iLmet, zavedaj se svojega] Burno je bilo leto 1915 za kmečko prebivalstvo. Kdo more prežteti vse režave, !:i jih je prestalo naše l.iudstvo na deželi. Vrstila se je težava za težavo, a naš kmet pa jili je vse premagal. On claje domovini vojaštvo, a,rmadi in prebivalstvu živež in državi davek. V kmečkem stanu je velika moč, večja odporaa sila kot pri marsikatepem drugem staiiu. V sedanji vojski nam je šele postalo pra(v jasno- kakšnega pomena za moft države je kmeeki sta.i. Odločilne važnosti za obstoj države in za srečen izid vojske je dejstvo, da se naša ogromna večmilijonskia armada preživlja z žitom in pridelki, ki so zrasli na domačih tleh, ki jih je pridelal naš kmet. Angleži, ki so v tej vojski pravzaprav n^-ši najhujši in na.jnevarnej?! sovražniki, so izdali geslo, (!a se mora Avstrijee in naše zaveznike izstradati in tako prisilili, da končajo vojsko. Toda armada naših kmečkih žen, mož, mladeničev, mladenk in starčkov je preprečila drzne in hudobne sovražnikove nakane. Skoro dobro polovico živil, ki se jih ]>orabi v Avstro-Ogrski, se jp prej dovažalo po morju in železnih cestah iz tujine. Odkar pa divja na nnših mejah krva-va vojska, ii> nam je Anglija zaprla morske ceste, smo navezani samo -na, lastne pridelke. iui lastno moč. Ce pogledamo nekaj desetletij nazaj, vidimo, da ae je zgodil v našem kmetijstvu, v naši domači gospodarski politiki velik preobrat. Osnovale so se gospodarske organizacije. Gospodars!ka izobrazba ni stmkovni navrfidek v vseli panocah kmetijstva sta prognala starokopitnost pri obdolovanju polja, in tako je bilo mogoče, da so se z naraščajočim številom prebivalstva tudi povečali naši kmečki pridelki, Ki sn zadostovali za potrebno nrolirano armade in vsega prebivalstva. Tako je vojska rostala šola narodnega gospodn^stva in državne gospodarske politike. Iz te šole se po naši domovini in po svetu razlega nauk, kjako vdevažen in nujno ]iotrpbcn je kmefiki stan in kako potrebno je. da so ga vanije. ojaičuje in pospešujo. Kaj bi n. pr. poinagala skindišča polna smodnika, dinamita, ekrazita, pušk, topov, strojnih pušk, mo?nnrjev in vsakojakih morilnih sredstev, ako pa bi skladišfa žita, moke in raznih drugih živil bjla prazna? Anglijn je v primeri z nami mnogo na slabšem. Ona nima dovolj doma^ili i>ol,iskih nridelkov, kei* nima pravega kmefikega stanu, in zato je popolnonia odvisna od ameriknnskega, avstralskega.in raskega žita, od argentinskie živin^ itd. Mi pa srab hvala Bo- <.;¦]! že prišli toko daleč, da nam ni neizogibno in nujno treba zanpatr na zunanji uvoz, tenwee da svoje i otrebe krijemo z doraačimi pridelki. Tudi v bodoče se moremo zaviašati edino na sebe. V doglednem 6asn je namrec znaten uvoz nempgoS, ker konec vojske še ni tako blizu, kakor je želja. Radi tega je vlada r^osegla };o sredstvili, s katerimi se naj uporaba naših zalog tako uravna, da bomo shajali, dokler nam zopet ne zasije solnce miru. Ker nam je nemotročo, z uvozom izdatno povečati domače zaloge, je treba z živili vareevati. Pripravljeni moramo tudi biti. da spomladi vsako rnzpoložljivo ped zemlje obdelamo in obsejemo in tako sebi in državi. pomagamo do obstanka in zmage. Upamo, da vlada že zdaj vse i otrebno nkrp.ne, da bo vojaška oblast prepustila vsaj v najhujših dobah kmečkega dela kmetom dovolj delavskih mofii. Ti pa, kmečko in delavsko ljudstvo, zavedaj se svojega stanu in njegovega, pomena! Tvoj stan zasluži vso east, ker je izmed najpotrebnejših in najvažnej^rh. Vrlo slovensko kmecko ljudsfvo, zastavi tudi v novem letu svojo moč, da obdelaš domačo grudoi V tem je rešitev za tebe, za tvoje otroke, za na,še vbjake, za celo našo domovino. Pot, po kateri bo v letu 1916 liodil slovenski kiiiet. ni lahka in udobna, teiuvec je nagtlana z bodicami in trnjem. Pa ne obupa,ti! SloTenski kmet ie prestal že veliko hudih in težavnih časov in tako bo tudi prestal gorj;e, ki ga je prinesla vojska. Po srečno izvojevani zmagi pa bo slovenski kmet zopet vesel in srečen obdeloval svojo rodno grudo, čaščea med drugimi stanovi in narodi, največja opora svojemu naro'du in celokupni domovini.