitekt* s triletno prakso za delo v projektivnem biroju — V? banizem in gradbeni nadzor na področju občine TrŽ^'
Osebni dohodki po pravilniku. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mest*
__M
J
našem vsakdanjiku. Nekateri smo jih že tako navajeni dajati, da pri tem niti ne pomislimo, da bi bilo lahko tudi drugače. Tistih nekaj »ko. vačev« gor ali dol, Zaradi njih ne bomo nič bogatejši in nič revnejši! Več o napit)iinah pa bi vedeli povedati tisti, ki jih dan na dan prejemajo, na primer natakarji in natakarice. Le-tcm je skorajda preveč pogosto le višina napitnine merilo za ljubeznivost in prijaznost.
Tako je neki dogodek pred novoletnimi prazniki pravzaprav povod za tole kramljanje o napitninah. Dogodek, drobna epizoda iz našega življenja, ki pa na neki način zelo jasno prikazuje odnose med ljudmi, odnose, ob katerih ostrmimo in nas je laliko pošteno sram.
V gostilno sta prišla po nakupovanju ob novoletnih praznikih. On ves droben in sključen, ona stara in betež-na s cekarjem, v katerem je bila poleg osnovnih živil tudi steklenica najcenejšega vina, po vsej verjetnosti namenjena svečanemu pričakovanju novega leta. In ker se je napovedoval največji praznik, sta si v iblilnfi gostilni privoščila še dve skodelici prave kave.
Tisti dan kot da so se bili vsi namenili, da ob koncu leta počastijo mlado natakarico z napitnino, saj je dobila skoraj pri vsaki mizi precej denarja kot nagrado za dobro postrežbo, kot nagrado ob pričakovanju novega leta. Tudi pri naši mizi smo bili precej velikodušni,
zato ise je prijazno vala.
trt
Ko sta plačevala bi jima morala vrnit* } drobiža, deset ali-dvaj'f,
»Kar vaše naj bo!* J l jazno zamahtiil z r° J žak, žena pa ga Je . p\ nejeverno pogledala i* ^ opazila njegov veseU J Ijaj izza košatih brk, tudi sama nasmehni**' J
»Naj bo za novo fe^ pristavila in ponudil*. I karici še roko. Ta se U sil j eno za sme jala in komaj sprejela ponuj^A bani roki, rekla pa ni sta odhajala, vsa tiba ^ opazna, se je obrnila * , prezirljivo zavihala kot da je bilo to najt prti   dogodek    leta, ; »Kakšna dobrota! ^Zjl kovača?* D-™
POGOVORI O STRAZISCU
pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi
(2. zapis)
Za pot v zgodovino Stražišča in v kraj sam poznam kažipote, bolj tvegano bo najti pot do ljudi, do Strašanov (že ime kna mrakotcn zven!) •"T v preteklosti tolikokrat izigranih, izkoriščanih. Od tod najbrž njih bistra ostrina, defenziven posmeh in previdnost do tujčevih obljub; pa še nevera do gradov v oblakih ... A vzplamtela ofen-zivnost, kadar gre za pravičnost. Ali pa le za čast svojega ljubega, čeprav od velikega mesta odrinjenega kraja .-..
Kot mnogokrat, se tudi to Pot v mislih vrnem k Prešernu. V neki svoji dobi, že kot kranjski advokat, se je Pesnik rad družil z zanimivim Strašanom Francem Raj-gljem, po domače Pacnje-kom, sinom gos taca in Sitarja. Očitno je bil mož duhovit in uporen, ohranjeno sporočilo pravi, da se je upiral tedanjim postavam in ni hotel nič poštenega delati — pač Pa je bil poln ostrega humorja in drzne šale. Na Prešerna je bil menda močno navezan in zvesto vdan. Po pesnikovi smrti se je mož zapustil, ni pa popustil v upornosti — šel je v besniške gozdove med rokovnjače ... Umrl je 1. 1877.
Lik tega revolucionarno na>-strojenega moža je v svoji sloviti noveli »Nagelj s pesni«; kovega groba« ovekovečil tudi hrvaški pisatelj Avgust Še-noa.
Z več kot stoterimi Stra-šani prijateljujem; zato res upam reči, da so to njihove značajske poteze. Sicer pa sem se že kot kranjski dijak — od tega je že skoro pol stoletja! — v nočeh brez mesečine izgubljal v .slepih stra-žiških ulicah, potem ko smo na koncu vasovanj zbrani za-mi javkali in si s tem skoro hote priklicali bez izzvanih domačinov na glavo ... Bile so to res le mladostne norčije, a Strašane sem že takrat spoznal! In jih znal ločevati od mentalitete prebivalcev drugih obmestnih, a kmečkih vasi — Primskove-pa, Čirč, Rupe, Kokrice in drugih.
Bilo pa mi je že tedaj očitno, da v Stražišču žive drugačni ljudje, da je tu malo gruntarjev pa obilo vaške revščine. V nobenem kraju okrog Kranja ni prišlo na 35 kmetov kar 38 kajžarjev, 100 bajtarjev in 252 gostačev! Vse te tri kategorije prebivalstva z njihovimi družinskimi člani vred lahko mirno uvrstimo med proletarce, lju-
di, ki razen delovnih rok in jeze na trdosrčne gospodarje niso ničesar drugega imeli v življenju . ..
Seveda, to je stara, nekdanja podoba Stražišča in nekaterih vasi, ki so bile še pred začetkom druge svetovne vojne vključene v straži-ško občino. Bile so to: Breg ob Savi, Drulovka, Orehek, Sp. in Sr. Bitnje, Zg. Bitnje in Šmarjetna gora. Kljub vsem tem izvečine kmečkim vasem, ki so bile upravno povezane s Stražiščem, se poprečna socialna struktura prebivalstva ni dosti spremenila. Bilo je sicer več posestnikov (156), a tudi več kajžarjev (404) in gostačev (284)!
Novejša podoba Stražišča jc seve bolj vesela. Kmečki dninar in mezdni gnrač v službi lastnikov manufaktur je postal v novejši dobi zaveden tovarniški delavec, ki ve za ceno svojega potu in ža svoje pravice. Noče več biti brezpravni hlapec Jernej! POGLED V ZGODOVINO ~[ a posamezne kraje — vsaj za večino to velja* — ni mogoče natanko ugotoviti leta, kdaj je nastal. Lahko, da je bi! neki kraj že v predzgodovinski dobi skupno bivališče ljudi, lahko pa se je tudi zgodilo, da so novi
prišleki staroselce enostavno pobili ali jih izgnali — v njihove domove pa se sami vselili. Kdo ve, kako'je bilo v onih mračnih srednjeveških letih, ko je veljala le pravica močnejšega?
Zato pa se tako radi opri-memo bilke: za začetek nekega kraja enostavno imenujemo datum, ki ga najdemo na neki k sreči in slučajno najdeni nemški ali Latinski listini . . Ko je bil kraj darovan kakemu grofu, seveda s tlačani vred ... Ali pa osvojimo kot letnico za rojstvo kraja oni zapis, ko so odposlanci bavarskih ali solno-graških škofov blagoslovili katero od cerkva v naših krajih. Ali celo le viziti r al i delo župnikov. Taki vizitacijski zapisi so se ohranili. Ponekod so za kak kraj to edine listine, ki izpričujejo tudi starost naselja, duhovno podložnega tej ali oni župniji ali lokaciji.
Torej je kraj v resnici mnogo starejši, kot datum na listini, ki se je le po naključju ohranila. Listine govore o že formiranem naselju, ki ima že svoje staro ime. Torej je kraj starejši kot listina!
Ne kaže pa nam drugega, kot da se sprijaznimo s to metodo za označevanje starosti kakega kraja tudi mi, ki pa vzamemo vse skupaj bolj z rezervo (kot pravi S trasa ni!).
Nemški cesar Henrik II. je leta 1002 podaril Stražišče in
svet med Lipnico, Savo in Soro brižinskernu škofu Got. šalku; ta pa ga je priključil h. ,kemu gospostvu. Tako govori datirana dar-ilna listina. Torej recimo, da je bilo Str«* ŽjšČe lani staro »natanko« 9/0 let! Potem se Stražišče omenja še v listini iz leta 1291, ko je štelo že 17 kmetij.
Seveda, ko rečeni brižinski, vem, da je znanstveno pra-vilnejše freisinški. Toda zaradi brižinskega rokopisa, našega prvega spomenika pisano slovenščine, ki je nastal okrog 1. 1000, sem se odločil za * staroslovenski izraz; saj so tudi naši predniki poimenovali bavarski Frcisingen po slovensko Brižin. Prav tako, kot so za nemški Innsbruck pisali Inomost, za Sal/burg-Solnograd, Za Moosburg Bla-tograd, za Dresdcn Draždani, za Leipzig Lipsko, za Mun-chen Monakovo, za Frankfurt Frankobrod itd. Teh imen resda- ne uporabljamo več, ■ toda v naši starejši literaturi pa še žive in je prav, če vsaj vemo zanje.
36
Ti
Matjaž Žlgon
DRUGO ROJST
Na sredi, kjer se Drv, oprta na najvišjo skalo, okrene malo na desno, obstanem, naslonim sc na ograjo in se za/.rem v betonsko stavbo -z eternitno streho Pred in pod seboj: poletno sonce skozi visoka °kna jarko razsvetljuje dvorano z belimi stena* nii in z vzorčastimi tlemi iz svetlikajočih se Ploščic; pri nasprotni steni utripata dve jekleni srci centrale, dva generatorja, sioka, višja kakor odrasel moški, obdana s kovinsko modrima plaščema; bitje teh src — sukanje njunih golihr rotorjev je naglo, da razločiš le svetlikajoči se osi in temna oboda, ki visita v zraku, samo s Prosojno sivino pripeta na osi; in tam ob desni steni — široka, bela, marmornata plošča s številnimi okroglimi in štirioglatimi merili, števci, rdečimi, zelenimi lučkami, vsemi mogočimi vzvodi in kolesi — in pred to ploščo stoji človek v modrem pajacu, strojnik, gospodar nad ukročenimi silami narave...
Ah, saj ni velika tale elektrarna, se zaveda Pobič v kratkih irhastih hlačah in z lasmi, ki J'h je šele pred kratkim začel česati nazVij, še ga ne ubogajo, Še silijo na prečo, mora jih mazati s svinjsko mastjo, ki jo izmakne doma v kredenci — samo par sto hiš in dve, tri tovarnice napaja tale elektrarna — toda nekoč, ko bom odrasel/ko bom inženir, bom tudi jaz ukazoval niašinam kakor tale strojnik, le da bodo 'moji generatorji stokrat močnejši — sedel bom v komandnem prostoru velikanske elektrarne, velikanske, kakršne danes sploh še nikjer ni, za dolgo mizo, polno telefonov, brničev, lučk vseh °arv, stikalna plošča se bo razprostirala čez tri dolge, dolge stene, iz te dvorane, vse v mar-jnoru, bleščeče razsvetljene, bom nadzoroval ce-
lo
mogočno elektrarno, pognal bom ali ustavil
katerokoli turbino, generator, prikJopil ali od
klopil katerikoli transformator, daljnovodi z energijo bom napajal cele pokrajine . ..
. . . Oh, s kakšnim veseljem, s kakšno neugna-rio strastjo sem se pripravljal za ta poklic, se je spominjal Aleš, ko se je pričenjal vračali iz domišljijskega sveta v trdo stvarapst — koliko knjig, koliko poskusov — v začetku le z navadno baterijo, žico, nekaj žarnicami — potem še z magnetom iz starega motornega kolesa, hišnim zvoncem — potem na dvesto dvajset, vtičnice, stikala, listi moj transi ormatorček na pet — deset — petnajst voltov, kupil sem ga, ko senr-prvič zaslužil z inštrukcijami da ne pomislim na svoj veHki, nikoli uresničeni načrt: stikalna plošča za poskuse, pritrjena na steni moje tesne, polkletne sobice — Z varovalkami, na katerih je treba le gumb pritisniti, pa jc spet tok, z ampermetri, voltmetrr, s takšnim uporom, ki se da spreminjati, kako sc mu že reče ... no . . . sam bi ga bil izdelal, če bi bil le imel material ... toda sedaj . . oh, je zavzdihnil Aleš na glas, sedaj sem pozabil vse, skoraj vse, kar sem nekoč znal, dobro znal ... še o matematiki, tej materi vseh učenosti, ne vem več dosti — seštevati, odštevati — bi znal, množiti, deliti — vprašanje, koreniti — ne, tega gotovo ne — a o vsem tistem, kar smo se učili zadnja leta — tudi pojma nimam več! ...
Pobral je po blazini razložene papirje in brošure, jih brez pažnje zbasal v torbico, jo zapel in obesil na okenski zapah. Ulegel se je na posteljo, z nogami, visečimi čez stranski rob, ter se pobit, z brezupom v očeh zastrmel skozi presledke med letvami nad sabo, skozi slamnjačo zgornjega ležišča nekam v prazno. Ne — za študij ne bom, ne, bom nikoli več sposoben!
Že nekaj časa se mu je mučni pritisk v glavi polagoma širil navzdol proti grlu, zdaj pa je začutil, da se mu hitro približuje tudi naval nedopovedljivo moreče slabosti, ko ga naenkrat črna tema zajame, oh, kakor da bo vsega, vsega konec. Ni vedel, niti ni pomislil, ali prihaja ta naval iz istih vzrokov, kakor sicer vsak dan po nekajkrat prihaja, nc da bi ga še s čini izzival,
iHfMflilM'Minil
narobe pač delujejo poškodovani možgani — ali pa ga bo tokrat napadlo še prej, še huje kot sicer zaradi samega težkega, zanj veliko pretež-kega mozganja brez upa, brez izhoda?
18 v Že tri tedne je bil Aieš na nogah, vsak dan malo dlje. Kana na sencu se mu je lepo cekla. Povoj mu ni več zakrival tolikšnega cicia obraza kakor prve čase; podobno kakor ruta kaki ženici iz. predmestja mu je pokrival le zgornjo polovico glave; shujšana lica in brado, polna ogrcev kot še nikoli, pa je imel zdaj prosta. Od časa do časa ga je se mučil glavobol, toda spomin, sprva nebogljen kakor spomin dojenčka, se mu je počasi, počasi vračal, in krog njegovih misli, v začetku omejen le na predmete, ki jih je tipal, videval okoli sebe, se je vedno bolj širil, zajemal je nova področja, vse globlja, vse bolj odmaknjena od suhe stvarnosti. A sposobnost razglabljanja mu je rasla in padala kakor počutje sploh; zdaj so mu misli tkale neutrudno, zdaj pa je imel občutek, kakor da so njegovi možgani priviti v stiskalnico, od morečega pritiska znotraj lobanje mu je v takšnih urah umovanje otopelo, tudi najpreprostejši sklep jc bal zanj težak, kakor kepa svinca.
Čim bolj se mu je zdravje popravljalo, tem težje je Aleš pogrešal naočnike. Kadar ni ležala v grapi megla ter je sonce v poznem dopoldnevu posijalo v del strmega brega onstran potočka, se jc sede na robu svoje postelje rad zagledal skozi majhno okno s štirimi šipami tjakaj čez: tenki sneg v strmini je že marsikje skopnel in med redkimi šopi suhe trave je tu pa tam uzrl drobne, živo rumene pegice; pozorno, skozi priprte veke, da bi ostreje videl, jih je opazoval, in kakor dolgoletnega zapornika, kateri iz ječe skozi lino vidi le ozek kos sveta in na njem bore-malo novosti, ga je močno zanimalo, kaj bi tisto rumeno moglo biti — toda slabe oči so mu preprečevale, da bi mogel spoznati zagotovo, ali so to žc cvetoče trobentice ali kaj; spraševati druge pa tudi ni maral, saj ni hotel še o tej svoji hibi ravno vsakomur praviti.
Ob 31. obletnici znamenite dražgoške bitke
in ob 16. obletnici smučarskih tekmovanj »Po stezah partizanske Jelovice«
V času najhujših preizkušenj našega ljudstva je bil tridnevni spopad Cankarjevega bataljona v Dražgošah — trajal jc od 9. do 11. januarja 1942 — dotlej največja partizanska bitka na Slovenskem in hkrati najpomembnejši boj partizanskih enot na Gorenjskem sploh. O tem govore tudi številke:
200-glavi Cankarjev bataljon je v teh dneh napadalo okoli 3000 nemških vojakov in policistov, ki so bili močno in moderno oboroženi. Kljub temu jc v strahovitih spopadih padlo le 9 partizanov, medtem ko so bile žrtve fašistov neprimerno večje. Pri tem pa jc bila vas uničena in podivjani nacisti so pobili tudi 41 domačinov. Po umiku iz Dražgoš se je del Cankarjevega bataljona naselil v koči na Mošenjski planini, kjer so jih po izdajstvu presenetili nemški smučarski oddelki in je padlo 12 oz. 13 borcev, ostali pa so se v najhujšem mrazu in pod ognjem napadalcev s težavo prebili. Ta dogodek, ki tudi sodi k dražgoškim bojem, jc v posebni črtici — baladi zajel in opisal Ivan Jan pod naslovom SREČANJA.
Srečanja
(Nadalj. iz prejšnje štev.)
Lovec sc je grabil za grlo in se počasi obrnil k Pado-vanu.
Tudi ta je bil bledega obraza in preluknjanih senc. Se vedno se je drial za prestreljeni trebuh in lovcu se je zdelo kot da je spregovoril z globokim glasom*:
»Čudno, kaj? A res je: Reševali smo se s kroglami. Jaz njega, Henrik mene, a Henrika . .. Toda on ti bo ie sam povedal. Nikoli ne bom zadosti hvaležen Henriku, Primorec pa je meni močno hvaležen. Skoraj neverjetno, a resnično. Drugače ni bilo mogoče. Pokalo je ie več kot osem ur. Koča je bila zreše-tana, kot bi jo neprestano prebadal z iglami. Prvi je bil ranjen Henrik. Morda boš rekel: Saj to niso ljudje, ki se pobijajo med seboj! Ampak, če jc včasih kos kruha velika pomoč ali pa košček obveze reši celo življenje, je drugič edina rešitev smrt. Tako je!... Vidiš, z vaše strani so žgali kot hudiči. Mi se nismo dali, priznati pa moram, da ste nas pošteno pre-senetili. Dali se pa nismo in nismo. Imeli pa ste nas. Kot na dlani ste nas imeli. Kako ne? Koča na čistini, na lepi planini. Saj nas ni bilo mogoče zgrešiti! Vi pa po grebenih okoli in okoli. Videli vas nismo, vrage, a pokalo je s treh strani in proti nam so se poželjivo stegovale rakete. In tudi čutili smo vas, vse bolj smo vas čutili. Toda — kaj govorim; saj si bil pri njih . .. Stokrat sem preklel to bajto. Kar prav je, da je Zgorela. Nikomur več se v njej ne bo zgodilo kaj podobnega. Vem, krivico ji delam, saj nas je sprejela kot premražene otroke. Zdaj sem se spomnil: Tudi otroka, sedemletnega dečka smo imeli s seboj. Hi nič se ni bal. Še v klet ga nismo mogli takoj spraviti. Vse je hotelo videti to seme, to zmajevo seme. Tako mu pravim zato, ker sem nekoč  bral nekaj
takega. Boš videl, kal bo še iz njega!... Ali se tudi otrok bojiš, takih, ki ti še do popka ne sežejo? Ali pa žensk, neoboroženih žensk? Tudi te so bile z nami. Bale so se, kaj se ne bi. Saj smo se v začetku vsi prestrašili. A to je brž minilo in užgali smo nazaj. Vaše krogle pa so vztrajno tesale treske, ki so v koči na mah prekrile pod. In skočili smo k izhodu. A tam so strupeno cvilili rafali in nikamor ni bilo mogoče. Krogle so neprestano cefrule lesene stene. Klel sem in škripal z zobhii, da bi jih kmalu polomil, zakaj nekoč sem bil zidar. In zdaj naj poginem med temi lesenimi stenami! sem se grizel. Toliko opek sem položil drugo na drugo, zdaj pa takole, me je razjedalo. Najbolj nam je nagajala stena med hlevom in kočo. Na vrata, na edini izhod so žgali š tir je šarci. A tedaj se je spet izkazal vodnik Bruno, ta čudoviti vodnik. Staknil je kramp in udrihal po Steni. Ne vem kako, da ga ni zadelo. Vidiš, to nas je rešilo. No — nas ne, pač pa drugih devetinštirideset. Že deset ur smo se dajali, a zmage na nobeno stran. Le kako so zdržali, hudiči zeleni, tako dolgo v tem mrazu? Kako da jim niso zamrznili mitraljezi? Saj je bilo trideset pod ničlo in nebo jasno kot ribje oko. Na nebu pa luna, svetla, velika in hudobna. Videlo sc je kot podnevi. Kdorkoli se je skušal prebiti, je obležal. Potem je doletelo tudi mene. Samo v trebuh sem jo dobil, a to pomeni toliko kot konec. Mene pa ni bilo. Tu je že slonel Henrik s prestreljeno nogo in tale, Primorec. Pri rokah pa nič, nič! Zavezovali so nas, nam hoteli pomagati, a kri je kar silita ven. Nad nami pa še kar naprej ropot. Samo vode smo imeli, a je sproti zmr-zovala. Pomoči od draigoških hlevov sem pa ni hotelo biti. Predaleč je bilo in ta strašni ropot se je dušil v debelem
snegu. Odmevi so sc lovili in odbijali po planinski kotlini, haprej pa jih ni odneslo, čakali smo, da bi zašel mesec, a ta je bil šele na pol poti. Bil sem že prepričati: Stisnili nas bodo in si plačali drai-goški poraz .. . Primorec je zgubljal zavest in vzdihoval. Začel je vpiti, prositi, naj mu skrajšamo trpljenje. A kako? Tudi sam sem oslabel, zelena " nevarnost, ki si jo vodil, pa vse bliže!. .. ,Paclovan, bodi še enkrat dober z menoj! Mar boš dovolil, da me zgrabijo. Na, pritisni! Reši me! In moje pozdravite, če kdo ostane!' je moledoval, stokal in me svetlo gledal... Nič ga ni zmoglo, in zdaj naj jaz!... Oslabelih misli sem uganil, kar ni bilo težko uganiti: Reši ga lahko samo še smrt. Taka je bila prisega. A eno je misliti, drugo storiti. Primorec pa ni in ni dai miru. In dopovedal sem si: Saj smo se domenili! če ne bo šlo drugače, v smrt!... Tolažiti ^ga nisem mogel več. V rokah sem začutil orožje... Še slišalo se ni, kdaj je počilo, zakaj nad nami je še vedno ropotalo, da sc eii strel ni poznal več kot kaplja v morju. Potem se je Primorec umiril. Tedaj sem mu začel zavidati. Začelo me je duši t i. Misli so jc mi kar nekam zgubile. A sjjet mi je odleglo. Ob meni mirni Primorec in vzdihujoči Henrik. Rok nisem mogel več dvigniti'. Moj bog, kaj bom res n\oral prositi Henrika? Da! In odprl sem usta. A nič!' Niti glasu! V trebuhu pa kot bi me hotelo raz.ee-tveriti... Henrik mi je da! vode in potem sva se domenila
,Res, prav z ničemer drugim ti ne morem pomagali, je dejal... Od tedaj mc ne boli več ...«
L<9s>cc je vedno bolj bledel, da bi bil kmalu bolj bled kakor Henrikov vedno tako lepi obraz, ki ga je zdaj pobožal svetal žarek. Njegovi lepi črni lasje so zlepljeni s krvjo in njegov zastrti pogled je uprt nekam dkdeč, daleč ...
»Ta je bolje streljal kot ti. V zraku je zadel kapo. In z mitraljezom! Pod tisto skalo v Dražgošah, kjer je bil on Z mitraljezom, so si Nemci polomili največ zob.*
Lovec ga je ogledoval in se čudil: "
»Zato so mi rekli, da bi temu jermena rezali iz ramen. Zdaj je dobil!«
In Henrikov obraz je spregovoril:
»Vidiš, lovec, zdaj sem mirnejši; čeprav se mi zdi neumno, da me je zadelo šele tu. Ti si mi jo zagodel... A . tvoj pogled je zbegan, boječ. Morda pogrešaš tudi mojega brata. Toda moral bi vedeti, da on zdaj preživele vodi po novih gazeh, dobrim v up in uteho, vam v strah in pogubo. Veš, zmenjena sva bila: Kadar bi naneslo tako, da si nekdo ne bo mogel več pomagati sam, kadar ga bodo dobili v klešče, bova drug drugemu pomagala z oroi-jem. In to se je zgodilo. Prav tu se je zgodilo. Brat bratal
Si ie kdaj slišal kaj takega! V jezi, zaradi zemlje, to ie, a iz ljubezni in vdanosti? ...
Nisem vajen lagati. Lovec si in razumeš se na orožje. Zato si laliko ugotovil različne kalibre... Ne glej tako okoli sebe, puške ne boš našel. Brat jo je odnesel. A prej, dokler sem bil cel in zdrav, sem nosil mitraljez. Ej, da si ga videl, tega mojega ne pomirljivega spremljevalca. Gori, na vrhu tiste skale nam je že trda predla. Pa smo jih vendarle. Megle so se grdo preganjale in trgale po pobočju. Nemci so se približevali lepo zaščiteni kot v nekakšnem nevidnem vagonu. Bilo je tiho, da sem čut lastno srce. Nemcev nikjer. Tedaj pa kot naročeno: Megla se je v trenutku dvignila in veter jo je odgnal nad našimi glavami. Pod menoj jih je bilo vse zeleno in belo. Kazalec mi je kar otrpnil, tako sem stiskal petelina. Cev se mi je naglo zgrela, tako sem nažigal. Položaj pa tak! Vidiš, to je boj. Pa si se vzel od nekod ti in sc je tako zgodilo z menoj! To se mi zdi zamalo! še zdaj mi zveni v ušesih tisti ,Vorwdrts' in ,Links', jaz pa sem se jim smejal izza skale...
A tretji dan so nas le pregnali. Pa tudi tam nepošteno: zgrabili so nas od strani. Končno nam ni kazalo drugega. Nemcev je pridivjalo več, kot smo imeli nabojev ...
Prelep je bil pogled, ko so tri dni zaman rinili proti nam. Vselej so krvavih glav tekli navzdol. E, tudi oni znajo teči. Vendar imaš tudi ti prav: Dobri vojaki so in nekaj čaša so kar, pokonci silili k našim položajem, pokonci, ti rečeni. A zapomni si: tepejo št za grdo, zgrešeno stvar in zato jih bo konec. Njih in tebe in vseh podobnih.
Ti pa hočeš mir. Ej, trde glave si. Zdaj si obenj in grizli te bomo, dokler te ne bo konec. Nc, ne, sam se boš grizel, da si boš zapomnil tole. Kar je hudičevega, je proti nam: ne samo Nemci in zima in ti, tudi mesec je prestopil v vaš tabor. Prejšnjo noč nas je dražil, da bi tulili. Počasi se je vozil po nebu, kot bi ga nekdo navezanega vlekel nazaj. Mi pa smo zijali vanj in čakali, kdaj se bo zgubil za gorami.
In mraz, ta prekleti mraz! še mitraljezi so nam zastajali, da smo jih nad majhnim ogenjčkom tu v kleti morali ogrevati. Ali ti veruješ v nebesa in pekel! Če veruješ, potem prideš tja, kjer je vročina, velika vroči-' na. V pekel! čutil boš, kaj je ogenj. Ne tisti ogenj, ki nas je vigal, da smo prijeli za oroije, ne! Pravi, navadni ogenj s plamenom, da boš čutil kot tisti Dražgošani, ki so še iivi morali v ogenj. Ni ga plamena, ki bi te zadosti oigal, zakaj še vedno boš pustil za seboj grd madei. Vidiš, kako čudno je najino srečanje. Saj bi ti vsega tega ne pravil, a zdaj sva pač tu,
kamor sem se moral umakniti prestreljenih nog. O težko sem miroval, saj veš, kako je, če ti od vseh strani teče voda, a kljub mokroti ostaneš žejen in suhih ust?! Vidiš, tako je bilo meni. . .
Že dvanajst ur je ropotalo, ko je tam zadaj nekje mesec le'poljubil vrhove. Slišal sem, kako se v koči in okoli nje pripravljajo na preboj. A prav v tistih trenntkih sem pomagal Paclovanu, saj si slišal kako. Pa je nad glavo še enkrat zacvililo, me speklo in se zarilo v lobanjo. Poglej, tu, prav po sredi temenar Zvrtelo se mi jc in sapa mi je pohajala. Nekaj časa nisem vedel, ne kaj je, ne kje sem. Sprehajal sem se po Kranju, dražil dekleta in se smejal, da je bilo veselje. Začutil sem bolečino tm spet se mi je posvetilo. Vedel sem: čepim v kleti s tremi luknjami v telesu in le čudež me je mogel rešiti. Toda — to sem vedel, da čudežev ni več, posebno še, ker je bil bog na drugi strani. Na strani listih, kt so napisali na opasač: Got t mit uns! Poglej, ne, ne, ne morem ti ga več pokazati. Odnesel mi ga je brat in na njem težko pištolo,' ki sem jo odpasal nemškemu žandar ju.
Tedaj jc planil v klet brat, vodnik. Takoj sem vedel, pri sem smo, saj sta Primorec in Padovan ie mirno slonela.
,Zberi se. Gremo. Zadnja sva!' mi je nekako prigovarjal, poveljeval. Oprl sem se na roke. Nič! Napet sem se ves, a kar zameglilo se mi je. 'Nič! Nad nama jc regljalo in treske so nama letele za vrat. Bruno jc spet priganjal. ..
Z baterijo me je osvetlil in videl sem, kako se je stresel ob pogledu na mojo glavo. Nič ni rekel, samo zgrabil me je, da bi me nesel. A bil sem kot svinec. Zadnje sile sem z.bral v jeziku:
,,Pojdi, če ne bodo oba!'
A brat je še poskušai Tik ob koči je zapel mitraljez. Pogledal sem Bruna in mu mogel samo pošepetati: ć
.Pomagaj rji. Veie te beseda!'
Misliš da je mogel? Toda tako sem ga gledal, da je odneha! . .. Kar moje rane poglej, moje noge, glavo. Še v bolnišnici me ne bi mogli več zakrpati. Gledala sva se, a njemu se je mudilo. Bil je vendar komandir. Razumela sva se in oba sva tedaj slišala očetov glas, ki naju je večkrat učil:
,V Galiciji smo takole . .. Na Soški fronti je bilo treba takole . . . a vajina vojna, fanta, bo čudna, zelo čudna!'
03 tistega trenutka mi ni hudega. Oni pa so se pregri-zli. Pojdi in poglej: Čez Jelovico in pod njo so nove sledi ...«
Henrikov izmučeni obraz je umolknil. ..
Sledi so spomladi izginile, zakaj tudi snega ni bilo več. Takrat je pobralo še lovca, ker ni maral pomladi, ki je rasla v srcih vseh dobrih, strah in nasilje premagujo-čih ljudi.
1000 m* prodajnega prostora-1000 artiklov
nova prodajalna, pohištva
Delovna skupnost
ČP GORENJSKI TISK KRANJ
razglaša prosta delovna mesta
1. pomožnih delavcev
2. vodje skladišča
3. šoferja tovornega avte nobila
Pogoji:
pod L: vojaščine prost;
pod 2.: srednja izobrazba z nekaj prakse na takem
ali podobnem delovnem mestu; pod 3.: kvalificirani delavec — šofer.
Ponudbe sprejema tajništvo ČP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1, do 17. januarja.
KRANJ, Primskovo - komunalna cona
DNEVNE SOBE, SPALNICE, KOMBINIRANE SOBE KUHINJE, JEDILNICE, SAMSKE SOBE, RUSTIKALNO POHIŠTVO. OTROŠKE SOBE,'REGAU, KLUBSKE GARNITURE, KOMADNO POHIŠTVO, BLAZINE AJAM, 'VZMETNICE JOGI, PREPROGE, TALNE OBLOGE, SVETILA, PREDSOBNE GARNITURE* GOSPODINJSKI APARATI IN VELIKO DROBNIH ARTIKLOV MMl'''- ZA OPREMO STANOVANJ
Obvestilo
Združenje šoferjev in avtomehani-kov Kranj, obvešča vse člane, ki imajo vozniško dovoljenje D kategorije in jim poteče veljavnost v tekočem letu, da bodo redni kontrolni zdravniški pregledi šoferjev za podaljšanje veljavnosti (TZOVCP člen 135) v četrtek, 11. januarja ob 15.30 v zdravstvenem domu v Kranju.
S seboj je treba prinesti osebno izkaznico in drž. kolek za 5 din. Za nadaljnji pregled v Ljubljani je tudi urejeno.
°*»čno vreme in zaledenela gladina umetnega jezera Crnava v Preddvoru sta privabila pretekle dni, predvsem pa v nedeljo, Prijazno turistično središče pod Storžičem precejšnje število oboževalcev narave, med katerimi so prevladovali ljubitelji rsa«Ja. V nedeljo se je na primer na jezeru zvrstilo preko 1000 ljudi. Enemu med njimi sreča ni bila naklonjena. Led se je VdrI in možakar se je znašel v vodi. Potem, ko je sam zlezel na kopno, so ga uslužbenci hotela Bor napotili v savno! Direktor J*re<ldvor8klh hotelov Jože Dvoržak nam Je povedal, da se Je v Preddvoru začela drsalna sezona že 25. decembra. Po novem
'etu
Se Je led nekoliko otajal, vendar je sedaj ledena gladina Crnave spet primerna za drsanje, (jk) — R»to: F. Perdan
Mladinski aktiv iz Kamne gorice zmagal
Minulo soboto je bila # kino dvorani v Kropi radijska oddaja Spoznavajmo svet m domovino. Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju. V tekmovalnem delu so preizkušali svoje znanje člani ekip iz Murske Sobote in Velenja ter člani mladinsko« ga aktiva iz Kamne Gorice. Zmagala je ekipa iz Kaimne gorice, ki so jo sestavljali: Stane Stcfančič, Cvetka &pa-rovec, Štefan Skalar, Miro Prešeren in Rado Jensterle.
Številne gledalce in poslušalce iz Krope in Kamne gorice pa je v zabavnem delu oddaje zabaval ansambel Mojmira Šepeta. Ditka Ha-berl in Darko Kržišnik. • T. Pogačnik
mali oglasi
Prodam    KONJA. Markič Janez, žiganja vas 10, Križe Prodam   dobro ohranjeno diatonično HARMONIKO. Praprot nik    Metod, Ljubno 86 a, Podnart 108 Prodam  PRAŠIČA, 120 kg. Holcma/e 6, Preddvor 119 Prodam KRAVO s teličkom po izbiri. Gorenja vas — Re-tečc 45, škofja Loka 120 Prodam    150    kg težkega PRAŠIČA. Tenetiše 29, Golnik 121 Prodam   italijansko OPEKO za zidavo, Naslov v oglasnem oddelku 122 Prodam .PRAŠIČA za zakol. Trbojc 65, Smlednik 123 Prodam  30 m VODOVODNIH   CEVI,    pocinkanih, 3 eolske. 2 GUMI za ford 68. corl 1300 cem dtinlop 155 x 12 RS. Novak Jože, Podreča 6/ Kranj 124 Prodam   PRAŠIČA,  120 kg težkega. Luže 30, Šenčur
Prodam 2 kub. metra suhih hrastovih PLOHOV in nekaj COLARIC. Rovte 12, p. Podnart 126 Prodam DESKE 5 p. Bela 3, Preddvor 127 Prodam  PRAŠIČA  za zakol. Praprotna polica 28, Cerklje 128 Prodam malo rabljen nemški   BETONSKI MEŠALEC. Tiringar Jože, Škofjeloška 22. Kranj 129 Prodam  globok OTROŠKI VOZIČEK. Kurirska pot 33, Primskovo, Kranj 130 Prodam   2   PSA ovčarja. Poi/.ve se v trafiki v Cerkljah Prodam BIKA, 320 kg, 10 prm suhih BUKOVIH DRV, kombi  1MV, osebni, neregistriran, »ŠPINGEL« za obža-govanjc lesa.  Poren^a, Crn-grob 5, Žabnica 131 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šcnturska gora 6, Cerklje 132 Prodam TELICO, težko 500 kg, ki bo konec meseca te-
letila. Dvorje 46	133
kupim i	
Kupim  avtomatski PRAL-	
NI STROJ. Drolc	Sidraž 1,
Cerklje	141
vozila	*
Prodam FORD	TAUNUS
17 M, letni* 1966, Mlaka 62/a Prodam    dobro ohranjen FIAT   1100.   Brili, Tomšičeva 24, Kranj 135 Prodam   škodo   1000 MB, letnik   1965  po  ugodni ceni tudi   po   delih.   Ogled vsak dan pri Pintar Slavko, Partizanska 29 a, Kranj     ' 136 Prodam zastavo 750, letnik
1969, registriran januarja
1970, 22.000 km, bele barve. Prof. Jan Bojan, Spodnje Bitnje 9, KranJ 137
Prodam    PRIKOLICO za„ osebni avto do 700 kg novo (cena 2300). Ajdovec, Olševek 7, Kamnik 139 Prodam   R-10,   letnik 1967, karamboliran,   po   delih ali komplet.  Ogled  vsak torek, četrtek in petek od 15. ure dalje pri Kovač Jože, Lesce] Talcžka 6 138 V Kranju na cesti Staneta Žagarja 7 prodam GARAŽO. Dolinar, Partizanska 42, šk. Loka, tel. 21-687 140
stanovanja
V Kranju zamenjam štiri-sobno STANOVANJE z vrlom za enosobno in GARSONJERO v Kranju, Ljubljani ali Škofji Loki. Ponudbe poslati pod »DRUŽBENA LAST«
Iščem opremljeno SOBO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 142
Mlada solidna zaročenca iščeta SOBO S KUHINJO v KRANJU ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 143
ostalo
Strokovno polagam ta.p.-te. Grobelšek Lado, Planina 9
Potrebujem 4000 din, vrnem v aprilu 50% obrestmi. Oddati ponudbe pod »APRIL«
zaposlitve
Sprejmem UČENCA za av-tomehansko stroko ali za pri-učitev. Poizve se v trafiki v Cerkljah 144
šolski center
ZP ISKRA KRANJ
objavlja razpis za sprejem ,
učitelja
splošnih
predmetov
za   poučevanje angleškega   in slovenskega jezika na tehniški strojni in elektro šoli Kranj.
Za to delovno mesto se zahteva filozofska fakulteta ustrezne študijske smeri. ~ Stanovanja ni. Vloge je treba poslati do 25. januarja na naslov: šolski   center   ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2.
Iz Radovljice ali bližnje okoiice iščemo dobro m pošteno GOSPO za varstvo dveh majhnih otrok na našem domu — vila blok Ra-dovHica. Naslov v oglasnem .oddelku 145
Sprejmem VA JENKO. Ši-munac Božo, damski frizer, Kranj 50
Obrtnik zaposli MONTERJA centralne kurjave, nudim dober zaslužek in dela na območju Gorenjske. Oglasiti se na naslov Ljubljana, Smre-karjeva 19, tel. 57-054 po 15. uri 146
izgubljeno
Izgubila sem zapestno URO darvil z obeskom od Mest nega trga do avtobusne postaje. Najditelja naprošam, da jo odda v turistični pisarni Škofja Loka 149
Izgubil se je PES, nemški ovčar, črn z rumenimi lisami. Sliši na ime Samo. Javite proti nagradi, Tavčar, Grenc 23, škofja Loka 150
Izgubila sem zlato ZAPESTNICO od Mestnega trga do Groharjevega naselja. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne v Turistično društvo, Šk. Loka , 151
Izgubila sem OVRATNIK »nerc« rjave barve pred poslovalnico »Loka« na Trati. Najditelja prosim, da proti nagradi sporoči Francki Bernard, Kleče 13, 61262 p. Dol pri Ljubljani 152
Ura pravljic
V četrtek, 11. januarja,, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 5. do 8. leta. Vabljeni!
ČETRTEK, 11. januarja, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-CETRTEK — G. Fevdeau: DAMA IZ MAXIMA; gostuje Mestno gledališče ljubljansko;
PETEK, 12. januarja, ob 16. uri za red DIJAŠKI II in ob 19.30 za red KOLEKTIVI PETEK — G. Feydeau: DAMA IZ MAXIMA; gostuje Mestno gledališče ljubljansko;
nmr
K j NO
Kranj CENTER
10. januarja amer. barvni film HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 16., 18. in 20. uri
11. januarja amer. barvni film HERBIE — AH TA ČUDOVITI AVTO ob 16., 18. in 20. uri
12. januarja amer. barvni film HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIC
10. januarja angl. barvni film HUDIČEVI DVOJČICI ob 16., 18. in 20. uri
11. januar hjg. barv. fiilm VOLK SAMOTAR ob 16. uri, amer. barv. film DETEKTIV GUNN ob 18. in 20. uri
12. januarja amer. barvni film DETEKTIV GUNN ob 16. uri, franc. barv. CS film IN NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO ob 18. in 20. uri
Tržič
10. januarja franc. barvni CS film IN NE VPEUI ME
V SKUŠNJAVO ob 18. in 20. uri
11. januarja franc. barvni CS film IN NE VPELJI ME
V SKUŠNJAVO ob 18. in 20. uri
12. januarja amer. barvni fihn BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
12. japuarja franc. barvni CS film OROŽNIK GRE V POKOJ, ob 18. in 20. uri
škofja Loka SORA
10. januarja amer. barvni film PARADA NORCEV ob 18. in 20. uri
11. januarja šved. barvni film PREGREŠNI VIKAR ob 20. uri
12 januarja amer. barvni film SPREHOD PO MESECU ob 18. uri
Železniki OBZORJE
10. jan. kinoteka ABOTT IN COSTELLO ob 20. uri
12. januarja amer. barvni falm SPREHOD PO MESECU ob 20. uri
Radovljica
10. januarja amer. barvni film GRIMSOMOVA BANDA ob 20. uri
11. januarja šved. barvni film DNEVNIK POLDEVI-CE ob 20. uri
12. januarja šved. barvni fblm DNEVNIK POLDEVI-CE ob 20. uri
Jesenice RADIO
10. januarja amer. barvni film OPERACIJA LYSABON
11. in 12. januarja ameriški barv. film DOLINA RADOSTI
Jesenice PLAVŽ
10. in 11. januarja nemški barv. film JAVNA HIŠA
12. januarja amer. barvni film OPERACIJA LYSABON
Kranjska gora
10. januarja amcr.-itali jan-ski barv. CS film LOV ZA 100.000 DOLARJEV
11. januarja amer. barv. film OPERACIJA LYSABON
Javornlk
DELAVSKI DOM
10. januarja mehiš. barvni CS film MEHIKA V PLAMENIH
Svet osnovne šole MATIJE VAUAVCA v Preddvoru
razpisuje naslednja delovna mesta:
a) učitelja zemljepisa
za čas od 15. januarja do 15. maja s polnim delovnim časom;
b) učitelja likovnega pouka — zemljepisa
od 1. februarja do 1. julija s polnim delovnim časom.
Pogoj za obe delovni mesti P, PRU.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
Obrat komercialni servis prodaja
v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel);
krmila za kokoši (briketi)
krmila za krave molznice
koruzo
pšenico
Cene konkurenčne!
Se priporočamo vsem kmetovalcem.
Izdaja in tiska CP Gorfenj. ski tisk Kranj, Ulica Mo-še Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tek. rac. pri SDK v Kranju 51500 601-10152 — leletoni;   glavni urednik,
odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasnf in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Za varnost prometa pozimi
Letošnjo zimo poteka že Četrtič republiška prometna Preventivna in vzgojna akcija Varnost prometa v naselju. Namen te akcije jc pravočasno in nenehno opozarjanje udeležencev v prometu na močno spremenjene vor.-Pogoje v jesensko ziui-8^em času, ko normalno od-^Janje prometa ovira deževje, megla, poledica in sneg. K°t že naslov akcije pove,
velja posebna pozornost yar-nosti prometa v naselju, saj se okoli 72 odstotkov promet, nih "nesreč pripeti prav v naseljih. V akcijo so se vključile poleg občinskih svetov in komisij za preventivno in vzgojo v cestnem prometu in drugih institucij še avto-mo-to društva, združenja šoferjev in avtomehanikov, gospodarske organizacije in osnovne šole ter vzgojno varstvene
ALPLES
tovarna pohištva Železniki
razpisuje prosto delovno mesto
vodje avtoparka
Pogoji:
srednja šola — prometni transportni klinik. Prednost imajo kvalificirani avtomehamki.
Nastop službe takoj. Ponudbe je treba poslali v 15 dneh od dneva objave razpisa na organizacijsko kadrovski oddelek.
Upravni odbor
TRŽIŠKE tOVARNE KOS
SRPOV TRŽIČ
IN
razpisuje in objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. sekretarja podjetja
2. referenta v komerciali
In zahteva pogoje:
Pod 1.: pravna fakulteta ali višja pravna šola do 5 let prakse oz. srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse;
Pod 2.: srednjestrokovno izobrazbo komercialne ali tehnične smeri po možnosti z nekajletno prakso, znanje nemščine in po možnosti potrdilo za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov.
Prijave z dokazili o izpolnjenih zahtevanih pogojih »Prejema tajništvo podjetja 15 dni po objavi.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga tašča, sestra, teta, babica in prababica
Ivanka Zrimšek roj.vagaja
upokojenka
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 10. januarja 1973, °b 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju.
Kranj, 9. januarja 1973
Žalujoči: družini Vagaja in Kuster
ustanove. V delovnih organizacijah so zaposlene spomnili na previdno vožnjo v zimskih pogojih prek tovarniških glasil, po zvočnikih in s posebnimi-okrožnicami in podobno.
V akcijo so se vključile tudi osnovne šole, saj so otroci pozimi na cestah kot pešci ali kolesarji še posebej ogroženi tako zaradi spolzkih pločnikov kot tudi zaradi kepanja in zadrževanja na zasneženih cestah. Na osnovi republiškega programa je kranjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil za šole obširen program tako kot tudi za delovne organzacije.
Letošnja republiška prometna akcija je dopolnjena še z zvezno akcijo Alkohol in varnost prometa. Tudi v tej akciji sodelujejo delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prevozom potnikov in tovora. L. M.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste darovali cvetje ter v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega dragega mu/a, očeta
. JOŽETA ŠTRUKLJA iz Zgornjih Bitenj 105
Žalujoči:
žena in otroci
Smrtna nezgoda
V petek, 5. januarja, ob 18.30 se je na cesti tretjega reda v vasi Pivka pripetila hudi] prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Janez stefe iz Kranja je vozil proti Kokrici. V Pivki je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil z nezasenčenimi lučmi, zato voznik Štefc ni videl Marije Gogula, stare 80 let, ki je hodila po desni strani ceste proti Kokrici. Avtomobil jo je z blatnikom zadel in zbil po cesti, tako da je na kraju nesreče umrla.
Poledenela cesta
Na cesti Iranucta Prešerna na Jesenicah se je v soboto, 6. januarja, pripJtila prometna nezgoda vozniku tovornega avtomobila s prikolico Borisu Košuti iz Nove Gorice. Voznik je zaradi poledenele ceste vozil počasi in vozilo ustavljal, vendar pa ustaviti ni mogel, ker je na položnem klancu tovornjak začel drseti nav/dol. V dnu klanca pa je začela drseti tudi prikolica, voznik pa zaradi tega vozila ni mogel obvladati. Prikolica se je nagnila na streho bližnje hiše, karoserija avtomobila pa se je prevrnila. Škode je za okoli 50.0130 din.
Nenadoma čez cesto
Na cesti prvega reda v Podvinu je v nedeljo, 7. januarja, ob 19.40 voznik osebnega avtomobila Lucijan Krivec iz Ljubljane v bližini odcepa ceste za Mošnje zadel 65-letno Katcrino Maver iz Zg. Lipnice, ki je nenadoma prečkala cesto. Avtomobil jo je zadel z vzratnim ogledalom in zbil po cesti. Huje ranjeno so prepeljali v jeseniško' bolnišnico.
Izsiljevanje prednosti
V ponedeljek, 8. januarja, popoldne se je na cesti med Kranjem in Polico pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Milenko Kujaeic z Jesenic, je vozil »proti Naklem. V bližini Police je nenadoma s -poljske poti na levi strani prečkal cesto Ahinet Pehadžič z Bobovka na kolesu brez. luči. Zaradi kratke razdalje se mu voznik avtomobila ni mogel izogniti in je trčil v kolesarja. Ranjenega Pehadžiča so odpeljali v ljubljansko bolnišnici).
L. M.
/O ljubljanska banka
Zahvala
Ob izgubi našega dobrega moža in očeta
Franca Lotriča
(zavar. zastopnik v pokoju)
sc zahvaljujemo vsem, ki "so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetjem sočustvovali z. nami. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč.
žalujoči: žena in otroci z družinami
Dražgoše, 4. januarja 1973
Zahvala
Olfprcrani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata, zeta
in strica
Jožeta Gorjanca
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancefh, ki so nam pomagali na kakršenkplj način in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem Številu spremili na njegov zadnji dom. Posebno zahvalo smo dolžni: Tekstilni tovarni v Medvodah, Tekstilindusu, obratu II; kolektivom Kokra, Usluga in Central, učencem P. S. 2. b razreda avtomehanske stroke v Škofji Loki, gospodu kaplanu, pevcem in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Miloš, hčerka Mojca z družino, oče, sestra Vera z družino in drugo sorodstvo
Zg. Bitnje, 3. januarja 1973
Jugoslovanom na domačih progah letos ni šlo. Popolnoma so zatajili. Opravičilo zanje je le, da so imeli dokaj slabe priprave. V veleslalomu je bil najbolje uvrščeni Jugoslovan Marko Kavčič, ki je zasedel šestintrideseto mesto.
XII. za pokal Vitranc Kranjska gora 73
Gustavo Thoni in Claude Perrot nova junaka vitranških strmin
Lanskoletni zmagovalec veleslaloma v Sapporu Italijan Gusta-vo Thoni je zmagal tudi na vitranškem veleslalomu. Z drugim mestom v slalomu je osvojil letošnjo lovoriko Vitranc. Simpatični carinik je imel po tekmi obilo dela z dajanjem avtogra-mov.
»Izredno smo zadovoljni, da smo tudi letos na nadmorski višini 950 metrov v Kranjski gori lahko izvedli za alpsko smučanje tako pomembno tekmovanje. Vse, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi te manifestacije, velja pohvaliti, da smo v dveh tekmovalnih dneh na strminah Vitranca videli trenutno najboljše veleslalomiste in slalom iste na svetu,« je dejal po končanem tekmovanju predsednik organizacijskega komiteja Maks Završnik.
Res je, kar je dejal, saj smo v soboto in nedeljo v veleslalomu in slalomu na Vi t rancu videli na delu vso svetovno alpsko smučarsko druščino. Nad sto tekmovalcev iz 19 evropskih držav ter Amerike in Japonske je pokazalo vse veščine modernega alpskega smučanja. »Ni ;mi žal, da sem si ogledal 4'irko v obeh tekmovalnih dneh,« je komentiral svojo •odločitev eden od gledalcev, ko je zadovoljen zapuščal letošnjo ciljno ravnino na Vi-trancu. Imel je prav. Imena Thoni, Schmalzl, Perrot, Otchoa, Matt, Gross, Radici in drugi so pokazali, kako se je treba boriti za vsako stotinko sekunde in za najboljša mesta. Kdor ni bil dovolj pripravljen, zanj ni bilo mesta med najboljšimi.
SOBOTNI VELESLALOM — DAN ITALIJANOV
Na 1100 m dolgi veleslalom--ski progi s 54 vraticami in 300 m višinske razlike je nastopilo 108 tekmovalcev. Že v prvem teku je bil boj za najboljša mesta trd in zagrizen. Avstrijec Hinterseer, sin "trenerja avstrijske reprezentance in traserja prve proge, je s startno številko 1 postavil vrstni  red na glavo. Nihče namreč ni računal, da bo to mesto do konca prvega teka tudi obdržal. Na razplet smo morali čakati vse do drugega teka, saj so bili na dobrih    pozicijah Italijani Thoni,    H.    Schmalzl, E. Schmalzl,   Radici, Avstrijca Hemmi in Pechtl ter Švicarja Rdsti in Pergiitci. Pričakovati je bilo, da mladi up avstrijskega smučanja ne bo obdržal  prve pozicije. Napovedi so se uresničile. Zlata koiaj-na iz Sappora Gustavo Thoni je z drugim najboljšim časom v drugem veleslalomu, zakoličil ga je Jeseničan Janez   Šmitck,   zanesljivo in upravičeno   zma^gd. Njegov rojak Helmut Schmalzl pa je potisnil Hintcrzeerja na še vedno odlično tretje mesto. Nasploh pa lahko rečemo, da 'je bil sobotni veleslalom pravo  zmagoslavje i4alijanskih reprezentantov, saj  so med prvo peterico kar štirje. Najboljši predstavnik trikolorov Bonnevie je šele enajsti, najboljši Španec Garcia pa dvanajsti. Popolnoma pa sta zatajila    favorizirana Auger (Francija) in Ochoa (Španija). Tudi naši niso vozili najbolje. Jakopič je odpadel že v prvi vožnji, najbolje uvršče-
ni pa je bil Kavčič na 36. mestu.
Rezultati: 1. Thoni 2:10,50, 2. H. Schmalzl (oba Italija) 2:10,71, 3. Hinterzecr (Avstrija) 2:11,14, 4. E. Schmalzl 2:11,15, 5. Radici (oba Italija) 2:tl,63, ... 36. Kavčič, 39. Ga-zvoda, 43. Gašperšič (vsi Jugoslavija).
PRVI PERROT, SLABI JUGOSLOVANI
Starterju za nedeljski sla-lomski obračun se je ob lepem sončnem vremenu prijavilo 107 tekmovalcev. Z nestrpnostjo   srno pričakovali start prvega tekmovalca. S starta se je nalnreč kot prvi pognal znameniti španski narodni junak, zlati slalomski zmagovalec  z  lanskih olimpijskih iger iz Sappora, Fer-nandez Otchoa. Silovito je potegnil,  toda  bil  je žrtev lastnega tempa. Že pri osmih vraticah ga je vrglo s proge in dirka je bila zanj končana. Vse do številke 40 je vodil po prvem teku poznejši zmagovalec Perrot. Mladi Italijan,' sicer enooki Radici, je v prvem slalomu spremenil vrstni red najboljših. Kljub visoki startni številki mu je uspelo    postaviti najboljši čas. In kako so se držali favoriti. Zmagovalec sobotnega veleslaloma Thoni jc bil šele . deseti. Rekonvalescent Matt (Avstrija) peti, Rieger (ZRN) šesti,   Italijan  E. Schmalzl osmi. Od desetih Jugoslovanov pa sta prišla v cilj le veteran Jakopič in mladi Tr-žičan Bojan Križaj. Toda tudi drugi tek je prinesel zanimiv vrstni red. Ali bo Ra-diciju uspelo obdržati prvo mesto, so se spraševali na cilju. Vsem je zastajal dih, ko je bil na progi Tho;ii. S fantastično in enkratno ter nepozabno vožnjo je vijugal med vraticami in sodniki na cilju so mu namerili najboljši čas drugega slaloma. Ta vožnja pa mu hi pomagala do   ponovnega zmagoslavja. Prekosil ga je 21-letni Francoz Claude Perrot. Z malenkostno prednostjo je dosegel pomembno zmago. Radici ni zmogel prevelike psihične napetosti. Pri devetih vraticah je moral odnehati. Od dvojice   naših   je Jakopič kljub  težavam  prišel skozi cilj in zasedel 30. mesto, Križaj pa si je s padcem in rahlo poškodbo zapravil solidno uvrstitev.
Rezultati: 1. Perrot (Francija) 98,67, 2. Thoni (Italija) 98,71, 3. Matt (Avstrija) 100,05, 4. Rieger (ZRN) 100,26, 5. Šanson (Francija) 100,90, ... 30. Jakopič.
ODLIČNI ORGANIZATORJI
V obeh dneh so organizatorji imeli polne roke dela. Kljub slabi snežni -odeji so na zadovoljstvo vseh tekmovanje spi ■ pod streho s čisto petico, /si zaslužijo pohvalo. Ni bilo zaman truda, da so tako res odlično pripravili obe progi, kar so občutili tudi tekmovalci z visokimi startnimi številkami.
Letošnja kranjskogorska prireditev bo šla v anale kot ena najboljših v smučarski sezoni 1972/73.
Besedilo: D. Humer Foto: F. Perdan
Popolnega zmagoslavja Italija na Vitrancu ni dosegla. Račune jim je namreč prekrižal komaj 21-letni Francoz Claude Perrot, kj mu je uspelo dobiti nedeljski slalom. Perrot tudi vodi za letošnji Pokal Evrope.
Sloviti španski tekmovalec Francesco Fernandez Ochoa, narodni junak in dobitnik zlatega odličja lanskega olimpijskega slaloma, na letošnji kranjskogorski prireditvi ni imel sreče. Medtem ko je v veleslalomu zasedel šele petnajsto mesto, je v slalomu celo ostal brez uvrstitve. Kljub silovitemu startu ga je le pri osmih vraticah polomil, vrglo ga je s proge.
/0 ljubljanska banka
Naš komentar
Letos bolje kot lani
Letošnja skakalna novoletna turneja Intersport ^e je končala z zmagoslavjem tekmovalcev NDR. Kot eki-Pa so bili daleč najboljši, njihov predstavnik Reincr Schmidt pa je bil v generalni razvrstitvi štirih skakalnic najboljši posameznik, hkrati pa je zmagal tudi na dveh tekmah. Presenečenje letošnje 21. preizkušnje najboljših skakalcev sveta je bil nedvomno mladi Bočkov iz Sovjetske zveze, ki je prvič nastopil v tujini. Če ne °i padel v enem skoku turneje, bi močno posegel po Prvem mestu ali morda celo zmagal.
Naša šesterica je v glavnem zadovoljila. BiH so bolj-|i kot lani. Najbolj sta napredovala Marjan Mesec in Bogdan NorČič, ki sta bila kar za 20 mest bolje uvrščena kot na enaki prireditvi v olimpijski zimi. Od naših se je najbolj izkazal Mesec, ki je v Obersldorfu med elito več kot slo skakalcev iz 18 držav dosegel imenitno 12. mesto. To je bil najboljši dosežek naših in rezultat, ki ga ne bo lahko v hudi mednarodni konkurenci v letošnji zimi ponoviti ali celo preseči. Na dveh tekmah je bil najboljši iz naše reprezentance, v končni razvrstitvi pa je zabeležil tudi najboljšo uvrstitev med jugoslovansko šesterico. Drugi v generalni razvrstitvi je bil Peter štefančič, ki se je za to mesto ves čas hudo boril 2 mladim Norčičem. Norčič je polomil uvrstitev zaradi slabo izvedenega prvega skoka na zadnji tekmi v Bi-»chofshofnu.
Naši se bi vsekakor lahko še bolje uvrstili, če bi bili tudi še bolje psihično pripravljeni. Zato je več dokazov. Na preizkušnji dan preti tekmovanjem v Bischofs-bofnu, ko so normalno ocenjevali skakalce zaradi preizkušnje novega računalnika na skakalnici, jc bil n. pr. Norčič tretji med vsemi skakalci letošnje Intersport turneje. Sam je povedal, da je skakal sproščeno, ker ni Slo za pravo tekmovanje. Tudi naslednji dan na zadnji Preizkušnji, ko se mu je ponesrečil prvi skok v konkurenci, je v drugem z lahkoto poletel 96 metrov daleč. Ob dveh takih dolžinah pa bi normalno pristal okoli 15. mesta.
Vsakoletna skakalna turneja Intersport, ko je v sezoni na tekmi zbranih največ skakalcev sveta, da nedvomno najrealnejšo sliko kvalitete posameznika in ekip v svetovnem merilu. Nedvomno pomeni Intersport turneja večjo konkurenco kot na primer olimpijske igre ali svetovno prvenstvo. Na novoletni turneji nam-reč lahko nastopa vsaka država z več kot štirimi tekmovalci. Letos je bilo prvič uvedeno tudi ekipno tekmovanje in zdaj vsaj približno lahko vemo, kje je naše mesto v svetovnem merilu. J. Javornik
Škofjeloški strelci so se izkazali
Kljub hladnemu' vremenu so strelci iz Škofje Loke priredili preteklo nedeljo tekmovanje v streljanju z MK puško. Udeležba je prekosila vsa pričakovanja, saj se je za tekmovanje prijavilo kar 20 ekip s .skupno 60 tekmovalci. Tako se je občinska strelska zve/a v Škofji Loki nadvse uspešno vključila v program športnih tekmovanj ob občinskem prazniku in 1000-letnici mesta.
Pohvale vredna je ugotovitev, da so nastopile ekipe strelskih družin, JLA, ZRVS, teritorialne obrambe, podjetij, poklicnih šol in sindikalnih organizacij občine. Glede na tako masovnost in zanimanje za strelski šport v Škcfji Loki bodo morali pristojni občinski organi resno razmisliti o izgradnji novega strelišča za M K orožje, saj aktivnost strelcev narašča \/. dneva v dan. Prav tako pa je nujna izgradnja zaprtega Strelišča za zračno puško, kajti tekmovanja potekate v zares nemogočih razmerah.
Prehodni pokal je letos osvojila ekipa SD Kopačevi-na, član te ekipe Fojkar pa je za zmago med posamezniki dobil plaketo.
Rezultati — ekipno (20 strelov leže): 1. SD Kopačevina (Trata) 517 krogov, 2. SD »Brata Kavčič« (Šk. Loka) 481, 3. Garniz.acija (Šk. Loka) 475, 4. ZRVS (Šk. Loka) 463,   5. ZRVS — Trata 441
Državno prvenstvo v hokeju
Favoriti zmagali brez težav
V nadaljevanju L .zvezne hokejske lige so favorizirana moštva zmagovala kot za šalo- Jeseničani so na domačem terenu odpravili vevško Sla-viJo, medtem ko je ljubljanska Olimpija v hali Tivoli Premagala beograjski Parti-*an. Mladi K ranjskogorci pa So zapečatili svojo usodo, saj s° na Jesenicah komaj iztrži remi v igri proti Celjanom.
VLB ligi jc kranjski Triglav na »domačem« ledu v hali Tivoli premagal INO (Sisak).
V mladinski konkurenci za najvišji državni naslov je Kranjska gora izgubila pod Mežakljo z Olimpijo.
Rezultati: Kranjska gora : Celje 1:1 (0:1, 1:0, 0:0), Slavi-ja : Jesenice 1:6 (0:1, 1:2,0:3), Triglav : INA 11:3 (1:0, 4:3, 6:0), Kranjska gora : Olimpija 4:8 (2:2, 2:1, 0:5).
Šahovsko prvenstvo Kranja
Mirno kolo
Po krajšem premoru so ša-?lsti nadaljevali s prven-stvorn. Drugo kolo je minilo dvo-
rez Presenečenj in vsi
čair s° se dokaj hitro
Rezultati: Murovcc : Hribar m> Deželak  :  Naglic remi,
Berčič : Matjašič 0:1, Lazar : Jovič remi, Valjavcc : Požar 0:1, Viđali : Paunov 0:1, in Bukovac : Sire prekinjeno.
V prekinjeni partiji prvega kola je Valjavcc premagal Murovca. M. G.
Pari prihodnjega kola: Jesenice : Olimpija, Triglav : Mladost. <-dh -
Novoletni brzoturnir
■ Zmaga Murovca
V prostorih SK Borec je bil 5. 1. 1973 novoletni brzoturnir, ki se ga jc udeležilo 21 šahislov. Prav do zadnjega kola je bil vrstni red povsem negotov in po seštevanju rezultatov se je izkazalo, da jc Murovec lc s pol točke naskoka osvojil prvo mesto.
Prvi jc torej Murovcc, ki je zbral 17,5 točke, na naslednjih mestih pa so se razvrstili Naglic, Ivanovič, Matjašič, Berčič, Lazar, Skrab itd.
M. G.
krogov; posamezno: 1. Fojkar (SD Kopačevina) 180, 2. ćuš (ZRVS Šk. Loka) 174, 3. Kuhar (Garnizija šk. Loka) 172,
4. Stanovnik (SD Kopačevina) 172, 5. Gerlevc (SO »Brata Kavčič«) 170 itd.
B. Malovrh
/O ljubljanska banka
Zimsko prvenstvo v vaterpolu
Gimnazija brani prvo mesto
Ob organizaciji sekcije za vaterpolo pri PK Triglav in športnega društva Gimnazije se je v soboto v zimskem bazenu v Kranju začelo letošnje gorenjsko prvenstvo v vaterpolu. Nastopajo ekipe Radovljice, Kamnika, Borca (Kranj), Vodovodni stolp (Kranj), Gimnazije (Kranj), Iskre (Kranj) ter treh moštev kranjskega Triglava.
Že v prvem kolu smo bili priče' presenetljivemu rezul-
tatu, saj je lanski zmagovalec Gimnazija komaj premagala borbeno ekipo Iskre. V ostalih srečanjih ni bilo presenečenj.
Izidi: Triglav I : Radovljica 11:9, Triglav II : Kamnik 11:6, Vodovodni stolp : Borec 14:4, Gimnazija : Iskra 8:7.
Drugo kolo bo na sporedu prihodnjo nedeljo. -dh
I. slovenska šahovska liga — zahod
Kranj : Kočevje 1,5 : 8,5
Prav v zadnjem, odločilnem dvoboju, so kranjski šahisti ^zaigrali najslabše, čeprav so se trudili, saj je bil to njihov najdaljši dvoboj, pa vseeno niso mogli presenetiti mnogo boljšega nasprotnika. Rezultat jc povsem stvaren odsev razmerja moči. Celo točko je osvojil samo Naglic, medtem ko jc Bukovac iztržil polovičko šele po sedmih urah igranja.
Rezultati: Matjašič : Osler-man 0:1, Bukovac : Cimer remi, Podgornik : Praznik 0:1, Murovec : Gornik 0:1, Naglic : Ivič 1:0, Vidali : Mestek 0:1, Gole : Praznik 0:1, Pire : šega 0:1, Kancilija : Podkorit-nik 0:1, Deželak : Cuk 0:1.
Zal je poldruga točka premalo za obstanek v ligi in v naslednji sezoni bodo Kranjčani igrali v drugi ligi.
M. G.
XIX. mednarodno »A« tekmovanje Bohinj 73
Naši sedmi
S štafetnimi teki, moški na 3 x 10 km in ženske na 3*5 kilometrov, se je v Bohinju v soboto končalo že XIX. mednarodno »A« tekmovanje v smučarskih tekih.
Zadnji dan se je starterju prijavilo devetnajst moških in sedemnajst ženskih štafet. Pri članih so Čehi brez. težav obračunali s predstavniki SZ in .NDR. Naši — Kalan, Je-lene, Dornik — so zasedli odlično sedmo mesto. Za zmagovalci so zaostali le 3,19 minute in po dolgem času spet premagali večne rivale Avstrijce in Bolgare. Da so tekli res odlično, kaže že podatek, da so za njimi zaostali tudi močni Italijani. Poljaki in Romuni. V ženski konkurenci je.Vbila najhitrejša štafeta   SZ,   Jugoslovanke Be-
šter, Pavlic, Kordež , a so bile šeste.
Rezultati: člani: 1. ČSSR I 1:40; 13,19, 2. SZ 1:40;53,5, 3. NDR I 1:41;15,2.. . 7. Jugoslavija I (Kalan, Jelene, Dornik) 1:43;32,6, 15. Jiagoslavija II (Dretnik, Gorlner, Lotrič), 16. Jugoslavija III (Grašič, Kerštajn, Krišelj); ženske: 1. SZ 1:16;16,8, 2. ZDA 1:17;15.8, 3. Kanada 1:17;56,9. . . 6. Jugoslavija (Bešter, Pavlic, Kordež) 1:21; 14,6.
Devetnajsto tekmovanje je tako za nami. Minilo je na splošno zadovoljstvo vseh, kar je zasluga organizatorja, ki jc kljub slabi snežni odeji odlično pripravil proge. Kaj bo z dvajseto jubilejno dirko, pa je še vprašan ie. Bohinjci se namreč žc več let bor jo s finančnimi sredstvi. Treba bo nekaj ukreniti.      —dh
\
Zamrznjene
stanarine
(Nadalj. s 1. strani)
vanj in Številom družin) v Sloveniji okrog 46 tisoč stanovanj, v vsej državi pa okrog 348 tisoč. Sedanje podaljševanje linearnega subvencioniranja stanarin in po drugi strani zamrznjenje leteli pa ta primanjkljaj samo povečuje.« i
»Dovolite, tole vprašanje. Čeprav jc po dosedanjih razpravah in sprejetih ukrepih s področja stanovanjske po-Hitike v Sloveniji v glavnem prevladovalo prepričanje, da je treba povečati stanarine in odpraviti linearno subvencioniranje, se vseeno še vedno pojavljajo pomisleki in tudi posamezni očitki, da se stanovanjska podjetja zavzemajo za to, da bi sebi v prid tako povečala dohodke. Kaj lahko rečete o tem?«
»Dohodek stanovanjskih podjetij se ob povečanih stanarinah ne bo prav nič povečal. Po samoupravnem sporazumu in občinskih odlokih, gre namreč v Sloveniji 87,3 odstotka vplačanih stanarin za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter za amortizacijo stanovanj. O porabi teh sredstev odločajo organi družbenega upravljanja s področja stanovanjskega go-
spodarstva. Preostalih 12,7 odstotka od vplačanih stanarin pa gre za režijo stanovanjskih podjetij. Ob povečanih stanarinah pa se bo odstotek za režijo zmanjšal, ker bodo sredstva za režijo v masi o.~tala tudi v prihodnje nespremenjena oziroma ne bistveno večja. Stanovanjska podjetja torej nimajo nobenega interesa, da bi na račun povečanih stanarin zashu žila, marveč ugotavljajo, da se ob sedanjih stanarinah zbere premalo denarja za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Pred petimi, šestimi leti je znesek za vzdrževanje pomenil sicer precej, danes ob nespremenjenih stanarinah in številnih podražitvah pa tako zbrana sredstva zelo malo pomenijo. In prav zato prihaja do pogostih nesoglasij med stanovanjskimi podjetji in stanovalci, ki ugotavljajo, da se stanovanjske hiše preslabo vzdržujejo.
Seveda gre tudi za to, da bi občani, ki imajo stanovanja, z višjimi stanarinami ali plačevanjem' davka od lastnega stanovanja (hišnina) omogočili hitrejše reševanje stanovanjskega problema za tiste občane, ki pričakujejo stanovanje.«
A. Zaiar
Almira potrebuje nove delavke
Almira Radovljica je danes po svojih modnih pleteninah poznana doma in v svetu. Izdelke namreč izvažajo v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Anglijo, Češkoslovaško, Poljsko, Sovjetsko zvezo in v Ameriko. Doma so za svoje izdelke prejeli vrsto priznanj; tako tudi na lanskem sejmu mode v Beogradu, kjer so dobili drugo nagrado za kvaliteto in kreacijo.
Lanf so v Almiri izdelali 100 tisoč kosov pletenin v vrednosti 75 milijonov novih dinarjev. Takšen poslovni rezultat je 640-članskemu kolektivu omogočil poprečne osebne dohodke, ki so znašali 1790 dinarjev. Za letos predvidevajo, da bodo izdelali milijon kosov izdelkov v
vrednosti 100 milijonov dinarjev.
Zato nameravajo letos zaposliti večje število novih delavcev. Potrebujejo predvsem kvalificirane in polkvalifici-rane šivilje, zaposlili pa bodo tudi dekleta, ki bi se rade priučile za delo- na šivalnih strojih v šivalnici in mlade fante, ki bi se priučili za delo na motornih pletilnih strojih.
Ob tem velja povedati, da v Almiri skrbijo tudi za družbeni standard zaposlenih. Podatki kažejo, da je doslej vsak tretji zaposleni v tovarni dobil pomoč pri nakupu ali dograditvi stanovanja. Se posebno skrb pa v podjetju posvečajo strokovnemu izobraževanju in Izpopolnjevanju. A. z.
To so skoraj vsi predmeti, ki so jih kriminalisti kranjske UJV našli v bližini pogorišča samopostrežne trgovine. »Raztresene sladkarije v bližini trgovine, potem ko Je vse drugo pogorelo, nam je dalo misliti,« sta povedala kriminalista Franc Kramarič in Ljubo Barjektarevič. — Foto: Srečko Krč (Uro, Šal in škatlico cigaret niso izgubili otroci).
Iz želje po sladkarijah - velika škoda
(Nadalj. s 1. strani)
verjetno kake steklenice špirita ali kakega vnetljivega razpršila, ogenj razplamtela, je bilo treba odnehati. Nesreča pa je bila še večja, ker trgovina nima telefona, najbližji pa je bil kak kilometer daleč v gostilni. Zato tudi gasilci, ki so kar najhitreje po klicu prihiteli na kraj požara, niso mogli storiti kaj več kot so. Od trgovine in blaga v njej so ostali le zidovi in zoglenelo ostrešje, škodo cenijo na okoli 4 milijone novih din. Rešili pa niso niti kosa inventarja ali kaj drugega.
Le blizu trgovine na bližnji njivi in pri kozolcu so bile raztresene sladkarije, žvečilni gumi, bonboni pez in drugo, kar imajo radi otroci. Prav na te sladkarije so postali preiskovalci pozorni, potem ko so pri razjašnjavanju vzrokov požara izključili vse druge možnosti in je ostala le ena: vlom in na!o požar. Tudi nekateri gostje in po-slovodkinja bifeja so se spomnili, da sta dva otroka tisti večer malo preden je začelo goreti, oprezala pri vratih bifeja.. Zdaj je bil krog sklenjen. Tri fantiče, ki so jih   v  novoletnih praznikih
premamile misli na bonbone in žvečilni gumi, so hitro našli. V razgovoru s preiskovalci in socialno delavko so natančno kljub strahu, ki so ga preživeti, ko so zbežali pred plameni, opisali in obnovili dogodek.
V torek popoldne so se vsi trije, stari so od 7 do 10 let, drsali na drsališču v Straži-šču, na poti domov pa jim je prišlo na misel, da bi radi jedli sladkarije. Morda med novoletnimi prazniki sladkarij zanje ni bilo, pa so se njihove lačne oči ustavile na izložbi samopostrežne trgovine. Kakor koli že, s kamni so sc lotili stekla na oknu v skladišče. Pri drugem lučaju se je okno razbilo. Mlajši jc medtem pazil pri vratih bifeja, da ne bi kdo od gostov slučajno zavil na drugo stran, kjer sta starejša dva razbijala okno. Nato sta zlezla v notranjost in v zaboj za pivo nabrala sladkarij, žvečilnsga gumija, v temi so zamenjali tudi steklenico soka za steklenico žgane pijače. Vre to so nato odnesli do bližnje njive, nato na" so se spomnili, da bi šli še po ročne svetilke. Vsi trije so se vrnili in v skladišču iskali po policah. Eden je imel vži-
galice, prižgal jih je in pregledoval police. Pri tem se je vnela lesna volna v škatli s kozarcL V strahu so škatlo vrgli na tla In poskušali ogenj pogasiti kar s tolka-čem za meso, ki je bil ravno pri roki, in z met'o. To pa jim ni uspelo, zato so vrgli še nekaj predmetov na ogenj, da bi ga zadušili, nato pa prestrašeni zbežali skozi okno. Med begom so izgubili rokavico, otroško pokvarjeno pištolo, kar vse so kasneje preiskovalci našli. Zaboj s sladkarijami so z njive zanesli pod kozolec, tam sta ga še isti večer našla dva domačina in ga odnesla poslovodkioji bifeja. Otrokom sladkarije niso šle v slast, zato so se takoj razšli na domove. Le eden je do:na povedal, da trgovina go:', druga dva sta v strahu molčala in šla spat. Kasnije seveda, ko so jih odkrili, so z otroško odkritosrčnostjo in kar sc da natančno razložili, kako jc prišlo do ognja in kje. Verjetna, da jc bilo te otroke le strah, posledic želja po sladkarijah in pa ogromne škode, ene največjih ta Gorenjskem v zadnjih letih, pa rfe bodo mogli dojeti.
L. M.
Spoštovanim kupcem sporočamo,
da bomo 31. januarja 1973 prenehali prodajati
tekoči plin butan-propan.
Vzrok za to je pomanjkanje razpoložljivih prostorov, predvsem pa sedanje neprimerno skladišče plina. Plin butan-propan lahko nabavljate v novem skladišču ljubljanske Plinarne v Kranju, C. Staneta Žagarja (Komunalna cona Primskovo).
Veleželeznina Merkur, P. E. Kurivo Kranj