St. 50.
V Gorici, v eetvrtek 11. decembra 1873.
Tecal'..
„Sofia" khaja .vsak oetvrtok in vclja s pogto prejemaiia ali v Gorici tia <lom poSiljana za dmsulmile i»olit. .irnstva „Soca":
Polleta   .   .       '.	.   .    ..  U<>
7,a nedmzahiike:	
Vse leto   ,   ,   .   . Polleta       .   .   . Cetvrt Ictr      .   .	.    .     1'.   UrO .   .   .. 2.:;o
Posauu'zne stevilko  «<•	inMrnjfi   r<>   ls>
soldov v Gorid pri l'accrnolliiu in S»-larju; v Tr.»ta v W.:tk:inii--:;h ..Yja ii<-i Hrtvprt.nv1 171*-* in ..Via <lc>ll;t i-a«rrm:s *»* * -
SOČA
Pri oznaiiilih s^ plauuje za navadno pristopno vrsto:
S kr„ cc so tiska 1 krat "*   t.   ,.   „   „     2 krat   , <>   „   .,   „   „     '6 krat      I
7a \pfe nk» po prostorn in vsak ;»)|- HO kr. /a ln*!ok.
Xaroouina in dopiai naj so blago-voljno posiljajo urodnikn; Viktorju Do-to*cu «> &V««, Con. dolCristo l\j& blizo /ivinskcg.i trgrt,k<lei\su nalwja tndi uprav-nistvo. — ilokopfci n« no vracajo, dopisi it»j so uUgoYiajnu t'ranknjoji).' —: Dolal-v,'iii indrngiin ueprwnognim ho, mvvotJnina y.nUa. ak*» m> oghiM- pri mwluiiUu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva gorlSkega za brambo narodnih pravic.
Tacco*ov sroyor w <li z. %lioru o posojlliti iiosiari,
Stoprv ta clni smo dobili stenograiicno 2apismke o debati zaradi posojilne postave. Ne inoremo si kaj, tia ne bi prmtsli govora, a katerim je poslanee gori-nkega velicega posestva ostro pobijal omenjeno postavo. Govor te tako-le glasi:
(3e sem oglasim v t* j razpravi za buaedo, pad no mislim ie jasnejfoh razjasn 1 podati, ntgo h<»eem, k*r m zastopniki vseh kronovtn o tern uze govonii, lo [ o \edati mnenjo tako zvauih juimib de2eh
Ce tudi w ne predrzrtetu trditi, da zastopam vse te dezele, pa vender mtj omenim, da spadatn tisti do-&elni skupini, in steer k veluemu poieatvu goriSkemu in gradticanskeuiu.
Izvoljen Hem, no da bi moleal, ampak da bi in-teiesse svojih vohlcov, kolikor mogoCe, /agovarjal, in sieer tudi tedaj, ko bi bil popolnein pr«priLan, da ni-cesar ne ojmivun .laz bodom proti dr/avni pomoci govodl tor hoceui zubiljeziti, da se moji voliki za dr-/avno pomo^ ne /.rucnijo.
Oni ne zabtevajo dr^avnc pomoci, vsaj v tty o-b'iki ne, kakor j<? sebj predlo&ena ,in kakur hi jo je t .iiislil visoki zbur.
Nocem pornivljati, kar se je v prmcipu proti dr-zavni pomoci govonlo, ja/. so s tern popolnem ztagam, in le trditn, da ima u2e prtncip driavnc pomoci v sebi nekaj uenravnega, nemorab&nega.
PraSanja, krog kateiih se stvar \rti, so ta: Ima se li pomagati ? je vssrok, da se pomaga, in je poma-gano ua tak uaeiu, kakor boce slavua vladaV
Vsa ta prasanja so se uiee davna raziskavala, in jaz boStm dodati v iuteressu svojih volilcev le neko-liko, kar se do sedaj nij povulalo, namrec prasaoje bocem stavitt, se li da pomagati? Ne more se pomagati,  ker si vlada  mora  izposoditi,   ako
boue pomagati. Co pa more pomagati in siecr sit in a pomagati, bi poraagala iz svojib blagajnic; h ona ne more ne le tega, ampak Se avojib teko(*ib ineunov nij v stauu poravnati.
h liiiancnega prodloga vomo zadosta, da zemljiSc* ni davek, ki je od aekaj let sem na dve trotjiui po-visail, bode tudi povi§nu ostal, tako da one kionovine, kder je za&asni kataster, pladujejo le tia videz 1G od-odstotkov davka ua cinti dobieek, v istini pa odraj-tujejo trikrat 16 odstotkov, in poleg tega lie ,ne.zmer-, no priklad za ob^iiinke, de/elne, solsko in cetttie za-devu in sieer tako, da veliko posestvo v Primorji, «5e se vsu izraeuni, doplutuje tudi JJOO, 400 in 500 odstotkov prvotuib davkov. (Ja se uzn tako eisti Jdoho-dfk previsoko ceni, po tem ne eu<lite b«*, da mnogi, rekel bi, skoto vst posestuiki no dajajo lo svojih popol-nih dobodkov dr/avi, uronoviai iti obeini, temvee da se zbog tega Se zudolie, da more jo izplaeevati vie davke. Vidi se mi tedaj, da se more pomagati le kuoeijakemu stauu, in pliicttt bidemo morali se mi zu to, da nam kupcija in obrtniju, kakor je bdo tudi do sndaj, so delaine moci odtegnojo. Opozoriti imam posebno na to, ker so Hjdi dolalni tukaj vozir in za vzrok jeralj«». A jaz raisbm, da bodo ubogi delaksi, katora j»i sedaj pieobilua produkcija (ttberprodactiioa) in pa obrtnija na se povlekla, pri vebodi posestuikih dela dobili, in da bi bilo iiespametno, s postavo zopot u*tvaiiti n-prav ia eisto iioprimereii poloinj, da dolalee, ki je v Bvojem interessu poljedeljttvo zapiiitil, ker mu je obrt-nik dvakrat in trikrat toliko zaslu/.ka dal, in mu vslud svojega sleparskega oddajanja biaga tudi ponujati mogul, in kateri delalec je sedaj sopot ^oijan, puljeduijstva sj lotiti — da tedaj, piavini, ta delalec so zopet odvraua od prvotnega poklica, in da se ga sopet sili k n^pro-dnktivnemu dela, ki nijrat za se n>beui*gi dobicka ; ia ee so ga tega blaga prevee nakupiui, se oidati se ga ne more.
Tretji uzrok, zaradi katerega   zoper   driavno po-moe govorim, je ker se splok vsem pomagati ne da.   V
1J8TEK.
En dm iz mojega dnevnika.
Spissd f Jos. Kumar.*)
Bilo je o velikdt pocttntcah, ko sem v m.ili gorski vasi pri svojem strijei btval. V bbzufem trgu t]e iivela bogata druzina, s katero je bd moj strijc dobro znan in sprijaznjeo. Zaradi tega je dobiv«d vedkrat pnjazoa povabda, naj jo vendar enkrat obisce. Moj strtjc pa, bodisi zaradi diskretnosti, bodisi ker je im.d zares malo dasa, je odiagal to, dokler je mogel. Ko se zad-; j'6 nij mogel ved lzgovarjat*, obljubi, da bode prisel z menoj, svojira strtjdaikom, prve dm sep'.embra. AH ko je pn$el dolocen dan, zope; nij mogel /. dom i zaradi trganja v nogr, kutero ga'je bilo nepi icakovano napalo. Postal me je torej samega v trg, da ga vsaj izgovorim, zakaj ne nnre priti.
Bilo je krasno jesensko jutro, ko sem se odpravil na pot v dobro uro oddaljent trg. Pot ia okolica, po katerej je peljala, mi je bda dobro zaana. liavno tako sem bil uze nekatertkrati popreje v trgu ia v hiii strijeevib prijateljev. Veselo sem jo mabal mej puljem in vrti, polnimi sadja na levi in na desiii. Vesel sem bil krasne okolica, vesel tudi samega sebe ia svojega mladega ^ifeoj.u It zakij bi pi ne bd'? Uvrsil sem bd ravno petnajsto leto. Svet s •• mi je prijazno sme-jal, kamor sem pogledal.   Miada glava  je bda polna
*) Ta spis je zadnja domaca naloga urarlc^i goriskega iestosolca Jos. Kumarja. Ker kaze poseben pripovedovalen talent in ker iz njega odseva umrlega tihi, a globoki znacaj, izro-cim ga „Soci", da ga natisne kot mal sporaenik blagerau sioTen-, Bkemu studentu, ki je v cvetoci mladosti 16. let 18. junija t. 1. v JtYiakem xtmth Naaejam se, da bode cost. Citateljem tndi kot l'omUet«n tako vse5, kakor je meni kot naloga dopal in da bode marstedo prebiravsi te vrsticc % menoj vred rekel; Skoda 2atako vrlega raladoni^a!
odseku je bilo predlozeno in tudi sprejeto, naj se kme-tijstvu pomaga. Ta sklop je kar bil po tem kar mien* krat odstavljen in sklemlose je kinetijslvu ne pomagati.
A z inabin doneskom od 80 inilijonov se tudi v Htini nu more vsem pomagati in ker se vsem tudi pomagati ne more, naj se nobenumu ne pomaga.
(Cupcijskt staa hi obrtmjski sta ol vlude vedno poJpirini, in za to govori tudi poslednja vladna na-memba* ki jo selaj obravnujemo, iu ki jo zaradi tega, - se ve, da bi revezem krulia pri ski be la '— vvoznino za zito odpravila. Bodisi da jo ta nuredba dobra, a to je gotovo, da m intim, katerim so s tem pomagati boce, nikakor no pomaga. 8 tem, da se, kakor prej, brezob/ariio i/.vazonje moke dovoljujejo, j<) sedaj do-voljeno ie v< likim mlinom na paro in vodo, in prilika jim je dana, da si ^ito debar kup prisvojijo in na ino-tjlraustvi) drago prodajo (Dobro.). 8 tem soje zemlji-acneinu posestuiku Skodovalo. To le omenjaui in ne pravim k*% da je ta naredba si aba.
Nocem icci, da nij so vva^evanje prepovedalo, am* pak le tt'iliii), da ta naredba je editto ie kupeijskeutu stanu v koribt.
Yisoka vladi namerava s'tom predlogom zaupanje do pomoci o/j.oti; pislusajmo pa, kako si ona to mi-sh. Na meiijice, za katero zasubue^ nic ve5 ne da, booe vlada denar izposoditi iu pokazati, tin ima zau-pauje do njib ce tudi uijso nie vredne. S tem bodo se zasebneze sibti z deaarom na dan. Igra se bode zacela zopet tatn, kder smo danes in tedaj se bode glasilo, izgubib smo 80 mdijonov, tn moramo si zo pet izpoioditi, ce boeeino igro se enkrat pouoviti.
Se iz druzega razloga bodem govord zoper viadui predlog, kakor se je mej obravnavanjeui razvidelo, vi-soki vladi sami nij na tem predlogu veliko mari. (Cajte!) J.<z sklepim to iz tega, ker bo vlada tukaj passivno obaaSa, ali vsij pri oisekovib sejab.
Vidi se, kakor bi bila vlala za vlase privlecena, da bi ta predlog stavila. Ce bi bila svojega mneaja si zvesta, bi bda je tudi zagovarjala.
i'we fantazije iu polna najlep$ih nacrtov za prihod-nost. Mislil sem kiko bom novele delal, pa romano pisal io bog ve, kako se pozon<o>t v nawni malem slovstvu na se obr.ical. Sun nij^em ved-.d, kednj mi je cas minol; tako kitro sem b I v trgu :u pred vrati prijaleljske hise.
Kakor h.tro s-nu stopil eez prag, uze mi je pri*!*, naproti gospodmja, se j tko mlada zenskn, mi z vese-ljem poziravila, rekla, da tijeiiegt moza n-j ravno zdaj doma, da bole tudi njega moj prihot razveseld, ter me skrbno poprasevub1, kde je strijc ostnl, Govorila i praSala j-. tako bitro, da mi nij dala k hesedi priti, da bi j<*j vs j njena vprasanja odgovoril. Zidnjic sem bil vendar tako srecen, da me je bSagovolila poslu§ati, kako je se strijeem. Obi dovala je vrliko, tia je za drzan in naddjevala m« obsipati z vpralanjV n t katere sem jej le tesko o Igovatjal. Po tem me p.'lje v zgor-njo sobo, kder sta njena dva otroka ravno pri klavirji se«lel«, z uc.ttdjem vred. StarejSi je bila desettetna dekliea, katera me je uze popreje poznala in s katero sva se prav dobro razumela; mlajsi pa osetnletni t'ant, malo bolje sramezljiv in oduren, kakor njegova sestra. Se ve, da je bdo z uceojem zdaj pri kraji Zlasti dekliea me je izvedavo poprasevala, kako sem se ravno-kar preteoeno leto ucd, kake rede sem dobil, kake u-Sitelje sem imel in kar je ie taki mladi glavici na pamet prislo.
Pogovor je bil §e vedno ^.ivaben m*j nam>, ko stopi gospodar v sobo, le malo stareji od svoje 2ene. Bil me je tudi on vesel iu tudi ou se je. zavzei, ko je izvedel, zakaj nij mogel strijc priti. Ko zavzy'em »*-kohko jela in pila, katerega inije bda »uej tem skrboa gospod.nja ponu lila, peije me gospadar na vrt, d i nu razkaze, kako polno sadje je njegovo drovje. Otroka sta §la za naraa. Bil sem I njima prav po otrocje vesel in srecni ode se je nam vsem skup sraijal.
Ko so vrnemo v bi§o, je bilo  uze okusno kosilo
pripravljen» in vs»rd«mo se neinudoma k mizi. Dasi-ravno si-m je.lei i pil, kolikor som mogel, vendar so me se veduo sildi, naj se le jem i pijem. Bdi smo vsi dobre volje. Zlasfci sem opazoval, kako se Se vedno ljub.ti mo/, i 4-fni, danravno sta usSo toliko let v zu-kouu zdruzeaa iu bil sem vesaf njijne sre<Se.
Po kos lu je morala priti, se ve da, tudi kava. Gospolar y* vs>t;d izza mi/.e ter stopil k bliznji krasni oraa.-i, di bi vz-d poso.lo za kavo iz nje. Ker je bda se precej visoka, podio2il si je stol A nesre6a je ho-Uda, da se stol zvrno in gospodar pade proti omari. Ztzveoola jo bitro st«;klenina v inalih koscih po tleh. Najkrasuoj'a posoda je lezala zatrta pred omaro. Vsi se prestrasimo. 2ena poskofii kut furija izza mize, ter zavpije »ad moza: „Ti nesrecui clovek, ob ves moj kinc me b:>dc3 spravil ! U2e onidan si mi ubd dve porceli:.asti skudeli, danes pa se vjjo drugo, kar sem po lMiijci t-ti po Icdnvala 1 0 moj kinc, moj ponos, kaj budein zdaj svojim sosedam pokazala, kedar me pridejo obiskat, s cim se pobabala?
Ves trg ve, da sem iinela jaz najlepso posodo za na mizo, ab kaj pa zdaj? So na berasko palico me bodes spravil, ti okornez! Be nikdi m- nijsi oi6 ku-pil, pobil pa uze toliko vredoosti, kolikor eel mesjcue zasluz.s."                   ,     ' ••'       p    •
Mej tem groraeojem stal je moz osupnen in potrt pred omaro. djklica pa se je zacela jokati.
MLe tiho bodi, lvraa, saj vendar nij tako Undo*, zacne moz zeno tolaziti.                                                   m
„Kaj nij tako hudo?* zadere se zopet 2e»a. »Tvojo gospod.trstvo je od dne do dne slabeje. Zi6el si tudi po kremth l.izit;t igrati ter z.p.avljai deuarsesvojimi tovaruSi. Dikler si sv.je s-ipravljal, 8-.;m mjicala, a kader zacue§ tudi mojo in mojih otrok dedino uaice-va-i, teJaj ne morera v^c, to je hudo, to je prebudo."
Minn moz se je zueel zagov.-rjati ter opravicevati z uesreco.   A ker zeua lo uij odaehala, zacne tudi ou
*Alf oca je stvar odseku prepustila tako, kakor sedaj visokemu zboru, e»j natedi izpredioga, kar hoce. (Dobro, na desnici.)                                         ...
Posojilo v srebru, nezalozen dolg, izdavaoje Iistov, lombardi, da se le temu pritrdi, pa je dobro. (Vese-lost.) Bas taka je z izpeljavo. Glavca stvar jim je, da se na papirje izposodi, in oraeuja posebno pnpd-larne papuie; a s tem se nic ne doseze; Whko bi se dal deoar tudi na take papirje, ki nijmajo nobene vred-nostt, da je le papir.                                          mm    .
Kaj je to? BilSi vrednostni papirji, ki nrjuiajo danes nobene vrednosti, bodo, de sprejmete jutri vladni predlog — kar pa bog obvaruj — na Jborsi lehta za po 5 ali 6 odstotkov, in po tem po jntranjem pol5°[0 in vlada bode na to po 5 *li 6°f0 placala in tako]da1je bodo priili na 50 ali 60 *, ce se teh SO'milijonov na takoSno papirje izda, bodo imeli prejsojo veljavo, to je nic. (Dobro na desnici.)
Zagovornik vladnega predloga je rekel, da drfc zbor je prisiljen, da ne more niti nuzaj, ker je vlada uze obljubila, da se bode pomagab-, ui da bi ne lulo na m< stu, vse te nade nakrat pokoncati. Jaz tega ne umejem.
H konou naj omenjam fie ene okoli&ane; katenro kronovinara bode pa ta poraoc najbolje koristila? To je Oeeki in Moravski, delotna tudi Nize-avstrijskemu, in nekoliko tudi Gradco. Za Niie-avatrijsko mi n.j pri srci prav nic tesno; tokaj je toiiko bogastva in si bodo pomagali. Na Stirskem jo obrmija se zeiezom. Ostaja tedaj, ker jnzne dezele neki ne potrebajejo, e-dino le Ceska in Moravska. A kde so zastopniki ec-eki in moravski ? Pogresaino jih v tej hiSi (ugovur), v - velikem Stevilu jih pogresarao. In hocete je li ©bda-rcvati, ker nijso priSli ? Ne zaviuam jim tega, a spo-raeniti Vas hoSera le na to in poleg tega v dotiko spraviti s tens, da je bil predlog za predeUko zelez-nico kar odstavljen, ker so se tej hisi zastopniki Go-riske in Gradiske bili odtegnili. (Oho!)
Driava tedaj ne more pomagati, posebno ne v tej obliki, kakor jo zdaj predlaga, in oua aaj tudi ne porn aga, ker bi drugace le em strauki, le eoemu stanu pomagala, droge pa 5e v veco nevnrnost spravila. Veliki posestnik v Primorji je obtipan in to vsled bolezni trt, svilnih crvifov, krompirja, katera bolezen traja uze nad 22 lei (Smeh na levici.) Gospoda! To nij sme-Sno( da je objokanja vredno (Dobro na desnici). Ako bi bi bili Vi v niojem polozaji, bi gotovo pre] se jo-kali, nego smejali. (Plosk na desnici.)
Jaz vem, kde^nas tisci, in vem, da nam nij po-modi, in vem da domov priiedsi ne prinesem svojim volilcem le polajsaoja, ampak opraviceno priSakovanje, da bodemo morali mi se dve tretjini od teh 80 mili-jonov placati. (Smeh in Oho!)
Eden g. predgovornikov je omenil,  da se ob casu
njej ocitati: *„Kaj pa ti, ali ti nic ne zapravljas ? Ka-dar mene nij doma kedo zahaja v mso Ihsj, s kom se gostujel cele vecere? T:ste babe, tvoje prijateljice! Kaj mislis da sem slep in nesi, da nic ne izvem?
„Kaj pa, alt tudi ti misii§, da sem jaz slepa in gluha, da ne vem, kam ti zabaja§, - in po kaj, kader gre§ cd doma?*
Vsled tega je tudi raozu kri zavrelo, da p-jpade svojo ^eno za lase ter jo vlefie skozi vrata ven jo sane cez prag ter zalopatne duri za njo. A oua jo silo zo-pet odpre, ter vpije v sobo: „Kedo si pa ti. da se upas tako grdo z menoj ravnati ? koliko si me pa ti izredil? Le 6akaj, kar naravnost jgrem k sodniji in se dam lo&ti od tebe. Takega moza jaz ne potrebu-jem. Deklico vzamem jaz k sebi in z njo se pot-mem k moji stari materi, ti pa ostani s tvojim fantom, kdnr ho6e§. Popreje mi bodes pa se povrnil, kar si mi'Skode naredil!"
rMo\6i baba!u zavpije raoz in leti skozi vrata za zeno.
Jaz pa sem videl, da nemam tukaj nt5 vec opra-viti, vzel sem klobuk ter pobrisal jo na tihom, kakor mucek. Bil sem vesel, ko sem prisel zopet na prosto, kder se mi jo srce malo obladilo. Nnmenjen sem bil popreje, vec casa v trga ostati, §e marsikaj pogledati in tudi v ditalnico iti, ker pri strijcu sem le malo casoikov dobival. A zdaj se mi pa nij Ijabilo. Krenil 80m jo naravnost proti doma.
Vradaje se domov nijsem bil ve6 tako vesel, kakor zjutraj, ko sem po isti poti v trp §el. Zakaj ne? Cu-til sem se ves spremenjen. Zdew se mi je, kakor bi bil sad spoznanja okusil.   To^ je   ^aj zakonilri  m
povodnje na C^skem deoarnice za silo osnovalo, — o Primorji se kaj tacega ne pripovedoje.
UgovarJala.se m^ bode morda, da so se davki opas-tili, a tudi tft mi l»ji od dobre strani znano. Kot vz-gled Vam hoSem le povedati in to je zoano, da so nekemu posestuiku, ki pla^uje okrog 4000 gold., opu-stili 12 gold, 86 kf., zaradi tega, ker j« ves njegov pridelek bi! - nid. (Cajte! Cujtc.)
la teh rasdogov bodem glasoval proti vladnemu prediogu. (Dobro na desnici.)
drozina,  od  katere dobro iii pohVaI;io se nezakrit kaze! ji podnbi ost-kakor samega sebe! In to}je zalostno,   silno
zakonska sreca!   Tako zivi nijaera do sedaj drngega, slisal. Tak je cloveski zm To je tedaj tisto b^i varjeno, da ljubi svojega bffi
To nij clovek, nego zverina I   ____w„ „„.„„„„„,
ialostno!   Malo je manjkalo, da se nijsem jokal.
• ?.? |n enako Bem PremiSfjal celo pot. Stnjc se je zacudil, ko sem prisel tako zgodaj domov. Rekel sem mu, da sem prevec -pfl, da mi nij dobro in gel sem naravnost v svojo sobo, od koder me nij bib tvec eel veeer. To je bil prvi dan, ko sem velik kos svoje vere v krepost izgubil.
Dopisi.
Iz Riheoberka 3. dec. [fzv. dop] Pretekli fietvrlek arao slovesno otvor.ii novo Solo v na§i kat. obdini Brje se slovesuo sv. maio. Navzoina bila je Tsa brje-ska S.dska mladioa % novim g. ueiteljem vred, privreli je tadi mnogo ljud4va.
Nedeljo p«od razlagali so pri masi na§ gospod kaplan Gregorcic kaj tetoeljtto pomen, va/nost in ko-rist sole za sedanji napredck Ijudstvn inmladine, nav-dusili so te svojim izvratniui gtivorom in prepridali marsikakoga mlaeVga in starokopitnega nasprotnika Solstva o tej potrebi.
NaSt prvaki brejske obri«e bili so tega dnevajako veseli, kajii na obrazdi brak se jim jesrena zadovolj-nost, ter kot previdni mozje, p«>.*resali so uze davno in tezko zaostalo odgojo svojih otiok in prejsne mla-diue, katera zurad prevelikega oddeljeuja nij mogla se, sosebno pa o zimskem casu, solo udeleziti, temu se je sod.ij pa, Ijvala bogu pomagilo.
V Ljubljani 7. dec. [Izv. dop.] (Oesen in cme-rika.    -  Rovtarsko-nthenskiAbderiti.)
nd e s e n ,i n c ni e r i k a4 se imenuje v krepko pisani „Zg. Damci* nov.i rubrika, pol kattro mons. Jaran v elementarni slovenScini obira in ostevahudob-ne konkordatobombsze in trdoglave kloStrobotarje. G. urednik, da sem jaz na vasem mesti, pivcej to duho-vito robriko odprem tudi v rSoci", kajti, kakor se kaze, gradiva za njo bi vam vse leto ne mankato. Samo na pr. pomislite, kako strasno interesantne veselice se bodo ietoi v goriski citalnici vrfiile : /.mvistvena pre-davanja, veli^astne besede prekrasni plesi, po katenh se bodo sirokohlacati Staioturki v druzbi visajevono* govicastih monsignorjev sukali — vse to bi se pod rn btiko „cesen in cmerikaa izvrstno dalo opisovati. Bog-me, celo o postu, ob casu premisijevanja in pokore, bi za gradivo ne bili v zadregi, kajti piepriCan sem, da takrat vsa mlada kurija z mons. Globocnikom na celu se pripelje v citalnico.4)
Ker pa te rubrike za gorisko robo v svojem listu §e nijste vpeljali, vam za danes posljem nekoliko wce-sna in cmerikeu iz ljubljanskih k 1 e r i k a 1 ti i h caso-pisov za poskusnjo. Tako na pr. zadnje „Novice-(XXXI, 49,400) oporekovaje moj dopis v nSoLiu, plsejo od beserle do besede:. nSicer pa misbmo, da delni-carji baoke „Slovenijea ne bi bdi zadovoljni, ako bi banka imela g. Solmajerja . . . za svojega ravna-telja."    Ali nij to prav cmerikav lapsus calami?
Prebivalci Ijubeznjivega kanalskega trga se ne bodo malo cudili, ce jim danes povemr da je je ljubij. farovski ^Biencelj1* kar meni ri.6 tebi nic za - fl r-v a t e naredil. Pod naslovom „Pi*einembe uciteljev na Hrvaskem" namreevsvoji ptedzadnji stevilkt nazuanja, da je g. Jozef Gorjup imeuovan za so<inika v Kanalu. Iz iste sievilke vedozeljni fiitatelj tuli k'hko izve, da je Pa z i n na H.vatskem, kakor se je oni dun lehko poducil, da se nsteinkohle-* po slovensko pravi Bk v e-m'e u*. In list, v kuterega pisejo vsi ljab!jauski dok-toiji sv pisma, danes naznanja kujigo, ki se imenuje „Tomaza Krepcana(!!) hoja za Kristusom". Skrtjte se, goriski nucenjakiu, pred tako tetneljitim znanjem! In v prav tistein listu nam dopisuik >z Dolenjskega pripoveduje, da aedanje solske postave za to nijso za nid, ker je ce.^ar Jozef II. I. 1783. dal povelje, da se mrlici ne smejo pokopavati v lesenih trug^h, ampak nagi, zasiti v platuo. Kaj ue, da je ta dop.snik bi-stroumen moz, kakor nalasc ustvarjeu za pisatelja Bce-sna in cmerike.*
Ljubljanska hranilnica je sklenila v spomin svojega dOletuega ob3tanka seztdati nasi veliki realki jako potrebno novo poslopje. Nova realka je res monumen-talna stavba, vsaka stolica bi se mogla z njo ponasati; ne samo na Kranjskem nego dalec okrog na dolgo in siroko nijma para. Toda uganite, kam so ljubljauski modrjjani to velicastno poslopje postaviL ? Potismli so je v skrit kot tako, da mora clovek, ;ki huce videti in vziti prekra3no fasado — iti na Ijubljauski grad ! Veu-dar poslopje je vse eno lepo, tako lepo, da so se nje govi ocetje sami vanjo zaljubili, posebno ker je srce tezi, da so svoj proratan za circa 200.000 gold, pre-stopili in za novo realko blizu p ol m i I i j o n a izdali. 'Za tega delj nijmajo prav ni6 veselja novo realko — za realko porabiti, ampak ugtbljejo in na prste racu-n»jo, kako bi se dala stvar zisukati, da bi ,k.ij n e-slou. Stavbni stroSki so namrec hraniluici pobrali skoro yes reservni zaklad in za to bi rada novo realko
*/ Poravnava je skopljena, in moreda ne bo takisto,  kakor nas dopisnik prerokuje.                                                  rjred.
po polncm v svoji lasti obdrzala, dokler se ressrvni fond primerno ne okrepGa: pri volji je sicer izrofiiti realki poslopje za 5 let, to la priJrzati si hoce prav.co da sme uze po precekhh dveh letih realki prostore od-povedaii, v tem ko de2. olbor zabteva, da bi se hranilnica pravomjeno mor.tla zavezati, da realka vsaj 6 let zaporedoma v nove n p.»slopji ostano in da bi se morala odpoved pogodbi vsaj 4 leta iuprej izroci. Ja-suo se iz tega vid>. nkam pes taco molt."
Hranilnica, ki je tako pompo-sno naznaojala, da hoce zidati realki novo hiso, se z 1 tj sramuje realki kar naravnisti poslopje oivreci; zatoraj je pri voiji sprejeti jo za par lee pod streho, po tem bi jej pa rekla: BLjuba moja roalkti, hjdi z bogom! Hisa me je stula pol milijona, por.ibiti jo hocem za svoje po-trebe, ti si pa isci strehe, koder ti dragj! * Da bi to k|e izwaila, iznaila je stra§anski ^casus belli4 — Pred novo realko stoji uanuvc dezelne hi§9 vrt, v ka-terem raato stoletna drev^sa, ki realki fasado z tkri-vajo. Teh dreve^ se v*» .11 hra tilnicni modrijani tako dolgo njso vuleli, dokler realke mjio dovrsili. 7,hi) je pa v o6\ bodo, zatorej zalitevajo od ihi. odbora respective od doz. zbora, da se tt dtv>vesa posekajo i'l da so tudi vrt za 5 —1»seznjuv uuzaj pomakne. Stem bi lealka nt lepoti re< vc.iko prtdobila, ker bi jo po tent clovek vsaj od blizu videl, Toda dezel.ii odbor, namesm da bi se temu zahtcvanju udil ter tako bru-niloici orozjo iz rok izb.l, «e veJe kakor svojeglavui koze), katerfga hoces zi roge ce/, o.:ko brv zvleci. BJaz ue dam vita!u pravi dez. odbor, nJaz pa n>ve realke ne!* oJgovarja hr.tnilnica. Prav karakteristicoo je, kako dez. odbor svojo trmoglavuost mej drugira n-teineljuje; pravi namrec, da bode vrt morda §3 sam pj-treboval, ce bi trebalo k;»j aurad. pomnoseuja pisarn z.dafi. Hisum teneatis, amici I Uze zdaj se nova realka n:c ne vidi, in (hi. zbn* jo hoce se zazidati! IJjgme, to je okus! Zatorej nij cuda, ce „Obhaja taka misei nas Slovence, Da pravdajo se ti mozje mor'biti, Za kar so se nekdauji Abderiti V bloveci pravdi od — oslove seucel44
Marsigdo si zeli, da bo ministerstvo temu neted-nemu prepiru rovtar^ko-atbenskdi Abderitov s teinko-nec naredilo, da bi ljubljansko realko zaprlo tako dolgo, dokler jej doticne oblastnije (c> igistraf, dez. odbor) ne preskrbe za dolo pripravruh prostorov; kajti zdaj prebiva v temnib nezdravih luknjah, ki uC-iteljem in ucenccm vesolje do ucenja jemljo.
Politicni pregled.
Ko smo zadnjic omenili, gosposka zboruicaaij botela sprejeti postave o dri. potnoCi, kakorsao je sklenila hisa poslancev; gosposka zbornica je nam-reC to postavo tako spremenila, da se zamore dati posojila tudi na nepupilame borsne papirje, tedaj so bili nasi visoki gospodje manje konsemtivni, kakor pa ljudski zastopniki, kar nas spominja na to, in je nasa aristokracija vecidel upletena v borsne igre in da je z moralnostjo v visokih krogih se slabse, kakor v ljudskih krogih. L«po znamenje to, ce visoki gospodje borzijance podpirajo. Uze prete-ceni teden je gosposka zbornica poslalr predelano postavo uazaj gospodarskerau odseka po-ianske hise in ta odbor je sklVnil, da priporoci zbornioi, katera .se je mej tem zopet seSla ua kratko zasedanje, sprejem predelane postave.
10. t. in. je zacela debata v drz. zboru in menda daues bo postava uze sprejeta, kajti mini-sterstvo si je menda uze pridobilo toiiko glasov, da postava obvelja in da se borsi pomaga. Ce tudi obvelja, 80 milijonov je toiiko, kakor apljica v morje; borsijanci sebodo en malo otescali, indu-strija in kmetijstvo pa bosta ostala na suhein.
V  poljskem dez. zboru je knez Jury" Czarto-risky v imenu fnarodnih poljskih poslancev podal protest proti direktnim volitvam, ce§, da so se po vpeljavi te postave prelomile pravio poljske dezele; to je tedaj uze tretji protest. Vest, katero smo zadnjifc prinesli, da tudi nekteri nasi slovenski po-slanci menijo v eni interpella,eiji protestovati proti tej postavi, so posneli skoro vsi listi; a interpel-lacije se riij bilo, pride pa menda se v tem tednu na vrsto.
Dezelni zbori so letos prav nezanimivi; pola-stila se je menda poslancev zavest, da vse to je le igraea. In v resnici, nad dez. zbor, naj sklene kar hot-e, posebno v narodnem obziru, n»c ne obvelja.
Y  trzaskem dez. zboru so se praskali zarad jezika v solah, posebno zarad nemske realke v Trstu; pri tej priliki sta poslanca Lozer in Nabrigoj krepko zagovarjala slovenski jezik in Nabrigoj je upra-sal, ce je §. 19 samo za Italijane.
k    '    )
Dr. Fruiak je v moiavskem dez. zboru izrekel, da moravski Cehi nikdar ne priznajo pravoveljav-nosti sedajne ustave, Palaeky in Rieger. sta izdala pismo, v katercjn opravictijefca svojo stranko, zakaj ne gre v dez. zbor, ker uamreC ne more nic do-se6i historienih pravic ceske dezele in narodu pvi-porocujejo, da nij treba ve<"; voliti odstoplih poslan-cev. Boj mej Miado-m Starocehi, kakor se iz tega vidi, zmerom hujSe postaja. da 1e ne bi imel slabih nasledkov.
Na Ogrskem je celo ministersiro podalo od-poved, pa cesar je nij sprejel in tako je kriza od-stranjena pa le zafasno, kor nekteri ministri UoCejo po vsakem nafiinu odstopiti. Ta in onkraj Litave so finanene razmere tako nengodiie, da posebno na Ogrekera se ministrov nij niogoCe dobiti, ki bi se upali stopiti na krmiio razbite ladije. Vsa mogofi-nost Deakove stranke, katera je hotela po vele-tlastno gospodariti, je zdaj pri kraji. Slabo gos-podarstvo bode Ogrska placala z degradacijo, kajti uze se nasvetuje odpravo nekterih miuisterstev in in druzih samostalnih naprav.
Na inostranskem nic posebnega. Francozje imajo svoj kriz z Mac-Mahonom in konservativno vecmo v narodni skupscini. Bazainov velikanski proees se hlifca koncu, drzavni zatoznik je zadnje dni cltal zatozbo in predlagal, da se marsala Ba-zaine-a degradira in se smrtjo kaznuje. Zdaj zafi-nejo zagovorniki svoje delo in res svet je radoveden, kak izid bo imel ta proees.
Na Spanjskem se Karlisti in vladni vojaki zmcwm po maleni bojnjejo.
Na Frnskcm hotfe vlada odstaviti ipoznanskega Skofa grofa Ledochovskega, ker je vladi protivil in slisi se, da mu naredi vlada proees ter ga izfcene iz neuSkih dezel. Sploh je zdaj na Nemskem hud boj mej vlado in Skofi.
katero rai je tanikajsnje prebivalstvo se pri vsaki pri' liki razodeio. Jaz se zanasam, da boste ta zvestoba in ndanost Meni in Moji hi§i za v*e pnlindnjo case ohraivjeni in zelim, da bi vsi narodi v <'<v,<di tudi za Laprej mirno in sloziso sodelovali za blngor   domovin-j.
Priobcite d<>zcliiemu zboru, da se mu zahvaljiijein in da ga zagotuvijnm Svoje blngovoljnost,.tt
Tudi glede peticije jeglavar ngodno porocal. Vladi so bile uzo poprej znqne letoStijc zalostne razmere na Gori&kem in una jo nekda tudi uze na to irmMa, kako bi se dalo powagati. Zdaj bo^Se uradoma poizvedovah, kde jo najhujsa sila, in kako bi se dalo uajizdatnejse pomagati.
Po prestopu na dnovni red potrdita se brez ugo-vora pronu'una za 1. 1874. dezelno-obcinskega in go-opinskegi zaloga, o katcrih poroca poslaoec Doljak.
Odborov predlog zastran zdrozeoja obem so je iz-pustil iz do> vnega reda; - men da so je celo odbor premislil, da ne bode predlagal doticnega naerta po-stave.
Ko pride na dnevni red .predlog poslancu Doljaka tastran prcnaredbe d*zelnega reda, proBi odbornik dr. Pajer besede in omenja, da se nition, uiti njegovi to-varifii ne morejo udeleziti dotifine razprnvo, ker jim i>re-poveduje dezelni rod in ker je to splob za nje taka zadeva, v katero vtikati se, jtin se ne zdi pmv spo-dobno.
Ko se na to Doljak oglasi za ,besodo, zapustijo vsi Stirje dezelni odborniki zbornico.
Doljak ugovarja nenavzot-nerau Pajerju, da tu no gre za osebon iuteres dez. odbornikov in da se oni prav lehko delezijo razprave, predlaga cvlo, naj zbor izre^e, ka je njihovu dolznoet deteziti se razprave.
Winkler oinenja, da se ne more dunes nifasnr veL razpravljati in sklepati, ker nij postavnegu Stevila poslanfi«v v zhornici,
Vsled tega sklene glavar spjo ob ll!/a uri.
b. seja dne 5. decembra. ZaGetek ob 11. uri pred-]ifludne. Predseduje dr. I'ajer; nij poslancev: gr. Co-imiDi, de Pretis, bar. Ritter, PagliaruzziJ gr. Stras-soldo, Bennrdelli.
Dve novs peticiji se i/.tocite peticijskemu odseku. Po prestopu na dnevni red so potrdijo   proracuni za 1. 1874. glavnega zaloga za uboge,   zaloga   za ob-gozdovanja, zaloga werdenberskih stipendijev, onega za bolne in ranjeue vojake in Solskega zaloga.
Zadnja tocka daevnega reda je odborov predlog. da se izroci gradiscanskemu mestu v popoltio last tam-kajsnja de/.elna hisa §t 8 in D, imenovana seminis^e in to za Sotsko rabo, posebno zh Ijadske sole. Ta odmeua naj bi se hipotekarno zavarova'a.
Odborov predlog 6e iztoci peticijskemu odsvku v razpravo.
H honcu naznanja pos'anec Doljak sledeci predlog: I. naj se prenaredi dezel ia ustava v tern zmislu, da imajo dezel,i odborn ki brezplaCnti slnzbovati in da nenjajo biti vezani, imeti stam»vanja v int>stu. II. N;ij se notrajui red d»?z. zbora preitaredt t »ko, da se za opra-viladeg. odbora ust»novi se druga sluzb'i tajnikova; -III. da ne morejo dtzelui uradii;ki btti ob eneiu dezelni po3lanci. Za razpravo tega predlog i n;«j se iz-Yoli odsek tteb udov.
Preds.edmk si da izrociti pisan preJlog in ga hoce postaviti na dnevni red prihodnje sej<\
6 seja die 10. decembra ob 11. uri predpoludne. Predseduje glavar grof Coro ini. Ko se prebere za-pisnik zaht^va i>osl:inee dr. Pajer majben popravek v njem, ker je izpusceno glasovanje, ali se ima po sklen-j ni razpravi se giasovati o f'ernetovem prediogu, da se ima odborov predlog zastran poslopja gradibkega seniiniSca izrociti v cl>ra\kavo peticijskemu olstko.
Glavar naztanja, da je ministru delVtisu podal-sal dopust za 8 dni in da prosi poslaucc PoIIay, naj bi Be mu dovotil 14 dnevni dopust.
Dr. D e p o r i s pra§:i, ah je pm&nja Poll»y-jeva opravicena.
C«rne opazujc, da je moral iti Pollay kzaradi nujnih opravii v (iradec in od tarn v Dalmicijo; dabi bil pripravljen celo svoj inandat poloziti, akoln vedil, da bise mogd so o pravem casu drug poslaneo voliti; da lio pa kakor bitro mogoce, in to posebuo jii zadnjib, vazuej§ih sejah svoj prostor v zboru za^cdel.
Zbor dovoli z .vecino glasov zaproSea dopust. (Vseh skupaj je manjkalo pri s?jt 7 poslancer).
Gluv.ir poroca, kaj je cesar pri izrocitvi zborovega Lestitanja odgovoril in uesa se je nadejati vsled peticije, katero je p>dal gosp. ministru v dosego drzavue pomoci.    Cesarski odgovor se giasi tako-le:
Voscila, k:itera stu mi ravnokar v imenu deiel-nega zbora poknezeue Moje grofije gorigke in gradiSke lzrazila,   so mi nov dukaz onega   lojaluega (misljenja,
KmeUjske i trgovske vesti.
tl?.e veckrat smo priporoSali na$im kmotovalcetn, da si naprav»jo rnxna domaea driifttva, kakor so bra-nilnico, zavarovalnico itd., a ta ideja se pri nas lopo-cani Siri; nnvnjka nam Se pravoga duha in enorgijeza druatveno zivenje in za vsako materjalno podvzetje; piemalo zaupamo Bvojim moeem in ker je bil nag na-rod vedno rob, sleparjen po Skrcib, ne zaupa dostikrat tudi prijatelju, sonarodnjaku.
Pa kaj ne bi bili naSi km*?tje nezaupljivi, saj je Se vedno slepari mestnn gospoda In vsak dan, kakor tudi uni dan v dopisu iz Solkana, dobimo kako pri-tozbo iz dezele cez mestne potepube, ki ubogo ktuete na en ali drug nacin prevarajo. Treba je tedaj, da Be naSega kmeta na vse strani poducuje, ker le po poduku in po solah b> mogoce, da na§ kmet v go^p>-darstvu pravo zadenc in napreduje.
Krasevci so v politicnem obziru aajvev napredo-vali, in se sploh za napredek morda najvec zanimajo od vseh druzih Slovencev. Tudi zdaj se slisi o prav lepem podvzetju, katerega so se Iotili na§i kra§ki po-sestniki: 12. t. m. bodo imeli glavno posvetovanje v Sezani zaradi ustanove vzajemaega druStva za zavaro* vanje ziviae za ca\\ kraski okraj. To jo kaj pametna in prav lehko izvrsdna misel in voliti je Kragevc?mf da bi bili tako pogumni in edini, d;i to'drnstvo «pra-vijo na nog«». /•» ustanovo tega drustva nij potreba nobenegu kapitala, ampak zavarovanci sami pristopijo k druStvu kot dc*Ie2n>ki in garantirajo zivioo eden dru-gemu. YzHinimo, na prdjko, da jo na Kiasn GOOO go-v«*djih glav, za vsako glavo naj plauajo posostniki v skupuo denarnio po f 4 na leto, to znese na leto 24000 gld.; po statinticnih kazalih pocrka vnajslabsem sluOaji vsako leto k veceinu pj 2 do 3°[0 ?,ivine, |naj tedaj vsako leto crkne od onih 6000, 150 do ISO glav, tako bi dr.i^vo moralo izplucati k ve^emu lGd<»20000 gld.; ostalo hi tedaj d.ustvu vsako leto 4 do 8000 gl. za htroske in resemii fond; ta fond bi se 8 casoma tako narastel, da l>i cvz 10 let zavarovancv sodeleiniki kotnaj pciovicj omenjene zavarS:cibe in s Casoma nifi ne placevali, k r bi se novi delezmki pridruzill, kateri bi morali visjo premijo placevati, ker bi starim delez-nikora prislo na dobro.
Na tak nacin. osnov&na drustva so dozdaj v vecili dezelah pmv u«pe§no delala na veliko korist kmeto-va'.cev in so km^tijskemu stanu tako potrebna, kakor nbi voda. Zatorejj pa naj se KraSevci ne ustraStjo no* benega dola in i.obeae tezave in tudi drugi okraj;, kakor gonski iu tolminski, naj poshenriHJo vrle Krasevce. Ce mi more mo kaj pomagati, naj so rodoljubi do nas obrnejo, mi smo pripravljeni podpirati jib z nasim sve» torn. Pomisliti pa je, kolika dobrota je za kmeta, ee dobi kadar mu edini zasluiek, ^ivina, odmanjka denar, da si lehk) drugo zivino priskrbi.
Ia ce bodo enkrat u9tanovljetia druStva po cell dezeh, ne bo treba se ve5 bati slcparjev in ne bodo vec dobajali dopisi, kakorien je zadaji solkanski.
Tedaj na noge vni Slovene!, podobrem gospodar-stvu bomo tudi do dusevnega blagra dospeli in enaki poatali drugim svobodnim narodom.
Bazne vesti
(w»ti»r M»&ri,ti«iXo) je potrjen od Njih Velidanstva za gori§kega zupana. Menda je to prvi 2upan gbriSki „a sorte*. Kedaj bodo slovesua iustallacija,* nij SeJ znano, ali se bode to moreda cisto opustilo.            i'
(a Urn**) so nam pise: Dne 25. novembra je i'Hzp.>slal» zupanstvo v Dutovljah si u2 be no vsem ^npanijam pi^mi se slovenskim napisom. VroCene so bio vsmn ta pismu, razua dveh, kateie je poStar iz Divafie taksiral z 10 novci, in vsled tega jih tudi do-ti(?na 2upanstva sprejeti nijso hotela. PoStar je N e-m e c in nij : azumei besede „sluibeno*, za to je je v Dutovlje rutour poslal. Slavna c. kr. poStna direkoija v Trstu naj blagovolt pa<5 enkrat sloveaske poStarje in nradnike na sloveuska tla postaviti, da se enkrat v o- •. kom pride takun neptile^nostim!
(¦* »atovf*ij) na Krusu se nam poroca: Tukaj-snjemu krojaOu bi se b.la lekko velika nearefia rgodt-la. V njegovo biso so bili u&o tatja vdrli, a goapidar, ki je pr.std u bliinje vasi v poluno6i domov, pbgleda, all so vrata dobro zaprta, Tatje je hitro pobriSejo in so vendar odnesli sukuo v vrednoati od 100 gold.
(P<ipnk%uii> y 40. listu wSo6e« se beVo iz Otlice, da je tat pisma z d^nurom vred skril tarn bbzu v grin; a duiDir jo v Lep vtekail, mztrgano torbo ia pisma v grm vrgel; denara je bilo 889 gold, gozduaruke plaLe. Sumdo se je ua JoAefa Oebeja iz Dola (Otlice), dobrega kmeta. Sodniji; ga uze ima v rokuli. Ali jo on pravi tat, bo bodocuost pokuzalu!
(¦* c''mi*; fie nam porofiii, da bo dne 2. dec, 25 letnico cesarjevega vladarstvu prav lepo obhajati. U4o pred to nodoljo je bil tainkajgni g. zupan Fr. Leban, oabbno in javno pred corkvijo, ' ko so ljudje |ven iz cerkvo ah naznunil, da naj bo ta dan (prazniSao ob* haja, in res prifilo je obilno ljudij v pnizniunih oblatii-lth, in tudi soloka .mladina k s\, mafii. Moinarji io pokali, tor naznanjali vnej okoliei sloveoen ipoinln. Ob 9. uri pricne bv. maSa; cerko; je bila pohia ljudij. Pa tudi nas je veselilo videti obcinsko BtareSinitvo 2, zupanum spredej v prezbiteriji, res ginljiva nam je bila pri srei ta nenavadna stvar.
Po sv. ma&i so so vsi sturefiini podalikg. zupanu L, kateri jib je s prav dobro jnefouko, kakor tudi % rumeuo kapljico pogoatil. In tako bo bili vsi prav dobi e aidane volje.
}'ri tej priloLnosti se ve da nij zaost&la napitnica nagemu presvitlemu vladarju, katero sta g. iupau, in g. ucitelj Kancler napravila. Ta dan ostaue Crniua-nom vedno v sporainu.
S|)(>fl)l>i!o bi se bilo tudi pri taketn lepem vre-menu, da so tudi bliSni gg. ucitelji bili se svojo solsko mladi>stjo to slovesuosti udelezili. Kaj je uzrok temu, ttga ne vein.
(Xs Avberjn) na Krasu se nam tudi pige, da se y. jubilej na§«»ga pvesv. cesarja prav slovesno obbajal. llvala gre za to posebno g. duhovniku in ufiitelju, ki j« mladino v lepem petji i/.uril.
(peturtie.) Preiskave zaiadi petard se se vedno vise; kakor slisimo, so tudi usSe tak> osobo zaprli, ki je na sumu. Nasa skrivna policija se jako giblje in 6>Hto zabaja po uoui v privatna hisa. Prav bi bilo, da bi se tern pobalinom enkrat dobro na prste stopilo.
Vpravnt sv<*« narodne tiskarne je imel v nedeljo 8. t. m. sejo, katere se jo udtslezilo 10 odbornikov in sicer 7 zunanjdi m 3 domaci. Dogotovda se je bilaoca do koaec 8eptembra 1873. in sklenilo s^ je, da se ta se procej ugodua bilanca predlozi obu. zborujanuvarja ali februvarja meseca. Kakor smo iz gotovega vira izve«le}, narodna tiskarna stoji na dobrih in trdnih nogab ce f=e tudi v«i mrac»jaki va-njo zaletojo in jej voSSijor da bi poginda.
,'(> ' ¦ i»o«ar. v Griaah pri Sezani je v ponedeljek zjutro ob {^uri, ravno ko so bili ljudjo napravgeni k ma§i, blaz-na ienska z glavno prizgala Stalo, katera zaSne goreti in za-njo cela vas; pogoreio je 6 hi§ 4 koze, 3 preSici, 14 ovac in s slepa zenska stara 23 let; Skodo se ceni-na okolo 15.000 gold.
^aliboie, da nobeden pogoreleev nij bil zavarovan in slucajno'se je pripetilo, da ravno prod 3.ma zavaro-vanima hisa ma se je ogenj vstavil.
Kako zalostno je bilo sliSati stokanje pogorelce?,-ki so vse svoje imetje izgubili in kako bi se zdaj sreftne Steli da bi Wla zavarovana poslopja, Zatorej pa no bo^ dite malomarni, dragi slovouski kmetjo, in zavarojM svoja pohistvaj saj stane pravo malenkost v pwmen k dobroti.
is jec«^. Eden tukajSnjih preiskofalnih sodnikov gre prod nekaterimi dnevi v je<;o, da bi jetuika presli-lal. Mej prasanji in odgovori se zatoaenec tako razjezi, da vrze massiven stol, na katerem je sedel, proti sod-niku. K srei-i se^e poslednji umaknil- in stol se je ob zidu razdrobil na drobne koScike.
MHomor. Dekla tukajgnjega policijskega korais-sarja je otioka porodila in ga potem mej sniefci vrgla. Zanimivo je to, da je ravno ob istem 6asu komisar ko-sil in ona ma je sje prve jedi na mizo prinesla. Otroka je noki trikrat se Sivanko v glavo zbola, ki je po tern, jedva v bolniSnico preneseno, mnrlo.
Or. Sprizznpan jc te diii v Yipavi na tiphnsu urorl. Kakor se nam pripoveduje, ga nijso hoteli poko-pati tarokajsnji dusni pastirji, in res pogrebli so ga brez duhovnikov in zvonenja. Ljndstva se je bilo pa neizmerno od vseh krajev zbralo in pogreh je bil veiieasten, kakor nikdar prej v Vipavi. Obcinstvo je bilo najboJje ginjeno, ko je Ivan Fnrlani imel nadgrobni govor. „Pustirao sodbo onema nad naaii/ imel je, „mi pa molimo za njega." Tudi pevei so storiii svojo dolznost.
Uinrlega so prejo prist«rvn]i k nemskutarjem, a bil je naposled odlogen narod ¦;n Jiberalee. J)r. Hpaz-zapan je Gortfan, rojen je v Sempasii in dosegel je ko-maj 52 let.                                    ..
Odprto pismo g. iupniku Cernetu na Obdini!
daslMi ff. kernel
Zadnje vobtve v trzaaki meHni zbor siam dnjo povod,, da v imenu centraluega volilneg i odbora izre-cemo, spolmvaje dolznosti volileev, oeituo graja ia ne-zaupnico, ker ste kofc bozji mazdjeue zagresili pot Va lego pokliCrt, naoirec neiti krs&aosko Ijubtuen aaej ljud8tvom in se drzati veiskih zadev in moral.
Pri zadnjih volitvab v trzulkl rawstni zbor pa ste postali pobtifien agitator iz gole sebicnosti iu delali razpor in strankaistvo m*j Ijudstvom. Postavili st« se na eelo agitaciji zoper narodnegu knudidata v ob6e spo&tovauega g. dr. Josip Rtzjaka, kat<*ri bi bil gotovo alovensko okolico ? triaSkem raestnem zbom bolje za-govarjal, ko g. Burgstitler, kateri s«j nij vjeinal z pio-gramoni, katerega je sestavil centr. volilni odbor v Rojanu in ga tudi sprejeti in podpinati nij hotel. Ker je bilo v Seji volilnega odbora sklenjeno, da tisti kan-didat, kateri ne pod pise programa se tudi voliti ne smet toraj je ravno g. Burgstalerja, ker nij hotel programa podpisati zadel gori onreujeui sklep ter stem po* kazal, da je nasprotnik nase narodnosti, vsled katerega je centralm odbor postavil kandidata, kateri je rad program podpisal in se znvezal posteno in brabrobra-niti splosne interese triaike okolice.
Vi g.Cerne pa ste ae tako dnlec zigresili, da ste se zarotili proti ubogema zutiranemn narodu ter postal! izdajica. zvesti Vasemu bratn biilemu poslancn, iu vsilili nam cloveka, katerega njegova uarodnost veze, da ne more aspesuo za narod slovenski delati, temvec zadeae Vas ostra sodba naroda, posebno vse sloven^ke tr^aSke okolice. Ko ste Yi se po tern deputacijo kme-tov k g. Burgstalerju poslal?, ko ste dobro znali, daje voljen v I. razredu v Trstu iu ko se je poSteni gosp. Burgstaler sam izrazil, da ne prevzame poslanstva v okolici, da bo v mestu stol zasedel, ste Vi gospodine v z?ezi z g. kaplaoom iz Trebic g. Nadrahoni in po-sestnikom Danelom korupc.ijo delali in volilee uiaimii, da so nasprotno volili innapravili s tem pad narodnega kandidata. Kar se gospoda Burgstalerja ticeT mora-mo priznati, da je posten gospod, toda odrekamo mu na podlagi narodnosti vsako kandidaturo in zastopanje na§ega naroda; prvic ne ume siovenskega jezika, kar je spricalo, da nikakor ne poznti tezenj in tirjatyvna-§ega naroda, drugsc pa zivec mej lahoni in lain v Trstu, kakor v vedni dotiki z njimi, je moz tako za-vezan, da se mu nihce ne bo cadil, ako zopet za 3 leta sedi v zbom in za okolico roke krizein drzi. Da se pa narod ne bo dudil, zakaj sta ga gg. Cerne iu Nadrah toliko agitirala, oaj omeuini le to, da zabajata po letu na posestvo g.Burgstalerjevo, in tarn imajo svoje Teselje.
Da, zalostua sta taka dusna pastirja, ki za Esa-vovo Ie6o prodajata svojo narodnost. Dubovsciua v o-kolici in v vsej trzaski skofiji, glej da ne bos taka. Pazi, da se ne bo mnoziio stevilo izdajic! Izdajice, za Vas pa bi skoro slabo ne bilo, ako bi bila usbsana molitev narodne pesmi: BStrela udri iz viyine na iz-dajalca domovine."
Izvrsevalen ud eentr. volilnega odbora za trzasko okolico.
Poslano.
Uze drugic se je Ona na me zadrla v Bienceljnn II. Odita mi pa sedaj neke plaeane kogarcke iz dijas-kih let. Slu§aj! Za one hvala Ti lepa, pila sva je kot destitelja Lavriceva, njemu na zdar. O placilu veljal je pa stari navadni pregovor: Kcdor kli6e, pla^a. Sicer nijsem pa §e nikoli rekel, da se pri popovskih mizah strada. Kar zadevlja pa Tvojega ocitanja, da pravim ljudstvu, da nij vera v nevarnosti, ved», ka si se zlagala, kakor si dolga in Siroka. Trd 1 sem mar-vec, da je iu bo vera znurom v nevarnosti, dokier ne preide  zarod   tako pobalinsko obnasajodih se  popov,
krtkor so bili na Krasn o pritiki volitve dizavn^ga po-slanca.
Sicer pa bog pozivi dr. La.T.ea §e mnogo let na east i korist naruda slovenskfinn. ihzwt se to i tu-kej octtno v&kliknoti, ue ne bos spec jezna, kakor sva b.la in iilis temporibus skupaj.
Konecuo Ti se povein, da sein so zd j z est pri-vrzenec lat«nskeg<i v Bienceljnn II. u.ved-utega izreka, torej z majhno spremembo. Glasi se u:>iorec : Noli iurttiv In verba cierr.
_______ »Falira« studetit.*
Lislnka upammtm.
Niumsaje se na zadnjo Hstaico nadaljujemo izkaz d^Izni-kov do konec tega Ieta»                                                      „
D<Mm so skdedi gobpodje; Hmeljak And. v Hmeljakili H. 2;30, ?.rtavee Janoz v Vertovcah 18?2[?3 B. i>.80; eiUlnica v Kamajfth fl. 4.60; Mtalnica v Lokaveu B. 2.30; dr. Ltivro Vidne v Zagrcbu ld7l[i^T;J «. 8J0; Jan-z %m&x vB«ljnn<«« fl. 4.60; Ivan 2auov v Scntvidu fl. 3.W; Stefan Jnrisovic f Jlajtdi H. ».lM Jfwip jfiCIopdid v St. Pavlu pri Celjah ft\ 3.50; Exm Florjan v Oltn 11. 4.U0; Jakon Luznik v Klani tt.$30; C-italnica v Cjraicah fl. #.2); Peter Koron v Rvtnjah fl. 3.70/ Jozef Kijavec v O^eku f(. 5.40; Mtalniea v Oornbergu iV 4.60; Andrej Satoida v Drumbergti fl. 4; Step. Anton v Podgori fl. 4.t>0; Peter Trpin fl. 4.60; LenardW A. v Steverjanti tt. C 20; Klanfiifi v Podgori tt. 4.B0; Marai France Vertojbi fl. 4.60; Aleks. Idfen ill. Bistriei 0. 2. 30; Martin Pelc Crnivrh ft. 2.30; citahiiea v Podragi tt. 4.60; citalniea v Vspavi (i. 2.30; Jog Peter v Kalu fl. 10.50; Trampus Jokf v JSTostanjevici fl. 10.10. I. Pipan v Skrbini fl. 1M>, Marinie Anton v Kviskura fi. 6.90; Piisuar Ivan v Kvi^kem fl. 7.10; Glasbeao drustvo f Kvis-kero fl. 4.60; Citalniea v Xvi3kem tt. 4.t>(«; eitalnka v Maribom fi. 5.70; eitalnwa v Metliki fl. 3.59; citalniea v Mirnem fl. 6.90; ti ta nica v Nabrezini fl. 4.60; Matija Pertot v Xabrezini fl. 5.20; BiJlim Dragrttin v Pazinn fl. 4.60; ti. Milie v Zgoniktt fl. 4.60; Miba Milic v Zgonika fl. 3.10; citalniea v Staremtrgii fl 3.50; Prance Zvokelj v Oor, Branici fl, 4,60; Stanlic JoUt v^Stijaku fl.4 60. Pegan'Janez v Gor. Branici fl. 4.60; citalniea v Sbinjela ft.2.3o; Aloizi B'abian v Avbern flt 3.50; Anton Kariz v Mer&th fl. 3.50; Milia 2vab v Datovliah fl. 4. 60; Lah Perd. r Oatovljah fl. 3.40; Kompare Miha v Jiveptjah fl. 8.10; Sirca Andr. v Godnjah tt.5,70, Zivic Anton v Skopcm fl. 460; Anton LovrenCie v A"bprivi fl,3,50. Miha Fnrlan v Jioprivi fl. 3.50, And. LaH v Dntovljah fi. 3,50 Janez Vrabec v Dutovljali fl. 3.50, Jliha Kebec v Dntovljah fl. 3.50.   Lipe Orel v oinarjah fl. 2.30.
8 BriNOmkifamii1*. S
Pudpisani nazuanja si. obeitistvti, daje ^Jf ®^ njegova gostilnioa „k oger.ski kroni" zdaj z ^^ ^® vsem tako dobro preskrbljoua, da zadovolji ^^ ^W dastite goste v vsakem obzirii. Gostilniea ^gj ^® ima mnogo izvrstno pripravljenib sob za ||j» ^® prenocisde in prostoin^i Staio zi konje. Za ^w ®fljf tocjio izvrstno in ceno. poitrezbf>, dobre je- ^W ®© dila ia pijaue je tudi preskrbljeno, valed ce- ^jj C^© sar se si. obemstvu p.-iporoda                           ®®
Naznanilo.
Cast imamo javno naznanjati, dasmo go-spodu
AVGUSTU VERTNIKU,
kateremn smo ob svojem casii akvizieijsko o-pravilo izrofiih, ta posel vzeli in da smo ga pcpolno odpustili
aEiisCopiii§tTi» arslBijskega CWre^liaiua w IJubljani.
novih inozemskih  lekov, mineralnih   voda,  kilnih prevez, instruraentov iz gutaperke i. t. d. je
v lakarnici   Potiioiir
v ff^tiirict v ftaSt«lu«
Posebno priporoca ta lekarnica t
Pravi prsni simp proti fca§lju; pravo anglesko Dorschevo nbje olje; ufe pripravljena hlehceke iz kasije proti kaslju in hriposti, balzam proti trganju, Restitutionsfluid jn zdravilno §tnpo za konje in dragi iivali.

^ prej na svojviia doiuii
na-
*
v Dornberaru.
^^^^^•-^'^•.^^^8^-?!*^ ^^^ ^fiM^ &* *^*
Olavni dobitck cv 30iHJ00raark nove ncia.^C' du. vrerfnesti.

Dobitke
garantira
driava
Vabilo k udeleiSt'Vanju na
dobilue  chance
veLke od dizave Hamburg .garantiraoe tlrzav^e loterije, v kateri mora nad
5 iiiilijonor 300,0<M» mark
dobljenih bin.
Dobitki te ugodne denarue  loter je,  ki ima po nacrtu ie (39.000 lozov, so slede6r;  naoire6 1 dobitek event. 360.000  mark  novo   neinake drz. vieduosti ali 120.000 lolnrj^v Pr. Crt., spec, mark Crt. 200.000, iOOOOO, 75.000, 50.000,  40,000 2 kiat 30000, 25.000. 2krat 20.000, 2krat 15.000, 5krat 12000, 13krat 10.000, llktat8000, I2krat mm, 27krat 5000, 3krat 4000,65krat 3000, 120 kr!(t 2000. 320krat 1500, 1200 in 1000, b87krat 500, 300 in 200, 10008krat 110 iu 100,   18.322 krat 40, 20, 15, 10 iu 5 mark in so   bodo  le v malo niesecih v 7 razredih gotovo odlodile. Prvo irebanje dobitkov je uradno JL«T. Am :*-**. dee.   *. K* odloceno, in velja k temu
c«da izvirna srecka le 6 gl., pol izvirne srecke le 1 gl. 50 kr,, 6etrt izvirne srecke le 75 kr., iu se te o d d r z a v e g a r a n t i r a n e i z v i r u o srecke (nobene prepovedaue promese) proti frankiranemn poslanju knesfah imjugodneje v re-komandimnih pisrrnh ceio v ntijbolj oddaljene kraje ml menu razpoSiljajo.
Vsak udelezcvalfc dobi od meue razen svoje originalne srecke  tudi z driavnim   grbom   previ-dent izvirui naurt zastonj    iu   po   zrebanji   takoj uradni zapisnik dobitkov brez zahtev. doposlanega. Dobljeni denar se bo izplaSeval in razpoSiljal od mene naravnost na intereseute tocno in pod   n a j s t r o g e j-so zamolcljivostjo. p^pr* Naj se torej obraca z narocili zaupljivo na
Banquier et Wcchsel-Cnroptoir in Hamburg.
ODVETNIK
Dr. JOSIP JAKOPICJ
iiaxiianja si. obelus <vib, da I in a ZfiaJ pisarno r Il^TKLl' v «lru^ckiii iiadstfronji nad |iro« (lajalnico zcleza liar iflnli&i.
;i^€l^
Sf^»f

ALBIN SL1TSCHER j
trgovee v LJUBLJANI,
na danajski cesti, st. &%                       (
priporoca svojo gtacano 1^ za specerijsko Mago in zeleznino; dr^t ^ zalogo najboljSih vodnih in cirkularnih i *%/$ iag za dile, deske iE furnire. mnogovrst-1 c*M roSfli^ fag* pil, vlitih in iz pleha" &sSf emailiranih piskro? in vseh orodij za ] ^P kuhinjo; zelezne prihranilne ognji§ga; nle-
thate in grudelnaste peCi in kotle, ko^nje ino slamorezne kose, lepo pozlaCene krize > za grol)e i. t. d.                                        (
m
Mavatelj in odgovorni nrednik; VIKTOB DOLENEC. — Tiskar: PATEBN0LLI v Gorici.