XVm- 80-81 -1997 ACROCEPHALUS Prezimovanje črnih lisk Fulica atra v Strunjanski laguni Wintering of the Common Coot Fulica atra in the Strunjan Lagoon Lovrenc LIPEJ, Tihomir MAKOVEC UVOD Z omitološkega vidika so lagune najpomembnejši naravni biotop za prezimu-joče ptice v severnem Jadranu (BOLDREG-HINI et al., 1992). V Sloveniji takih lagun sicer ne premoremo, imamo pa druge oblike močvirij, ki so primerljivega jpo-mena, kot npr. Sečoveljske soline in Škocjanski zatok. Okroglo vodno telo z morsko vodo v Strunjanu nekateri označujejo kot Veliko ali Strunjansko laguno (VUKOVIČ, 1986), vendar je treba poudariti, da je to umetni biotop, ki so ga v začetku tega stoletja uporabljali kot ribogojnico. Doslej je bilo v Strunjanski laguni opravljenih le nekaj ekoloških raziskav, ki so obravnavale predvsem morsko floro in favno (AVČIN et al., 1973, VUKOVIČ, 1986). Objavljenih podatkov o omitofavni Strunjanske lagune je bolj malo (KRUŠNIK et al., 1994, BAKIČetal., 1995). Namen tega prispevka je podati rezultate o prezimovanju črne liske Fulica atra v Strunjanski laguni in komentirati pomen tega močvirja z vidika ptičjega prezimovališča. Obenem želiva nadgraditi podatke mladinske raziskovalne naloge Ba-kiča in sodelavcev (1995), ki je nastala pod mentorstvom Jane Cmošije in piscev tega prispevka in je bila objavljena v sklopu mladinskih raziskovalnih nalog v periodiki Annales. OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Strunjanska laguna in soline so nastale z nalaganjem flišnih nanosov in ilovnatih usedlin Strunjanskega potoka. Strunjanski lagunski sistem sestavljata predvsem dva predela; velika in pretočna laguna (slika 1). Velika laguna (Stjuža), ki pokriva skoraj 7 ha in je globoka do 0,5 m, je z morjem povezana s pretočno laguno. Pred II. svetovno vojno so jo uporabljali za ekstenzivno gojenje rib (vallicoltura), ki je še danes značilna za nekatere severnoja- STflUNJAN STRUNJANSKI ZALIV Slika 1: Zemljevid obravnavanega območja (T. Makovec) Fig 1: Map of the dealt with area (T. Makovec) 23 ACR0CEPHALU5 XVID - 80-81 - 1997 dranske italijanske lagune. Izmenjava morske vode je zaradi ozkih kanalov počasna, včasih pa nepopolna (VUKOVIČ, 1986), Obmorski del lagunske brežine je porasel z alohtonim nasadom alepskega bora Pin us halepensis, druge dele pa porašča halofitna vegetacija in trstičje. REZULTATI IN RAZPRAVA Podatki, ki so osnova temu prispevku, temeljijo na občasnih terenskih obiskih Strunjanske lagune v letih 1995-1996 in priložnostnih obiskih Strunjanske lagune v letih pred tem obdobjem. V Strunjanski laguni redno prezimuje najmanj 14 vrst ptic (BAKIČ et al., 1995), od katerih so najbolj številne črne liske Fulica atra in rečni galebi Larus ridibundus. Največje število rečnih galebov sva opazila v marcu 1995, ko se je v laguni zadrževalo 276 osebkov. Obe vrsti v laguni tudi prezimujeta. Prezimovanje črnih lisk Črne liske se v Strunjanski laguni množično pojavijo v oktobru. V naslednjih mesecih se njihovo število poveča in februarja doseže višek (tab. 1). Z začetkom pomladi črne liske postopno odletijo proti svojim gnezdiščem.Ko se začne pomlad, črne liske v več naletih odletijo proti svojim gnezdiščem. Pozimi 1995/1996 je bilo v Strunjanski laguni največ 136 (december 1995) in 143 črnih lisk (februar 1996), pozimi 1994/1995 pa je bil številčni višek dosežen v februarju, ko jih je v Strunjanski laguni prezimo-valo 181 (BAKIČ et al., 1995). Ob priložnostnem opazovanju 7.2.1988 sva naštela 188 ptic, kar je doslej največje zabeleženo število za Strunjansko laguno. Iztok Škornik, ki je v obdobju 1982-1986 redno spremljal število prezimujočih črnih lisk v Škocjanskem zatoku (ŠKORNIK, 1987), navaja, da se abundančni višek praviloma pojavlja marca. Domneva, da je ta številčni vrh posledica vrnitve črnih lisk, 3d so prežimo vale južneje. Belični osebek črne liske V novembru 1995 je LL med prezimu-jočimi črnimi liskami opazil popolnoma datum število opažan, popiso- črnih lisk alb. liske valeč date number of observ. of obser- observ,coots albinocoots ver 28.10.1995 70 - LL 26.11.1995 106 + LL 27.11.1995 105 + LL 2.12.1995 136 + TM 10.12.1995 101 + LL 7.1.1996 120 + LL 14.1.1996 134 + LL&TM 21.1.1996 127 + LL 10.2.1996 118 + LL 18.2.1996 143 + IG 24.2.1996 132 + LL 25.2.1996 132 + LL 2.3.1996 94 - LL 13.3.1996 71 - LL 17.3.1996 16 - LL Okrajšave: IG = I. Geister, TM = T. Makovec in LL = L. Lipej Tabela 1: Podatki o črnih liskah Fulica atra v Strunjanski laguni pozimi 1995/96 Table 1: Numbers of the wintering Common Coot Fulica atra in the Strunjan lagoon in 1995/96. bel osebek črne liske (z manjšo, komajda opazno črno liso na levi peruti). O beličnih (albinisticnih) primerkih črne liske je v ornitološki literaturi zelo malo podatkov. O popolnem beličnem osebku črne liske poroča le ILČEV (1989) iz Čeljabinska spomladi leta 1979. Drugi osebek, o katerem poroča, je delni albin; najden je bil pri jezeru Čani v zahodni Sibiriji in je danes shranjen v zoološki zbirki leningrajskega muzeja. Obenem navaja, da se albini-stični osebki pojavijo v frekvenci manj kot eden na milijon ptic. Luka Božič (in litt.) je 25. marca 1996 na Ptujskem jezeru v množici 1550 črnih lisk opazoval popolnega albina. Glede na navedeno frekvenco pojavljanja ^ albinisticnih primerkov pri črni liski (ILČEV, 1989), je povsem možno, da je opazoval isti osebek, ki je Strunjansko laguno zapustil že konec februarja (tab. 1). Luka Božič je imel priliko opazovati 1.9. 24 XVm- 80-81 -1997 ACROCEPHALUS 1995 tudi lisast, 70% belični osebek v množici 500 normalno obarvanih črnih lisk na Ormoškem jezeru. O delnem belič-nem osebku (nekaj belih lis na trupu) poročata tudi PERCO & UTMAR (1989) iz severnojadranske lagune Valle Cava-nata. Ta osebek je tam redno prezimoval od 1984/85 do 1987/88. Pri opazovanju črnih lisk v laguni nisva zasledila, da bi bile nestrpne do beličnega osebka, in tudi rečni galebi ga niso vznemirjali. Pač pa je LL 27. novembra opazoval, kako je belično lisko napadlo nekaj osebkov rumenonogega galeba Larus cachinnans, in sicer takoj zatem, ko se je nekoliko oddaljila od skupine. Ko se ji je posrečilo spet priti v skupino, je galebi niso več vznemirjali. Takega vedenja nisva zasledila pri osamljenih osebkih normalno obarvanih črnih lisk. Pomen Strunjanske lagune za prezi-movanje črnih lisk Van VESSEM in sodelavci (1992) poročajo, da se je v Sredozemlju in Črnem morju število prezimujočih črnih lisk v zadnjih dvajsetih letih prepolovilo. Tako naj bi danes po njihovi oceni v Sredozemlju prezimovalo le še 1,5 milijona črnih lisk. Nastale spremembe povezujejo z degradacijo ali popolno izgubo pomembnih mokrišč in s pretiranim lovom (van VESSEM et al., 1992; ATTA & SORENSEN, 1992). Število prezimujočih črnih lisk se je v zadnjem desetletju drastično znižalo tudi v slovenskih obalnih mokriščih (SOVINC, 1994). V Strunjanski laguni po naših podatkih prezimuje od 150 do 200 osebkov črne liske, kar je v primerjavi z zgoraj navedenimi podatki za Sredozemlje zanemarljivo. Glede na podatke italijanskih ornitologov, ki za severno-jadranske lagune navajajo okoli 20.000 prezimujočih osebkov (PERCO & UTMAR, 1989), število prezimujočih lisk v Strunjanski laguni ne preseže 1% navedenega števila. Povsem drugače pa je, če pogledamo število prezimujočih lisk po posameznih severno-jadranskih mokriščih. Tako več kot 200 črnih lisk prezimuje le v 12 od 45 severno-italijanskih mokrišč. Gostota prezimujočih črnih lisk znaša od 140 do 270 ptic na 10 ha mokrišča. Dobljena gostota se dobro ujema s podatkom ŠKORNIKA (1987), ki je za Škocjanski zatok v obdobju 1982-1986 znašala 150 črnih lisk/10 ha. SOVINC (1994) za te gostote navaja, da so podobne vrednostim za srednjo Evropo ali celo višje od njih. V Slovenski Istri prezimujejo črne liske še v Sečoveljskih solinah, Škocjanskem zatoku in na izlivu reke Rižane pri Ankaranu. Obe jezeri v Fiesi sta za črne liske neprimerni, saj sta pregloboki. Na izlivu reke Rižane prezimuje največ 30 črnih lisk. V Škocjanskem zatoku, kjer jev svojčas prezimovalo do 3.500 črnih lisk (ŠKORNIK, Slika 2: Popolni belični (albinistični) osebek črne liske Fulica atra v Strunjanski laguni (T. Makovec) Fig 2: An uterly albinic variant of the Common Coot Fulica atra in the Strunjan Lagoon (T. Makovec) 25 ACROCEPHALUS XVIH - 80-81 -1997 1987), danes prezimuje do 400 osebkov (14.1.1997), navadno pa od 40 do 200 osebkov. Na naši obali so danes za črne liske tako najpomembnejše prezimovališče Sečoveljske soline, kjer v zadnjih treh letih prezimuje od 350 do 800 osebkov (lastni podatki); največ jih je bilo opaženih 3.12.1995, in sicer 1.150. ZAHVALA Zahvaljujeva se Slavku Polaku za risbo glbinističnega primerka črne liske in Iztoku Škorniku za podatke in družbo med nekaterimi terenskimi pregledi. Luki Božiču se zahvaljujeva za podatke o opazovanju beličnih osebkov v severovzhodni Sloveniji, ki nama jih je nesebično odstopil. Posebno zahvalo sva dolžna Borutu Rubiniču, ki naju je oskrbel z nekaterimi strokovnimi članki, in Iztoku Geistru za neizmerno potrpežljivost. LITERATURA ATTA, G.A. & U. G. SORENSON. (1992). Wa-terbird populations and the loss and degradation of wetlands in Egypt. In: Finlayson, M., T. Hollis & T. Davis (Eds.). Managing Mediterranean wetlands and their birds. Proc. IWRB int. Symp. Grado, Italy, 125-129. AVČIN, A., I. KERŽAN, L. KUBIK, N. MEITH-AVČIN, J. STIRN, P. TUŠNIK, B. VRIŠER in A. VUKOVIČ. (1973). Akvaticni ekosistemi v Stru-njanskem zalivu. I. Preliminarno poročilo. Prispevki k znanosti o morju 5: 168-215. BAKIČ, A., J. ČESNIK, M. DRINOVEC, D. DUKIČ, A. HRVATIN, T. JEREB, A. JURAGA, N. LIPOVEC, D. MAZALIN & M. ZADNIK. (1995). Prežimo vanje ptic v Strunjanski laguni. Annales 7: 251-254. BOLDEGHRINI, P., R. SANTOLINI, L. CASINI & F. MONTANARI. (1992). Wintering waterfowl and wetland change in the Po Delta. In: Finlayson, M., T. Hollis & T. Davis (Eds.). Managing Mediterranean wetlands and their birds. Proc. IWRB int. Symp. Grado, Italy, 188-193. KRUŠNIK, C., L. LIPEJ, T. TURK, R. TURK, B. PEROŠA, Z. SOTLAR 8c T. UMEK. (1994). Izlivni odseki morske obale (Debeli rtič - izliv Dragonje). Razvojno- raziskovalna naloga. MBP. Inštitut za biologijo. 59 str. ILTČEV, V. D. (1989). Handbuch der V(gel der Sowjetunion. Band 4: Galliformes & Gruilormes. Wittenberg Lutherstadt: Ziemsen PERCO, Fa. & P. UTMAR. (1989). II censimento degli acquatici svemanti nelle principali zone umide del Friuli-Venezia Giulia, fino al (1987). Fauna 1(1):4-31. SOVINC, A. (1994). Zimski omitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. 452 str. SKORNIK, I.J1987). Prezimovanje črne liske Fulica atra v Škocjanskem zatoku v letih 1982-1986. Acrocephalus 7(33):31-36. VESSEM, J. van, M. E. MOSER & P, ROSE (1992) Waterbrrd populations and the loss and degradation of wetlands in Egypt. In: Finlayson, M., T. Hollis & T. Davis (Eds.). Managing Mediterranean wetlands and their birds. Proc. IWRB int. Symp. Grado, Italy, 125-129. VUKOVIC, A. (1986). Vpliv tekalnih odpadnih voda na vegetacijo lagunarnih področij. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, 133 str. POVZETEK Avtorja sta spremljala dinamiko prezimova-nja črnih lisk Fulica atra v Strunjanski laguni v obdobju 1995-1997. Hkrati poročata o pojavljanju popolnega beličnega (albinističnega) osebka črne liske pozimi 1995/96. Ugotavljata, da je Strunjanska laguna kljub razmeroma majhnemu številu prezimujočih ptic pomembno mokrišče za prezimovanje črnih lisk, saj je njihova gostota na enoto površine visoka. SUMMARY During 1995-1997, the authors regularly monitored the Common Coot's Fulica atra wintering dynamics in the Strunjan Lagoon. In the article they also report on the occurrence of an utterly albinic variant of the Common Coot in the winter of 1995/96. They further assess that the Strunjan Lagoon is, in spite of relatively small numbers of birds wintering there, an important wetland for the wintering Coots, since their density per area unit is fairly high. Lovrenc Lipe], Znanstveno raziskovalno središče, Garibaldijeva 18, 6000 Koper Tihomir Makovec, Ornitološko društvo Ixo-brychus, Gasilska 6, 6000 Koper 26