Vladimir Trop1 Ormož( ani) in 2. svetovna vojna Uvod Javnosti zamolčani dogodki in ljudje izpred več desetletij omogočajo tendencioznim posameznikom in skupinam potvarjanje zgodovine - čemur smo priča že kar nekaj časa, zlasti glede obdobja 2. svetovne vojne. Da bi to nepoznavanje in pozabo preprečil, sem raziskal dogajanje v mestu Ormož in se odločil, da 75 let po koncu 2. svetovne vojne objavim vse razpoložljive informacije o žrtvah okupatorjevega nasilja nad zavednimi Slovenci (izgnanci, interniranci, borci ... ), prav tako pa tudi o ljudeh, ki so bili takrat na sovražni strani, bodisi kot zagrizeni pripadniki nacističnega gibanja, t.j. člani kulturbunda, Nemci ali slovenski izdajalci, ki so ob koncu vojne pobegnili v tujino skupaj s poraženo nemško voj sko. SLOVENCI ZDRUŽiMO IN BR.ANIMO SE! Nemški okupator je v okviru svoje raznarodovalne politike v prvih treh mesecih (po zasedbi našega ozemlja) leta 1941 izgnal iz mesta Ormož 120 zavednih Slovencev. Najbolj izpostavljeni so bili ekonomsko neodvisni in izobraženi ljudje, pa tudi drugi napredni - svobodoljubno in narodoljubno usmerjeni - posamezniki, ne glede na to, ali so bili delavci ali kme*. Tako ne čudi, da so se na listi za izgon znašli tako Maistrovi borci kot tudi člani organizacije Sokol, saj so vsi ti veljali za Nemcem sovražne in torej take, ki jih ne bo moč zlomiti, pokoriti in pridobiti na svojo stran kot aktivne sodelavce ali simpatizerje nacizma. Slednji (simpatizerji Nemcev), še zlasti pa aktivni člani kulturbunda (navdušeni pristaši nacizma), so (ob nemi večini pasivnih opazovalcev dogajanja) svojim slovenskim someščanom z ovajanjem povzročili ogromno gorja in škode. Poleg izgnancev so to najbolj občutili prebivalci in lastniki 15 hiš na Lenti, ki so jo Nemci s pomočjo slovenskih izdajalcev požgali do tal, tik preden so pred napredujočimi zmagovalci pobegnili ob koncu vojne. Bistveni del tega prispevka k zgodovini mesta Ormož je dejansko razširjena podatkovna baza o izgnanih I Fotokopija ra~lednice iZ časa pred začetkom 2. sv. vo/ne. Avtor te anga:fjrane ilustracijeje Vlasto Kopač' prebivalcih mesta Ormož in uničenju naselja Lenta, ki sem jo na temelju najdenih dokumentov v arhivih in proučitvi različnih drugih virov ustvaril ob pisanju članka (ki ga v nadaljevanju teksta navajam okrajšano zgolj kot »članek o mojem očetu<<) »Po sledeh zavednega ormoškega sokola«,2 v katerem sem se osredotočil na zgodbo mojega očeta Franca Tropa, krojaškega mojstra iz Ormoža, izgnanega v Srbijo, v kraj Ribarska banja. Gre torej za nadgradnjo oz. nadaljevanje/razširitev obravnavane teme, ki 1 Vladimir Trop, pravnik, Komenda. 2 Publikacija Zgodovinskega društva Ormož, Zgodovinski zapisi XV/2018. 75 pa se tokrat osredotoča (poleg izgnancev in prebivalcev Lente) na druge osebe, ki so tudi povezane z istim obdobjem. Dogajanja v tem času so iz meni nepoznanih razlogov bila do sedaj zapostavljena: neraziskana in/ali strokovno neprimerno (parcialno ali pa površno - po liniji najmanjšega napora) obdelana (zataje/va/ no ali prikrojeno - manipulirano) in zato širši javnosti popolnoma neznana. Zato sem se odločil podati celostno sliko s čim več možnimi podatki, po možnosti preverjenirni na več načinov, zlasti podprtimi v dokumentih (arhivi in literatura). Tekst je razdeljen v več tematskih sklopoV; katerih ogrodje predstavljajo podatki oseb, ki so pospremljeni s kratkim opisom okoliščin, zaradi katerih so se znašli ti ljudje v tem sklopu. Ker je Osvobodilna fronta slovenskega naroda združevala pod svojim okriljem več organizacij, uporabljam v nadaljevanju enoten izraz »sodelavec OP« za vse tiste domoljube, ki so nasprotovali okupatorjem (in njihovi zasedbi slovenskega ozemlja) in so bili naklonjeni/vključeni v narodnoosvobodilno gibanje. I. MAISTROVI BORCI- borci za severno mejo 1918/1919 Pot v samostojno slovensko državo se je začela tlakovati ob koncu 1. svetovne vojne z razpadom avstro-ogrske monarhije in je povezana z nastankom Države Slovencev; Hrvatov in Srbov. Če pogledamo današnji zemljevid slovenske države, je (poenostavljeno, a nazorno povedano) takrat Slovenija nekaj ozemlja pridobila (od poraženke Madžarske na vzhodu - Pomurje), nekaj - še več - izgubila (na zahodu Primorsko, Goriško in v notranjosti skoraj do prestolnice, kar je vse pripadlo Italiji, ki je bila takrat del zmagovitih sil antante), nekaj pa ji ga je po zaslugi generala Maistra uspelo ubraniti (na severu Štajerske in manjši del Koroške -pred poraženko Avstrijo). K uresničitvi večstoletnih sanj naših prednikov je pomembno prispevala vojska (vsaj) 4000 slovenskih domoljubov; ki so kot prostovoljci iztrgali del slovenskega nacionalnega ozemlja iz krempljev avstrijske nadvlade. Junaškemu vojskovodji Rudolfu Maistru- ki je zaslužen za to, da je danes v naši slovenski državi velik del Štajerske in Koroške -, so se z orožjem v roki kot borci za severno mejo leta 1918 in 1919 v oboroženem boju proti Avstrijcem pridružili tudi prebivalci s širšega ormoškega območja. Po podatkih Zveze društev General Maister (v nadaljevanju ZDGM) naj bi jih bilo s širšega ormoškega območja 145, od tega (ocenjujem) kakih 10 iz samega mesta Ormož. Kotizpričani borci za slovenstvo so bili ob izbruhu druge svetovne vojne seveda kandidati za izgon z rodne grude; z gotovos~o lahko zapišemo, da so iz samega mesta Ormož izgnali 5 Maistrovih borcev (navedenih v preglednici ob fotografiji generala Maistra). Ne glede na izpričano ljubezen do domovine in nesporne zasluge zanjo, pa general Maister, kot zelo načelen in ponosen človek, ni bil tudi vedno ljubljenec oblasti in politike (oz. politikov) niti v kraljevini Jugoslaviji niti v socialistični Jugoslaviji. To se je začelo spreminjati šele konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so postali upravičeni do t.i. bor čev s k ega dodatka/pokojnine tudi njegovi borci za slovensko ozemlje. Maistrovi borci/izgnanci iz Ormoža: Ime, Opomba priimek Jakob Megla Rojen v Cvetkovcih, stanujoč Ormož 67, občinski tajnik, interniran v DachalL Rudolf Pevec Rojen 26.3.1876, trgovec, narodni poslanec v Kraljevini Jugoslaviji, član Sokol.; Nemci so ga leta 1943 aretirali in po desetih dneh je v Gram umrl. IvanRakuia Rojen 4.12.1891, Ormož 44, dimnikar, starosta sokolov 1939-1941, izgnanec. Ivan Rojs Rojen v Sv. Jakobu v Sloveoskih goricah, izgnanec. Franc Šumak ? Hardek, izgnanec. 76 Vir' ZDGM ZDGMin ustna izjava vnuka ZDGM Pisna izjava hčcrke. ZDGM Konec je vojske. Dobili smo novo, prosto 'n čvrsto domovtno~Jug !avijo, S tem pa še ni konec tet.ay. VaOjo se armad veh narodnosti domov. Oni·1isoči, ki gredo skozi n~ kraje, kradejo, potigajo n ropajo. Tudi do poboj v je f~ pri lo. Zato je nala svata dolInos" da branimo vojo do- movino, premoženje in !ivljenje na§ h dragih. V srni lu razglasa po ef:jenJka za narodfIo obrano v Ljubljani ukazujem toraj fako: • Vsi drUvijani Spodnjega Stajerja - častnik~ tem en ki črnovojniki in mo§tvo - rojstnih letnikov 1879 do 1900 morajo se zglasiti 18. HsJopada LL ob 8. uri dopoldne! in icer: 1. V CC!ljllt - ~aSnlci 87. pdpolka oni, ki so doma iz okrajnih glavarstev CC!1IC!. eks- positura M 42, BrdiCe!, KonjleC!, Slovmji GradC!C in mesto CeIJC!. 2. V Mariboru, - v domobranski vo~nici oni, ki doma iz okrajnill avarstev Maribor, Radgona, LluJomOl', Ptuj ter iz m t Maribor in J." Zglasiti, e bltBZ lZe 'iBmB VS,e naj so služili pri infanterij~ ~rtilerij~ kavaleriji a.1i pri moraJo .' I • ' kakem drugem, kakorkoli Im novanem poveljstvu ali branti, ne glede n to, ali so bili ob svojem $edanjem pn'hodu domo sposobni za fronto, za straženje li za delo brez orotj Enako se morajo zglasiti tu i invalidi, ki so za&lsno uperarbitrirani in ~aj na dopustu potem vsi on~ ki so bili do Sedaj od av trijskega vojnega ali domobranske ministrstva all od u.: kega dru ega poveljstva oproščenl I oproSčeod 00d0 po pregledu opro tilnih listin zopet odp~eni. i-_=..;;==:ao::I:::.:III~=-";Izvz=~=--:.=iodll;..az a so: · • 1. Zdrav , ki so bili rRh I .... T.....ma in TahJba M..Ja. Kra(n)jc, Albin 19.2.1918 30.11.1944 sodelovanje v Obglavili so ga v Grazu, izdala ga je ujeta KMO DN ZAP narodnem terenka Helena Praprotnik - Danica. Op.: Gre za odtx= Albina Kreutza. Kreutz, Ivan 1910 2.8.1944 Trgovski pomočnik, zaprt na Ptuju, v Mariboru ZB in nato v Kidričevem do 5. 5. 1945. Kukovec, Rado 14.4.1921 30.11.1944 sodelovanje v Izdala ga je ujeta terenka Hdena Praprotnik - KMO DN ZAP narodnem Danica; poslali so ga v zapor v Grazu, a je od odporu tam uspel. zbežati čez slab mesec ob zavezniškem bombardiranju. Megla, Jakob 22. 7. 1891 14.1.1945 OF Dachau preživel; hčerka Vida je bila aktivistka. KMO Rakušo, Janko 15.5.1901 10.2.1945 antifašist Rojen v Ormožu - v Mihalovcih materi Internet viničarki, gledališki igralec v RNK, ustali so ga aretirnli dvakra4 10. 2. 1945 so ga z drugimi 29 talci golega obesili na kandelaber v Remetincu v Zagrebu' boter Borisu Dvorniku. Šonajo, Milan 18.8.1911 2.4.1944 sodelovanje v Zaprt naj bi bil v Kidričevem do 20. 3. 1945. ZB narodnem odtx= Trstenjak, Ivan 1924 3. 12. 1944 sodelovanje v Frankolovo - obešen kot talec; izdala ga je ujeta KMO ZAP (Janez), narodnem ""enka Helena Praprotnik - Danica. Op.: Pušenci 22 odporu I>rogo Novak pa ne omt1!ia Ivana Trstngaka, /tr mafo jJoiJIge Zaprtih Ivana j"emira in TahJba MBgIa. Žličar, Roman 1904 10.4.1944 Zaprt v Veliki Kaniži na MsdžarsJrem do 12. ZB 11.1944. Žolnir, Anton 1911 30.11. 1944 sodelovanje v Obglavili so ga v Grazu, izdala ga je ujeta KMO DN ZAP narodnem terenka Helena Praprot:nik - Danica; Drago odporu Novak navaja kot datum aretacije30. 11. 1944, razlog pa razstrelitev železniške proge vzhodno od Ormoža 24.10.1944; ustrelili so 20 talcev na Ptuju in zaprli 6 ljudi (tudi Il' Jakoba Megla, ki so "" poslali v Dachau). Op. avtorja: Obstaja delna neskladnost med zapisi glede zgoraj opisanega v različnih virih, a menim, da gre bolj verjeti avtorju Kronike mesta Ormož, saj je bil domačin z zelo dobrim poznavanjem ljudi in vpogledom v razmere. Drago Novak se v knjigi Prlekija 1941-1945 sklicuje na izjave tre~ih in ne omeni nekaterih ljudi, za katere obstajajo pisni dokumenti v ZAP ali druga pričevanja. 94 Okupatorju ni bilo nič svetega, sajje tudi Wnišče spremenil v sedež ormoške podru~ice Štajerske domovinske !iJleze, tako da so imeli heimatbundovci le nekaj korakov od svojegasedeža do zapora, Ijll~~~--=::lll--~ItI~I:=:if~~-:.-L=~-"- .2......-! ki so ga uredili v sosedo/em prosvetnem domu. Nadute!f! so navesili na wadbe več svojih hitlerjanskih zastav, kot je bilo vseh oken na Wnišču. Fotodokumentacija Pokrajinskega mu~a Ptaj - Ormo~ ~~~~--------~--~--------~~~~------~~~ :rgodovinski oddelek. 3. UMRLI-PADLI BORCI INTALCI17 Priimek, ime Naslov Rojen Umrl Kje Okoliščine smrti Opombe Alič, Vida 7.3.1924 9.4.1945 Maribor Ustreljena, aretirana 3. 12. Hčerka prof. Aliča s Ptuja, 1944 po izdaji Helene zaposlena na železniški postaji Praprotnik - Danice. v Središču ob Dravi. Anžlovar, Ormož 76 12.11. 1927 1944 Umrl zaradi posledic mučenja. Frizer; vprašljiva roj. datum in Franc naslov. Čarf, Jurij ml. Ormož 83 5.11. 1927 21.2.1945 Koroška Padel pri Knežab na Kor. Dijak, sin dr. Jurija Čarfa st. Herga, Janez Ormož 16.8.1902 marec 1945 Bučkovci Ustreljen. Kovač. (Ivan) Horvatič, Fric Ormož maj 1945 Orle Padel. Rojen v Ormožu. Jeremic, Ivan Ormož 24 5.10.1924 april 1945 NDH Kot pristaš NOB izgnan v Gimnazijec, navedba Franca NDH in ubit v Jasenovcu. Pučka v spominih o mlinarju Ivanu Jeremicu in njegovem sinu - bili so zavedna slovenska družina. Karba, Marjeta Ormož 1913 april 1941 Beograd Ubita. Učiteljica; KMO navaja, da naj bi bila ubita v Srbiji leta 1944. Krajc, Albin Ormož 1944 Nemčija Ubit v Nemčiji kot talec. Sin Neže Krajc, roj. 16. 12. 1875. Krajnc, Albin Ormož 99 19.2.1918 1945 Graz Obglavljen. Mehanik; isti kot zgoraj (Kreutz) navedeni Albin Krajc (iz KMO). Op.: Pravilen priimek je Kreutzl Kuharič, Ormož 83 1910 1942 NDH Odpornik, ustrelili so ga Ludvik ml. partizani na Hrvaškem - pomotoma. Lamut, Marija Ormož 12 1908 1943 Srem Ubita (KMO navaja: Marica gospodinja Lemut - hči Olge, in Marija Lašič,- žena Jožefa Lašiča, sta bili smrtno zadeti ob bombardiranju v Sremu) Lašič, Marija Ormož 2 29.10.1879 Srem KMO navaja: Marica Lemut, hči Olge, in Marija Lašič, - žena Jožefa Lašiča, sta bili smrtno zadeti ob bombardiranju v Sremu. Mlinarič, Jože Ormož 1927 februar 1945 Litija padel kmečki sin 17 Zgodovinski arhiv na Ptuju: Fond »Mestni ljudski odbor Ormož 1945-1952 (SI_ZAP/0160/001/0012). Razni drugi viri (ustni viri, publikacije, literatura) : KMO (54), DN (412-422) (glej na koncu članku). 95 VirI Vir 2 Vir 3 KMO DN DN KMO DN DN DN PMPO KMO DN KMO DN ZAP KMO DN DN KMO KMO DN KMO DN Novak, Alojz - "Zek" Ormož 5 4. 4. 1904 Srbija Ustreljen kot talec v Valjevu, ker ni hotel razumeti nemškega jezika ob pozivu, naj "tujci" (torej Nesrbi) izstopijo iz vrste določenih za ustrelitev (ostali Slovenci so si s tem rešili življenje). Navedba iz KMO pravi, da je bil ustreljen kot talec leta 1941 v Kragujevcu. KMO DN Pevec, Rudolf Ormož 140 26. 3. 1876 8. 5. 1943 Umrl zaradi posledic mučenja. Poškodbe zaradi pretepanja so bile usodne (v virih napačen datum 4. 4. 1942). DNZAP Ponebšek, Alojz Ormož 100 13. 1. 1903 1943 Trebnje Op.: rojstni datum – nisem prepričan, da je njegov; drugje naveden kot rojstni datum 26. 4. 1905 (dvomim). KMO Rakuša, Janko Zagreb 15. 5. 1901 10. 2. 1945 Zagreb Talec – obešen. Gledališki igralec v HNK od leta 1934, sin viničarke iz Mihalovcev, ustaši so obesili 20 golih talcev na kandelabre v Remetincu. Roganovič, Dimitrije Ormož 132 1915 25. 5. 1943 Črna gora Ustreljen kot borec NOB – ustrelili so ga fašisti (ostaja odprto vprašanje, kako in kdaj točno je bil usmrčen). Železničarski delavec – prometnik, rojen v Nikšiču, mož Darinke Grivec; Drago Novak navaja, da je bil obešen leta 1942 v Cetinju; KMO pa da je bil obešen v Črni gori 1943. KMO DN Skoliber, Martin Ormož 38 1. 12. 1910 15. 9. 1944 NDH Ustreljen kot talec v Tomaševcu pri Varaždinu, ustrelili so ga ustaši. Upravnik kmetijske zadruge, rojen v Pušencih, mož Ljubomire Skoliber, oče Borislave, por. Vičar; zaradi sodelovanja v NOB so ga ustrelili ustaši kot talca 15. 9. 1944 v Tomaševcu pri Varaždinu. KMO DN Štucl, Ljudmila Dobrava 27 1919 1944 Sobetinci Padla kot terenka. Uradnica, vnukinja Julijane Štucl, roj. 26. 1. 1875. Drago Novak navaja, da je bila uradnica, iz Ormoža, umrla je v Sobetincih na Dravskem polju. DN Tomažej, Matija 1902 1942 Graz Umorjen. Učitelj; rojen v St. Ruprechtu pri Velikovcu; to je oče Milene Tomažej, učiteljice iz Tomaža, kasneje učila tudi v Ormožu. DN Trstenjak, Ivan (Janez), st. NDH Obešen kot talec. Obešen blizu Varaždina. Tudi sin Janez je bil obešen kot talec v Frankolovem. Trstenjak, Ivan (Janez), ml. Pušenci 22 1924 12. 2.1945 Frankolovo Ubit – obešen kot talec v Frankolovem februarja 1945. Dijak, sin Ivana Trstenjaka, st., Pušenci 22; aretirali so ga 1944 takrat kot Kukovca idr. po razstrelitvi železniške proge vzhodno od Ormoža; Drago Novak navaja, da je bil Janez dijak, obešen februarja 1945 v Frankolovem; tudi KMO tako. KMO DN Vlaisavljevič, Vasilij Ormož 1902 1945 Dachau Umrl v koncentracijskem taborišču. Rojen v Gospiču, orožnik v Ormožu. KMO DN ZAP ZAP ZAP PMPO ZAP Zadravec, ciril Ormož 28 31. 1. 1919 12.4.1945 NDH Žiger, Franc Ormož 59 11. 8. 1919 april 1945 Zagreb Žolnir, Anton Ormož 137 1911 1945 Graz Ustreljen kot talec v Jasenovcu (tudi Ivan Jeremic ml.). Ustreljen. Obglavljen. Sin Petra Zadravca; absolvent ZAP KMO DN geodezije. Op.: Drago Novak navaja, da je bil s Huma, slaščičar; kot rojstni datum je naveden tudi 30.1. 1919- napačno! Zaprt v Lepoglavu; slaščičar. KMO DN mehanik KMO DN Po ltirih letih okupatorjevega terorja na na1i zemlji so odporniki dočakali dan, ko so lahko brez strahu in sramu v rokah dvignili slovenske zastave spetokrako ZJlezdo in proslavili iJ7Iago ter i~on zavqjevalcev. Fotodokumentacija Pokrqjinskega mu~a Pt1ff - Ormo~ ~odovinski oddelek. 4. BORCI-VKLJUČENI V OBOROŽENE ENOTE NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA18 Kot je razvidno iz spodnje preglednice, so bili prebivalci mesta Ormož kot partizani (borci, zdravniki, kurirji) vključeni v različne enote ne samo daleč po Sloveniji, temveč tudi izven meja naše domovine. Za razliko od teh, ki so se prostovoljno odločili za vključitev v odporniško gibanje za osvoboditev, pa so bili številni Ormož ani tudi prisilno mobilizirani v nemško voj sko. Nekateri od teh so proti koncu vojne izkoristili možnost in se tudi pridružili partizanskemu gibanju ter prav tako prispevali k dokončnemu izgonu tujcev iz naše dežele. Vključeni so bili v t.i. prekomorske brigade, v t.i. slovenski bataljon pa so se združili v Srbiji živeči Slovenci. Prekomorske brigade so (v tujini - večino v Italiji po njeni kapitulaciji in kasnejšem pregonu Nemcev od tam) v sodelovanju z narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije formirali zavezniki proti koncu vojne izmed zajetih nemških vojakov in pregnanih ter v tujini zaprtih domoljubov (pretežno slovenskega rodu, pa tudi drugih 18 Opomba: Podatki o borcih teh enot so nepopolni, si deloma celo nasprotujejo in ni nujno, da ustrezajo tudi dejanskemu stanju, ker so slabo dokumentirani ali celo nikjer dokumentirani in temeljijo predvsem le na izpovedih. Za nekatere pripadnike odporniškega gibanja se ne ve niti tega, kje in kdaj naj bi bili vključeni in v katero enoto, zato je moč podvomiti, če so bili res borci. To bi bilo treba še dodatno temeljiteje proučiti v drugih arhivih. Sam sem se odločil za »dobronameren pristop« in navedel vse, za katere sem izvedel in lahko domnevam, da so bili vključeni, saj nimam proti dokazov, da naj ne bi bili, in bi jim naredil krivico, če jih ne bi omenil kljub temu, da ne razpolagam s pisnimi dokazili o tem, da so se borili. Vsekakor pa - v imenu verodostojnosti ter z namenom navedbe točnih podatkov in dognanja resnice prosim bralce, da sporočijo bodisi meni osebno ali na Zgodovinsko društvo Ormož vsak podatek (bodisi nov, dodaten, ali pa za popravek obstoječega), ki bi lahko bil koristen za izpopolnitev podatkovne baze vseh kategorij ljudi, o katerih pišem v tem članku (hvaležen bom tudi za manjkajoče podatke o naslovih - kraj, hišna številka - pred letom 1945, ter za rojstne podatke ipd.). Vsakršna nepopolna ali morebiti celo netočna informacija v pričujočem članku je popolnoma nenamerna, temelji pa izključno na morebitni netočnosti podatkov v dokumentih arhivov in virov, na podlagi katerih sem jih vključil v članek. Viri: Zgodovinski arhiv na Ptuju: Fond »Mestni ljudski odbor Ormož 1945-1952 (SLZAP/0160). Razni drugi viri (ustni viri IŠumak, Havlas, Pučkol, publikacije, literatura): KMO (glej na koncu članku). ZB NOV Ormož: Združenje borcev NOV Ormož (Seznam udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja in vojaških invalidov- popis naredil 5. 12. 1973 Ivan Voršič). DN: Drago Novak: Prlekija 1941-1945, Založba Borec, Ljubljana, 1987. MF: Mirko Fajdiga: Pohorski bataljon, Pohorski partizani 1943; Založba Obzorja Maribor, 1985. 97 narodov, ki jih je okupator prisilno mobiliziral v svojo vojsko in poslal na razna bojišča na široko po Evropi - zlasti na rusko fronto). Te brigade so prepeljali z ladjami, jih izkrcali na jadranski obali in so sodelovale v zaključnih bojih pri osvobajanju naše domovine. I prilinek. Dne Naslov Aktiven v NOB Vir 1 Vir 2 Beni=. rmJuvk , O""'z.. Jakopin .. KLUa 3.2.1919 Avstrija Ormož 78 jurkovič, Danica Avstrija Ormož - Ormož 32 Nato zbežala v Anglijo. mati Kanh:ftmmn.,-, Ud.' 5.7. 1901 Ormož25 Tovarnar U.r'!Ja. Kossol, Marija 19.9.1BBl Ormož Avstrija Ormož 67 Kralj, Oto 27.3.1906 Ormož Avstrija Ormož 50 Vila in tovarna. Pobegnilo je vsaj sedem družinskih članov. Lakner, Rudolf 2.2.19OB Ormož Avstrija Ormož 104 L:a.k:ner,jožefa 6.3.1923 Ormož Avstrija Ormož 104 Pisni vir navaja, da je bila Mešk.ova hči Pepca žena trgovca La.knerja, s katerim je emigrirala; a je ni na tem seznamu (možno, da gre za pomota in je napačno za=lena kot Jožefa). Lazar, Pavel 23. 1. 1911 Križovljan ? Ormož 100 Lazar, Štefanij. 3.12.1919 Ormož ? Ormož 100 Le'jok, Alfred IB. 11. 1910 Ormož Avstrija Ormož 80 Brivec. Lesjok, Valerija Konjice Avstrija Ormož 80 Maha1ka, Krenfrid 1. 9. 1912 Ptuj Avstrija Ormož 44 M.h.lka, Ema Avstrija Ormož 44 M.h.lka, Uta Avstrija Ormož 44 M:a.halka, Rika Avstrija Ormož 44 Majerič, dr. otmar 30. 10. lB95 Ormož Avstrija Ormož 61 Vila in Kot ovaduh je bil sodel:a.vec sanatorij. nemške tajne policije že od Jet. 1914 dalje! Majerič (Vrbnjak), 2. 6. lB9B Avstrija Ormož 58 A10jzija Otavič, Franc 4. 10. lB99 Avstrija Ormož 111 Otavič, Juljana 2.2.1900 Avstrija Ormož 111 Ošina, Terezija B. 10. 1905 Celovec Avstrija Ormož 71 Petovar, Maks 9. B. lBB9 Ormož Avstrija Ormož 15 IWAJALEC- KULTURBUNDOVEC . DAL POŽGATI LENTO! Fetovar, Elizabeta B. 11. lB96 Kog Avstrija Ormož 15 Ustni vir navaja, da so jo ob koncu vojne zaprli in da je skočila skozi okno v mariborskem zaporu in se mko ubila, Petovar pa je s hčerkama Marto in Pavlo I pob...,,;! v Avstrijo. Fetovar, Marta 7.4.1923 Ormož Avstrija Ormož 15 Pavla Petovar, druga mlinarjeva hči, ni na seznamu (omenja jo Franc pučko v I svojih spominih). 102 Polak, Mitja 17.1.1920 Ormož Ormož 101 Nenavadno, da je naveden na tem seznamu, saj je bil izgnanec. Po vojni je živel in delal v Braziliji (Sao Paulo, kjer je bil zdravnik). Pirich (Flesch), Marija Ptuj Avstrija Ormož 71 Ustni vir navaja, da sta Pirihova in Janova živeli skupaj Poterc, Edit 17. 7. 1908 Ormož Avstrija Ormož 94 Remšnik, Ivan 1. 10. 1894 Vuzenica Avstrija Ormož 30 Remšnik, Ema Avstrija Ormož 30 Remšnik, Werner Avstrija Ormož 30 Saleg, Alojz 20.1.1878 Ormož Avstrija Ormož 78 Scheiferl, Rade ? Z roko pripisano na koncu seznama, priimek je lahko podoben. Senčar, Marjana 28. 7. 1875 Ormož Avstrija Ormož 164 Senčar, Frida 28.3.1899 Pušenci Avstrija Ormož 164 Schroebl, Ivana 3.4.1887 Avstrija Ormož 135 Skoliber, Ela Ormož Avstrija Ormož 72 Skoliber, Marija Ormož Avstrija Ormož 72 Stammen, Adolf 11. 6. 1870 Ormož Avstrija Ormož 86 ? lekarnar Stammen, Margareta 17.6.1911 Ormož Avstrija Ormož 86 Toplak, Marija Avstrija Ormož 105 Toplak, Frančiška Avstrija Ormož 105 Verhovšak, Karl 23.3.1890 Graz Avstrija Ormož 70 Verhovšak, Karl 18.5.1925 Ormož Avstrija Ormož 70 Veselič, Franz 2. 12. 1909 Ormož ? Ormož 70 Veselič, Matija 11. 4. 1911 Ormož ? Ormož 70 Se je vrnil. S poševnim ti.skom navedeni niso na seznamu, a so pobegnili (skupaj z družinskimi člani), ker so bili kulturbundovci. Njihovo premoženje (izdajalcev) je država zaplenila! ...... ~ Končno svoboda, ki so jo v Ormo:fJt proslavili 13. maja 1941 Z malo in velikim zborovaf!iem na glavnem trgu v dopoldanskih urah (levo), popoldne pa Z mitingom v Mestni grabi (desno). Ob ženski v beli obleki sedi partizanski duhovnik Jože Lampret, verski riferent v XIV. DiviilJi. Fotodokumentac!Ja Pokrajinskega mU!\fJa Ptuj Ormot ~odovinski oddelek, avtor obeh fotografij je Stifan HOiYan st. iZ Ormoža. Vsakemu bralcu/-ki posebej prepuščam oceno glede tega, ali je bilo prav in potrebno, da so pobegnili razen zagrizenih nacistov tudi tovarnarji, zdravniki in trgovci, ki niso ljubili niti. naše slovenske zemlje niti. naših slovenskih prednikov, temveč so le izkoriščali naše danosti. (od bogate zemlje, do pridnih rok naših skromnih ljudi). Prav tako ima lahko vsak svoje mnenje o tem, da jih je nova oblast razlastnini1a in zagospodarila z njihovim 103 nagrabljenim premoženjem, čeprav to ni moglo nadomestiti vsega tistega, kar so naši someščani pod njihovo nadvlado izgubili, in poplačati vsega gorja, ki so ga pretrpeli zaradi njih in njihove zaslepljuj oče nacistične ideologije. Čeprav je res, da je bil vsaj en Ormožan zaradi aktivnega sodelovanja z okupatorjem po vojni usmrčen, pa naj zato, da ne bi nasedli novodobnemu potvarjanju zgodovine, vendarle tudi jasno povem, da pri mojem preučevanju dokumentacije v arhivih nisem zasledil, da naj bi se v Ormožu zmagovalci (partizani, ki pa seveda niso bili vsi le komunisti - kot danes kar povprek enačijo ta dva pojma) posebej grdo znašali nad tistimi simpatizerji Nemcev, ki pa niso pobegnili in so torej ostali na svojih domovih. Če niso imeli na vesti izdajanja in drugih grozodejstev in če niso odkrito nasprotovali novi oblasti, je bilo verjetno najhujše, kar je doletelo ormoške nemškutarje to, da so »na prisilno delo obsojene kulturbundovce ... pritegnili k delu ... bodisi k popravljanju cest ali pa sejanju gramoza .... vsak posameznik v določenem roku po 5 kubičnih metrov gramoza v gramoznici v Pušencih« ... da se niso brezdelno in v posmeh prizadevanjem drugih le potikali po mestu - glede na to, da jih zaprli niso. 22 Sklepne misli Nemci so kot okupacijska vojska vkorakali v Ormož 8. aprila 1941 in ga obvladovali ves čas vojne do noči iz 7. na 8. maj 1945, ko so po natanko 4 letih zbežali iz Ormoža še zadnji. 8. maja so namreč že vkorakali v Ormož bolgarski vojaki, ki pa mesta niso le osvobodili, temveč so meščane tudi takoj temeljito pokradli, čemur je naredil konec naslednjega dne mestni odbor OF z vzpostavitvijo narodne zaščite, ki je obvarovala ljudi pred nadaljnjim nasilništvom - spet tuje - vojske, ki je štela vse za svoj vojni plen (stvari in ljudi, saj se je poročalo tudi o telesnem nadlegovanju) . I Verjetno marsikdo fe danes hrani v svo/em fotoa/bumu to fotografijo malčkov iZ ormofkega otrofkega vrtca, ki je bila posneta 4. junija 1945. Takratna pozdrava sta bila: ))Za domovino - s Titom napr~kr (med mladimi) in pa (med star~fimi) ))Smrt jafii!"u- svoboda naroriuk(. Fotodokumentacija PokrCfJinskega mu~a Ptuj Ormo~ 7J!,odovinski oddelek, avtor fotografije je Stifan HOiYan st. iZ Ormoža. 22 Vir: SLZAP/0009/MO Ormož 1857-1950/knjiga št. 7, stran 410 - Zapisniki sej MLO). 104 Poznavanje lastne zgodovine in ponos nad izbojevanimi borbami naših prednikov za osvoboditev naše dežele, nam naj bosta spodbuda in navdih za uspešno zoperstavljanje ponovno obujenim ekspanzionističnim težnjam sosednjih držav po našem ozemlju. Skrb zbujajoče je spoznanje, da se zgodovina ponavlja v določenih ciklih in da smo po sto letih priča podobnim pojavom, kot so povzročili nastanek druge svetovne vojne. Naj ponovno spomnim, da so se leta 1941 polastile našega ozemlja vse sosednje države in da so se tudi takrat med nami Slovenci našli taki, ki se jim to ni zdelo napak, temveč so zavojevalce celo radostno sprejeli na naših tleh! Naši predniki so plačali visoko ceno za to, kar imamo danes mi, zato je naša dolžnost, spoštovati njihov trud in prizadevanja, prav tako pa zlasti, da zmoremo pogum in se z vsemi silami odločno postavimo po robu težnjam, ki so se ponovno obudile v zadnjem obdobju in merijo na prilastitev našega ozemlja. Italijani (pa ne samo neofašisti) vpijejo, da sta italijanska tudi Istra in Dalmacija (in ne samo Trst, ki so jim ga zavezniki dodelili, kljub temu da ga je osvobodila in zasedla partizanska vojska!). Kaj to pomeni, najbolje vedo tisti naši rojaki, ki so že enkrat morali živeti pod njihovim škornjem (Rapalska meja). Avstrijci kupujejo rodovitno slovensko zemljo v apaški dolini, istočasno pa tudi ob podpori avstrijske države zahtevajo, da naša država prizna obstoj nemške narodne manjšine na naših tleh (čeprav sama ne spoštuje določil avstrijske državne pogodbe). Madžarski se toži po izgubljenem Prekmurju in ne skopari z denarjem za spodbujanje njihovih ozemeljskih apetitov pri nas. Za ekonomskimi interesi (investicije) se pravzaprav skrivajo ozemeljske težnje; z ekonomsko odvisnost jo pa pride tudi kulturna. Zadnji čas je, da sprevidimo in se postavimo zase. Naši predniki so za to, da bi lahko živeli na svoji, slovenski zemlji, na kateri bi lahko govorili v svojem maternem, slovenskem jeziku, umirali. Slava jim! I Mestna grabaje bila po vqjni pri!Jub!Jeno prizorišče tudi za mitinge, kot je bil ta na fotografiji iZ leta 1946. Prvi pa je bil že 9. mega 1945 popoldne, ko je prevzel nadzor nad mestom Mestni !Judski odbor Ormot Vir: SLZAP /0219, Zbirka ra:{glednic, 1982-2007, št. 841_1. 105 Povzetek V tem prispevku k polpretekli zgodovini mesta Ormož ne boste našli obširnih ponovitev že znanega z >>učenimi« opisi ter pojasnili okoliščin in dogodkov pred in med drugo svetovno vojno (o tem lahko preberete drugje), a so te (zaradi umestitve in pojasnitve) vendarle podane - tokrat le na kratko ter na jasen in zato vsem razumljiv način. V svojem ra7iskovanju sem se namreč osredotočil na ljudi in njihove usode, o katerih z redkimi izjemami niste še nikoli slišali ali pa mnogo premalo. Verjamem, da bodo številni (v dveh letih zavzetega dela) mukoma zbrani podatki pomembni ne samo za zgodovinarje, ki proučujejo obravnavano obdobje, temveč tudi za druge ljudi, ne nazadnje za potomce, ki bodo morda o prednikih prvikrat prebrali in izvedeli tudi kaj takega, česar še ne vedo. V samem tekstu sem že opozoril na pomanjkanje dokumentov, s katerim sem se soočil, zato ostaja zanamcem in strokovni javnosti za popolnitev manjkajočih podatkov še kar nekaj dela. Kot najbolj poklicani bodo zaradi strokovne usposobljenosti in zavezanosti resnici morali podati dokončen odgovor zgodovinarji z navedbo še bolj točnih podatkov glede tistih ugotovitev, ki se mi še zdijo vprašljive (in so kot take ustrezno označene z vprašaji). A ne glede na umanjkanje posameznih podatkov sem zbral množico razpršenih podatkov v celoto, iz katere boste lahko na enem mestu izvedeli za imena in priimke, roj stne podatke, naslove, poklice, datume in kraj izgona in še marsikaj drugega za vseh 120 iz Ormoža izgnanih zavednih Slovencev, med njimi sem posebej poudaril Maistrove borce in nekatere vidnejše člane organizacije Soko!. Čeprav so v središču mojega raziskovanja izgnani domoljubi, opozorim tudi na zaslužne župane in nekatere druge pomembne Ormožane, ki so živeli v našem mestu med 1. in 2. svetovno vojno in so vtisnili svoj pečat tudi v širšem prostoru. K celovitosti slike o okupatorjevih žrtvah med Ormožani prispevajo obogateni podatki o prebivalcih Lente, ki so jim ob koncu vojne uničili domove. V preglednicah so nadalje navedeni vsi, ki so bili med 2. svetovno vojno zaprti in internirani v koncentracijska taborišča, sledi seznam padlih borcev in talcev. Množici navedenih ljudi, ki so se v narodnem odporu uprli okupatorju, dodajam seznam tistih, ki so se z orožjem v rokah zoperstavili sovražniku. Ob tem je svojevrsten paradoks, da sem imel še največ težav s to kategorijo, saj za precej borcev ni znano, kje in kdaj so se borili, kateri enoti so pripadali, da si sicer skopi podatki večkrat nasprotujejo. Absurdno se mi zdi, da niti v Ormožu o njih ni bila izdana ena sama brošura, v kateri bi za zanamce zbrali verodostojne podatke o partizanih. Ni me pa presenetilo, da ni bil do sedaj objavljen obširnejši seznam ormoških Nemcev in nemškutarjev, ki so ob koncu vojne pobegnili pred zmagovalci. Članek tako sklenem z navedbo podatkov o 23 kulturbundovcih in s seznamom 75 ljudi, ki so zapustili Ormož skupaj s poraženo nemško vojsko. Slikovoo gradivo ilustrira zavedanje o prežeči pošasti bližajoče se vojne že ob koncu tridesetih let in poziva k odporu tako zoper nacistično pošast s severa, kot fašistično zver z zahoda (s prav tako krvoločnimi sorodniki z vzhoda in juga, saj so takrat Madžari enako brezsramno kazali ozemeljske pretenzije po Prekmurju, hrvaška marionetna država NDR pa je prav tako dobila svoj košček naše zemlje ob začetku vojne). Šokantne so redke fotografije iz časa nemške zasedbe našega mesta, ki prikazujejo ne le prihod njihove vojske na glavni trg, temveč tudi nekaj markantnih - vsem Ormožanom poznanih - zgradb s hitlerjanskimi zastavami. Izgon naših domoljubov je ilustriran s simbolnimi fotografijami z mariborske železniške postaje, od koder so jih s transporti izgnali v tujino, ter s fotografijo tovornjaka, ki je aretirane Slovence vozil iz Ormoža v zapore na Ptuj, Bori ali v Maribor. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož je iz fonda njihove fototeke dovolil tudi objavo fotografij, posnetih ob koncu vojne, ki prikazujejo ljudi ob proslavljanju osvoboditve z zborovanji in mitingi. Svoboda ni dobrina, ki bi bila sama po sebi umevna in trajna - je ideal, za katerega se je treba stalno boriti in si ga izboritil Očitno so se tega naši predniki zavedali bolj in prej kot njihovi zanamci, saj smo danes priča nekakšnemu slepilu med večino 106 prebivalstva, kot da se to (ponovno obujeni apetiti sosednjih držav po našem ozemlju-in premoženju) nas ne tiče. Ne dovolimo, da se zgodovina ponovi! Moj članek naj pripomore k razmisleku o tem za nacijo eksistenčnem vprašanju in upam, da bo vsakega prebivalca naše domovine pripeljal do domoljubne odločitve, da je to tu (v Sloveniji) naša zemlja in da tukaj govorimo slovensko. Ključne besede 2. svetovna vojna, Ormož, Ormožani, izgnanci, Lenta, Franc Trop, borci, sokoli, Maistrovi borci, žrtve, kulturbund, pobegli ob koncu vojne Viri in za njih v tekstu uporabljene okrajbve: KMO: »Kronika mesta Ormož 1877-1956