r w ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Obiralcem »zelenega zlata« pošteno nagaja vreme. Hmeljarji so upali, da bo hmelj obran kar najhitreje, vendar je premalo pridnih rok v Ijmeljiščih in prevečkrat dežuje, če bo šlo vse po sreči, bodo ta teden le pobrali zadnje hmeljeve kobule. Novomeška zadruga je poklicala na pomoč še stroj za obiranje hmelja, ki so ga letos kupili na grmski kmetijski šoli: zdaj dela po 24 ur... Sodeč po letini, bomo imeli dovolj piva, pa še dobro bo! (Foto: R. Bačer) Strop ubil konja, vola in junca Št. 36 (1067) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, A A 3. septembra 'M 1970 Pridite v Metliko! Metličani vabijo "5. in 6. septembra v goste, ko bodo imeli tradicionalni zbor borcev in aktivistov ter zbor 15. brigade. Letošnje slavje ob 25-letnici osvoboditve bo organizirano v širšem obsegu, zato pričakujejo okoli 6.000 gostov. V soboto, 5. septembra: ob 18. uri v Belokranjskem muzeju otvoritev razstave o Petnajsti, brigadi; ob 19.30 akademija na grajskem dvorišču ali v TVD Partizan, če bo slabo vreme; ob 22. uri bo kreš na Veselici. V nedeljo, 6. septembra: med 8. in 9. uro bo na Trgu svobode promenadni koncert metliške mestne godbe, medtem se bodo na Pungartu (poleg TVD Partizan) zbrali borci 15. brigade. Ob 9.30 bo slavnostno zborovanje na Trgu svobode, na katerem bo govoril Niko šilih. Po zborovanju bo tovariško srečanje, kjer zagotavljajo dobro oskrbo, službo informacij in prodajo spominkov. Grozljiva smrt pod Plešivico Revirni logar Jože Zelenko in njegov dveletni Matjažek sta v isti minuti tragično umrla pod tovornjakom, ki je v Žužemberk peljal drva V sredo, 26. avgusta, nekako sredi poldneva, je 34-letmi Jože Zelenko, revirni logar iz Šmihela pri Žužemberku, naložil na moped svo- Končno le voda v Suhi krajini! Na splošno veselje ljudi v suhokranjskih vaseh Zvirče in Prevole je v torek dopoldne po številnih zapet-ljajdh končno le pritekla pitna voda. Ljudje v Suhi krajini pričakujejo, da se kaj takega ne bo več ponovilo, saj j«- takšen primer y naši praksi ros osamljen in vse obaodbe vr edeni ja dva fanta, 7-letnega Jožeta, ki bo šel to jesen prvič v ’ šolo, to 2-letnega Matja-žka, ter se z njima odpeljal navkreber po ozki in vijugasti cesti proti Plešivica. Približno v istem času je Stane Senica iz Meniške vasi na Plešivica vžgal tovornjak, naložen z 8 m3 naklanih metrskih drv, in ga pognal po gozdni oesti, ki drži v Šmihel. Poleg njega je v kabini sedel delavec Drago Zupe-vec iz Straže. Nič hudega sluteč sta šeni-oa in Zelenko vozila drug drugemu nasproti. Ko je bil Senica pred ovinkom, iz katerega se komaj 2,50 m ftiro* ka cesta spusti v klanec, je zatrobil. Zelenko se "je tedaj s fantoma na mopedu vzpenjal po klancu navkreber. Pred samim zavojem v levo (Nadaljevanje na 8. str.) od 3. do 13. septembra Okrog 5. do 8. septembra kratkotrajne ali krajevne padavine, v ostalem lepo vreme. Dr. V. M. DESET LET MEDNARODNEGA'SIMPOZIJA FORMA VIVA Hvala tujim in domačim umetnikom V 10 letih je 126 kiparjev iz 22 dežel z vseh kontinentov, med njimi 33 Jugoslovanov, v okvirih Forme vive ustvarilo 153 skulptur, ki so obogatile zlasti Portorož, Ravne, Maribor in Kostanjevico ter okolico teh krajev - V slavnostnem vzdušju obnovljene nekdanje cerkve kostanjeviškega samostana, ki pa že nad 200 let ni bila uporabljena za verske namene, so v soboto zvečer sklenili letošnje jubilejno X. srečanje kiparjev, udeležencev mednarodnega simpozija Forma vi-va. Hkrati sta bila za domačine in goste v obnovljenem objektu tudi prva javna koncerta. Slovesnost je začela inž. Vilma Pirkovič, predsednica upravnega odbora Forme vive, ki je med številnimi domačini in gosti pozdravila še posebej podpredsednika skupščine SRS dr. Jožeta Brileja, podpredsednika IS SRS dr. Franceta Hočevarja, Književnik Beno Zupančič, generalni sekretar SZDL Jugoslavije, med pozdravnim govorom na sklepnem slavju Forme vive. Metlika: nagrade na akademiji Na predvečer borčevskega srečanja 6. septembra bo na grajskem dvorišču v Metliki svečana akademija, na kateri bodo izročili nagrade in priznanja najboljšim Športnikom, ki so tekmovali v počastitev srečanja, prav tako učencem za najboljše napisane naloge o Petnajsti brigadi. Kulturni spored bo prispevala skupina Osip Sest. Z VINSKEGA SEJMA Nagrajeni Dolenjci Na 16. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, ki bo odprt še do 6. septembra, so proizvajalci vin, žganih pijač in sadnih sokov z območja Dolenjske prejeli kar 6 zlatih in 15 srebrnih kolajn ter 7 pismenih priznanj. Največ jih je nabrala DANA. Naša predstavnika na sejmu DANA iz Mirne in KZ Gabrovka Dole obrat »Pre-sad« sta tudi edina razstavljavca, ki dajeta vse svoje razstavljene pijače obiskovalcem sejma na brezplačno pokušnjo. Kolajne in priznanja so dobile za pijače naslednje naše delovne organizacije; ■ KZ Bizeljsko: sauvignon 1969 — zlata, bizeljsko rdeče 1969 — srebrna; ■ Slovenija vino, obrat Brežice: cviček 1969 in bi- (Nadaljevanje na 3. str ) generalnega sekretarja SZDL Jugoslavije Bena Zupančiča, akademika dr. Franceta Ste- (Nadaljevanje na 5. sir.) , Tokrat zares: zdravstveni dom že septembra Pogajanja z investitorji gradnje novega zdravstvenega doma v Sevnici so se tako zavlekla, da so ljudje upravičeno negodovali. Komisija se je končne odločila za trboveljsko gradbeno podjetje kljub temu, da ni najcenejši ponudnik. Trboveljčani so v ponudbi navedli tudi izračun del po novih, večjih cenah, vrhu tega pa edini ponujajo premosiitveni kredit. Ta je potreben zato, ker bodo dela kpnrana že oktobra 1971. samoprispevek pa bo občina pobirala še do konca 1972. Odločitev je torej padla: nov zdravstveni dom, ki bo veljal 3,967.377 dinarjev, bodo pričeli graditi že septembra A. Z. Nesreča se je zgodila v torek v hlevu Franca Kasteli- Pouk se začenja! Spet bodo zvezki polni redov — enic in petič, ucenci se bodo učili in »šprieali«, učitelji in starši bodo izgubljali živce in se veselili uspehov, tisoči otrok bodo prvič prestopili šolski prag. Tudi na Dolenjskem prodira šolska reforma: marsikje bodo ob sobotah ostala šolska vrata zaprta, učenci bodo imeli več časa za svobodne aktivnosti — ali pa za prepisovanje šolskega gradiva, saj je pri nas že v navadi, da ob začetku leta ni mogoče dobiti vseh šolskih knjig. (foto: arhiv Dolenjskega lista) ca iz Dolenjih Ponikev pri Trebnjem. Franc Kastelic v torek zjutraj sprva kar ni mogel veiv jeti svojim očem. Ko je stopil v hlev, da bi nakrmil živino, sta na tleh ležala mrtev (Nadaljevanje na 8. str) Šentrupert: referendum čez vsa pričakovanja Nedeljsko ljudsko glasovanje o samoprispevku za modernizacijo ceste Šentrupert — Slovenska vas, ki je bilo v dvanajstih vaseh krajevne skupnosti Šentrupert, je preseglo vsa pričakovanja. Kar 79,81 odstotka vpisanih volivcev je glasovalo za samoprispevek, referenduma pa se je udeležilo nekaj nad 93 odstotkov vseh volivcev. Posebno uspešno je bilo glasovanje v Šentrupertu, kjer je od 287 volivcev le nekaj ljudd glasovalo ,proti’. Po nedeljski od-• ločitvi bodo prebivalci z območja KS Šentrupert plačevali tri leta po 2 odstotka od katastrskega dohodka in o-sebnih dohodkov ter 4 odstotke od prispevnih osnov obrtnikov. Dodamo naj še, da plačujejo tudi občinski samoprispevek za ^nodemizacdj o šol. I ribnical TELEFONI: 87-068 87-099 OKNA VSEH VRST VRATA —SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDITI NOV OBRAT OB OBČINSKEM PRAZNIKJJ. Za sto parov delovnih rok ima prostora nov obrat Modnih oblačil v Starem trgu pri -Trebnjem, ki »o ga dokončali 4« letošnjega občinskega praznika, 4. septembra. Foto; Legan DOLENJS : LIST tedenski mozaik Angleška znanstvena revija »Science Journal« je objavila članek, v katerem avtor dokazuje, da južne obale Velike Britanije postopoma tonejo v morje in da bodo sedanji obrežni kraji čez ti. sočletja že na morskem dnu. Ko je župan obalnega letoviškega mesta Longham prebral članek, je takoj začel po novem propagirati obisk svojega mesta: »Obiščite Longham takoj zdaj! Leta 2000 bo morda že prepozno!« ... Uragvajski študentje imajo letos nenavadno doge počitnice. Vlada je namreč do novembra zaprla 34 visokih šol in univerz in to že drugič letos. Vzrok: študentski protesti in demonstracije proti vladi. Tako imajo študenti počitnice, vlada pa i ipa, da bo imela mir... Bivši kraj Saudske Arabije Saud II. ki ga je njegov naslednik Fejsal izgnal iz države, je svojo žalost nad izgubljenim prestolom tolažil v Evropi, kjer je nedavno tudi umrl. Ko je odšel iz domovine, je odnesel s seboj milijardo dolarjev, ob smrti pa mu je ostalo še 100 milijonov dolarjev. Vsotica seveda ni majhna hn nanjo je računalo njegovih pet zakonskih sinov in 104 nezakonski sinovi in hčere, ki so ga spremljali v izgnanstvu v Evropi. Ožalošče-ne otroke je ie bolj kot očeva smrt potr ukrep sed-njega saudaskega kralja Fejsala, ki je sklenil zapleniti preostalo premoženje bivšega kralja. Žalost dedičev je zdaj re% iskrena... Šef češkoslovaške partije Gustav Husak je te dni v govoru izjavil, da ne obstaja nobena sila, ki bi češkoslovaško lahko skrenila z njene sedanje poti. To mu vsi radi verjamejo, saj ena najmočnejših držav na svetu — Sovjetska zveza — skrbi, da mala Češkoslovaška ne bi kam »skrenila«... SpHčo denarnih težav se je britansko finančno ministrstvo odločilo povišati takse za pse na 6 šilingov na leto. Lastniki psov so seveda hudo ogorčeni; pravijo, da je zaradi naraščajočih davkov življenje vse bolj pasje... KDO NAJ PREVZAME TEHNIČNO DELO S KMETIJSKIMI POSOJILI? • Še ena organizacija Bodo živinorejci znali uporabiti denar, ki jim ga ponujajo? — Doslej slabe izkušnje Kakšna nova organizacija?! Saj jih imamo že preveč. Tako trdijo mnogi. Morda je nekaterih organizacij res preveč — toda ena ali vsaj ena še manj-kčL. ■ Kmetje veliko tarnajo — največkrat upravičeno — da ne morejo dobiti kreditov tako kot drugi delovni ljudje. A kje je krivda? Lani je republiški zavod za rezerve pripravil 10 milijonov dinarjev (eno milijardo starih dinarjev) za pitanje goved. Od tega denarja je prišlo do zasebnih živinorejcev zelo malo, čeprav je bil namenjen le njim. To lahko ugotavljajo tudi sami, brez statističnih podatkov. Denar ni prifiel do kmetov zato, ker manjka neka organizacija. Nekatere kmetijske organizacije so bile pripravljene vzeti denar za svoje potrebe In obljubljale, da bodo zbra-lep otrebno število pitanih eoved od kmetov. Seveda brez pogodb, s prostim odkupom. Ker se dajalci kredita s tem niso striniaM. na je denar obležal v banki. Pl Pred kratkim je NTa-rodna banka Ju posl a vi le v soelasiu z Zveznim izvršnim svetom odobrila za nakup in pitanje telet do '' m mm k • • a SAMO DELNO PREMIRJE ---------- Premirja na Srednjem vzhodu se držijo Izrael in arabske države, ne pa tudi Palestinci, ki iz svojih oporišč v arabskih državah še naprej napadajo Izraelce. Zaradi tega izraelska vojska od časa do čas podvzema »kaznovalne pohode«. Zadnje dni so Izraelci večkrat vdrli na ozemlje Libanona in napadli palestinska taborišča. Na sliki so izraelska oklopna vozila, ki se vračajo z enega takih »kaznovalnih pohodov« na ozemlje Libanona. TELEGRAMI SALTA — Blizu argentinskega mesta Salta se Je pripetila huda ieleznttka nesreča, ko ae Je tovorni vlak zaletel v avtobus poln potnikov. Po prvih vesteh Je bilo SO ljudi mrtvih, 36 pa ranjenih. BEOGRAD — V Jugoslaviji se Je zvrstila vrsta visokih obiskov iz tujine. Nato deželo ao v teh dneh obiskali: generalni sekretar OZN U Tant, predsednik Kcoga (Kinshasa) Mobutu ln predsednik afganistanske vlade Etemadi TRIPOLI — Iz Ubije se Je doslej Izselilo že 35.000 Italijanov. Kot je znano. Je libijska vlada 31. julija nacionalizirala premoženje italijanskih državljanov, ki zato zdaj množično zapuščajo deželo. 200 kg nekaj več kot 200 milijonov dinarjev (20 milijard starih dinarjev). Denar je pripravljen. Ali ga bodo živinorejci znali koristno uporabiti? Odobritev je bila objavljena v časopisih že v juliju. Naši živinorejci pa ne vedo o tem skoraj nič. ■ Za najetje kredita iz odobrenih 200 milijonov dinarjev je treba pripraviti programe pitanja telet. V Vojvodini in nekaterih drugih krajih veliko razpravljajo o tem. Pa še vedno premalo, da bi lahko uporabili vsa sredstva, ki lih je banka določila za pospeševanje pitanja goved: Ob ugotavljanju teh stvari se ni moči otresti mnenja, da v kmetijstvu §e res manjka neka organizacija. Ni važno, kakšna bo njena organizacijska oblaka, pomembnejša Je fWnvrtry;t. ■ Morda bomo spet , slišali pripombe ali opravičila, češ da kreditov za pitanje telet ni moči dobiti po ugodnih pogojih. Seveda morajo o tem povedati svoje mnenje živinorejci. Toda to bi morali že povedati, sicer bodo spet izgubili eno leto uspešne proizvodnje. Zdaj pa organizatorji molčijo, kmetje pa nič ne vedo. Kmetijstvo se tako ne more razvijati. JOŽE PETEK | tedenski zunanjepolitični pregled\ Malo je ljudi na svetu, ki razumljivo, saj gre za zelo si ne bi želeli mirne ureditve nevarno zamisel ln če bi jo krize na Srednjem vzhodu, uresničili, majhnim državam Prav zato je večina svetovne to ne bi obetalo nič dobrega. Jarn,i :'*V: v 'v- A x-j>» mmm. Največ izmed 46 prodajaln v trebanjski občini pripada Mercatorjevi poslovni enoti Gradišče Trebnje. Na sliki ena izmed njih, Mercatorjeva trgovina na Mirni, dobro založena z blagom. (Foto: Vesel) DANES SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZK: Komunisti o nerazvitih občinah Kje lahko pričakujemo pomoč republike? Kako bodo sodili Dolenjci? Na današnji seji medobčinskega sveta ZK v Novem mestu bodo predstavniki komunistov štirih dolenjskih občin — novomeške, metliške, črnomaljske in trebanjske, govorili o manj razvitih območjih v Sloveniji in o presnovi zveze komunistov. Kajpak bo beseda tekla o belokranjskem in zahodno dolenjskem območju: za Metliko in Črnomelj računajo, da se bosta v bodoče še bolj povezovala z Novim mestom, čeprav ne gre zanemariti tu- nerazvitih območjih di vse hitrejšega razvoja obeh Jg Izobrazbena stopnja za- cest kot drugje v Sloveniji, zato pa so manj modernizirane. V Sloveniji je moderniziranih 24 odstotkov cest vseh štirih redov, v manj razvitih občinah pa komaj 17 odstotkov vozišč. Prav tako ne gre pozabljati, da je število tistih, ki ne končajo osemletke v osmih letih, v nerazvitih občinah precej večje kot v razvitih: računajo, da je za 12 odstotkov več učencev, ki ne izdelajo. Zaradi precejšnjega Kje naj bi torej pomagala republika? Vsekakor pri izobraževanju, razvoju infrastrukturnih objektov, industrije, kmetijstva in turizma ter socialne politike. Prav tako bo dobrodošla pomoč pri načrtovanju razvoja teh območij. J.‘S. občinskih središč. Zahodno dolenjsko območje seveda ni tako enotno, saj se grosupeljska in litijska ter tudi ribniška občina vse bolj nagibljejo k Ljubljani, Trebnje pa se povezuje z Novim mestom. Kaj torej pričakovati od vse pogostnejših razprav o nerazvitosti? Znano je, da je na nerazvitih območjih več Novo delo - boljši osebni dohodek Upajo, da se bodo vrnili domačini, ki so zaposleni v tujini - Novo proizvodno dvorano v Podpreski grade skupno UK, KGP in KTK Delavci obrata »Jelka« v Podpreski pričakujejo, da bodo novembra že delali v novi proizvodni dvorani. Hkrati s selitvijo v nove. prostore bodo opustili sedanjo obrtniško proizvodnjo lesenih pralnikov ter desk za seklanje čebule in mesa. Industrijsko oziroma serijsko bodo izdelovali le šolsko pohištvo, oz. točneje: le del šolskega pohištva — stole. Obrat bo zaposloval 50 ljudi, če pa jim bo uspelo dobiti dovolj delavcev, jih bo delalo še 20 na žagi. Zdaj dela v obratu 36 ljudi. Po no- vem bodo delali v dveh izmenah. Celotna letna proizvodnja obrata bo porastla iz sedanjih dveh na 6 milijonov din. Izračuni kažejo, da se bodo povprečni mesečni dohodki povečali na okoli 1,200 din, z dobrim gospodarjenjem pa bodo lahko še večji. Zdaj znašajo mesečni zaslužki v povprečju okoli 950 din. Ko bo nova dvorana gotova, bo dovolj dela za vse domačine ifi jim ne bo treba več po svetu za kruhom. V podjetju pričakujejo celo, da se bo več domačinov, ki so ■ Ditrlvrv & a & s BREŽICE STE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nagel,jčko» alt vrtnic je primerno darilo u vsako prtloinoat —' Naša dnevna proizvodnja Je ve? tl»oč cvetov v 6 barvah — Zahtevajte v najbliinjl cvetličarni nagel jeke ali vrtmee iz vrtnarije Catež_ $ $ $ & $ & i & zdaj na delu v tujini, vrnilo domov in se zaposlilo v domačem obratu, ki jim bo zdaj lahko zagotovil ne le delo, ampak tudi primerne osebne dohodke. Novo proizvodno dvorano, ki bo veljala okoli 1,5 milijona din, gradijo skupno kočevska podjetja LIK, KGP ii\ kemična tovarna. To je že druga taka skupna naložba teh treh podjetij v zadnjih letih — prva je bila gradnja tovarne ivemih plošč v Kočevju. Pozimi, ko v gozdu ne bo mogoče delati, bodo nekateri člani kolektiva Združenega KGP Kočevje lahko delali v novem obratu in si tako izboljšali svoje osebne •prejemke. Ljudje iz Podpreske in okolice so zelo ponosni na novo proizvodno dvorano > Komaj čakajo, da bo dokončana in da bodo lahko v njej delali. Hvaležni so tudi občinski skupščini, ki ne nasprotuje obstoju tega obrata. Ko je bil namreč združen s podjetjem INLES, so ga nameravali celo ukiniti. Ponosni pa so tudi, da že v svojem sedanjem, zastarelem obratu niso imeli nikoli izgube. Doslej so vedno dokazali, da so dobri gospodarji, zato lahko pričakujemo, da bo tako tudi v bodoče. JOŽE PRIMC poslenih manjša: komaj 1,2 odstotka jih ima visoko šolo, 2,3, višjo 6,6 srednjo, 24,4 poklicno, vsi drugi pa imajo le osnovno ali pa še te ne. V Sloveniji ima 3,2 odstotka višoko šolo, 3,9 višjo, 12 srednjo, 31,1 poklicno in 49,8 dokončano ali nedokončano osnovno šolo. Bržkone je upravičeno pričakovanje, da bo republika pomagala pri izboljšanju pogojev za hitrejši razvoj. Gre za pomoč pri infrastrukturnih objektih: prometnemu omrežju, energetiki in vodnemu gospodarstvu. Sodijo, naj bi v bodoče težili k tesnejšemu povezovanju manj razvitih območij z razvojnimi centri, ki so v njihovi bližini. Prav tako ne bomo smeli pozabiti nižjega življenjskega standarda na manj razvitih območjih, zaradi česar je starostna sestava neugodna, vprašanja zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmetov pa toliko bolj pereča. /* * • v v Sejmišča Odraz slabega vremena Novomeško sejmišče v po-nedeljek, 31. avgusta, ni bilo posebno obiskano, kar pripisujejo slabemu vremenu. Naprodaj je bilo 462 mladih prašičkov, prodali pa so jih 385. Mlajši pujski so šli v denar po 140 do 190 din, za večje pa so zahtevali 200 do 450 dinarjev. Cene se od, prejšnjega tedna niso spremenile. Sejem v Brežicah V soboto 29. avgusta, so pripeljali kmetovalci na brežiški sejem 436 prašičkov, prodanih pa je bilo 322. Mlajše pujske so plačevali po 11 din kg, večje pa od 7 do 7.50 din za kilogram žive teže. Z avtom po stopnicah? . Letos so na Vinici postavili turistično tablo v bližini gradu, kjer kaže puščica avtomobilistom pot na kopališče in v kamp. Izletniki, ki so se na informacijo na' tabli zanesli, so bili jezni. Piše, da imajo » smeri proti gradu 1250 m do Kolpe, pot pa je stopničasta in za avtomobiliste vsekakor neprimerna. Napaka je le v tem, da kaže puščica na tablj v napačno smer. Informacijska tabla je res pridobitev, toda če informacija ni točna, bolj škoduje. kot koristi. Po podatkih, ki jih je za 1968 naredil ljubljanski Inštitut za ekonomska raziskovanja, sta samo dve dolenjski občini med prvo polovico slovenskih občin, glede na njihovo razvitost. Kočevje je na 21., Novo mesto pa na 29. mestu, a kljub temu sta še obe občini med manj razvitimi v Sloveniji. Krško je na 39., Metlika na 43. in Brežice na 45. mestu med 60 občinami iz Slovenije; Ribnica, Črnomelj, Sevnica in Grosuplje so se zvrstili med 47. in 50. mestom, Trebnje pa je na 54. mestu. Sevnica, Grosuplje in Trebnje so bili 1968 nerazviti tudi v jugoslovanskem merilu. Podatki, ki so stari dve leti, so zdaj že toliko zastareli, da ob hitri ekonomski rasti novomeška občina že lani ni več sodila med nerazvite, ampak je že ujela slovensko poprečje. Ko bodo izr a-čunane letošnje številke, se bo Novo mesto — in bržkone tudi nekatere druge dolenjske občine — pomaknilo za nekaj mest navzgor na lestvici slovenske razvitosti. Vsekakor pa s tem ni rečeno, da se bo Dolenjska rešila nerazvitosti. Večji predel bo ostal v slovenskem merilu med slabo razvitimi. Nič čudnega ni zato, da skoraj v vseh občinah upravičeno pričakujejo naložb v in frastrukturne objekte, ki naj bi pripomogli k hitrejšemu razvoju. Zato niso presenetljivet izjave, da bodo o pomoči manj razvitim še dolgo govorili: medobčinski svet ZK Novem mestu bo prav danes popoldne svojo razpravo posvetil tem vprašanjem. 21-227 m Kmetijski nasveti Grozdna gniloba se širi V zadnjih letih so slovenski vinogradniki izgubili zaradi gnilobe girozdja nič manj kot petino vsega pridelka. K temu pa ni prišteta Skoda, ka so jo trpeli zaradi poslabšanja kakovosti vina. Iz gnilega grozdja (pri tem je izvzeta plemenita grozdna gniloba) pač ni mogoče pridelati najboljše pijače. B Gnilob je več vrst. Bela grozdna gniloba, ki napada predvsem grozdje, se zagotovo pojavi po toči, če je na voljo le dovolj vlage in toplote, česar pa v poletnih tednih ne manjka. Zato je treba z vinogTadi, M jdh je oklestila toča, še posebno skrbno ravnati. Napadene dele tisov je treba obrezati in sežgati, vse pa poškropiti a kalijevim bisulfidom ali kakim drugim fungicidom. Zelo nevarna je tudi črna gniloba, ki napada napol dorasle jagode in poganjke. Če redno škropimo proti peronospori, posebno če malo povečamo siceršnjo koncentracijo škropiva, preprečimo pojav te bolezni. Zelo razširjena je tudi siva grozdna plesen, ki pušča za seboj značilne sive kepe gnilega grozdja, ki se ob bratvi kadijo trgačem v obraz, če se ta plesen dovolj kasno pojava, je lahko tudi koristna, saj Je to tasta plemenita grozdna gniloba, ki povečuje kakovost pridelka. | Zadnja leta v Sloveniji ugotavljajo, da se gniloba nevarno 8irl. Vzroki tega so tudi v drugačnih vzgojnih načinih, drugačni agrotehniki, večkrat pa tudi v pretiranem gnojenju z dušičnimi gnojili. Ce se z gnojenjem, drugačno obdelavo in vzgojo poveča bujnost trsja, se povečajo možnosti za gnilobo, so ugotovili razdskovalcd. Nevarnost zmanjšamo, če bujno trto precej bolj obremenimo, kar pa naši vinogradniki povsod ne delajo. Bujnejša rast namreč preveč senči in zmanjšuje zračnost, kar je v prid gnilobam. Ugodnejše razmere za pojav gnilobe daje tudi slaba razporeditev rodnega lesa, slaba opora, neodstiranjeni zalistmki, pozno vršiČkanje, premočno, predvsem pa časovno slabo^ razporejeno gnojenje z dušikom. !***• M. L. 4. SEPTEMBER — PRAZNIK TREBANJSKE OBČINE IN GUBČEVE BRIGADE Občanom čestitajo ob prazniku: • Občinska skupščina Trebnje Občinska konferenca ZKS { Občinska konferenca SZDL | Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB Občinska konferenca ZMS S družbeno političnih in delov* nlh organizacij v občini. | V otočani, ki nima niti petino prebivalstva zaposlenih v obratih družbenega sektorja, in iz katere se voza na delo drugam tretjina vseh delavcev, je izrednega pomena: izkoristiti možnosti, ki Jih daje bližina večjih mest, dobre prometne zveze In pridne delovne roke, ki jih Je v občini s polovico kmečkega prebivalstva Sena pretek. Potrebna je zunanja pomoč pri investiranju, potrebni so programi in kvalificirani, strokovno usposobljeni Judje, ki Jih arto primanjkuje. vi se naglo uveljavlja, saj ima podjetje toliko naredil, da so zmogljivosti rasprodane že za dolgo vnaprej. Z novimi prostori, ki jih podjetje gradi, bo povečalo vrednost proizvodnje za najmanj trikrat, na novo pa bo zaposlilo tudi večje Število delavcev. Letos 20000 šivalnih stroj'ev ■ Letošnje leto je pokazalo, da Je bila pripojitev Tovarne Šivalnih strojev Industriji motornih vozil, pra- vi izhod iz težavnega položaja tega mirenskega podjet- Največja postajata še večja ■ V takem položaju so posebnega pomena podjetja, ki imajo možnosti za nadaljnji razvoj, med katerimi sta zlasti mirenska DANA In trebanjska KEMOOPREMA. O proizvodnih uspehih mirenskega podjetja ni treba posebej veliko govoriti; o njem govorijo številna javna priznanja strokovnjakov in sejmov, na katerih se predstavljajo s svojimi izdelki. Zlati zmagovalec Beograda, ki je postala DANINA Fni-tella, zlate medalje na letošnjem 16. sejmu vina, žganih pijač In sadnih sokov uvrstitev med pet najboljših izdelovalcev sadnih sokov v Jih goslaviji. to ao dragocena priznanja za marljiv in iznajdljiv kolektiv, ki je ustvaril močno podjetje brez zunanje pomoči. Tovarna DANA je kaj kmalu »pognala, v kateri smeri nad se navija, v svoj asortiment Je uvedla brsaaHmhnlne, oawdfl n« pijače la sadne sokove. K prazniku občine pa razen v reportaži omenjenih delovnih organizacij čestitajo še: Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto * Veterinarska postaja Trebnje * Lekarna Trebnje * kolektivi osnovnih šol Trebnje, Mirna, Mokronog, Veliki Gaber in Šentrupert * Gostilne: Franc Opara Trebnje Bojan Kolenc Mirna Rudi Germovšek Trebnje Peter Deu Mokronog Stane Ravnikar Čatež Marija CugelJ Trebnje Springer-Dernovšek Trebnje SOLŠNJSKl LIST •*-**<10*7> — »-1*-1907 S (mul) RUSIJO MDOIMIZAOSTMIEK Občina Trebnje ob letošnjem občinskem prazniku, 4. septembru Na jutrišnji dan so se pred 28. leti v gozdu ob cesti, ki pelje s Trebelnega proti Cešnjicam, zbrali partizani iz različnih krajev in ustanovili eno prvih partizanskih brigad, legendarno Gubčevo brigado, ki je v letih narodnoosvobodilnega boja preživela toliko težkih dni in izbojevala toliko hudih in slavnih bitk. Ta dan je bil izbran za praznik trebanjske občine; jubilej je tudi priložnost za pregled gospodarskih m drugih dosežkov občine ter problemov njenega razvoja. . Kljub opaznemu napredku v zadnjih letih, o katerem se lahko prepričamo o nar seljih občine, je Trebnje še vedno med 10 najmanj razvitimi slovenskimi občinami, de upoštevamo narodni dohodek na prebivalca. V istem času so peč tudi drugi napredovali, tako da je razlika ostala. V minulem letu se je celotni dohodek delovnih organizacij povečal za več kot eno petino, dohodek se je povečal za 23,6 odst., stroški za 19,9 odst., število zaposlenih za 14,3 odst., čisti osebni dohodki za eno tretjino. Vse to so lepi dosežki, četudi odštejemo negativen učinek povečan ja cen. Občinsko gospodarstvo potrebuje pospešeno rast, če hoče nadoknaditi zamujeno. To je vodilo poglavitnih prizadevanj občinske skupščkie, katerih poraba pri nas izredno naglo narašča. Ob tem izdeluje še priznane zeliščne aperitive, kot so hermeli-ka, gor jan, potentiHa, cynar ki pelinkovec, kupce pa vsako leto preseneča z novost-m, ki se običajno hitro uveljavijo ne trgu. ■ KEMOOPREMA JE prav ta čas v obdobju povečevanja proizvodnih zmogljivosti. Podjetje Je bilo že poprej znano po izdelovanju čistem za gorivo ter po izdelovanju tehnotoške opreme za kemično industrijo. Zadnje leto je s pomočjo še nekaterih slovenskih tovarn, s katerimi dela v konzorciju, začelo uvajati še izdelovanje industrijskih dvoran iz montažnih tipsikih elementov, izdelanih iz hladno oblikovanih profilov. Ta način gradnje je cenejši, hitrejši in boljši. Tudi v naši drža- ja. V sodelovanju s svetovno znano tvrdko, ki ima svoje tovarne takorekoč po vsem svetu, računajo, da bodo letos izdelali že nad 20.000 šivalnih strojev, kar je nekajkrat več kot prejšnja leta. Količino pa bodo še povečevali v skladu s povpraševanjem na trgu, ki vidno narašča. j 220 delavcev pa razen 125 j šivalnih strojev ta čas izdela j na dan tud 45 kompletnih oprem za stanovanjske prikolice ter precej notra- nje opreme. Ugotavljajo, da se je za polovico povečala delovna storilnost, zelo se je izboljšala delovna disciplina in zaslužki zaposlenih. ■ Pri pregledu industrije naj spomnimo še na obrat KFD Dob »Pohorje«, k izdeluje gasilsko opremo in zelo iskane lesne izdelke. Izhod: sodelovanje s kmeti I V tem razvojnem trenutku je kmetijstvo v trebanjski občini še vedno na jvažnejša gospodarska dejavnost, saj daje kljub zelo majhnemu narodnemu dohodku na prebivalstva, še vedno 40 odstotkov celotnega narodnega dohodka občine. Za to panogo je značilna zaostalost, silna razdrobljenost zemljišč, majhne posesti, ki v poprečju ne merijo niti tri hektarje obdelovalnih površin, njihovi lastniki pa so ostareli in se vse pogosteje srečujejo s socialno službo trebanjske občne. ■ Z družbenimi zemljišči gospodarita Kmetijska zadruga Trebnje In Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas. Zaradi znanih težav v živinoreji je zadruga občutno zmanjšala lastno kmetijsko proizvodnjo in se usmerila v proizvodno sodelovanje s kmetovalci, ki jim daje v najem tudi družbena zemljišča. Zadnja leta je okrepla kooperacijo v pridelovanju krompirja, posebno semenskega, zdaj pa se usmerja tudi v kooperacijo v reji ple-menskh svinj, telet in krav. Mirenska »Dana« se je po oceni strokovne komisije na letošnjem ljubljanskem mednarodnem sejmu vin, žganih pijač in sadnih sokov uvrstila med pet najboljših jugoslovanskih proizvajalcev sadnih sokov. Na sliki: tekoči trak v novi polnilnici, ki lahko napolni 100.000 stekleničk na dan. Pri tena pomaga tudi v^bčin-ski skled za kmetijstvo, ki regresira ceno živine in izbranega semena. Pričakujejo, da bo v prihodnje ugodno vplvala na modernizacijo kmetijstva tovarna za predelavo krompirja v krompirjeve. izdelke, ki jo bo po več letih odlašanja vendarle začela na Mirni graditi ljubljanska tovarna Kolinska. Končno je denar za gradnjo že zagotovljen. Za predelavo bo potrebno zagotoviti okoli 10.000 ton krompirja na leto, kar pomeni, da ga bodo poljedelci mnogo leže prodali kot sedaj, ko so morali kupce iskati na mnogo bolj oddaljenih trgih. H kmetijstvu Je tesno navezano tudi gozdarstvo, ki pa vendarle kljub velikim površinam ne daje posebno velikega dohodka. Mnogo gozdov je izčrpanih in potrebujejo veliko vlaganj. Z gozdovi v občini gospodarita dve gozdni gospodar- stvi: GG Novo mesto in GG Brežice. Napredek družbene obrti in komunalnega gospodarstva | Edino gradbeno podjetje v občini je Gradbeno ope-karsko podjetje Mirna, ki dosega dokaj dobre poslovne rezultate in se uveljavlja pri gradnji manjših objektov. V načrtu ima modernizacijo Opekarne Prelesje, vendar zaenkrat zanjo ni denarja, ker prigospodarjen denar porabi za nakup mehanizacije in za obratna sredstva. ■ Zelo dobre rezultate zadnja leta dosegajo obrtna podjetja, posebno Mizarska delavnica Trebnje, ki slovd po kakovostni opremi za trgovine in gostinske obrate. Zadnje leto je znova opazno povečalo proizvodnjo Krojaško podjetje Trebnje, manj pa Čevljarsko podjetje Mokronog in Hrast Sentlov-renc. In če so lahko v občini kar zadovoljni z razvojem družbene obrti, to ne velja za zasebno obrt, ker se število obrtnikov ne povečujte v skladu s potrebami. Manjka predvsem obrtnikov, ki opravljajo storitve. ■ Pomembno podjetje, ki zaposluje tudi veliko delavcev, je postalo Komunalno podjetje Trehaje, s svojimi obrati: gradbenim, kovin- skim, vodovodnim, cestnim in še z nekaterimi manjšimi. Pomembno število ljudi zaposlujeta zlasti kovinski in gradbeni. S preselitvijo v nekdanje Litostrojeve obrate se Jte zadnje leto zelo izboljšal poslovni uspeh, saj je podjetje lani povečalo celotni dohodek skoraj za potov ico, sklade pa za tri četrtine. V komunalno stanovanjskem gospodarstvu moramo omeniti še Stanovanjski pod-jetje Trebnje, ki skrbi za vzdrževanje družbenih stanovanj ter za gradn jo novih. Trgovina, gostinstvo in turizem ■ Podatki dokazujejo, da aadn(je leto trgovina ni tako 2ivina Je daleč najpomembnejši vir dohodka kmetov trebanjske občine. Zadnja leta se vse več rejcev tanlma ca preureditev in modernizacijo hlevov. Letošnje poletje ai Jih je 80 ogledalo tudi nekatere preurejene hleve v Savinjski dolini (na aUkS). EkakundJo je omogoča občinski sklad sa pospeševanje kmetijstva. 4 sikokovito napredovala kot prejšnja leta. Vse preveč kupne moči se odlije v mesta posebno z naglo rastjo motorizacije, ki jte značilna za občino. Največ prodajaln ima Mercatorjeva poslovna ' enota GRADIŠČE TREBNJE, ki letos modernizira prodajalno v Senioovi hiši v Trebnjem, v prejšnjih letih pa je posodobila tudi mnogo drugih trgovin. Razen MERCATORJA imajo v občini prodajalne še novomeška podjetja NO-VOTEHNA, DOLENJKA ter še nekatera druga podjetja. ■ Izrednega pomena postaja za občino turizem. Pri tem ne gre samo za tako imenovan tranzitni turizem vzdolž avtomobilske ceste, temveč tudi za izletniški in stacionarni turizem, ki ima v občini še veliko neizkoriščenih možnosti. Mima je z gradnjo bazena v idiličnem kotu pod gradom dobila letos novo turistično pridobitev. Pri trebanjskem Motelu, ki ga beograjsko podjetje PUTNIK namerava povečati in potrojiti prenočitvene zmogljivosti, pripravljajo gradnjo smučarske vlečnice — v neposredni bližini zelo prometne avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Turistični utrip je čutiti tudi pri zasebnikih. Posebno letos je odidajanjte sob za gostince in druge zasebnike postalo že prav donosen posel. Nove šole, tabor samorastnikov H Tudi na področju kulture ln družbenih služb je ob prazniku občine mogoče precej pokazati. Jelševec pri Trebelnem bo še letos dobil novo šolo, novo šolsko poslopje bodo gradili tudi na Trebelnem, za kar je denar že zagotovljen. Brez samoprispevkov prebivalstva ne bi bilo obetov za izboljšanje materialnih razmer v šolah, ob velikih prizadevanjih občine v minulih letih ne bi bilo urejene zdravstvene službe, ki dela skoraj povsod v novih prostorih. Na področju kulture je sloves Trebnjega ponesel tudi prek slovenskih meja Tabor slovenskih likovnih samorastnikov, svojevrstna ustanova, ki uspešno spodbuja ljudsko umetniško ustvarjanje to ki je s svojimi razstavami in z delovnimi srečanji slikarjev in kiparjev postala deležna pozornosti širše slovenske javnosti. mmam ......... Hvala umetnik o (Nadaljevanje s 1. strani) leta kot tudi druge predstavnike slovenske univerze, SAZU, občanskih skupščin Piran, Maribor, Ravne in Krško, zastopnike številnih de lovnih organizacij, predstavnike generalnega konzulata ZDA iz Zagreba, gosta iz kartuzije Pleterje, slovenske konzervatorje ter predvsem tudi kiparje z vseh letošnjih delovišč Forme vive. Zbrane udeležence sklepne slovesnosti je nato pozdravil Beno Zupančič, ki se je predvsem zahvalil odlikovancem — umetnikom, ki so deset let prihajali k nam z vsega sveta ter pri nas klesali, tesarili, varili, vlivali ali kako drugače obdelovali les, kamen, železo, jeklo in beton m s tem dodali likovne mu življenju Slovenije in Jugoslavije nekaj nevsakdanje ga. Dodali so nekaj svojega vsemu tistemu, kar si v svetu prizadeva za dobro in lepo. Tovariš Zupančič je med drugim dejal, da se ob plemenitih črtah stare umetnosti, ki jo poznamo, poraja nekaj popolnoma novega, pri tem pa gre v bistvu za iste korenine in enaka hotenja, ki se sama na različne načine izražajo in kažejo v različnem gradivu. Pri vsem tem ustvarjanju gre za nekaj večno človeškega, kar nosi poteze svoje dobe, hkrati pa globoko povezuje preteklost s sedanjostjo in sedanjost s prihodnostjo. V pravkar potekajočem desetletju Forme vdve smo to mogli začutiti, hkrati pa smo v teh majhnih kotičkih slovenske zemlje začutili ves svet v malem, njegova hotenja in prizadevanja, vso njegovo majhnost in ve Hčino Govornik je nato poudaril, da je tudi Forma viva pomagala, da smo se odprli svetu in da je pomagala svetu, da lahko doume naša družbena in kulturna prizadevanja. Forma viva je zato dala svoj delež našim in splošnim prizadevanjem naprednega sveta za prostost umetniškega ustvarjanja. Ta svoboda pa kakor vsaka svo- pripomogli, da je likovno ustvarjanje doseglo tak ugled in množičen obisk umetnin. Ponosni smo, da je to delo hkrati poneslo slavo in čast naše domovine daleč po svetu. Pri tem je posebej počastila spomin na pokojnega kiparja Jakoba Savinška, ki je bil hkrati z Janezom Le-nasijem eden izmed nosilcev ideje o Formi vivi. V imenu udeležencev simpozija se je kot najstarejši umetnik zahvalil organizatorjem kiparskih srečanj slikar in kipar Tone Kralj, ki je med drugim dejal,da je Forma viva pravi ventil iz zagate, ko je čedalje manj velikih lesenih skulptur na razstavah. Težaško delo in velike stroške za ustvarjanje v lesu lahko prenese le tako srečanje, kot ga zdaj poznamo v okviru Forme vive. Zaželel je hkrati, da bi se ob 15-letnici Forme vive srečali v do kraja obnovljenem gradu, ki je ponos Kostanjevice in vse naše dežele. Po slavju se je v prostorih nad vinsko kletjo razvila prisrčna in prijetna zabava, ki jo je, čeprav v zadnjem hipu, zelo lepo pripravil kolektiv AGROKOMBINATA Krško. Cene so bile zmerne in precej nižje kot smo jih sicer vajeni na raznih veselicah. Gostje in umetniki so z domačini posedeli ob pristnem cvičku in pesmih pozno v noč. Nove hrastove skulpture so v Kostanjevici že postavljene, medtem ko bo Tone Kralj svojo veliko skulpturo klesal še ves mesec, z njo pa bo podaril Kostanjevici enega najlepših kipov, kar jih zdaj Forma viva pri nas ima. TONE GOŠNIK Devet zborov na srečanju v Mokricah V nedeljo, 30. avgusta, Je bila v Mokricah občinska revija pevskih zborov, ki jo je priredil svet Zveze kultumo-prosvetnih organizacij iz Bre-ždc.. Vreme pevcem ni bilo naklonjeno in le artiški in dolinski zbor sta zapela na grajskem dvorišču, nakar so nadaljevali koncert v dvorani. Nastopilo je devet zborov, od tega so bili trije iz Kapel. Zborovodji Cirilu Baškoviču so ob tej priložnosti podelili pismeno priznanje in denarno nagrado za 20 let prizadevnega dela s pevskimi zbori. Srečanje zborov bo odslej vsako drugo leto, srečanje dramskih družin Pa v vmesnih letih v enakem presledku. boda — nacionalna, socialna intelektualna itd. — ne priznava ograj in pregraj ter je in ostane središčni smisel človeških prizadevanj danes in jutri. Tovariš Zupančič je nato z raznih zornih kotov ocenil opravljeno poslanstvo Forme vive (njegov govor bomo v celoti objavili v DOLENJSKIH RAZGLEDIH), pri čemer se je prisrčno zahvalil umetnikom iz raznih dežel po Predsednica upravnega odbora Forme vive, inž. Vilma Pirkovič, se je toplo zahvalila tudi Kostanjevi-čanom za vso ljubezen in skrb, s katero že desetletje sprejemajo umetnike iz tujih dežel v svojo sredino. vsem svetu, kot tudi kiparjem iz Slovenije in vse Jugoslavije, ki jim ni bilo žal ne časa, ne moči in ne umetniških darov, da so prišli k nam in nam pustili tu svoje stvaritve. Sledila sta toplo sprejeta koncerta: umetnica Pavla Uršič je igrala na harfo, ljubljanski oktet Gallus pa je zapel vrsto latinskih pesmi skladatelja, čigar ime nosi. Akordi harfe in pevcev so se zlivali pod visoke ob >ke obnovljene gotske cerkvice ter pokazali vso zvočnost nove koncertne dvorane, ki Jo Je pokrajina z obnovljenim objektom pridobila. Navdušeno 'ploskanje je oktet znova povabilo na oder da je dodal še eno slovensko pesem. Inž. Vilma Pirkovič je nato razdelila diplome kiparjem, ki so letos ustvarjali v Mariboru, na Ravnah in Kostanjevici. Se prej se je prisrčno zahvalila vsem, ki so kakorkoli omogočili delo in uspehe Forme vive v desetih letih. Ko se je zahvalila tudi širši slovenski in jugoslovanski javnosti, ki je sprejela kiparje in njihova dela za svoja, pa je hkrati omenila zaslugo umetnikov, ki so „Ne govoričiti, temveč delati!" »Bela krizantema« - prvo amatersko kulturno-umetniško društvo na Do» lenjskem - ima velike načrte, ki jih noče izdati Nekako pred pol leta se je 12 dijakov novomeške gimnazije naveličalo poslušati očitke vzgojiteljev in staršev, da ndso sama sposobni narediti ničesar in da jdh je treba k vsemu spodbujati in celo siliti. Tom Vovko, takrat dijak tretjega razreda gimnazije, ki ga veseli umetniško ustvarjanje, je nekega dne obiskal svoje somišljenike in zmenili so se, da bodo temu naredili konec. Ustanovili so skupino s simboličnim imenom »Bela krizantema«, ki naj bd družila mlade ustvarjalce, navdušila k ustvarjanju širši krog mladih in dokazala javnosti, da današnja mladina le ni tako zaspana in vsega naveličana, kot jim Starejši očdltajo. Prvi uspeh dela te skupine mladih je bila razstava olj, grafik in intarzij v Dolenjski galeriji, ki so jo pripravili Toni Vovko, Anton Kumer in Danilo Jakovčič. Mladi navdušenca so se lotili vseh umetniških zvrsti od literature, slikarstva, kiparstva' glasbe do igranja in režije. Najboljši dokaz za to, da niso ostali le pri besedah, je sedem recitalov, ki so jdh pripravili v Novem mestu, Skofjii Loki, kjer so poželi velik usipeh, in na Belokranjski kulturni reviji v Metliki junija letos. Z recitalom »Iskra srca« so na tekmovanju pod naslovom »Ogrlica besed« dosegla drugo mesto. Junija so tudi štirje člani društva (Roman Zevnik, Stanka Robida, Fani Plevnik in Toni Vovko) sodelovali s svojimi pesmimi na zletu Bratstva in enotnosti v Bahaču, kjer «5 jim organizatorji zleta izrekli priznanje in jim obljubili, da bodo izdali knjigo teh pesmi. Ob koncu šolskega leta je občinska konferenca ZM nagradila za dosežene uspehe šest članov društva. »Bela krizantema« naj bi družila mlade ustvarjalce iz vse Dolenjske, zato bi člani radi pritegnili čimveč mladih. Pridružili so se jim že mladi iz Krke, IMV, Laboda, Iskre —Žužemberk in iz Ele. Nameravajo tudi tesno sodelovati s kulturno umetniško skupino Osip šest iz Metlike ter s kulturno umetniškim društvom iz Škofje Loke Z novim šolskim letom bodo spet začeli pospešeno delati. Pravijo, da imajo velike načrte, vendar o njih še previdno molčijo, ker je vse odvisno od denarja, ki ga bodo morali še zforati. Doslej namreč še od nikoder niso dobili nobene pomoči. A. V. Zgornji posnetek je z enega izmed recitalov »Bel« krizanteme« v Domu kulture v Novem mestu. Na sliki: dekleta med izraznim plesom, ki so ga same pri« pravile. Foto: N. Z. Pogled na skupino gostov med sobotnim koncertom v obnovljeni samostanski cerkvi v Kostanjevici (Foto: Marjan Moškon) Sevnica: novo vodstvo tabornikov O sevniških tabornikih je bilo zadnje čase bolj malo vesti, čeprav so Mii nekdaj ena vodilnih taborniških enot v Sloveniji. Zadnja leta so se ubadali z velikimi denarnimi in kadrovskimi težavami. Pred krakim so na sestanku, ki so se ga udeležili tudi nekateri starša in predstavnik občinske konference ZMS, popolnoma izmenjali vodstvo. Obravnavala so različne nepravilnosti, ki jih je povzro. čil hišnik, gospodar in starešina. Dali so mu odpoved stanovanja v domu, za novega starešino pa so že pred temi dogodki postavili Alojza Derstvenška, Id se je že pri planinskem društvu izkazal s prostovoljnim delom. Novo vodstvo ima v načrtu vrsto nalog Sestanejo se vsako soboto Mladinski aktiv v Dolenji vasi je zadnje leto spet zaživel. Okrog 30 mladincev sicer nima svojega prostora, toda vedno staknejo kakšno prazno sobo za svoje sestanke. Na sestankih mladinskega aktiva vsako soboto sestavijo načrt dela za krajše obdobje. Ker nimajo lastnih prostorov in denarja, iščejo pomoč pri občinski konferenci ZM v Krškem, ki jim pomaga organizirati prevoze za izlete in pomaga z nasveti. Letos julija so organizirali daljši Met na Plitvice, prihodnjo nedeljo pa se odpravljajo na Gorenjsko. - „Živim v dveh svetovih" zaprav živim v dveh svetovih. Kadar sem v Ljubljani, pravim, da grem ,dam\ Jcadar pa sem v Novem mestu, hodim .domu'. Razlika je tudi v tem, da imam tu prijatelje, s katerimi preživim ves prosti čas, v Ljubljani pa sem osamljena, ker me ne zabavajo ,blazno famozni štosi’, ki so trenutno v modi, in se zato vsi o istem ,štosu’ pogovarjajo.« Jerica je letos v Ljubljani končala gimnazijo in gre v jeseni študirat psihologijo. Zakaj, Jerica? »Zanimajo me ljudje, značaji, obnašanja, navade in vse, kar ljudje počno in zakaj počno. Mislim, da se bom po končanem študiju za vedno vrnila sem, ker so prav ljudje tu zame zelo zanimivi.« Jerica že tretje leto dela pri Mladinski knjigi. Zaslužek je seveda odvisen od tega, koliko prodajo, vendar Jerica pravi: »Delo sem sprejela bolj zaradi veselja kot zaslužka. Res vsak dinar pride prav, toda trgovina me je že od nekdaj veselila in včasih se mi zdi, kot da se igramo kot otroci. To je seveda zato, ker bom to delala le 14 dni, sicer bi verjetno mislila drugačen Bolj kot velike, moderne hiše navdušuje Jerico pogled na vrsto malih hišic na novomeškem Bregu. »Stari del mesta še vedno zadržuje v sebi mir in toplino, česar nova naselja nimajo, želim si, da bi tako tudi ostalo.« ANA VITKOVIĆ Pod arkadami Mladinske knjige na novomeškem Glavnem trgu bo 14 dni šest študentov pomagalo prodajati šolske potrebščine. Ena izmed njih je Jerica Kobe. Čeprav se je s starši že pred šestimi leti preselila v Ljubljano, se nikakor ne more ločiti od Novega mesta, kjer je bila rojena in kjer je preživljala otroška leta. Mladi ljudje iz manjših mest navadno silijo v svet, v velika mesta. Tudi Jerici je komaj 18 let. Za- kaj se mlado dekle vedno znova vrača nazaj, kjer se mladi vedno pritožujejo, da ni zabave in razgibanega življenja? Jerica je povedala tako: »Tu sem preživela najlepša otroška leta ob pa-panu in stari mami. Z očetom sem hodila na izlete v bližnjo okolico in še danes rada hodim v naravo. Novo mesto mi pomeni več kot vsa letovišča ob morju ali kje drugje. Razen tega sem tudi navezana na ljudi. Prav- kultura in izobra- ževanje LE* LO LA »H POTA Tri žrtve ceste pri Poljanah Avtobus se je prevrnil, trije grški državlajni pa so bili v hudi nesreči ob življenje DEŽURNI POROČAJO ■ PRETEP V GOSTILNI — V gostilni Lovšin y Staži oertcvi prt Kočevju so se 24. avgusta ob 17.40 stepli tri j« gozdna delavci in trije vaščani iz Koblarjev. Ved ao bim precej krvavi, ker so ae tepli tudi s stoli. Zadnjo besedo o pretepu bo isrekel sodnik M prekrške. ■ OTROK . P«) AVTO — 27. avgusta ob 14.30 je na Cankarjevi cesti t Kočevju nenadoma Skočil jam stoječega avta na cesto otrok. Avto, ki je takrat peljal po cesti, ga je podrl in le Laaje poškodoval, ker je voanik na srečo voaoi previdno. Prav bi bilo, da bi starti večkrat podučili otroke, kako naj hodijo preko ulice! ■ VLOM V STANOVANJE — 27. avgusta dopoldne je bilo vlomljeno v stanovanje Antona Čolnarja iz Trate v Kočevju. Vlomilec, ki ga še iščejo, je odnesel večjo vsoto denarja. ■ UKRADENA 2AGA — 27. avgusta popoldne je v gozdu za vasjo Koprivnik psi Kočevju nemani storilec ukradel motorno žago, last Antona Oberstarja iz Koprivnika. Žaga > bila vredna okoti 2.600 dan. ■ PRETEP NA CESTI — 28. avgusta okoli 21. ure sta se na Roški cesti v Kočevju pretepala Franc Novak z Roške ceste in mladoletni T. V. iz šalke vasi. Oba Irta bila vinjena. Zagovarjala ae bosta pri sodniku za prekrške. P SLABA PROMETNA VZGOJA — ao. avgusta okoli 11.30 je nekdo opozoril miličnika, da vosi s osebnim avtom po Gaju v Kočevju, kjer je vožnja prepovedana ,neka ženska. Na podlagi te prijave so miličniki ugotovili, da je »grešnica« neka učiteljica! Seveda bi bilo zanimivo slišati, kako ta tovarišica poučuje učence o prometni vzgoji. ■ UKRADENEGA KONJA NASU — 26. avguste ponoči je neznanec ukradel konja Jožetu Klemenčiču iz Črešnjevca pri Semiču. 2ival so naslednji dan videli v Zemici (Zumberk), prijal pa )o je kmet Ilija Pruščevič iz Jezernice. Za tatom še poizvedujejo. ■ IZGINIL MOTOR MEŠALCA — Z gradbišča na Cesti herojev v Novem mestu so neanand pred kratkim ukradli motor s 50-litr-«kega betonskega mešalca, lest novomeškega obrtno komunalnega podjetja. ■ PRETEP V KANIŽARICI — V samskem bloku v Kanižarici so se 38. avgusta stepli. Pri tem je bil poškodovan v. d. upravnika doma JoAe Banovec. ■ DENAR SO MU VZELI — Francu Kupinu iz Družinske vasi so 20. avgusta neznani zlikovci m suknjiča pred hišo ukradli 500 din in 7 dolarjev. . ■ STRELA NA VRHU — 26. avgusta je na Dolnjem Vrhu udarila strela v gospodarsko poslopje, last Ignaca Prparja. Zgorelo je tudi 2.000 kg sena in nekaj slame. škodo so ocenili na 6.000 din. ■ RAZBIJAL STEKLENICE — Črnomaljski miličniki so 30. avgusta pridržali 33-letnega Himza Muhiča, Id začasno živi v 'Črnomlju. Dopoldne tega dne je vinjen vznemirjal goste, jih podil iz gostišč in razbijal steklenice. ■ MOTORNA ZAGA UKRADENA — 20. avgusta med 12. in 16. uro je neananec ukradel iz nezaklenjenega stanovanja JoAetu Junkarju v Malem Banu pni Šentjerneju 8.000 din vredno motorno £ttgO. ■ ZMERJALA STA MILIČNIKE — 24. avgusta sta 20-letni Stanislav Ferlin iz Novega mesta in 18-letnd Joše Plime iz Sel pri Dolenjskih Toplicah na novomeški postaji vinjena ovirala promet in vantmai^ala potnike, kasneje pa s grdimi besedami zmerjala miličnike. Zato so ju pridržali do istreos-nitve. ■ PRETEP V »KANDIJI« — 24. avgusta zvečer sta se v hotelu KANDUA v Novem mestu pred šankom pretepala 31-letni Alojz Turk is Novega mesta in 20-letni Marko Popovič iz 2abje vasi. V lokal sta prišla vinjena, prepir pa sta začela potem, ko Jima niso hoteli dati pijače. ■ NEPREVIDNOST N^ STREHI — 27. avgusta ao delavci novomeškega invalidskega podjetja ROG v Straži na stavbi NOVOLESA popravljali streho. To so ddaU s jx»nočjo gorilnika za činjenje. Ko je zmajvjkalo goriva, so v gorilnik nalivali bencin tedaj, ko Je še gorel. Tedaj pa se je bencin v rokah enega izmed delavcev vnel. Le-ta je v strahu izpustil gorilnik iz rok. Bencin se Je razlil po strehi ter po suhih odpadkih, ki so se v trenutku vneli. Prisebni delavci so ogenj pogasili in tako preprečili večjo škodo. Nekako ob 13.45 je bila 26. avgusta novomeška prometna milica obveščena, da se je pri šenajurju, na avtomobilski cesti med Trebnjim in Novim mestom zgodila huda prometna nesreča. Ko so miličniki in prvi očividci prišla na kraj nesreče, se jim je nudil grozen prizor. Avtobus podjetja SAP, ki je z Ljubljane peljal v Brežice, je bil na cesti prevrnjen na bok, v osebnem avtomobilu opel nemške registracije pa sta bila dva moška mrtva, medtem ko je ženska na prednjem sedežu še dihala. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, a je bila pomoč zaman. Tudi 12 potnikov v avtobusu je bilo prestraše- nih; nekaj je bilo laže ranjenih, ena potnica pa je dobila tudi težje poškodbe. Ko so miličniki izvlekli iz razbitin opel rekorda dokumente ponesrečenih, so ugotovili, da gre za grške državljane, M so bild na delu v Nemčiji. Šofer avtobusa je povedal, da je pripeljal po klancu navzdol ko je opazil, da tik pred njim & parkirnega prostora zavaja na cesto osebni avto. Skušal se je umakniti, vendar silovitega trčenja ni mogel preprečiti. Grki so neprevidnost plačali z življenjem, ker se pred zavijanjem na cesto niso prepričali ( če je pot prosta. KR< NE K ■ OTOCEC: ZMEDA PRI ČRPALKI — 30. avgusta popoldne je dr. Emil Gervai, 57, k Budimpešte, z osebnim avtomobilom volks-vvagen 1300 med vožnjo od Ljubljane proti Zagrebu pri bencinski črpalki na Otočcu zavil na levo čez cesto k motelom. Naproti se je tedaj pripeljal z mercedesom turški državljan, Id živi na Švedskem, 59-letni Necdet H. Kent in treščil v Gervaijev avtomobil. Madžarsko vozilo je odbilo na desno stran oeste, kjer je zaprl pot fordu-esoortu, ki ga je voril 28-letni Nemec Helmut Brutscher. Pri nesreči so bili ranjeni: dr. Gervai in njegovi sopotnici — 28-letna Marija Berta in 30-letna Erika Hardi. Prvo pomoč so Jkn dali v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za 30.000 din. ■ MIRNA: DRUŽINA V JARKU — 29. avgusta zvečer je peljal Ludvik Korak, 34, k Slovenske vasi, ženo in 7-letnega sina na primi. Potovali so od Mokronoga proti Mirni. Na ovinku pa je motor zaneslo in je s potniki vred obtičal v meter globokem jarku. Z alkotestom so ugotovili, da Korak ni voril trezen. ■ VAHTA: DIVJAL CEZ GORJANCE — 25-letni Hubert Hadner iz Maribora je 39. avgusta, ko je vozil opel kadet od Metlike proti Novemu mestu, prehitro vozil čez Tatvina v kampu V noči od 27. na 28. avgust je neznani vlomilec vdrl v prostore točilnice na viniš-kem kampu. Na shrambi za živila je razrezal mrežasto okno ter zlezel v notranjost. Tat Je odnesel nekaj salam in drobiž iz predala. Storilca iščejo. F. P. Z nožem nad sovaščana 29. avgusta popoldne je Alojz Avsenik, 56, z Dnganjih sel, s kuhinjskim nožem brez pravega razloga randl 4 leta starejšega sovaščana Alojza Turica. Dejanje se je zgodilo pri Krenovi hiša na Dnganjih selih, kjer je Avsenik razgrajal. Mimo tfe prišel Turk in Avsenika začel miriti, tedaj pa je le-ta že potegnil iz hlačnega žepa dolg kuhinjski nož. Dogodek je zelo razburil vaščane. • ! ■ Pešca vrglo na avto '26. avgusta popoldne je Franc Majzelj, 51, iz Metlike, š kolesom ob strani prečkal cesto Metlika — Črnomelj. Tedaj se je mimo pripeljal e osebnim avtomobilom novomeške registracije Franc M&-lerič is Črnomlja. Ko je zagledal pešca, je močno zavrl, vendar pa je bila nesreča v tem trenutku neizogibna. Avtomobil je Majalja zadel, da ga je vrglo na avtomobilski pokrov, nato pa je padel na tlak in obležal. To se je zgodilo pol -kilometra od Metlike. Pešca, ki je dobil hude poškodbe po glavi, so odpeljali v novomeško bolnišnico. Zaradi trčenja je poškodovan tudi Maleričev avtomobil in so škodo ocenili na 3.000 din. ■ IZZIVAL NA PRETEP — 24. avgusta je Valentin Hudorovac v šentojemejskih gostilnah iasaival na pretep goste, zato so morali vmes poseči mittčnJtal. Gorjance. Na nepreglednem ovinku pri Vahti je začel zavirati, pa ga je zaneslo in je treščil v tau-nus 17 M, ki ga je naproti vozil 21-letni Franc Oberč, doma z okolice Rake, začasno pa v Nemčiji. Ranjeni so bili: voazuk Hadner (zlom noge), njegova žena Jožica (zlom noge), Niko Jankovič (poškodbe na glavi), v taunusu pa voznik Obert, sopotnik Jože Pelko iz Novega mesta in Martin Oberč i* Metlike. Škode je bilo za 20.000 din. ■ KARTELIEVO: ODBIL FICKA — 29. avgusta je Matjaž Košir, 25, te Stražišča,,z mini-oooper-jem prehitro pripekal na karteljevski odcep in zbal fička, Id ga je naproti vozil 48-letni Franc Janko iz Ljubljane. Jankovo voealo se je prevrnilo po nasipu, pri tem pa je bila ranjena sopotnica 18-letna Martina Tanjšek iz Sušic. Škodo so ocenili na 7000 din. ■ ŠENTJURJE: SEDEM RANJENIH — 43-letni Zivorad Džor-dževič, ki začasno živi v Parizu, je vozil 29. avgusta peugeot po avtomobilski oesti proti Ljubljani. Pri Senjurju je začel prehitevati osebni avtomobil welcome ooron, ki ga Je vozil 30-letni Raoul Cas-carino iz Lyona, ko je naproti pridrvel s ford— taunusom 17 M 63 letni Petar Zivadinovič iz Beograda. Zivadinovičevo in Džordževičevo vozilo sta se zaleteli, Džordževičev peugeot pa je zatem treščil še v prikolioo Cascarinovega avtomobila. V Zivadinovičev ford-taunus pa je potem treščil še volksvragen 1200, ki ga je voedl 29-letni Mu-stala Demirel iz Stuttgarta. Nesreča je zahtevala za približno 33.000 din gmotne štoode, ranjeni pa so bili: voznik Džordževič in sopotnik Milorad Stefanovič, sopotnik v volkswagnu Gtiler Demirel, voznik Zivadinovič in njegovi sopotniki: Nadežda in Vidosava 2ivadinovič ter Ljubomir Miloševič. ■ KARTELJEVO: TROJNO TRČENJE — 28. avgusta je Anton Brezovar iz Lavrice pri Kartelje-vem s kombijem prehiteval motorista Ivana Vedeta s Jesenic na Gorenjskem, nato pa se ».radi kolone pred seboj naglo ustavil. Motorist tega ni pričakoval, treščil Je v kombi in se. prevrnil. Enaka usoda je doletela tudi tovornjak, ki ga je vozil Franc Mesec iz Selc. Ranjenega motorista je odpeljal v ljubljansko bolnišnico voznik kombija Brezovar. ■ TREBNJE: VOZNIK OB UHO — Franc Udovič z Vrhtrebnjega je šel 28. avgusta z vozom proti Dolnji Nemški vasi. Ker je na-jroti prihajal s tovornjakom Va-.entin Povirk is Vižmarij, se je Udovič z voćnom umaknil za traktor. Ko pa je Sel tovornjak mimo, j« eaprt vprežni voz in ga ■ konjem vred vlekel okoli 8 metrov. Udovič Je tedaj padel z voza, ker pa je tovornjak tudi njega vlekel za seboj, mu je odtrgalo uho. ■ GABERJE: TRČENJE S TOVORNJAKOM — Na drugorazredni časti BoštanJ—Tmje sta 29. avgusta med srečanjem trčila osebni avtomobil, U. ga je vosdl Stanislav Pintar iz Šentruperta, in tovornjak Franca Cvelbarja iz Sevnice. Škode Je bilo za 4.000 din. ■ BLATNO: PREHITEVAL KOLESARJA IN TREŠČIL V AVTO — Stanislav Geimovtek is Glog o vos. Je 28. avgusta voadl osebni avtomobil is Pišec v Globoko. V Blatnem Je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Ivan Kovačič iz Brežic. Kovačič je pred srečanjem prehitel kolesarja, nato pa treščil v Germovškovo vozilo. Gmotne škode je bilo za 7.000 din. ■ BOSTANJ: RANJENA SOPOTNICA — Branko Krami jak is Legna Je 25. avgusta v Boštanju zadel z osebnim avtomobilom mostno ograjo. Ranjena Je bila sopotnica Marija Jeločnik k Sevnice, ki so Jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Škodo pa so ocenili na 4.000 din. ■ KRŠKO: MOPEDIST PADEL — Alojz Skofljanc iz Breg pri Krškem se je 26. avgusta z mopedom peljal v Krško. Na gra-mozirani cesti pa je padel in M poškodoval glavo. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. REPUBLIŠKO PLAVALNO PRVENSTVO Krčani v Kopru odlični Nevenka Jenkole in Franc Čargo sta v Kopru osvojila štiri zlata odličja in postavila vrsto novih republiških plavalnih rekordov V Kopru je bilo od 25. do 27 avgusta moštveno prvenstvo SRS v plavanju. Celulo-zar je nastopil na prvenstvu dobro pripravljen in je bil med vsemi nastopajočimi klubi naj-uspešnejši, zlasti kar zadeva republiške rekorde. Prizadevni krški plavalci so porušili sedem republiških rekordov in dosegli največ, kar se je dalo. Razen tega so osvojili štiri zlata odličja ter eno srebrno. V končni razvrstitvi ekip so na odličnem petem mestu. Čargo, Jenkoletova, Turk ki Preskarjeva so se posebno postavili. Njim gre posebna zasluga, da je Celulozar spet ujel vrh v slovenskem plavanju. Rezultati: moški — 400 m cravvl: 1. Čargo 4:37,5 (nov rekord SRS!), 8. Turk 4:59,6 (izenačen rekord SRS za starejše pionirje). 100 m delfin — 7. Čargo 1:09,6; štafeta 4x100 m kravl — 5. Celulozar (Gelb, Poljanec, Turk, Čargo) 4:16,2; 200 m kravl — 2. Čargo 2:07,6; 200 m delfin — 7. Turk 2:47,4, 8. Čargo — 2:50,1; — 4 krat 200 metrov kravl: 7. Celulo-aar (Gelb, Poljanec, Turk, Čargo) 9:47,5; 200 m mešano — 6. Čargo 2:35,2; 1500 m kravl — 1. Čargo 18:24,2 (nov rekord SRS). V tej disciplini je postavil na 800 m '.udi nov rekord SRS s časom !J:45,4, 6. Turk 20:09,0 (izenačen rekord SRS za starejše pionirje). Ženske: 100 m delfin — 1. Jenkole 1:16,2 (nov rekord SRS), 7. Preskar 1:29,0; 200 m mešano — 9. Jenkole 3:02,2; 100 m prsno — 8. Preskar 1:32,1, 9. Meta Novak 1:32, 2 P 200 m delfin — 1. Jenkole 2:54,3 (nov rekord SRS); 4 x 100 m kravl — 6. Celulozar (Jenkole, Novak I, Novak II, Rjavec) 5:14,6; 200 m prsno — 8. Meta Novak 3:17,6; 4 x 100 m mešano — 4, Celulozar (Novak I, Novak II, Preskar, Jenkole) 5:35,0. Končno stanje ekip: 1. PK Ilirija (Ljubljana) 38.317, 2. PK Triglav (Kranj) 35.407, 3. PK Koper 34.412, 4. PK Ljubljana 29.975, 5. PK Celulozar 14.479, 6. Fužinar (Ravne) 9.517 itd. Nastopilo je 11 slovenskih plavalnih klubov. L. HARTMAN KOŠARKA Novo mesto zmagalo Pod pokroviteljstvom Kometa je bil v ponedeljek v Met&ttd košarkarski turnir, s katerim so proslavili letošnje srečanje borcev XV. brigade. Novomeščand niso imeli težkega dela z Metličani ki Črnomaljci in so Jih odpravili z visokimi razlikami, tesnejši pa je bid rezultat v belokranjskem derbiju, kjer so se Metličani morali bolj potruditi za zmago. Rezultati: Novo mesto : Črnomelj 72:30 (Sf7:ll)i Novo mesto : Metlika 68:25 (32:12) ki Metlika : Črnomelj 43:32 (24:14). J. S. Novo mesto : Moste 83:53 V prvenstveni tfošaricarska tekmi so novomeški košarkarji v Mostah visoko premagali domačine 83:53 (47:18). Moščani so vodili samo enkrat — 2:0 v prvi minuti nato pa 90 pobudo prevzeli Novomešča-na, ki so tokrat igrali odlično v obrambi. Domačini dostikrat sploh niso prišli do meta na koš, zraven pa so čedalje bolj grešili tudi v podajah in tudi skakali niso dosti, še posebej ne pod novomeškim košem. Za Novo mesto so igrali: Spilar, Gošnik, S. Kovačevič 2, Kopač 4, Sepetavec 9, Počrvina 10, Sobar 15. Splichal 20 in Z. Kovačevič 23. NOGOMET Bela krajina : Zagorje 1:1 Pred približno 300 gledalo! je Bela krajina nastopila ▼ svojem prvem srečanju z Zagorjem. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Strelca golov sta bila Praznik za goste in Englaro za domačine. Edini predstavnik Dolenjske v zahtevnejšem tekmovanju je torej štartal. Črnomaljca ni so se predstavili z dobro Igro, vendar nfco imeli sreče pri streljanju na vrata gostov. Poleg tega je .svetišče' gostov čuval odlični Roglič, U mu Je bik) težko priti do živega. A. LATERN ER Induplati (Jarše) : Mirna 0:2 V prvem srečanju Jesenskega dela LCNL so Mirenčani gostovali v Jaršah. Ker ni bilo na srečanje nobenega od določenih sodnikov sta moštvi odigrali prijateljsko tekmo. Mirenčani so bik boljši ki so z zadetkoma Smuca in Furlan« poželi lepo srago. Prvenstvena tekma med tema dvema partnerjema bo odigrana še ta teden. A. TRATAR ELAN : Odred (Ponova vas) 3:1 Čep krav 90 gostje igrali samo z 10 igralci, so prizadejali Novo-meščanom precej preglavic. Srečanje je motilo tudi slabo vreme. Zmaga Elanovcev je povsem zaslužena. Celulozar : Brežice 0:1 V srečanju oeljske podzvazne nogometne lige Je bilo še v prvem kolu derbi srečanje med zasavskima nogometnima enajstericama. Tekma je bila vseskori zanimiva, obe moštvi sta bili izenačeni. Pr- vi del srečanja je pripadel domačinom, drugi pa gostom. Strelec gola Je bil Kolešnlk: Rabič I pa Je za domačine zastreljal enajstmetrovko. L. HARTMAN Kje, kdaj, kdo? Rokometaši Brežic bodo imeli v nedeljo težko srečanje s Slovenj Gradcem, Ribničani pa potujejo v Maribor k Braniku. V ljubljanski conski rokometni ligi bo v Sevnici dolenjski derbi med domačini in Krmeljem. Nogometaši Bele krajine potujejo na vroč teren v Novo Gorico. V soboto bodo košarkarji Novega mesta gostili Šentvid, Metličani pa Litijo. ROKOMET • • Ribnica : Piran 16:16 Po začetnem uspehu ribniških rokometašev je vse kazalo, da bodo iztržili dve točki v srečanju z lanskim republiškim prvakom. Vendar, ko je gostom šlo za nohte, so se zbrali in povedli, tako da so borbeni Ribničani pred koncem reševali eno točko.- Remi na tem srečanju je uspeh za domačine. Ribnica: Lovšin, Radič 4, An-dolšek 1, Ponikvar 6, Mikulin 3, Kersnič 1, Tanko, Nosan, Pucelj in Tomšič 1. . šoštanj : Brežice 9:7 Kljub stalnemu vodstvu BredSi-čani niso uspeli prinesti domov dve točki. V zadnjih minutah so Šoštanjčani dali vse od sebe ki porazili goste z 9:7. Brežice: Berglez, Setlne, Anto-lovič 1, Pavlič 3, Bosi rut 3, Iskra, Zorc, Avsec ki Rovan. V. PODGORŠEK Duplje : Sevnica 13:13 Tudi v drugem srečanju LCRL so Sevničani igrali .dobro in so domačinom v Dupljah odnesli točko. Ker je zelo malo ekip, ki na tem vročem terenu dobile kakšno točko, je uspeh Semičanov toliko večji. Tri minute pred koncem srečanja so celo vodili z dvema zadetkoma. Imeti so lepe možnosti, da dobijo dve točki, vendar je tudi remi velik uspeh. Sevnica: Sirk.i Debelak, Stok, Perc, Koprivnik, Trbovc, SvaiJČ, Lovrek, Božič, Brešan ki Fllej. J. BLAS Branik najuspešnejši Letošnje odprto prvenstvo Novega mesta v tenisu, ki se ga je udeležilo 22 tenisačev k petih slovenskih klubov, je bilo med najmočnejšimi letošnjimi turnirji v Slovenija. Prevladovali so Branikov! igralci, od katerih je še posebej presenetil Košak, drugi jugoslovanski mladinec, ki je v polfinalu premagal Boruta Škulja (Olimp.), žal finale med Vodebom in Košakom zaradi dežja ni bilo odigrano; Branikovoa bosta o prvem mestu odločila kar v Mariboru. - Novomeftčanov je nastopilo 5. Mcdic, Uhl in Splichal so v prvem kolu premagali nasprotnike in se uvrstili med 16 najboljših, kjer pa so izgubili: Medic z Mulejem 4.6, 1:6, lihi z Dolečkom 3:6, 0:6 in Splichal z Anzelcem 3:6, 3:6. V polfinalu Je Vodeb premagal Sven-ska 6:1, 6:0, Košak pa B. Škulja 6:3, 8:6. Pred tem Je Vodeb premagal DolenČka, Svenšek Anzelca, Košak Žnidarja in Škulj Muleja. Od tu in tam ■ BREŽICE — V ponedeljek je prispela v Brežice na enotedenske priprave rokometna ekipa POFT iz Gradca v Avstriji. Brežičani imajo z Avstrijci dobre prijateljske odnose, zato so si gostje za trening kbrali ravno Brežice. Pod vodstvom Darka Šetinca bodo vadili vsak dan. Danes pa bodo sodelovali na posebnem turnirju, katerega se bodo udeležili še rokometaši Brežice I, Brežice II, Za-prešič in Sevnica. Gostje se bodo ustavili tudi v Sevnici, kjer bodo odigrali prijateljsko srečanje s tamkajšnjim Partizanom. (V. P.) ■ LJUBLJANA — V soboto j« biio v Ljubljani atletsko ekmova-nje IV. kriterij slovenskih mest. V tem najkvalitetnejšem tekmovanju sta letos nastopili tudi obe novomeški ekipi. Po papirnatih prognozah bi se morala moška ekipa boriti za šesto mesto v republiki, dekleta pa bi na osnovi svojih odličnih dosežkov morale brez večjega napora premagati Koper in ogroziti Ljubljano. Vendar so prognoze eno, tekmovanje pa drugo! Novomeška moška ekipa, ki jo je vodil Marjan Spilar je brez večjih naporov porazila Novo Gorico in si priborila mesto med najboljšimi. Nepričakovano slabo uvrstitev pa so dosegla novomeška dekleta, ki so osvojila komaj šesto mesto in se bodo morala prihodnje leto ne kvalifikacijah s kranjskim Triglavom, ki je sznagal v drugi skupim, potegovati za mesto med najboljšimi. Prepričani smo, da dekletom to ne bo težko, vendar imajo pred sabo še eno skrb. Največ med novomeškimi atleti sta dosegla Marjan Spilar, ki je bil prvi v kopju, in Tatjana Gaa-voda, ki je osvojila srebrno odličje na 200 metrov. Za prizadevnost lahko pohvalimo tudi ostale atlete. Posebno pa so presenetili Hribernik, Simunič, Košir, Bučar, Somrak, Jenko, Usenik, K rabljeva, Jakše tova in Sajetova. Končni vrstni red: moški — 1. Celje 61, 2. Ljubljana 58, 3. Maribor 47,5, 4. Kranj 38, 5. Novo mesto 26, B. Nova Gorica 21,5; ženske — 1. Celje 51, 2. Maribor 45, 3 Ljubljana 31, 4. Nov« Gorica 29, 5. Koper 26, 6. Novo mesto 22. Rezultati novomeških atletov: 100 m — 6. Suhy 11, 8; 400 m — 4. Hribernik 52,8; 800 m — 5. Simunič 2:15,8; 1500 m — 4. Košir 4:19,9; 500 m — 4. Bučar 17:37,6; 110 m ovire — 6. Simčič 22,7; 1500 m zapreke — 6. Blažič 5:07,1; višina — 6. Kristan 1,70; daljina — 4. Somrak 6,49; palica — 5. Jenko 3,20; krogla — 6. Virant 12,31; kopje — 1. Spilar 68,49; kladivo — 5. Usenik 37,52; 4 x 100 m — 5. Novo mesto (Dragaš, Suhy, Hribernik, Somrak) 45,0 (nov novomeški rekord). Dekleta — 100 m: 6 Katinovič 14,0; 300 m — 200 m — 2. Gazvoda 26,7; 400 m — 8. Klemenčič 70,07; 800 m — 4. Kragelj 2:38,2; 100 m ovire — 6. Lužar 20,2; 4 x 100 m — 6. Novo mesto (Jakše, Gazvoda, Saje, Kalinovič) 53,6; daljina — 4. Jakše 4,87; krogla — 4. Jokič 9,14 in kopje — 4. Saje 30,04. (M. H.) U LESKOVEC — V prijateljski rokometni tekmi sta se srečali ekipi Krškega in Iet nismo zgolj berači; tudi pri nas skozi vse leto visi kaj prekajenega in tudi mošnja ni prazna. Samo to ne vem, kako bo vnaprej. Vaše dekle sem že videl, če je tudi tako pametna kot je lepa. potlej naj se le skrije moja rajna babnica pred nio-v vseh rečeh « »Veš, Krpan, nismo tako revni, laz imam pnih. mati pa zlato. žilo. vendar si sama ne moreva pomagati. Zato bi rad oženil hčer. Pol grunta ji bom takoj čez dal. Tudi hiša bo nanjo padla in najboljša krava naj ji v pismu stoji...« Tedaj zagleda hčerko, ki se je od nekod prikazala in jo pokliče: »Micka, daj no, prinesi dve čaši in polič vina iz kleti!« A hči ga je le grdo pogledala in mu zabrusila, da je malo usekan, če misli, da bo ona kaj nosila. Se nekaj besed je bilo, pa jih nisem prav razumel, čeprav sem jih že slišal na potovanju po Hrovaškem. če so se kje kregali. Očeta je bilo jako sram, kaj bi ga ne bilo. ko pa hči takisto dela z očetom, že nekatere matere kruh sem jedel, črnega in belegar nekaterega očeta sem vino pil, ali nikjer nisem takega videl. Ni grjega na tem svetu, kakor da imajo otroci svojega očeta za1 starega bebca. Prav gotovo niso prav danski. Tako mi je bilo čudno pri srcu. pa sem se obrnil k očetu in mu rekel: »če vrav do dobrega vse premislim. bo menda najbolje, da vam ostane hči, meni pa vdovstvo, čeravno prav za prav dosti ne maram zanj: ali kar bog da, tega se človek ne sme braniti.« »Krpan, le ti molči in ostani: midva bova Se naredila. da bo prav.« »Koga?! Da bi ostal? Menite, da nisem že zadosti' sbkal, kali? Veste kai? Bog vas obvari! Pa nikar kaj ne zamerite!« MARTIN KRPAN 500-letnica Velikih Lašč Prireditve bodo od 19. do 27. septembra Od 18. do 27. septembra bodo v Velikih Laščah proslavljali 500-letnico svoje vaši oziroma nekctanjega trga. V teh dneh se bo v Laščah zvrstilo več prireditev. Zagotovo bo 19. septembra zvečer v prosvetni dvorani predavanje Justine Jagodič o zgodovini Velikih Lašč, naslednjega dne pa bodo v knjižnici odprli razstavo fotografij o Velikih Laščah in Laščanih, ki j'ih je posnel France Modic. Odprta bo te- Dve iz Lašč ■ ■ ■ JABLANE NI VEC — t »Stoji učilna zidana, pred njo Je stara Jablana. . .« prične I^vstikova pesem »Siničja tožba« Ta simbol smo hoteli ohraniti pred novo šolo v Velikih Laščah. Današnji Solarji so se poboljšali in ne razdirajo več gnezd, pa tudi ptičev ne pobijajo, temveč jih pozimi raje krmijo. Gasi so se spremenili, Jablana Je postala odveč in se Je morala umakniti na raščaioči motorizaciji. V n m NA ZIMO SE PRIPRAVLJAJO — Vsako leto se v avgustu in septembru prebivalci Velikih. Lašč pripravljajo za zimo. Okoli hiš in blokov so zložene skladovnice drv, ki ae sušijo v zadnji poletni pripeki in ča kaj o na , razrez,. Letos bo treba kurjavo pospraviti še hitreje kot prejšnja leta. ker mora biti kraj ob praznovanju 500-letnlce urejen. Hrafefla Še več asfalta Okolica novega gozdarskega doma v Ribnici je v teh dneh zelo spremenila svojo podobo. Ribniška vrtnarija je uredila zelenice okrog doma, parkirni prostor pred stavbo pa so delavci Cestnega podjetja Novo mesto asfaltirali. Tako je tudi' ta del Ribnice komunalno urejen in lep. Asfaltirali bodo — delo Je v teku — tudi veliko dvorišče za Cenetovo gostilno v Ribnici. Na tem prostoru parkira precej avtomobilov, tu pa ima -oje skladišče tudi domače trgovsko podjetje JELKA. -r den dni. Za zaključek pa bodo 27. septembra imeli prireditev domači gasilci. • Medtem ko je že skoraj povsem gotovo, da te prireditve bodo, pa se lahko zgodi, da bodo iz raznih vzrokov odpadle nekatere druge, ki jih imajo tudi v programu. Te prireditve so: igra Franca Levstika »Juntez«, koncert domačih pevcev, literarni večer, razstava dveh priznanih naiivnih upodabljajočih umetnikov, kulturna prireditev učencev osnovne šole in nastop učencev glasbene šole iz Ljubljane in Velikih LaSč. J. P. Medvedje in podlasice Tovariš urednik! Pogosto berem rubriko »Pisma uredništvu«. Marsikaj je v njih zanimivega in poduč nega. Privlačno je tudi, da so sestavki napisani jasno in kratko. Ne vem pa, če so vsi sestavki resnični. Spomladi sem bral članek »Medved pred kapelico«, ta mesec (avgusta) pa »Ljubeznive sosede«. Oba opisujeta dogodke iz naše vasi. V obeh je govora o živalih: medvedu in podlasicah. Za oba menim, da nista pisana na osnovi re sničnih doživetij. Nekateri se stavki o divjadi (pisec je lovec in tajnik Lovske zveze Kočevje, op. ur.) so včasih dvomljive vrednosti. Take se stavke bi moral pisati nekdo, ki se spozna na divjad in naravo. Tudi mene so te večkrat snubiH, naj kaj napišem, a tnoram priznati, da sem nekoliko prelen za pisa nje, pa tudi za honorar mi ni posebno, čeprav je sicer vsak dinar dobrodošel. Upam, da boste to pismo objavili. Vaščani namreč dobro vemo, kako so hodili medvedje in podlasice po naši vasi. Ciril Jasene Gorenje 11 p. Stara cerkev Prodaja cementa v Ribnici j Ni nujno, članek v Dolenjskem listu, št. 35 z dne 27. 8. 1970 do-pisnika J. P. »Neupravičena obtožba«, dopolnjujem z naslednjim: Dopisnik J. P. ni navedel, da se je po pretiranih cenah cementa razpravljalo va sestanku republiške trkne inšpekcije dne 9. 6. 1970 v Tržiču, nakar je moral občinski tržni inšpektor pregledati trgovanje s cementom v po. slovalnici »Železnina«. še istega dne, t.j. 10. 6. 1970, 'je poslovodja na intervencijo inšpektorja nalepil na izložbena okna litske, da bo kupcem cementa vrnjeno 13 Sdin od kg.,Torej to je bistveno! Trditev direktorja podjetja, da je poslovodja delal prav in ne vidi nič napačnega, bi bila umestna, če bi bil listke nalepil in denar vračal pred intervencijo tržnega inšpektorja, tako pa vsakdo sumi in sicer upravičeno v nepravilno in nesolidno poslovanje. . Pa še to: zakaj je poslovod. ja kasneje prvotne listke na izložbenih oknih zamenjal z novimi> s čisto drugačno vsebino? Pogoj za vrnitev dena rja je predložitev potrdila o nakupu. Ali se direktor in poslovodja zavedataL da marsikateri kupec potrdilo izgubi ali pa ga nevedoma zavrže, ker niti ne pričakuje, da mu bo kaj vrnjeno? Zadovoljen je, samo da je cement prejel! če bi bila poslovalnica res voljna denar vrniti, to lahko stori brez zahtevanega potrdila, saj mora sama razpolagati s kopijo blagajniškega potrdila ali s kakim drugim seznamom. Potem bi se kupci prepričali v solidnost poslovanja. Zato pa marsikateri misli, da je izkoriščanje trenutnega pomanjkanja materiala na tržišču, kar pa ne bi smelo biti! Od mterveiicije inšpektorja je poteklo že vrecej časa, a vračanje razlik še ni končano. JANEZ BREGAR, Ribnica da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vse mi sestavki ki so objav Ijeni na tej strani — K prispevkom ki |lh pošiljate za objavo v našem tedniku. oripišite svoj celi naslov sicer ne pridejo v poštev za tisk Na posebno željo pisca lahko osta ne njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače) vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam UREDNIŠTVO DL Kdo pozna Bertija ? Poleti 1943 so v ranih jut ranjih urah gestapovci odpeljali 20 zapornikov iz begunjskih zaporov na bližnji travnik kosit in pospravljat seno. šest partizanov, ki so bili o tem obveščeni, je c zasedi pričakalo kolono. - S točnimi streli *6 pobili spremstvo in rešili vseh dvajset zapornikov. Med borci je bil posebno hraber Franc Zakrajšek-Berti. Aprila 1941 so Nemci na Zabreškt pioniru v" Karavankah po zaslugi izdejaleh nepričakovano napadli kurir. sko postajo in vbili vseh de- Zakaj streljajo ptice? že več let opazujem otroke in starejše ljudi, ki hodijo >)o vasi s puškami v rokah in se ozirajo za pticami. Kadar srečam človeka, ki strelja ptice, ga vedno vprašam: »Zakaj?« Največkrat dobim odgovor: »Zakaj jih ne bi, ko delajo škodo!« Ptice in druge Hvali nimajo razuma, da bi vedele, da tega in onega ne smejo uničevati. Človek pa ima razum in bi se moral zavedati, da tudi ptice morajo živeti in da so koristne, ker uničujejo mrčes, že zaradi tega jih ne bi smeli streljati! Največ takih otrpk je v vasi Polom in v okolici. V vasi vet• kurirjev. Kočo so zažgali, v njej pc so pogoreli že mrt- vi kurirji. Komandir te kurirske postaje je bil Franc ZakrajSek-Bertt O komandirju Bertiju, ki je aprila 1944 padel in zgorel na ZabreŠki planini, vemo bore malo. Znano nam je samo to, du je doma z Dolenjske. Pred vojno tn nekaj časa med vojno je delal na banovinskem kmetijskem posestvu v Poljčah poleg Begunj na Gorenjskem’ Glede na toK da pripravljam reportažo o kurirjih, ki so padli pod Stolom, prosim bralce Dolenjskega lista za pomoč. Kd',r je poznal Franca Zakrajška, naj mi pošlje svoj naslov in naslov Zakrajško-vih sorodnikov. Jože Vidic, Ljubljana, Povšetova 104id Občinske ceste so zanič Tovariš urednik! Prek vse letošnje letne sezone so posamezni odcepi občinskih cest IV. reda v občini Črnomelj brez stalnih cestnih delavcev. Povečani promet in nekaj močnih nalivov je povzročilo, da je makadam do kraja zguljen in obrušen. Obcestni jarki so zamašeni, gramoz je odplavila voda. Ko je Cestno podjetje Novo mesto letos začelo asfaltirati cesto od Semiča do Gradca, so k delu pritegnili večino cestnih delavcev, ki so bili prej: zaposleni na cestah TV. reda. Na terenu se zato deta škoda. Navajam primer- v soboto, 8. avgusta, je na cesti z Vinice proti Preloki veter prevrnil grm akacije na cesto, promet pa je bil zato tri dni oviran. Vozila so Šlalahko mimo le z zmanjšano hitrostjo in še tedaj so korici vej praskali po avtomobilih in vozovih. Toliko bolj nevarno je bilo, ker je akacija ležala na nepreglednem ovinku.', Sele v torek, U. avgusta, je bila veja odstranjena! Najslabši deli cest so z Vinice proti Sinjem vrhu m dalje čez Dbljnje njive v„Stdri trg ter z Vinice preko Zilj, Preloke in Adlešičev do Podzemlja. , v ' Na račun slabih cest so se te dni močno razburjati kmetovalci s sinjevrškega predela. Zaradi slabe ceste je namreč začasno prenehal odkup mleka, prizadeti kmetovalci čakajo rešitve, kdo je odgovoren za ureditev teh- zadev? FRANC PAVLAKOVIC Vinica Seč je lovska koča, kamor vsako leto prihaja veliko lovcev. Letos so prišli tudi iz Italije. Z njimi so prišli tudi njihovi otroci. Sedaj še ti uničujejo ptice, čeprav jih že ni več veliko, če le vidijo kakšno, jo ustrele. Streljanje ptic se nadaljuje že več kot teden dni. Ne vem. kakšna srca imajo ljudje, ki jih streljajo. Prosim vse matere iz vasi Polom in lovsko družino v Seču, naj otroke bolj pripravljajo na šolo in jih odvračajo od takega početja! JOŽE PIRNAT, Seč št. 6 p. Hinje Jožetu Zelenku v slovo Težko, zelo težko Ti je pisati besedo v slovo. Nikakor se ne moremo pomiriti, da. si nas tako nenadoma, nepričakovano in ne-sluteno za vedno zapustil. Zdrav, vesel, vsakomur prijatelj in tovariš, si odšel in odnesel s seboj mnogo zamisli in načrtov za napredek kraja in za boljše počutje občanov. Ko si pred desetimi leti prišel v Šmihel pri 2užemberku, si ta kraj kmalu vzljubil, čeprav si se rodil v oddaljeni prekmurski Bukovici. Triindvajsetletni mladenič si prisluhnil utripu življenja ob zeleni dolini Krke in začel snovati načrte za napredek Suhe krajine. Kot kmečki fant si našel pot med kmete In druge občane in vsi smo Te cenili po požrtvovalnem delu, poštenosti in sposobnosti. V mladosti si imel trdo življenje, zato si znal ceniti napore delovnih ljudi v zaostalem predelu Suhe krajine. Vzljubil si tukajšnje ljudstvo in si v Šmihelu ustvaril družino in prijeten dom. Kot revirni logar, občinski odbornik, član sveta krajevne skupnosti in poveljnik gasilske čete si prevzemal ter izvrševal pomembne in težke naloge. Bil si mohili-zator ljudskih sil In organizator družbeno-političnih akcij. Ne bom našteval Tvojih tako številnih zaslug In uspehov dela, saj je tu bogata dediščina, ki si jo po 10-let-nem delu zapustil tem krajem. Ko smo se nekaj dni pred nesrečo pogovarjali s Teboj na krajevni skupnosti o načrtih dela za prihodnja leta, smo bili srečni, ker smo bili prepričani, da nam boš še vnaprej pomagal pri naših napb- ročna motorna žaga ALPINA moč: 6 KM (SAE), teža: 6 kg dolžina meča: 55 - 65 -^75 cm cena: 2542,50 din ali 102,40 dol. in 857,50 din rezervni deli in servis zagotovljeni casmos zastopstvo tujih firm: Alpina, Gibo, Same, Bertolini, Renault, Alfa romeo, Man... LJUBLJANA, CELOVŠKA 32 s predstavništvi v Mariboru, Celju, Kopru rih pri delu za boljš$ počutje občanov. Toda žal, dragi Jože, kruta usoda je pretrgala Tvojo nit življenja tako nepričakovano in tragično že pri 33 letih življena. Dragi Jože, preminul si, ko jri opravljal svojo službo v spremstvu Tvojega ljubljenega sinka Matjažka sredi zelenih gozdov, ki si jim posvetil svoj poklic.. Zapustil si nas skupaj s svojimi dragimi bližnjimi, s potrtimi srd in z nepopisno žalostjo. Ko smo se v sredo zvečer, v četrtek1 in petek za vedno poslovili od Tebe, sopio videli kako širok krog prijateljev si sl pridobil s Tvojim plemenitim delom in humanimi odnbs(. Hvala Ti za Tvoje veliko delo!' M. SENICA Portret tega tedna PRI NAJSTAREJŠEMU ČLANU ZK V OBČINI Starec je kot otrok Kot otrok veselo je pripovedoval 86-letni Ignac Keber iz Gomile pri Šentjanžu, kako ob obletnici njegovega rojstva niso pozabili nanj »Od tistega časa sem postal komunist s srcem. Nisem dosti mislil, verjel sem, da je tiste lepe samu sli mogoče uresničiti.« Ignac pred vojno sicer ni bil povezan v kaki partijski organizaciji, saj je kmetoval daleč stran od mest, kjer so te začele delovati. Ko pa je prišel čas preizkušnje, je vedel, kaj mora narediti. Ni branil sinovoma, da sta šla k partizanom, čeravno je lahko pričakoval, da se od tam ne bosta nikoli vrnila. Eden je padel pri Kam* niku, drugi pa pri Mirni, kjer ga je pokosil rajal iz sovražnikovega letala. Tudi sam je pomagal partizanom in jih kot domačin vodil po skrivnih poteh, ko so odhajali na akcije. Zdaj je Ignac naj starejši član Zveze komunistov v sevniški občini. V organizaciji je sodeloval, dokler so mu dopuščale pojemajoče moči. Morda je te dni, ko je prestopil v S7.. leto mislil, da bodo v Sevnici že pozabili nanj. »Pa ne«, zdaj pripoveduje Ignac, »prišli so, prinesli tistega najboljšega, ku-pivnega, tistega, ki ga je treba piti kot zdravilo, poredkoma in pomalem.« Ignacov uvel obraz ni mogel skriti zadovoljstva, da tovariši niso pozabili nanj. M. LEGAN ć-. Nenavadne,, so zgodbe včasih čisto preprostih ljudi, kakršen je 86 let stari Ignac Keber iz Gomile pri Šentjanžu. Zdaj prileten mož, ki poseda pred hišo in ima le še toliko moči, da koso sklep-lje ali ie kaj malega postori okoli doma, se še dobro spominja, kdaj se je prvič srečal z idejami, katerih znak sta kladivo in srp. Bilo je to ie zdavnaj, pred več kot pol stoletja, ko je Ignac kot ranjen vojak ležal v bolnišnici v Innsbrucku, zraven njega pa še dva študenta, doma tani nekje od Radgone. V dolgočasnih bolniških dnevih sta mu pripovedovala o neki revoluciji,, ki da se poteguje za pravice delavcev in kmetov. Belega ali rdečega? Gost je prišel v neko krško gostilno in naročil dva deci cvička. — Belega ali rdečega? se je oglasilo dekle z belim predpasnikom. (To ni šala, pač pa resničen dogodek, ki po svoje govori o postrežbi v našem gostinstvu, saj bi kaj takega lahko srečali še kje; in ne le sredi naših vinorodnih krajev.) 'v *3 '*y'i 'V:/::- ; ■" Najbolj živahno na vinskem sejmu je vedno pri paviljonu DANE in Mirne, kjer obiskovalci poizkušajo zadnje nove pijače, med njimi predvsem vinjak RES, cynar in raznovrstne sadne sokove (Foto: Primc) LOJZE SLAK IN NJEGOVI SO ŽE V SEVERNI AMERIK! Dolenjske veselice- po ameriško! Dva meseca bodo člani ansambla Lojzeta Slaka gostovali onkraj »velike luže«: priredili bodo 23 nastopov v ZDA in 7 koncertov v Kanadi -»Slakovi komiteji« skrbijo, da bo vse pripravljeno - bredno zanimanje za gostovanje Slakov in nove prošnje za obiske, čeprav*je že zdaj zagotovljenih najmanj 50.000 obiskovalcev! • Pred kratkim smo v našem tedniku objavili razgovor s priljubljenim Lojzetom Slakom, vodjem znanega ansambla. Takrat smo ga obiskali še v ljubljanski-bolnišnici, kjer se je Lojze zdravil zaradi posedic avtomobilske nesreče —. v torek zjutraj pa je Lojze s svojim triom, s kvartetom »Fantov s Praprotnega«, z Jano Osojnik ter s predstavniki Slovenske izseljenske matice že odletel na doslej najdaljšo pot v svojem življenju. In ni šala, tole Slavkovo potovanje v Ameriko! Prepotovali bodo 16.000 milj, izmenjali 22 različnih letal, čakajo pa jih tudi zasebni avtomobili, avtobusi in druga prevozna sredstva. Potovanje je pripravila na pobudo naših ameriških rojakov Slovenska izseljenska matica; to bo hkrati doslej največja in najdaljša turneja kake skupine iz .Jugoslavije po Severni IZ RAZGOVORA NA VINSKEM SEJMU DANINE novosti v zadnjem letu dni Dve odlični žgani pijači in vrsta novih sadnih sokov, med drugim tudi za diabetike - Tudi letos brezplačna pokušnja pri DANI Tako smo že navajeni na kolajne, ki jih dobiva vsako leto na mednarodnih vinskih sejmih v Ljubljani DANA z Mirne, da bi bili razočarana, če jih ne bi nabrala vsaj nekaj. Vendar so ljubitelji DANINTH žganih in brezalkoholnih pijač lahko tudi letos brez skrbi. DANA je namreč med tistimi redkimi našimi podjetji, ki so tudi letos požela največ zlatih kolajn: 4 zlate in 5 srefbrnih kolajn ter eno pismeno priznanje. Vodjo razvojnega oddelka DANE inženirja Janeza Vičiča smo zaprosili, naj nam predstavi nove pijače DANE, se pravi tiste, ki so jih dali na trg v zadnjem letu dni. Povedal nam je: ■ »Vinjak RES je krona naših dolgoletnih naporov. Izdelan je iz izbranih, zdra. vih vin. Star je 3 leta. Ime KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Ilovice. Kazen za morilca ■ (KAZEN MORILCA ITALIJANSKEGA KRALJA.) — Gotovo je da bo morilec Bressi v dosmrtno ječo obsojen, kajti smrtna kazen je odpravljena. Neki jetni-čar poroča, v laških časopisih, kako grozna kazen da je to. Prvih 10 let je Čisto sam v mali dva metra dolgi in en meter široki celici, kjer ne sane ne brati, ne pisati, ne kaditi ne delati. Živeti mu je samo ob kruhu in vodi. Nihče ne sme z njim govoriti in tudi sam ne sme govoriti. Vsaki mali prekršek je grozno kaznovan;, oblečejo ga v jopič, v katerem ne more z rokami ganiti, in tako ga na posteljo pritrdijo, da mora vedno na jedni Stranj ležati ter se ne more obrniti Le ako se mimo vede in se kesa svojega zločina, mu toliko olajšajo ječo, da ga denejo v nekoliko večji prostor ali nikakor ne prej ka: kor ob letu. Deset let take kazni redko kteri hudodelndk prestane, večjidel ob letu atli umrje ali pa zblazni. ■ (UMOR LAŠKEGA KRALJA.) — O groznem zločinu^ ki se je dogodil dne 29. julija v Monzi in ki je zelo razburil ves svet, se poroča mnogo podrobnostij. Morilec je trikrat ustrelil na kralja, sedečega v vozu. Kralj se je dvignil, a v istem hipu tudi padel med blazine in zaklical »saj ni nič«. Množica Je padla po napadalcu, katerega so komaj vojaki rešili. Voz s kraljem je v največjem diru letel v kraljev dvorec. Ob 3/4 11. uri je kralj izdihnil svojo dušo. Ena krogla ga je zadela v srce, dve krogli v ramo in roko. Kraljica Margareta, * katero je kralj živel v vzornem življenju, je prihitela ob njegovo posteljo in zaklicala zdravnikom: »Pomagajte vendar za božjo voljo.« Zdravniki so morali odgovoriti: »Veličanstvo, naša umetnost ne pomaga nič.« Kraljica je omedlela. ■ (LAKOTA V INDIJI) — V Indiji se je lakota razprostranila na 800.000 kvadr. kilometrih tako, da gladuje deset milijonov ljudi. Vzrok lakote je velika suša in nje posledice, vzlasti pa angleška vlada, katera ima vsako leto od Indije 720 milijonov dobička. ■ (TOPLICE.) — Odkar je več in boljših stanovanj v Toplicah, se tudi obisk množi v korist prebivalcem. Lani je bilo do 1. avgusta 669, letos pa že 572 gostov, od katerih nekteri so prav iz daljnjih krajev prišli. Dopadlo jim je v toplicah stanovanje in postrežba, lepa okolica, in sioer lep park, prijetni izleti po košatih gozdih, a kar je najvažnejše, koristila jim je ondotna kopelj v največjo zadovoljnost. Lastnik knez Karol Auersperg je minule dni tudi Toplice obiskal. ■ (LOTERIJA IN SMRT ITALIJANSKEGA KRALJA.) — Kak poseben dogo-iek loteristi zmeraj zase izkoriščajo, in to se je sdaj na italijanskem zgodilo ob umoru kralja. Pogruntali so jo takole: Starost (56), uro (10) in minuto (46) umora in kraljevi umor (73). Na to kvatemo, ki 60 tisočkratno vlogo obljubuje, so milijone zastavili in milijone zgubili. Slučaj je hotel, da je številka 10 res bila vlečena, druge tri pa pri »punt« 55, 47, 74. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1900) RES smo mu dali, ker je res dober. Letos ga nismo dali še v oceno, pač pa ga bomo dali prihodnje leto. ■ Cynar je najboljši priljubljen aperitiv v Evropi m svetu. Licenco smo odkupili v Italiji in ga proizvajamo po izvirnih receptih. Zanj je značilna nizka stopnja alkohola — 17 %, simpatična aroma in da se lahko meša s sifonom, tonikom ali kislo voi do. ■ Sirupa ribeza in ananasa sta že na trgu, v kratkem pa se jima bo pridružil še borovničev. ■ Zlati sok je skupno ime ime za osem bistrin, kašastih in mešanih sokov ananasa, banane, ribeza, borovnic, pomaranč, grozdja, jabolk in citron. Vsi so že na trgu in so dobro sprejeti, najbolj pa »zlati C«, ki je izdelan iz kalifornijskih oranž in je prejel na vinskem sejmu zlato kolajno. | Posebnost sta še »vitka grappe fruit«, dietetski izdelek, ki je namenjen diabetikom, in »assis oranžada«, izdelan^ po izraelski licenci iz koncentrata jaffa oranž«.' Omenimo naj še, da je v DANI poklanjajo izredno po- Nesreča razgrajačev Prane Božič iz Stopič, sicer na delu v Nemčiji, se je 13. avgusta s kolegi zabaval v Tratnikovem gostišču ob gmajni. Vsi so se opili, razgrajali. razmetavali stole in mize ter skakali po njih. Ko so poklicala miličnike, so hitro sedli v Božičev avtomobil in se odpeljali proti Za-meškem. Kmalu pa je bilo »veselja« konec. Avtomobil je zletel s ceste in treščil v drevo. Miličniki so prijeli voznika Božiča in sopotnika Martina Gazvoda, dva sopotnika pa sta zbežala v gozd. Prijeta se bosta morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške. zornost embalaži, se pravi posodam, v katerih pijače prodajajo. V zadnjem letu so med drugim oskrbeli primernejšo posodo tudi sadnemu žganju, ki je bilo na vinskih sejmih doslej že petkrat nagrajeno. Zelo so ponosni tudi na nedavno visoko priznanje zvezne gospodarske zbornice v Beogradu, ki je njihovi »fru-telli« podelila naslov »zlati zmagovalec Beograda«. Posebna komisija je zbrala vzorce pijač v trgovinah in jih nato ocenila. Frutella je bila najboljša. JOŽE PRIMC Od majolike do blokpaka Za letošnji vinski sejem je prijavilo podjetje SLOVENI-JAVINO iz Ljubljane prijetno novost. Začelo je polniti vino v papirno embalažo, ki ji pravijo BLOKPAK. To je nekaj podobnega kot mleko v tetrapaku. ki smo ga že vsi navajeni. Avtomatski stroj, ki so ga kupili v Zahodni Nemčiji. oblikuje, napolni in za-pre v eni uri 3.600 litrskih zavojev vina. Z novo embalažo, ki je izredno praktična, odpade vsa skrb, ki so jo imeli doslej z nabavo, pomivanjem in trasportom steklenic. V blokpapu že dobite dve vrsti vina: to sta bela keve- m dinka in rdečj rose slovin. V trgovinah bo okoli 6,50 dinarjev. Računajo, da bodo prihodnje leto napolnili 3 milijone litrskih zavojčkov vina. Kdor ga je že poskusil iz papirnate vrečke, mora pri-znati, da je vino okusno in pitno. Se en karbon rdečega, prosiml Ameriki. V ZDA deluje 21 »Slakovih komitejev« v vseh tistih krajih, kjer bodo naša fantje nastopali: pripravili jim bodo vse potrebno, kar taka turneja zahteva. Nestrpno ji čakajo naslednji kraji: : •;/ Erton Valley, Cleveland* Recreation Center SDZ; v Clevelandu, pa Pittsburgh, Herminie, Sygan, Straban, Johnstown, Detroit, Chichar go, Indianapolis, Milwaekee, Waukegan, Ely, Chisholm, Denver, Pueblo, San Francisco in Fontana v Kaliforniji. V Kanadi pričakujejo naše Slake mesta Vancoever, Edmonton, Thunder Bay, Toronto, Hamilton in Montreal. Na univerzi v Chicagu bodo peli tudi tujim študentom. Koncerti bodo v plesnih dvoranah in drugih večjih prostorih; skoraj povsod bi jih domačini radi združili z veselicami in plesi, na katerih bodo tudi igrali Slaki in peli fantje s Praprotnega. Hildo je, ko prihajajo vedno nove želje: »Pridite še k nam, zapojte nam, obiščite nas, lepo prosimo 1! « Povsod bi radi stari izseljenci s NAGRADA GORJANCEV ža prvenstvo Jugoslavije 27. septembra * ob 13. uri Danes popoldne bodo elani vodstva dirke na Gorjancih dokončno določili razpored služb in objektov ob tekmovalni stezi, zvečer, ob 7. uri pa bo na Bregu seja organizacijskega komiteja, ki bo razpravljal o predračunu dirke in pravilnikih. Do danes je športna komisija prejela naslove društev, ki se ukvarjajo z avtomobilskim športom iz Srbije, Hrvatske, Vojvodine in Crne gore. Se ta teden bodo razposlali propozicije in vabila tekmovalcem. Rok za prijave — 15. september. Med novomeškimi tekmovalci vlada veliko zanimanje za nastop, vendar ima ustrezno tekmovalno dovoljenje (republiško licenco) samo Drago Badovinac. Za licenco se poteguje še 5 voznikov, med nlimi tudi lanski zmagovalec Tone Kiunp, ki že preizkuša no Gorjancih svoj novi NSU TTS. športna komisija je podpisala pogodbo z uradno časomerilsko skupino AMZ Jugoslavije HRONO-SPORT iz Beograda, ki bo merila čase z natsodobnejšo napravo — TELE-LONGINES s fotocelicami. Samo stroški za to merjenje bodo znašali 4000 Ndin. Gospodarska komisija sl prizadeva, da bi pravočasno uredila bokse na Startu, služba zvez p« •ima največ skrbi s postavitvijo večžilnega kabla med Startom in oillem. Pomoč so obljubili PTT podjetje, ELEKTRO in garnizija JLA. m- svojci- sinovi, hčerami - in vnu^ -doživeli še enkrat pravo dolenjsko veselico z dom*00'! pesmijo in muziko. Ka®or Slaki tokrat ne bodo Ttto$> bo ljudem v tolažbo najc°vejša iong-play gramofon^ -plošča »Visoko nad oblake z letali so prepeljali prejMi; teden v ZDA 7000 teb-S ^tovih plošč, v Kanado pa # K). Slakovo gostovanje v Severni Ameriki in Kanadi bo p ra#1 *? slovenske pesmi med naši*11 rojaki, želimo jim rruiož'' užitka in veselja na vseb Koncertih in nastopih, Slafr1 ui njegovim pa srečno potonje in prijetno vrnitev! T. GOŠNIK ZLATA POROKA V BREZI PRI TREBNJEM Kaj bi si želela več? V soboto sta se Matičičeva spet zavrtela natanko po pol stoletju zakonskega življenja Kaj bi na široko pripovedoval, saj menda poznate, kako gre ljubezen na »kmečki način«. Me češ, če te čem? No ja, Matija Matičič se je okoli 4 leta mlajše Rozalije Stfip ubil konja, vola in junca (N^1‘Ivanje s 1. strani) konj"N®ec in vol, pokriti z zloJ^-^o betonsko ploščo, ki jf IHmoči padla na spečo živi®01 fpvoje telet in dve kra*1 se stiskali k steni in ***■ živi.- - pfP^tlne si je nesrečo ogle® “a občinska komisija, ki 1« še potrdila dotf>-v°, da se je betonska plo^j ;-*rušila, ker je bila po^/^na na preperelo z:-dovj 'teen tega pa je imela v S? 'Premalo železa. Plošča' “ila stara 15 let, zido- vi **nogo več. Dodamo naj,®* Se ni dolgo tega, kar smfl^^očali o podobni nesreč v Šentrupertu. Nrtoda je že tako dokaj re# hišo zelo prizadela. Pravdaš telčevim se je lani utrg* fconj in se v kozolcu tak^iedel ovsa, da je pogini1 °a je nesreča še več- ja, je lastnik ponoči ob drugi uri sicer slišal nek hrup, vendar si ni mislil, da bi se moglo kaj takega zgoditi v hlevu. Ce bi pravočasno živim spustili kri, bi bilo njeno meso za uživanje in bi bila škoda manjša.- Občina bo prizadetemu pomagala, prav tako pa so tudi vaščani pripravljeni zbirati prostovoljne prispevke. M. L. Poštni golob na dvorišču? Pred nekaj dnevi je priletel na dvorišče Viktorja Gričarja na Trsteniku izredno lep golob, ki ima na nogi obesek z oznako Jugoslavija 67 51515. V naše uredništvo je sporočilo prinesel Gričarjev sosed Jože Odla-zek. Mvki, zvaljeni v spalnici M^ovičji par je v spalnici gostilničarja Jonkeja v Dolu zgradil gnezdo ------------------------ V^skd spalnici gostil* ni^ jonkeja iz Dola pri P f K°l!Pi v kočev* ski .p^ni -je to poletje la-stoy Par zgradil gnezdo in zv# «*a mladiča. (F Uličar mi je o tem ne-za te kraje celo izi| n ’ dogodku pripove-do^ kratkim tako: Sta V sp toli-4- juniJa- Dve noči sta na karnisi, tretji sta začeli graditi i' On, ki ima daljši rep- nosili blato, ona pa sl *!a Gnezdo. ki sta ga g^a kar nisi, je bilo gO^ v tednu dni. dokler ni bilo s^rfa spala v njem. ?o\ Pa je ona znesla dve jap: ® katerih sta se po 14 y dneh zvalila mladiča, . sta Ju stara dva ^°sila sta jima mu-he' drugo. Potem si* odletela. Stara ***ino prihajata vsak d^iAJ^jkrat v gnezdo, Pa na več na spre-spalinice imamo %no vedno odprto, da lahko prihajata in odhajata kadar ju je volja. JOŽE PRIMC vendarle bolj vrtel in se ji ponujal, da ji bo pomagal vleči voziček ah dvigniti preobloženo košaro. »Kdor obetuje, prerad praznuje, jaz lahko samo nosim,« ga je zavrnila, -zvečer pa le priznala sosedi, da ji je všeč tisti mladi tesar iz Ivanjega sela, ki seka v gozdovih okoli Breze. Zdaj imata svoj kot v njeni hiši v Brezi in svoje be-tege, ki jih je prinesla starost. In spomine. Spomine na 50 let skupnega življenja, na vzrejo peterih otrok, od katerih je eden kot partizan za zmeraj ostal nekje na Mežaklji, na 48 let tesarjenja po dolenjskih gozdovih, na desetletja »taberharjenja«, na leta pomanjkanja'in trenutke zadovoljstva. »Bolehna, kakršna sem bila, nisem nikoli mislila, da bom učakala 50 let življenja, kaj šele 50 let zakona. In vidite, tudi to je prišlo,« je od Matije mnogo bolj zgovorna Rozalija, ki rada pripoveduje o svojih revah in svojemu življenju, o bolezni, ki ji je prenovila kožo (in jezik, pristavi Matija), o vsem, kar je doživela teh njenih 50 let. 30. avgusta 1920. leta sta si v Trebnjem nataknila poročne prstane, 30. avgusta 1970 je bila domača hiša v Brezi spet polna svatov. Matičičevi otroci in njih otroci. Kaj naj bi si stara dva želela še več? L. M. ' . IMi* Lastovičji par je zgTadil gnezdo na karnisi v spalnici gostilničarja Jonkeja v Dolu. Zvalila sta se dva mladiča, ki sta odletela pred mesecem dni. Stara dva se vsak dan, posebno ko je vroče, vračata v gnezdo, mladiča pa ne. Zal ju ob našem obisku kljub dolgemu čakanju ni bilo, zato je gnezdo na sliki prazno. Foto: Primc Grozljiva sift očeta in sina pod Plešivico / NIurl-.11 ipinnin c 1 ekrani 1 t#^.i^®nO. da KO PR v t.nfi- na rin ipm va nA>. ni Ki.1i iiv Meitn co (Nadaljevanje s 1. strani) je nenadoma zagledal tovornjak NM 49—55, na njem drva, v kabini pa Senico in Zupevca. Nasmejal se jima je. Toda ... Tovornjak se ni in ni mo* gel ustaviti. Zelenko pa s fantoma na mopedu tudi ni imel kam. Kaj bo?« »Jože, beži!« je tedaj nekajkrat zakričal Senica. Nožna zavora ni prijela, ročno je zategnil “~,vti h-"', da so ga v tre-nUi^i *'e z drvmi J, V VornJak P® je kar *<* in Slednjem trenut-^ .l(. bodilo najJiujše... Je po nekaj metrll v p2 nTvil- NekaJ vi&Je P° j* cesti strašen pri* it drobljenega mo P^.jau poteg drugega o«1 v tnieki krvi Zelencu*, . w ^eletnl Mat jažek. ^ drugega sina (kasne-je ^veclaii, da je sedel na zadnjem sedežu, za očetom), 7-letnega Jožeta, Id se je tudi znašel pri mrtvem očetu in bratcu, je samo pritisnilo ob grivo. Drago Zupevec, ki se je peljal poleg Senice v tovornjaku, je takole popisal grozljiv dogodek: »Ko sem ugotovil, kaj se lahko zgodi, sem se pognal iz kabine, da bi pomagal Zelenku in otrokoma. A ni bilo več pomoči. Skočil sem k malemu Matjažku, pa ni bil več živ. Nato sem se sklonil k drugemu otroku, ki pa je sam vstal. Hotel sem pomagati tudi Zelfenku, pa je bil prav tedaj izdihnil, ko sem ga poskušal dvigniti. Saj ne morem verjeti, da je vsa ta groza resnica.« Miličniki so Senico preizkusili z alkoskopom, ki pa ni pozelnel. »Spil sem samo eno kavo, jedel pa nič,« je pripomnil voznik tovornjaka. I. Z. 2 V>toV Cik-cak po vinskem sejmu Komaj sem prišel v spodnje prostore razstavišča, kjer strokovnjaki in nestrokovnjaki za plačilo pokušajo vina, že sem vedel, da točijo letos dobro pijačo. Nekateri so že peli, drugi se kregali, tretji pa metali kozarce ob. tla, da sem se počutil kot zarce preveč mini. One so trdile, da so nekateri že maksi pijani. Kar se pa seksi tiče, &o povedale prhke točajke, da dobijo vsako uro ducat raznoraznih ponudb. Dobro vino je nekatere vsestransko segrelo. Redki srečniki, ki so imeli punce s seboj, so se že lahko »kuševa-li«, ostali pa smo lahko le bolj Oli manj debelo gledali točajke onkraj neprehodnih točilnih miz. — Tale vinček je pa dober! je nekdo pokimal točajki. Bi lahko dobil eno steklenico. — Lahko, le počakati morate, da bo prazna. — Jaz bi rad polno. — To pa ne gre. Vsakega vzorca smo dobili le 12 steklenic. x — Kje ste pa kupili tako lepe čevlje? je spet zanimalo nekega pokuševalca. — Dajem le obvestila o vinih, ga je podučila točajka-■študentka. čez kakih 10 minut pa se je le omehčala: — V Trstu. So znamke »Principe«. Nato je bila spet 10 minut tišina, potem pa jo je mladi pokuševalec, ki je že odhajal, čez rame previdno zbodel: — Jutri, pardon, pojutrišnjem (vmes se je namreč spomnil, da je »jutri« nedelja op. pis.), si bom tudi jaz kupil take čevlje! Na kuponih za pokušanje vin so številke od 1 do 4, številka 1 je za najboljše, »zlate« vzorce vin, na ostale kupone pa dobite vsa ostala vina. x - — Tale je pa zlata, je pokazal pokuševalec enojko na kuponu. — Zlato! je naročal drugi. — Želite prosim? je vpraševala točajka. — Zlato, zlatega bi rad ,pil! — A tako, jaz sem pa mislila, da me poznate, je končno ugotovila, za kaj gre to-čajka-študejitka. ki ji je bilo ime Zlata. Seveda sem slišal še več takih in drugačnih, ko pa me je neka študentka-točajka spoznala in vprašala, če nisem bil tudi že včeraj tukaj, sem se takoi streznil in jo ubral proti domu. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ V rt ♦ ♦ ♦ ♦ Življenje je trnova pot Jančeva domačija stoji ob cesti pri avtobusni postaji. Vsak lahko že s ceste vidi, da je bil Janc dober gospodar. Za velikim zazidanim poslopjem se širi sadni vrt in njive, zadaj pa lep gozd. Vsakemu popotniku, ki gre mimo, se pogled ustavi na nekdanji Jančevi domačiji. Toda nekoč vsega tega ni bilo. Nekoč je bil tu velik, skoraj neprehoden gozd. Ko ga je Jalne kupil, ga je začel s svojo ženo skrbno obdelovati in redčiti. Imela sta hčeri Katro in Urško in za silo sta zbila leseno hišico, da je bilo otrokom in ženi toplo, da so se sem zatekale pred mrazom in dežjem. Janc pa je moral v Ameriko, da je zaslužil denar in odplačeval dolgove. Po petnajstih letih se je vrnil k družini, ki je živela v revščini. žena je hodila po dninah in garala od ranega jutra do pozne noči, da je preživela otroke. Kadar je dobila kos kruha, ga ni pojedla, ampak spravila v žep, da ga je na skrivaj dala otrokom, ki so prišli za njo. Bila je zlata mati. Ko bi bila mogla, bi si kakor ptič pelikan iz prsi iztrgala srce, samo da bi lahko nasitila svoje lačne otroke. Ko se je Janc vrnil iz Amerike, sta znova začela kopati, zidati in saditi. Od prevelikih naporov je Janc oslabel, tako da se je ves tresel, ženi pa se je hrbet čisto skrivil. Ko se je Katra poročila, sta z možem ostala na kmetiji. Delala sta, kolikor sta mogla, toda prišla je vojna, ki tudi Jančevim ni prizanesla. Katrinega moža so 1942 ustrelili kot talca. Težka izguba je Katro hudo prizadela, toda živeti je bilo treba in čez štiri leta se je znova poročila in se preselila k štajerski meji. kier si je s pridnostjo uredila novi dom. Teže je bilo ža Urško. ; Komaj se je izučila za šiviljo, je morala šivanje pustiti in se lotiti dela na kmetiii. Bilo je težko, ker sama vsega ni zmogla. Jančeva kmetija pa je bila marsikomu všeč in končno se je Urška odločila za Bezlajevega Ceneta. Ko se je Cene priženil in je bilo pri hiši več moči za delo, je kazalo, da bo končno tudi Jančevim šlo na bolje. Toda nesreča nikoli ne počiva. Kmalu Je umrla Jančeva mati, potem pa še oče. Komaj pa se je Urška potolažila/ je nenadoma pobralo še Ceneta in Urška je spet ostala popolnoma sama na veliki kmetiji. Edini otrok, s katerim je povezovala vse želje in načrte, ji je tudi umrl. Toda Urška je bila delavna in bi se nekako preživela, • če ne bi bil mož pred smrtjo zapisal kmetijo tuiim ljudem. Urška je ostala praznih rok. Odslej je morala živeti in delati pri tujih ljudeh. Vsa žalost in solze, ki jih je Urška prejokala, niso nič pomagale. Novi gospodar je sprevidel, da s kmetijo ne bo nič in je sklenil, da jo proda. Urška ca je vsa vesela prosila: »Vse bom povrnila, samo dajte mi nazaj to ljubo zemljo, ki ie prepojena z mojim znojem in z znojem mojih staršev!« Tod usoda je hotela drugače. Prišla sta mlada zakonca z dvema hčerkama, ki sta bila brez doma kakor nekoč Jančevi. Pri Urški ie zmaealo usmiljenje. Ponudila je svojemu gospodarju svoje roke. ki so še vedno zmogle težkega dela, in pomagala z vsem srcem. Toda novi gospodar je zavladal na Urški ni kmetiji, kot bi bila od nekdaj njegova. Urška več ni našla miru. Odtlej le še bega po svetu, ki ga je že tisočkrat preklela, kot je tudi preklela usodo, sebe in vse zlo. Ne toži in ne joka, vendar tudi na bollše življenje ne upa več. Nima človeka, h kateremu bi se lahko zatekla, ne svojega kotička, oa čeorav še tako majhnega. V življenju so jo spremljale le zmote in prevare in v njenem srcu ni več upanja. URŠKA Obvestilo bralcem in sodelavcem Poslane in sprejete zgodbe za naš lanskoletni nagradni natečaj »GOSJE PERO« smo medtem v celoti objavili. Zdaj pridejo na vrsto najboljše izmed zgodb, ki so nam jilt naši bralci poslali potem, ko je rok za prvi natečaj že potekel. Za te objavljene sestavke bomo plačali piscem malo boljši honorar kot ga plačujemo sicer, slabše napisanih zgodb, ki niso primerne za objavo, pa v tem primeru ne bo* mo vračali. Prosimo vse sodelavce, da gornje pojasnilo upoštevajo. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA * * * /* »j ; A — O, oprostite, prosim! Nova vas se bo povečala Na zemljišča, kjer bo zrasel novi del vasi, že napeljujejo pitno vodo - To bo tudi pomembna pridobitev za več naselij v KS Velika Dolina Brežiška občinska skupščina je že pred meseci sprejela zazidalni načrt za Novo vas v krajevni skupnosti Velika Dolina. Predvideno je 38 lokacij za družinske hiše, za 20 lokacij pa imajo že ponudnike. Graditelji bi radi tudi čimprej začeli kopati temelje. Tega pa ne morejo, Za tri avtobuse izletnikov V nedeljo, 6. septembra, prireja hortikulturno društvo iz Brežic za svoje člane potovanje v Avstrijo. Obiskali bodo kraja Gradec in Weitz. Za izlet se je prijavilo kar za tiri avtobuse ljubiteljev cvetja iz brežiške občine. Društvo je pripravilo z Zvezo avstrijskih vrtnarjev pester program in ogled številnih zanimivosti. Zvone Dragan v brežiški občini Predsednik komisije za družbeno ekonomska vprašanja pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije Zvone Dragan je 26. avgusta obiskal tovarno pohištva Brežice in kmetijsko zadrugo na Bizeljskem. V tovarni se je zanimal za razvojne načrte in sa odnose v okviru združenega podjetja Na Bizeljskem so ga seznanili z vlogo in vplivam kooperantov v zadružnem svetu in z odnosi zadruge do zasebnih kmetov nar sploh. Tudi o sedanjem mestu zadruge in njegovem sodelovanju s kombinatom v 2alcu je želel Dragan dobiti podrobnejša pojasnila. Jesenice: še pred občinskim praznikom! Jesenice na Dolenjskem bodo še pred letošnjim občinskim praznikom dobile poštno poslopje in avtomatično telefonsko centralo. Idejni načrt za zgradbo je gotov, določena je lokacija, Stanovanjsko podjetje iz Brežic pa je poskrbelo tudi za to, da bo financiranje brez nepredvidenih zastojev in podobnega. Gradnja nove pošte spada v okvir samoupravnega sporazuma nekaterih delovnih organizacij s PTT podjetjem iz Novega mesta o modernizaciji PTT službe. Med pogovorom, ki so ga imeli prejšnji teden predstavniki PTT podjetja iz Novega mesta s predstavniki občinske skupščine Brežice so ugotovili, da delovne organizacije svoje obveznosti, ki izhajajo iz dogovora, izpopolnjujejo. ker zemljišča še niso komunalno urejena. Računajo, da bodo že letos za to predvideno novo naselje napeljali vodovod in uredili ceste. Kanalizacija bo prišla na vrsto kasneje. Vodovod so med tem že začeli napeljavati. Vodo zajemajo v Breganskem selu. Dela ima v rokah vodovodni odbor, ki ga je imenovala krajevna skupnost. Brežiško stanovanjsko in komunalno podjetje pri urejevanju novega naselja samo pomaga. Kasneje bo z vodovodom gospodaril vodovodni odbor. Glavni cevovod bo dolg 1700 metrov, razen Novi vasi pa bo dajal pitno vodo tudi Perišču, Stmjaku in Rajcu. Na to omrežje se bo lahko navezal stari del Nove vasi, če bi se izkazalo, da mu voda iz mokriškega zajetja ne ustreza več. Računajo, da bo novi vodovod dajal pitno vodo približno 400 prebivalcem v 96 gospodarstvih. S tem pa bo vprašanje pitne vode v krajevni skupnosti Velika Dolina v glavnem urejeno. Za ljudi, ki morajo zdaj vleči pitno vodo iz vodnjakov — ti pa včasih tudi presahnejo, bo vodovod velika pridobitev. Zato pri delu tudi pomagajo z izkopi in s podobnim. Snemalci so odšli Ekipa ZASTAVAFILM je 27. avgusta končala snemanje filma o obrambi teritorialnih enot pri napadu. Sodelovale so redne enote JLA s teritorialnimi enotami, pa tudi številni občani, med njimi 22 mladincev in mladink. Film bodo predvajali na televiziji in v kino dvoranah. Trajal bo 20 minut. Režiral ga je Slovenec Zvonko Saksida. Novembra bodo poslali eno kopijo v Brežice, da si ga bodo občani statisti lahko ogledali. 200 učencev v Savudriji Pred kratkim se je iz Savudrije vrnila s počitnic že peta izmena otrok iz brežiške občine. Deset brezskrbnih dni ob morju so preži-velii otroci iz Globokega. Pod nadzorstvom dveh vodnikov se jih je veliko naučilo plavati. Med bivanjem v Savudriji so imeli otroci tudi več izletov po okolici, obiskali so Piran in se zlasti navdušili za tamkajšnji akvarij ter razstavo ptic. V organizaciji občinske zveze prijateljev mladine je letos letovalo več kot 2000 otrok iz vseh osnovnih'šol v občini. Letovanje so končali ob koncu avgusta. V. P. SZDL spet pridno na delu Jutri, 4. septembra, bo v Brežicah prva seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Organizacijo čaka v novi delovni sezoni veliko akcij in drugih dolžnosti. Na jutrišnji seji nameravajo ustanoviti sekretariat sekcije solidarnosti za pomoč ostarelim občanom. Oblikovali bodo tudi delovni program. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteklih štirinajst dni so v brežiški porodnišnici roaiie: Anica Gasparič iz Rud — deklico, Ana Siojs iz Sevnice — desiico, Dragica Mitaalinec iz Gradne — Tamaro, Marija Reberšek iz Blatnega — deklico, Marija Gričar iz 2a-dovinka — dečka, Zofija Jurato-vec iz Prilip — Zdenko, Majda Šmit iz Brežic — Sonjo, Ban ca s tam pek iz Nove vasi — Božidar, ja, Ana Klemenčič j. Brežic — deklico, Bariča Matijaščič iz Pod-vrha — Matija, Ana Varlec iz Piršenbrega — Tatjano, Rozalija Kunej iz Osredka — Bojana, Milena Lepej iz Brežic — Tomija, Stanislava Kink iz Sedma — deklico, Milka Jeršič iz Bizeljskega — Janeza, Dragica Hiščan iz Slanega dola — Damira Danica Vujiča iz Samobora — Romano, Mihaela Kožuh iz Drožanja — Darjo, Marija Klakoćer iz Ješovca — deklico, Marija ter lin iz Piršenbrega — dečka, Jožefa Horvatič iz Mi hal ovca — Dar*o, Nada Simončič iz Mrtvic — Klavdijo, Rozalija Šneberger iz Čerine — Romana, Anica Dukič iz Mosteca — Miloša, Silva Knez iz Raven —r Mihaelo, Jelka Skendrovič iz Gre-gurič brega — Stjepana, Milena Rangus iz Kremena — deklico, Jožica Penca iz Krškega — deklico, Marija Pinterič iz Bojsnega — dečka, Slavica Obradovič iz Brezja — dečka, Dragica Horvatič iz Sav. marofa — Miroslava, Milena Hudina iz Trebč — Marjana, Marija šteinc iz Brezine — Romana, Terezija Puntar iz Krškega — Primoža, Neža Kranjc iz Krškega — Slavico, Marica Stupar iz Slanega dola — Dubravka, Vera Stje-panovič iz Brežic — Suzano, Oiga Svalj iz Krškega — Roberta, Fanika Noršič iz Vrhovščaka — Ivan-čico, Rozalija Novosele iz Brežine — Francija, Djurdja Pili iz Celin — Renato, Antonija Romih iz Selc — Romana in Mira Mahovič iz Samobora — deklico. — Čestitamo! NOVO V BREŽICAH ■ ZAČETEK NOVEGA IZOBRAŽEVALNEGA LETA — Delavska univerza stopa v sezono 1970/71 s precej razširjenim programom. Osnovni Soli za odrasle, ekonomski srednji šoli, šoli za bodoče vomi-fee in tečajem za gostinske delavce s« bo letos pridružil oddelek višje šol« za organizacijo dela v Kranju ter dva oddelka šole za zdravstvene delavce. Tudi letos bo delavska univerza nadaljevala s turističnim izobraževanjem, z izobraževanjem staršev, s šolo za življenje ter z raznimi tečaji od kroj on j a in šivanja do kuhanja, prometne vzgoje itd. fl’ DENARNA POMOČ DVEMA GODBAMA — Predsedstvo občinskega sveta zveze kultumo-pro-svetnih organizacij Brežice je pred kratkim odobrilo finančno pomoč od 1000 din pihalni godbi iz Kapel in godbi iz Loč pri Dobovi. Dobili sta jo za jubileja, ki •ta Ju praznovali to poletje, ka- BREŽIŠKE VESTI pelska godba za 120-letnico obstoja, godba iz Loč pa za 50-letnico obstoja. Obe godbi sta počastili obletnico s koncertoma. ■ CATE2 JE DOBIL TRGOVI-NO — Trg. podj. »KRKA« Je v ponedeljek, 31. avgusta, odprlo novo poslovalnico na Čatežu. Za asfaltiranjem coste ?kozi vas in za vodovodom je to za vas dobrodošla pridobitev. V 'stem poslopju so dobile prostor družbene or-Banizacije. Trgovina je bila potrebna tudi zaradi velikega obiska turistov v tem kraju, saj so oni prav tako morali po vsako malenkost v Brežice. ■ MOKRICE PRED ODLOČIT-VIJO — V petek, 28. avgusta, je bil v Mokricah na pobudo občinskega sindikalnega sveta sestanek delovnega kolektiva. Na njem so razpravljali o prihodnosti Mokric in poslovnem povezovanju, ki Je vezano na razvoj tega območja. Na sestanku so izvolili komisijo, da bo proučila možnosti, ki jih obetata povezava z gostinskim šolskim centrom v Novem mestu in z AGRARIO v Brežicah. To dodatno gradivo k predlogoma obeh organizacij bo komisija pripravila do 10. septembra, nakar se bo kolektiv dokončno odločil bodisi aa AGRARIO, bodisi za Novo mesto. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteklih štirinajst dni so se ponesrečili in iskaii pomoči v brežiški bolnišnici: Janez Buršič, soc. podp. z Nove Gore, je padel na poti in si poškodoval desno nogo; Alojza Nečemerja, privatnika iz Kalce — Nakla, je brcnil konj v levi kolk; Martin Cvetko, obč.' podp. iz Piršenbrega, je padel z lestve m si poškodoval prsni koš. Ana Klemenčič, soc. podpiranka iz Kraške vasi, je padla na poti in si poškodovala levo roko; Josip Ja-kovina, kmet s Križa, je padel s slive in si poškodoval glavo in desno roko; Branka Novosela, dijaka iz Breganskega sela, je ugriznil konj v levo roko; Ivan Pe-trišič, sin kmeta iz Orešjega, si je s krampom poškodoval desno nogo; Marija Zupančič, gospodinja iz Sel, je padla z voza in si poškodovala glavo; Dragutina Bzika, kmeta iz Kupljenovega, je brcnila krava v desno nogo; Alojz škofljanc, delavec iz Bregov, sl Je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Jože Perkovič, avtoklepar iz Kumrovca, si Je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Terezija Vašcer, gospodinja Iz Sel, je padla na dvorišču in si poškodovala gleženj desne noge; Jože Trampuš, otrok iz Mihalovca, si Je pri igri poškodoval desno nogo. RADIO BREŽICE PETEK, 4. SEPTEMBRA: 16.00 —16.10 — Napoved programa in poročila, 16.10—16.25 — Nove plošče RTB - 16.25—16.45 - Svet v malem — govor Bena Zupančiča, generalnega sejeretarja SZDIJ v Kostanjevici. 16.45—17.00 — Obvestila in reklame. 17.00—18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA. 6. SEPTEMBRA: 10.30 — Domače zanimivosti — SZDL Brežice in občinski sindikalni svet sprejela akcijske programe do konca leta — Dr. Slavko Sušln: Zdravstveno predavanje — prebavne motnje — Za naše kmetovalce — Ivan Videnič: Pred-plsi o goadarstvu in kako jih izpolnjujemo — Pozabljeni pevci — Cathorina Valente — Iz naših krajevnih skupnosti — obisk v Mrzlavi vasi — Obvestila, reklame ln spored kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo in poedravlja-Jo. TOREK, 8. SEPTEMBRA: 16.00 —16.15 — Napoved programa In srečanje z ansamblom Mihe Dovžana. 16.15—17.15 — Poročila — Novo v kr>jižnioi — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 16.15—18.00 — I« abirk na«h dlakofUov — glasbena oddaja. Delo je bilo vredno prečutih noči Osem let je Franc Dermaž gradil nove zidove s staro podobo Franc Dermaž je eden tistih nepogrešljivih domačinov, ki so osem let zapovrstjo pomagali obnavljati samostan m cerkev v Kostanjevici. Po poklicu je zidar in 1962, ko so se Krčani odločili za načrtno obnovo samostana, so ga postavili za delovodjo. Za Dermaža to ni bilo lahko. V prvem letu je prečul marsikatero noč, da se je poglabljal v stvari, o katerih do tedaj ni veliko vedel. Delo pri obnavljanju ni bilo tako preprosto kot na sodobnih gradbiščih. S stroji si niso mogli pomagati, kajti zidali so tako kot mojstri v Kmetijska razstava pred vrati V Krškem se skrbno pripravljajo na kmetijsko razstavo, ki bo 13. septembra. Na njej bodo prikazali krave molznice, svinje s pujski, merjasce, perutnino, poljske pridelke in sadje. Uspehi pri pridelovanju visoko rodnih sort ošenice in hibridne koruze. V enem izmed razstavnih prostorov si bodo obiskovalci lahko .oglodali makete sodobnih kmetij. Večino mehanizacije bo razstavljal Agrokombinat, pridružila pa se mu bodo tudi druga podjetja. Razstava bo nudila sliko napredka v zasebnem in družbenem kmetijstvu. Kmetijska pospeševalna služba bo prikazovala tudi diapozitve in fi'me o sodobnem kmetovanju. Prireditve v primeru slabega vremeni ne bodo odpovedali. Za živino bodo napravili streho na stadionu, vse drugo pa bo razstavljeno v dijaškem domu. Obiralce sadja iščeio AGROKOMBINAT iz Krškega išče za mesec september obiralce sadja za delo v nasadih v Leskovcu in v Stari vasi. Potrebuje 60 ljudi za mesec dni Obiranje plačuje po 4 din nn uro. Za študente, gospodinje in ljudi brez zaposlitve se torej obeta lep priložnostni zaslužek Za občinsko upravo novi stroji V obe stavbi občinske skupščine v KrSkem so te počitnice napeljali centralno ogrevanje in z nj:m nadomestili 74 lončenih peči. To bo veljalo nekaj n?d 300 tisoč dinar:ev. Za polovico te vsote so najeli poso;dlo. Le'os so namenili 50 tisočakov z» sodobnejšo opremo katastrskega oddelka, za dva električno računska stroja, magnetofon in frankim s*roj. Tudi za to Je skupščina najela kredit. opustil. Ker pa se je vživljal v gradnjo, ga je delo ^terih nilo na ruševine, iz se je razcvetela ne^nJ8veli-hitektura v vsej svoji veu častnosti. Ves čas si J y da bi dobili na voljo dov^J denarja, s katerim bi lans čimprej dokončali obno ga kulturnega spomenuta. Dobro se še sporna^”. ' kakšnim zad°vol^!^L Ja spremljal rast certtjnegj zvonika, ki so ga n»raliJ»j staviti čisto na novo. Z so ga do višine 27 m . nakar so postavili n^Ql0> 16,5 metrov ,f°k0 jSeO Na dnu so zidovi debe ^ centimetrov, na višini 9°^ do 22 metrov menjo in nazadnje 60 cm. Osn«*<> kotnik kupole ima 8,w premera. Za njeno sttes^ konstrukcijo so poraMU kubikov lesa. Franc ve vse podatke na P««* številke stresa kar iz Letos se je s svojo sWP»J delavcev še zlasti trudil, sobotna slovesnost J® . določena že več me^ev P V cerkvi je zdaj edinstv^ koncertna dvorana in maž je ponosen na ^ ^ turno pridobitev Kostanj, ce, saj je pustil v njej P svojih ^io2Ict TBPr5I preteklosti. Nadomestiti je bilo treba podrte oboke, sezidati cerkveni zvonik in opraviti še mnogo drugega nevsakdanjega, zahtevnega dela. Ce Dermaž ne bi bil čutil veselja do vsega tega, bi zaposlitev v gradu že zdavnaj Nereda niso krivi le otroci Če opomini ne bodo zalegli, se bodo kršile« morali zagovarjati pred sodnikom za prekrs Stanovanjska enota pn tovarni papirja v Krškem nikakor ne more privabiti stanovalcev na vzdrževanje reda in čistoče. Da bi bila ta prizadevanja bolj učinkovita, so 28. avgusta sklicali skupno sejo s predstavniki hišnih svetov, turističnega in hortikulturnega društva ter Zavoda za komunalno dejavnost. Sklenili so, da bo gradbena služba tovarne papirja ure dila nekaj peskovnikov za igranje. Otroci se zadržujejo na urejenih površinah v naselju, kjer za igrišče do sedaj ni bilo nikoli denarja. Stanovanjsko podjetje bo že ta mesec navezalo stike z vodstvom osnovne šole, da bi tudi vzgojitelji poskušali vcepiti mladimi čimveč smisla za red in čistočo. Na seji so sklenili pospešiti gradnjo garaž. Pomanjkanje teh prisiljuje lastnike avtomobilov, da v vročih dneh iščejo senco pod drevjem v zelenicah, kar kvari urejenost naselja. V kratkem nameravajo poskrbeti za odvoz embalaže s tovornim avtomobilom. Nič kaj vzorne podobe mesta, predvsem njegovega le- vega dela, niso krivi le otr ci. Krivdo za to nosijo t hotel Sremič, trgovsko jetje Preskrba in Agrc> binat, kajti okolica njihov* poslovnih prostorov krat ni urejena, kot bil&r^. bila. Morda bo skupen stop le pokazal sadove, ® pa bodo potrebni ostn pi proti vsem k^šilc^LlHA hladilniki IN LESTENCI V prodajalnah E^£Ljci TEHNE v Krškem m &• imajo veliko izbiro h & kov in hladilnih ornE’rbj]j boko zmrzovanje. Dod v tudi novo pošiljko in raznih svetilk. Priporočajo tudi nak^. vizijskih sprejemnikov gKjj» vadnih in barvnih, sprejemnikov, gr ^oi°%\ magnetofonov m & (pO-^ skih plošč. KRŠKE NOVICE Tri turistična žarišča Pogoje za pospešen turistični razvoj imajo v krški občini tri središča: Brestanica z desnim bregonj Save ob savski cesti, Kostanjevica s Kočarijo. Vodenicami in Globočicami ter Krško z Vidmom, Sremičem, Libno, Trško goro in Turnom. Na ta žarišča se veže 1{> krajev, ki Imajo vse naravne prednosti za sodobni turizem. Kredit za obnovo šol Temeljna izobraževalna skupnost v Krškem je najela 300.000 dinarjev kredita za obnovo šol v občini. Precej šolskih zgradb je že občutno načel zob Časa, tu in tam so puščale strehe ln tudi v notranjosti so bile zanemarjene nekatere Šole. Z namenskim posojilom bodo Sole popravili, tako da bodo v Tesnlci prijeten drugi dam otrok. „ Leto« fi tegorizacija . otrof- iE sprejeli le o.1™* ^ kode* pr* U tistih avtobusi » zagotovljene re<*®fLadetl voze. Duševno prg* del^ > oddaljenih vasi bod^^ po pn- ka v posebni «?1' zgredb°' Utvi v novo 6oi3lc° .BKjI \ ■ LOV9vS wd° B1TELJI C\h d‘metiJsW Številne „ijhovih pri; darstvo °f postaja ^ni^' Tildi veterinarja i 'csjsjsst gnojila ter stroji- VEST1 , 1 V (>13< _________________-r^55 St. 36 (1067> * ■ GLOBOKO POD PLANOM — 2e sedaj ze mogoče trditi, da tovarna papirja v letoSnjem letu ne bo izpolnila plana izvoza. To je lahko sklepati po tem, da so. v sedmih mesecih izvozili za več kot 30 odstotkov manj, kot so v tem času predvidevali z gospodarskim načrtom. V sotimih mesecih so izvozili 1.203 ton colUloze in papirja, računali pa so, da bo izvoz v tem času ilosegel preko 11.000 ton blaga. O vzrokih za manJSi izvoz smo ie pisali. Krivda je predvsem v pomanjkanju lesa v prvih mesecih letošnjega leta. ■ 5.001) DIN ZA BOKCE — Organi upravljanja v tovarni papirja so prod dnevi namenili krajevnim organizacijam ZB v občini 5.000 din. Denar so nakazali občinski zvezi ZZB, ta pa ga bo posredovala tistim organizacijam na terenu, ki so najbolj aktivne in ki denar najbolj potrebujejo. ■OTROCI SPET V SOLSKIH KLOPEH — 1. septembra sc Je v prostorih krške osnovne Sole začel redni pouk. Preurejanje samskega doma ne bo motilo Šolskega dela. Minuli torek sc Je začel pouk za vso razrede redne Sole ln za posebno Solo. Izjema J e J® 1. razred posebnoga oddelka. Ta bo pričel Šolsko leto ■ majhno zamudo, ker Se ni ^pravljena ka- liigS; mmm ?EVNlSKI paberki Žil VSKSN^ Z /.AOSTA NK Alt- U? . ra««ovore bil na obćini s*11' w lh oS' s Predstavniki de-tov? P°ctpfsaK.zacij' ki doslej še 2a nSe P°&odb o prispev-Kot j'i^niiacijo PIT omrež-n dela l^v0, s° v nacrtu ve-d Ve*ave’<^. zelo izboljšala t1 Jih 8 svetom, ven- S? ne morT^° ^ P°dje4je 0v p« ?5 flnan3irati. Zamudni10 30Je veliko; kar 18 od «^°db tp delovnih organizacij *GaJci>je ril^‘ Podpisalo. Javnost 8rediie. ’ hodo to v kratkem dveh odbor- Lednik M»'an, prejšnji odbn^. ke skupščine in J?' je dal občinskega zbo- tu^at. Tn^Poved na odbomiški zanosi.^ utemeljil ® tem, £>al0 Klj^ v Beogradu in ima Wa " z volivci in da tajrt^&kih ^, "10re opravljati a*?0* ie dolžnosti. Podoben delovni61 tud odbornik ki J?1? skupnosti Janez ^i« na Mimi308111 V toVar' Strok a^,tob>Js za ^upnrvif T®nieljna izobraže-en^ 60 novembra ku- 8hL«*sr za^rza preT tol 'toslej J:,ara l dodein^g “ kat*’ Vlai^fvilo sLi * ^iPendije. Skupil le. "‘•»Pendisiorv sklada Je ^Vt>Z*o!iA ZA DVAKRATNI Zboljšali prevoc ^VNIŠKI vKStnik delavk iz smeri Šentjanž, je konfekcija »Lisoa« zaprosila občinsko skupščino, naj posreduje pri novomeškem podjetju »Gorjanci«. Podjetje naj bi uvedlo dva avtobusa, kar bi omogočilo prevoz na delo v drugi izmeni. »Lisca« je pripravila tudi vozni red, v ponedeljek pa je bil v Sevnici sestanek s predstavniki Se nekaterih podjetij, ki se zanimajo za prevoz delavcev iz te smeri. »Gorjanci.< bodo prošnji prav gotovo ustregli, če bo le zagotovljeno, da bo v avtobusu dovolj potnikov. ■ ODLIČEN STRELEC NA GLINASTE GOLOBE. SevniSki veterinar Alojz Mihev ni samo mojster svojega poklica, za kar je med rejci slLSati dosti pohval, temveč je tudi navduAen lovec in odličen strelec na glinaste golobe. Na 9 letošnjih tekmovanjih v različnih krajih, med drugim tudi v Avstriji, je osvojil nar 7 prvih mest. Njegova zbirka ima vrsto dragocenih trofej in mnoga priznanja s tekmovanj. ■ NIČESAR NE POMAGA. Komaj so postavili opozorilne znake, Id voznike opozarjajo na preozek most čez Mimo pri Bošta-nju, se Je voaanik opla prejšnji teden že zaletel vanje. Na boštanj-skem mostu Je bilo že mnogo nesreč in če se bo to nadaljevalo, bo Skoda kmalu tollkfina, kot bi znašali stroSki gradnje širšega mostu. ■ ASFALTIRANA SAVSKA CESTA. Minuli teden ZOST ZA SOLO. Kdor nimA popolne osemletke, ima spet priložnost, da zamudo nadomesti p ftolanjem v večerni osnovni šoli. Delavska univerza Trebnje sprejema prijave še do 10. septembra. ■ IZREDEN RIBIŠKI PLEN. Ribiči pravijo, da sta mogoče le še dve ali celo )e Mia sama taka ščuka v Temenici, kakršno je v soboto uiel pri Trebnjem trebanjski ribič Franc Brzin. Tehtala je še nekaj nad 6,5 kg in dosegla meter dolžine. Kar težko je verjeti, da more tako majhna rečica tako dolgo • skrivati takšno ribiško bogastvo. Ko je prijela, je bila zelo lačna, saj je imela čisto prazen želodec, kot so kasneje ugotovili Brzinovi. ■ OSEMENJEVALNA POSTAJA ZA REPČE. Repče pri Trebnjem bodo še letos dobile osemenjevalno postajo. Tako je predvideno v poročilu občinskega sklada za reprodukcijo živine. ■ DOTISKAN STATUT OBČINE. Kočevski tisk Je te dni dokončal tisk knjižice »Statut ob«, ne Trebnje«. Statut Je bil objavljen tudi v našem listu, da bi bili občani z njegovimi določili kar najbolje seznanjeni. ■ V NEDELJO PRVA TEKMA. Trebanjska odbojkarska vrsta, ki nosi ime podjetja »Kemoopreme«, bo v prihodnji tekmovalni seaoni tekmovala v drugi slovenski odbojkarski ligi — zahodna skupina. Prva tekma bo v nedeljo z moštvom BohirvJa. Trebanjci so vadili nepretrgoma od konca spomladanske sezone, vendar žal ne vsi igralci, kljub temu pa so favoriti v nedeljski tekmi TREBANJSKE NOVICE ret* kratkim je v Boštanju pričela obratovati nova razdelilna postaja. Zgradilo jo je Elektro Celje, enota S tem se bo možnost izpada električne energije na sevniškem območju precej zmanjšala. Foto: Franc Pavkovič KAJ SE SKRIVA ZA NAPISNO TABLO? »Vrat ne bomo zapirali" Janez Cizerle, 18-letni ključavničar iz Sevnice, si _*^|zadeva, da bi fotoamaterji dobili svoj prostor Janez Cizerle je izredno vztrajen fant. Doživel je ezKo prometno nesrečo. Ko se je z mopedom peljal kozi železniški prehod pri odprtih zapornicah, ga J® vlak tako oplazil, da je izgubil nogo. Kljub protezi Je eden izmed najbolj marljivih delavcev. Priza-pVa si, da bi sevniški amaterji čimprej dobili svoj Vrtec do praznika Do letošnjega občinskega praznika ki bo 11. novembra, bo Sevnica dobila dolgo pričakovani otroški vrtec. Stavba bo sicer dograjena in opremljena verjetno že nekaj prej, svečana otvoritev pa bo na dan praznika. Vrtec bo nekaj dražji, kot je bilo sprva predvideno. Vmes so bile nekatere podražitve gradbenega materiala, opraviti pa je bilo treba tudi nekaj dodatnih del. Zaradi tega bodo stroški kakih 150.000 novih dinarjev večji. w ?*** tehnika v Sevnici - ončno dobila prostore, nekaj časa .vzbuja pozor-velika napisna tabla nis?°'W Prostori ***** j^h je t'reha ^S410- S®™«« fantje soW^ni- Po službi in ob CaSa ^ najdejo še toliko Proef/v. opremljajo stare devniJ6'.Med najbolj priza-Je ,^anez Cizerle: Dosie- dela nas čaka. zida-i, 51110 opravili razna osnet P°Praviii smo »Jenah in napeljali Pravih so že na- Pulte, kjer . ZVJjali in povečevali bi montiral* filme, če ksiigiiu 4enar- bi lahko klufb bia °dprli in napisna ta-saiprti^.bi gospodovala nad ^^J^vrati. Tako pa vse delamo sami, les iščemo pri podjetjih, to pa gre vse prepočasi. V novih prostorih se bomo lotili barvne tehnike. Precej članov bi rado razvijalo barvne filme, kajti pravi amater mora opraviti ves postopek sam. Takšno delo pa zahteva drago opremo, zato verjetno ta zamisel še dolgo ne bo uresničljiva. članov imamo že zdaj dovolj. Vsi že nestrpno čakajo, da bodo preskusili svoje znanje na področju fotografije. Prostor in pomanjkanje denarja sta bili doslej največji oviri. Vsj sicer ne sodelujejo pri preurajenju, vendar ne bomo zapiTali vrat nikomur, če bo želel resno delati.« A. 2. .'■■'iv >>.<*s,\.\.' Nova' proizvodna dvorana »Jelka« v Podpreski bo gotova novembra. Prebivalci nanjo niso ponosni le, ker bo lepa in velika, ampak tudi zato, ker bo^ to prvi pravi industrijski obrat na tem koncu kočevske občine. Foto: Jože Pnmc Šola v Vas-Fari brez učiteljev Veliko vprašanje, če se bo pouk pojutrišnjem lahko začel - Polovica učiteljev odšla - Bodo podeželski otroci prikrajšani za znanje? Italijani se priporočajo Tudi prihodnje leto na dopust v Sodražico Vodstvo osnovne Sole Vas—Fara še nekaj dni pred pričetkom pouka ne ve, če se bodo njihova šolska vrata 5. septembra sploh odprla. Izmed 10 učiteljev, ki so na šoli poučevali v preteklem šolskem letu, jih je ostalo le 5 in še med terni je ena učiteljica težko bolna- ^ Odpoved so med počitnicami dali 4 učitelji, eden pa bo nadaljeval študij ali pa bo moral k vojakom. Ravnatelj šole Francc Voli meni, da je za odhod učiteljev z njihove Sole kriv pred- vsem novi zakon o šolstvu, ki le pogojno dovoljuje, da bi v višjih razredih poučevali učitelji, ki nimajo iapita. Za delovna .mesta, ki niso zasedena z ustreznimi učnimi močmi, je treba vsako leto LETOS V SEZONI LE 5 SONČNIH NEDEU Veliko dežja, malo obiskov Ob sobotah in nedeljah, če je lepo vreme, pride h Kolpi od Dola do Lazov veliko ljudi. Največ se jih pripelje iz Kočevja pa tudi jz drugih slovenskih mest. Tujci sem redko zaidejo, pa še tisti, ki to lepo dolino odkrijejo, se sem zaradi slabe ceste ne vračajo. objavljati razpis. Učitelji, Id | nimajo teh izpitov, si raje » poiščejo taka delovna mesta, na katerih ne bodo večno v skrbeh, da jih bodo morali zapustiti. Seveda pa je ravnatelj hkrati prepričan, da takega pomanjkanja učiteljev na njihovi šoli ne bi bilo, če bi imeli dovolj družinskih stanovanj za učitelje, če hi bili za podeželske šole vzpodbudnej-6i osebni dohodki in če bi imela Vas-Fara boljše prometne zveze z Ljubljano, da bi njihovi učitelji lahko nadaljevali s študijem. Ni tudi nobenih pogojev, da bi to šolo tudi ukinili ali vozili okoli 100 učencev višjih razredov vsak dan v šolo v Kočevje; razen tega v Kočev* ju tudi ni internata, ki bi lahko sprejel 100 otrok. Nekateri šolarji že zdaj hodijo v vsakem vremenu tudi uro in več daleč do šole ali do avtobusne postaje, odkoder jih nato vozi avtobus po slabi cesti v šolo in domov. Nadaljnjih okoli 30 km vožnje po slabi cesti do Kočevja bi bil za šolarje le prehud napor. šolarji obkolpskih krajev, za katere je zaradi oddaljenosti od šole šolanje že zdaj hud napor, so zdaj dobili novo klofuto: lahko ostanejo brez pouka, brez izobrazbe in torej tudi brez primernega poklica. Ravnateli Primc Volf je v razgovoru povedal še, da vsi napori, da bi dobil na šolo dovolj učiteljev niso uspeli, zato je veliko vprašanje, če se bo pouk čez dva dni lah; ko začel. Dodal Je, da poziva vse domoljube, naj pomagajo reševat probleme njihove šole. Najmanj kar potrebujejo — je en učitelj za razredno in dva za predmetno stopnjo. J02E PRIMC Občinska boljša kot republiška Cesta Brezovica—Predgrad je zelo slaba: Na mnogih krajih kaže »rebra«, se pravi, da se vidijo veliki kamni, ki so njen temelj. Posebno pa je nevarna na odseku Jelenja vas—Zagozdec, kjer Je nekaj zelo ostrih ovinkov, na katerih niso redke nesreče. Te ovinke bi lahko nekoliko izravnali tako, da bi ob njih lomili kamenje za posutje ceste. Ceste tretjega reda (republiške) so letos po sploSnd oceni v kočevski občini precej slabSe kot ceste četrtega reda (občinske). V prenovljeni gostilni Ka-prod v Sodražici, ki je bila odprta letos februarja, so imeli v sončnih poletnih dneh zasedene vse sobe oziroma postelje. Slabše je v deževnih dneh, ki jih je bilo letos kar precej. Med turisti, ki so preživeli dopust v Sodražici, je bilo tudi več Italijanov. Med njimi je bil. tudi italijanski senator Renato Bastianeli z družino. Pri »Kaprolu« je bilo takrat skupno z njim kar 10 Italijanov, se pravi, da so zasedli kar polovico od skupnih 20 ležišč v 10 sobah. Italijanski gostje so bili navdušeni nad lepo pokrajino in svežim zrakom. Prvotno so nameravili v Sodražici ostati le 6 dni, vendar jim je bilo tako všeč, da so dopust podaljšali na 14 dni. Čeprav so imeli s seboj čoln, so se odpovedal načrtu, da b preživeli del dopusta ob-rnorju. Italijani so med dopustom Brez gostilne? Pri Sveteih Gregorju in hkrati na vseh Slemenih so ostali brez gostilne. Pred dnevi je privatni gostilničar Oblak zaprl edino gostilno, ki je bila tu. Posledice so se že pokazale. Obskovalcev tega lepega dela ribniške občane je čedalje manj. Vsekakor bi pri Svetem Gregorju morali imeti gostišče, tako zaradi domačinov kot turistov. Sveti Gregor in okoliške vasi so lepe izletniške točke. Nekateri trdijo, da bo ribniška zadruga odprla pri Sv. Gregorju bife. hodali na lov, nabirali pa so tudi maline in jagode. Na izlete so šli v Postojno, Kočevje, Riibnioo, na Bled in na Travno goro. Ob odhodu v domovino so se vsi priporočili pri »Kajprolu«, da riti Sele konec septembra. Na četrtkovem izpitu »o pri teoriji padli trije moški, pri vožnji pa Se en moški in ena ženska. Izpite Je torej opravilo 8 kandidatov — 4 moški in 4 ženske. —; •—, — ■ OSILNICA: EN SOLAR MANJ — V soboto, 5. septembra, se bo »čel pouk. Osnovna Sola, ki jo obiskujejo učenci do 4. lazreda, bo imela letos 33 Solarjev ali enega manj kot lani. Število učencev bi bilo sloer enako lanskemu, vendar se je med počitnicami utopil Milan Tomec is Padova, ki bi letos obiskoval 4. razred. Nesreča se je zgodila 17. avgusta Milana, ki ni gnal plavati, so razmeroma hitro našli, vendar Je hilo vse prizadevanje, da bi ga oživili, n-man. Koliko divjadi bo padlo? Načrt predvideva odstrel 6 medvedov, 70 kosov jelenjadi in 135 kosov srnjadi V gozdovih Male in Velike gore, na Travni gori, gozdovih okoli Loškega potoka in Slemenih imajo domovinsko pravico jelenjad, srnjad, zajci, medvedje in’druge gozdne živali. Z lovskimi revirji gospodarijo lovske družine Eib. nica, Sodražica, Loški potok, Dolenjska vas in Velike Poljane. Vsaka lovska družina sprej- Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem ln zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje ma- loprodajne cene: (cene v din za kg) il 3 s 1 3 i krompir 1.00 0,90 sveže zelje 1,^0 1>*0 kislo zelje 3,80 3,90 cvetača — *,50 stročji fižol 3,40 3,60 fižol v „ . zrnju 6,00 in 6,10 6,10 čebula 2,90 3,15 česen 8,20 8,70 solata 3,40 3,50 kprenje 1,40 2,50 peterfiilj 3,20. — kumare 1,40' - 2,40 paradižnik 2,60 2,80 paprika 3,30 3,30 hruške 3,70 4,10 jabolka '-3,80' — breskve 4,60 4,10 marelice — 5,45 slive 3,10 3,00 grozdje 4,20 4,10 Umone 5,40 5,45 banane 5,60 5.40 jajc* (kos) 0,70 in 0,82 0,72 in 0,75 Gibanje prebivalstva Na območju matičnega urada Loški potok je v zadnjih treh mesecih smrt kosila le ženske. Umrle so: Antonija Debeljak, socialna podpiran ka ir RetiJ 29, stara 70 let; Antonija Levstek, upokojenka 1* Travnika 81, stara 76 let; Karolina Mikulič, uživalka družinske vojne Invalidnine is Travnika 124; stara 79 let; Ivana Sega', gospodinja iz Travnika 17, stara 76 let, in Marija Benčina, goapodinja iz Travnika 61, stara 85 let. me načrt odstrela divjadi, ki ga mora potrditi občinska skupščina Načrt odstrela divjadi v lovskem letu 1970/71 je bil sprejet na zadnji občinski seji in se le malo razlikuje od predlaganega. Na območju ribniške občine bodo v lovskem letu 1970/71 lahko odstrelili 70 kosov jelenjadi, 135 kosov srnjadi. 13 divjih prašičev, 6 medvedov, 2 divja petelina, gamsa, 40 zajcev, 150 fazanov, 100 jerebov in 25 poljskih jerebic. V preteklem lovskem letu pa je bilo odobreno za odstrel 73 kosov jelenjadi, 212 kosov srnjadi in 10 medvedov. Lovci pa so odstrelili le 65 kosov jelenjadi, 204 kose srnjadi in samo 3 medvede. Lovske družine preudarno gospodarijo z divjadjo. Ce bi hoteli ugoditi prošnjam kmetov, ki jim povzroča divjad škodo na polju, potem bi bili jelenjad in medvedje Iztrebljali. Prav je, da je odstrel načrten in da ni ogrožen obstoj divjadi, ki je v okras našim gozdovom. ■ ■ ■ KONFERENCA O KMETIJSTVU bo v začetku tega meseca v Ribnici. Poročilo zanjo pripravlja občinska konferenca ZK v sodelovanju z Združenim kmetijsko gozdarskim podjetjem Kočevje in obema domačima kmetijskima zadrugama. Razen kmetij-cev se bodo konference udeležili ttidi predstavniki sklicateljev, se pravi občinskih konferenc ZK in SZDL. ■ ■ ■ TRI VZORNE KMETIJE so na območju KZ Ribnica že ustanovili. Vse so v Slemenih. V tem in prihodnjem letu bo ustanovljenih še 5 takih kmetij, podrobneje bomo o tem še poročali. ■ ■ ■ SPORAZUM O USTA- -LITVI CEN za živino, ki je začel veljati 16. julija, je podpisala tudi KZ Ribnica. Vodstvo zadruge j« zadovoljno, da bo zdaj trg z živino. le bolj ustaljen; kmetje pa menijo, da bi morale biti najnižje zagotovljene odkupne cene nekoliko višje. Oboji pa si prizadevajo in predlagajo; da bi v sporazum vnesli še cene za mleko; ■ ■ H LETOS MAJJJSI ODKUP — Kmetijska zadruga Ribnica je v prvi polovici leta odkupila 1,207.945 1 mleka, v istem obdobju lani pa 1,242.414 litrov. Po oceni vodstva zadruge bo letos nazadoval za 30 do 35 odstotkov tudi odkup pitane živine. V vsem lanskem letu so je odkupili okoli 600 glav. Vzrok za nazadovani« odkupa Je slaba lanska cena živine. zaradi česar kmetje niso pri-veeovali telet II H ■ NI ZANIMANJA ZA POSOJILA — Kmetje, ki pogodbeno pitajo živino za državne rezerve, lahko dobijo 5C0 din poeo-lila po 3-odštotni obrestni meri. Vrniti ga morajo, ko živino spitajo, se pravi po 18 do 20 meseci. Take pogodbe le doslej Oklenilo le 10 kmetov za »kupno 37 pitancev. V zadnjih mesecih zn t* posojila kmetje sploh več ne spra-šutelo. Kmetje se namreč nerodi zadolžujejo. Ortmcšk) PORO^=waifc ■ ■ ■ KOT.EC BREZ ZNAKA — Ob priključku stranske ceste Jz Velikih Poljan k asfaltni cesti v Ortneku 3e vedno sameva kolee brez table »STOP«, lfl avgust* bi se tu kmalu nrJnetila nrome'na nezgoda. Voz Je pripeljal Jz drevoreda na cesto, ne da bi se ustavil ored zna v om ir prav tedaj sta po asfaltni cesti privctf'la Iz obeh'smeri avtomobilista, Ce bi prišlo d onesreče. bi bil prav ko-lec brez znaka kamen *n->t;ke. Prav tam bi bil umeten fud! znak. da Šolska mladina nr’ha’a cesto IB ** BT NEZNANI DOBROTNIK — Do!<*o smo negodovati rs-adi reč'^oče Jn zanermrfo—o«:t< n«Se"a avtobusnega DO'talaUšča. 15. avgusta na smo naSU notr”Host In zu-nnnJo okoUro leno očit/'eno Jn pomedeno. Neznanemu dobrotniku n delovnemu prostovoljcu vsa čast In zahvala v Imenu v ceh potnikov naše srenje. Lep — zdaj že najmanj drugi — nam nravi, da Je dolžnost nas vseh čistiti no-stalallšče. Vsi za eneea in eden za vse. Prihodnli 14. dan naj se zbudi vest v naslednjem prostovoljcu! P * ■ ZLATA ROZGA 2E CVETI — Pravijo ji tudi »trebu-hovka«. Prav v naši okolici jo je zelo veliko. V septembru le bo novsod na pretek. Cveti rumeno. Zdravilni čaj iz nje pomaga ozdraviti mnoge bolezni. N 19 B ZA BIVŠE INTERNIRANCE — Vsi interniranci, ki slo bili v taboriščih Gonars in Viscu. ste vabljeni na spominski obisk teh krajev in še Furlanije. Izlet bo 19. septembra. Prevoz stane 70 din Oni, ki nimajo osebnih potnih listov, bodo doplačali za nabavo skupnega potnega lista še 15 din. Preko meje sme vsak izletnik prenesti 100 din, oni, ki imajo svoj potni list. pa dovoljeno vsoto deviz. Odhod bo 19. septembra, ob 4. uri iz Ribnice. Prijave sprejemajo do 15. septembra v stari trafiki v Ribnici, pa tudi v Sodražici in v Loškem potoku. V. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ NAD STO PRIZNAVALNIN — V ribniški občini trenutno prejema prianavalnlne 119 blvšib borcev in akUvletov, * prošnje pa Se čakajo na odločitev komisije za priznavalnine. Največ upravičencev prejema priznavalnine Od ICO do 120 dip, najvlSJe priznavalnine pa znašajo 200 din. Zneski niso veliki, a marsikateremu omogočajo priboljšek, nekaterim pa so sploh edini stalni dohodek. ■ ■ ■ MANJKA GRADBENEGA 2ELEZA — Naj večjo skrb povzroča graditeljem novih stanovanjskih hiš pomanjkanje gradbenega železa. Trenutno Je želeao najbolj iskano in oenjeno blago. Cement je na srečo vedno lažje dobiti. ■ ■ ■ DRVA SO DRAGA — Bliža se jesen, čas za pripravo ali nakup drv. Ta pa nišo poceni, saj Je treba odšteti za en prostor- ninskl meter 90 din, če pa k temu prištejemo še prevoz drv do doma In razrez, na stane meter drv nad 100 dm. Zato Je razumljivo, da se marsikdo odloči za nakup premoga, ki Je cenejši. ■ ■ ■ SMETI 2E ODVAŽAJO •— Komunalno podjetje Ribnica Je začelo s 1. septembrom na območju Ribnice odvažati smeti. Smeti odvažajo dvakrat na teden in sicer ob torkih In petkih. Podjetja in ustanove bodo plačevale za usluge Komunalnemu podjetju po 15 par od kv. metra poslovne površine mesečno, saseb-nikl pa 1,30 din od osebe na mesec. Podjetja, ustanove ln zasebniki morajo nabaviti na tvoje stroške smetnjake. HEStiTO ^ Ji l * ,,,, '{- ^ - v ■ mmmmm « Del ceste od Semiča proti Gradcu, ki jo modernizirajo, je že asfaltiran. Popeljati se tu po asfaltu je pravi užitek za vsakogar, kdor je cestišče prej poznal. Računajo, da bo gradnja ceste čez mesec dni končana. (Foto: Ria Bačer) 1. SEPTEMBRA V NOVO ŠOLSKO LETO V šoli je že zazvonilo Osnovna šola Črnomelj je začela pouk z več novostmi: napeljali so centralno kurjavo, imajo proste sobote, delati pa bo začel še oddelek za duševno in telesno motene otroke Nad 90 odstotkov staršev Otrok se je v anketi izreklo *» proste sobote, ka bodo lek)6 uvedene. Pouk se je zato začel že 5 dni prej kot običajno. Na šoli ni večjih kadrovskih sprememb. Manjka le strokovnjak za glasbeni pouk, ki ga že lani ni bilo, in geograf. Tik pred začetkom šolskega leta v ravnateljstvu še niso vedeli, ali ga bodo dobili ali ne. Med počitnicami so v stari šoli prepleskali okna in napeljali centralno kurjavo, kar bo učencem in učiteljem pomenilo veliko boljše delovne pogoje. Rezultata popravnih izpitov še nismo izvedeli, pač pa je šola v minulem šolskem letu v uspehu precej napredovala. Na osrednji osemletki v Črnomlju sq imeli 1041 obrok; od teh jih je 825 ali 79,3 odstotka izdelalo, medtem ko je imelo popravne izpite 109 šolarjev. Najboljši učni uspeh so imeld drugi razredi, najslabšega pa učenci sedmih razredov. Ze med šolskim letom so imeli 1948 ur dopolnilnega pouka za učence, ki jim učna snov dela težave, po končanem šolskem letu pa so imeli dopolnilni pouk še za učence s popravnimi izpiti. Kot ugotavljajo na šoli, bi lahko dosegli še veliko boljši učni uspeh, če ne bi imeli lani na šoli 37 kategoriziranih otrok za posebno šolo, 39 Ciganov in 44 šolarjev, ki težko dojemajo snov in jim je nujno potrebna pomoč pri učenju. Za nekatere od teh bi bilo zavoljo domačih razmer potrebno internatsko bivanje ali vsaj celodnevno varstvo v šoJi. Tega ne morejo organizirati, ker ni prostora in ne drugih pogojev. Ze z varstvom več kot 300 vozačev imajo težave. Učiteljice, večinoma matere, dežurajo pri vozačih dvakrat na teden, s tem pa se njihov delovni čas občutno podaljša. Velika pridobitev za vso Belo krajino bo posebna šola, ki bo oktobra začela delati v dveh oddelkih, če bo nova stavba dotlej dograjena ali ne. V kolikor bi se zaključna dela pri novem poslopju zavlekla, bodo začasno poučevali v prostorih osnovne šole. Čeprav posebna šola ob otvoritvi ne bo mogla sprejeti vseh otrok, ki vanjo sodijo, je le napredek. Letos bodo imeli samo dva oddelka, prihodnje leto že več, postopoma pa se bo šola prostorsko in kadrovsko izpopolnjevala, tako da bo lahko sprejela večino domačih otrok, ki jih morajo zdaj pošiljati v posebne šole daleč od doma. - ČRNOMALJSKI DROBIR Stari trg: šolo popravljajo Okoli 80.000 din bodo veljala preureditvena dela na osnovni šoli v Starem trgu, ki so jih ooravilj med letošnjimi poč’tnicami. šolska stavba je še iz prejšnjega stoletja in po vojni ni bila deležna večjh popravil. Letos so uredili predvsem tehnične delavnice in sanitarije, če pa bi hoteli šolo v Starem trgu preurediti, da bi povsem ustrezala, bi stalo težke milijone. Nova trgovina BETI Na najbolj prometni cesti v Črnomlju, v Ulici Staneta Rozmana, je metliška tovarna BETI pred dnevi odprla svojo trgovino. Razen izdelkov lastnih obratov kot so perilo, kopalke in pižame ter blago diolen loft, prodajajo še, prav tako po tovarniških cenah, izdelke metliškega Kometa in novomeške tovarne LABOD. Stranke so se nove trgovine hitro navadile, saj se je kmalu razvedelo, da je tu veliko ceneje. V Zorencih že sveti Komaj je bila ustanovljena krajevna skupnost v Buto-raju, že je izvedla veliko akcijo v korist več vasi. Zaradi slabe električne napetosti niso mogli uporabljati gospodinjskih in kmečkih strojev, zato so si najbolj želeli trofazni električni tok. Trofazna vod je že napeljan od Dra^atuša do Zo-rencev, kjer so postavili tudi nov transformator, v kratkem pa bodo močnejšo elektriko dobili še v Veliki Lahinji in v Butoraju. Pogoj: 2.800 din plače! Na več podružničnih šo. lah črnomaljske občine so pred dejstvom, da ni učiteljev za razredni pouk. Najbolj kritično je stanje na Sinjem vrhu in v Rožnem dolu. čeprav so objavili več razpisov in nudili kar lepe pogoje, ni resnih prijav za službovanje na oddaljenih šolah. Naleteli so na izjemo, ki pa jo štejejo za izsiljevanje. Nekdo se je prijavil, toda pod pogojem, da dobi 2.800 din osnovne plače! M NA ĆAKDAKU VSE NAROBE — Junija je komunalno podjetje začelo kopati kanalizacijo m vodovod v novem naselju čardak, a dela S» niso končana, čeprav prebivalci naselja vedo, da imajo komunalci dela še drugod veliko, so mnenja, da nanje ne bi smeli pozabiti. Zlasti graditelje novih hiš razkopani jarki ovirajo pri delu. ■ ČISTOČE POftREAAJO — V črnomaljskih mesnicah, ki poslujejo v starih stavbah, prostori niso lepi, pač pa bi po mnenju strank vseeno morali bolj paziti na čistočo. Vsaj delovne halje bi bile lahko manj umazane in tudi smrad bi se dalo ponekod odpraviti. ■ PROFESOR KOLARIČ SE VRNE — Letos se bo zaposlil na osnovni Soli prof. Kolarič, ki Je Se pred leti služboval v Črnomlju in v*gojil vrsto atletov, s katerimi je črnomaljska atletika zaslovela. Vrnitve prof. Kolariča so v Črnomlju aelo ve,«ell! ■ LETOVANJA SO KONČANA — Na Mirni gori je letos letovalo 27 otrok, v Fazanu pri Portorožu pa 34 otrok iz črnomaljske občine. Počitnice so imeli vsi brezplačno, ker so iz 'socialno ogroženih družin, pa tudi njihovo zdravstveno stanje ni najboljše. Kakor ugotavljajo na Rdečem križu in na občinski socialni službi, bi bilo na območju občine potrebnih takih počitnic ie kakih 500 otrok. ■ SPET INTERVENCIJA NA SOLI — Osnovna šola Črnomelj, ki ima pouk organiziran dopoldne, se pred začetkom šolskega leta spet srečuje z materami in odeti, Id posredujejo, da bi njihove malčke sprejeli k dopoldanskemu pouku. Ker vsem ni mogoče ustreči, je precej zamere. ■ VOZILI SE BODO — V Čr nomelj bodo letos prešolani učen ci 8. razreda iz Adlešič, kar jih ni dovolj, da bi imeli v domači osemletki svoj razred. Prevoz bo organiziran. ■ BO DO 15. SEPTEMBRA? Novo poslopje za posebno šolanje je že pod streho in tudi v notranjosti stavbe že delajo, vendar ljudje dvomijo, da bo šola 15. septembra povsem gotova, kakor pite v pogodbi. Ne glede na to bo po zagotovilu občine šola s 1. oktobrom začela delovati, če ne v novi stavbi, pa v drugih prostorih. Razgrajali v gasilski dvorani V nedeljo, 23. avgusta, je skupina malopridnih mladincev, med katerimi je bil tudi eden iz viniškega konca, popivala pozno v noč. Družba se je z avtom prevažala od gostilne do gostilne, okoli 2. ure v ponedeljek zjutraj pa se je avto z dvema fantoma in dvema dekletoma ustavil pred gasilsko dvorano na Vinici. Vdrli so v stavbo in začeli direndaj. Kričanje je prebudilo bližnije stanovalce, 4ti so posredovali. Razgrajače so prijavili postaji milice, vaščani pa pričakujejo, da jim zaslužena kazen ne uide. Petrovčani predlagajo V letu 1971, ko bo 30-let-nica vstaje, pričakujejo prebivalci Petrove vasi pri Črnomlju, da bo pri njih večja proslava. Menijo, da bi se spodobilo organizirati večje slavje v kraju, kier so mei vojno delovali Glavni štab NOV in POS ter politično vodstvo. Razen tega je v bi*, žini padel slavni komandant Stane Rozman. Petrovčani upajo, da bo njihov predlog naletel na razumevanje tako v občimi kot v < republiki. Domača krajevna skupnost bi rada vas za to priložnost kar najlepše uredila. Vsa okoliška vaška pota so že začeli temeljito popravljati. Deset let s pitno vodo ne bo težav V Metliki bo še letos urejen javni vodovod, razen tega tovarna BETI gradi svoj industrijski cevovod - Vode ne bo več mapjkalo Letos se urejanje mestnega vodovoda nadaljuje. Ko so lani na Obrhu zgradili novo črpališče z enkrat večjo zmogljivostjo in napeljali nov cevovod do rezervoarja na Veselici, je bil oprav-' ljen šele prvi del rekonstrukcije. Zdaj gradijo čistilne naprave in povečujejo rezervoarje, s čemer bo preurejanje mestnega vodovoda končano. Le v naseljih, kjer so stari cevovodi kot na Bregu revolucije, Na Vejarju in drugje, bodo morali še naknadno položiti večje cevi. Oskrba s pitno vodo bo s tiem za nadaljnjih deset let zagotovljena — na občini vsaj tako računajo. Rekonstrukcija javnega vodovoda je bila nujna. Metličani so vodovod zgradili 1933, ko je bilo mesto veliko manjše in ko ni bilo niti enega podjetja. Danes so ista vodovod uporabljali pre- Bartusova gostilna je spet odprta Mnogim Metličanom in okoličanom je bilo žal, ko je pred dobrim pol letom Branko Mežnaršič zaprl svojo gostilno na Mestnem trgu. To staro gostišče, znano pod imenom »Pri Bar tušu«, je več kot pol stoletja vodil njegov ded Ivan, za očetom Žarkom pa ga je prevzel sedanji lastnik, ki je letos sklenil, da vse prostore temeljito prenovi in prilagodi sodobnim gostinskim zahtevam. Tako je po načrtih abs. arh. Fedorja Špacapana iz Celja dobila Metlika prijazno gostišče v domačem slogu, kjer se pod obokanim stropom ubrano ujemajo material in barve poda in sten, točilna miza z belokranjskim motivi, domiselne svetilke na stropu in druga oprema. Seveda so preurejene tudi shrambe, klet in sanitarije, na zunanji terasi pa je našla svoj prostor še majhna loža. Zasoljeno meso Metliški hotel Bela krajina ima nedvomno najbolj slano meso: ko so novomeški košarkarji v ponedeljek tam kupili meso, ker so bile mesnice že zaprte, so jim ga zaračunali po 50 dinarjev za kilogram. To je bila bržkone najdražja svinina, ki so jo doslej kupovali, zato se od presenečenja sploh niso utegnili zahvaliti za začimbe, ki so jih dobili zastonj. Po zdajšnjih cenah, za katere gospodinje sodijo, da niso ravno nizke, so namreč v metliškem hotelu zaslužili skoraj 30 dinarjev pri kilogramu — delo, ki so ga imeli z nakupom, najbrž ni bilo toliko vredno. Zahvala kolektivom Metliškim delavnim organizacijam, ki so podprle športna srečanja ob borčevski proslavi 6. septembra, gre pohvala za razumevanje. Podjetje Metlikatrans je prevzelo patronat nad šahisti, obrat tovarne Novoteks nad strelci, Dodjetje Komet pa nad košarkarji. Ta podjetja so krila stroške prehrane nastopajočih športnikov in pri-i spevala nagrade za najboljše ekipe in posameznike. bivalci stare Metlike in novih naselij ter vsa podjetja. Ni čudno, da je vode primanjkovalo, pa tudi v higienskem pogledu voda ni ustrezala. Največji potrošnik vode v Metliki — tovarna BETI — je začela gradita lasten industrijski vodovod, ki bo veljal najmanj 420.000 din. Mislili so že, da bi vodo za svoje potrebe napeljali iz Kolpe, po nasvetu strokovnjakov pa so se raje odločil za gradnjo industrijskega vodovoda skozi mesto. Postavili bodo rezervoar in napeljali svoj cevovod, name- njen samo tovarni. Ker voda ne bo klorirana in ker je tudi tovarna edini lastnik vodovoda, ne bodo dovolili nobenemu zasebniku priključka na industrijski vodovod. Med občino, tovarno in komunalnim podjetjem je bil sklenjen dogovor, da bo BETI plačevala znižano vodarino (120 din) za 12 let. Po preteku te dobe bo industrijski vodovod prevzelo komunalno podjetje in ga preuredilo v javni vod. šele takrat bodo dovolili priključke. Prej pa ne bodo, tako so izrecno poudarili, delali prav nobenih izjem. „Nisem še srečanja zamudil" Jože Kokalj je bil v Petnajsti komandir baterije. Pravi, da bo 6. septembra v Metliki objel nekdanje tovariše: »Med nami ni običajnega prijateljstva, mi smo bratje!« Pred kratkim se je iz Metlike preselil na domačijo v Trnovec. Poleg stare hiše, krite s slamo, gradi nov dom. Z metrom v roki sem ga našla, ko je meril deske. — Boste šli 6. septembra v Metliko? Se veselite snidenja s tovariši? — Srečanja Petnajste brigade nisem še nikdar zamudil ta ga ne bom, dokler bom živ. Katerih doživljajev v brigadi se najpogosteje spominjate? — Spominjam se skoro vsega, največkrat pa pomislim na dogodke, pri katerih bi bil kmalu ob življenje. Ranjen sem bil pri Višnji gori. Ko smo se vračali z napada na Stampetov most, 21. junija 1944, sun kot komandir čete dobil nalogo uničit? tri sovražne bunkerje ob cesti. Bili so leseni, postavljeni pod zemljo, pred njimi pa je bila čistina. Takrat sem jo dobil v kolk in v roko, toda po stojanka je bila le uničena. Ko sem prišel iz bolnišnice nazaj v enoto, sem postal komandir brigadne baterije. Bilo je v Zaliscu prL Žužemberku nekega zimskega dne 1945. Okoli poldneva je brigada po - hi- šah čistila orožje. Ko sem šel slučajno iz hiše, sem videl, da gospodinja čisti kokoši in peče piškote. Vprašal sem, kakšen praznik imajo, pa mi odvrne, da bo mož še danes prišel domov. Vedel sem, da je pri balih, zato sem postal pozoren. Ni minilo deset minut, že sem videl ob gozdu ljudi v belih rjuhah. Preden je kurir komandantu prinesel daljnogled so že začeli streljati. Takrat smo samo zagrabili dele orožja, jih natlačili v žepe in na rame ter tekli v klanec. Bil je visok sneg. / Ker smo mimogrede na dvorišču neke hiše na mule naložili še 20 zabojev granat, smo zadnji tekli v hrib. Za menoj je pošteno pokalo. Začutil sem, da je streljanje naenkrat prenehalo, a se nisem imel časa ozreti. K sreči sem se v snegu spotaknil, sicer ... Dva belogradista sta bila komaj dva metra za menoj. Hotela sta me živega. V trenutku sem vžgal avtomat in se rešil. Medtem ko je pripovedoval, sta prišla zraven dva fanta. Z odprtimi usti sta poslušala in ni se jima hotelo vstran, čeprav so ju izza vogala sosednje hiše kolegi z žvižgom kld-cali. 1 R.B. SPREHOD PO METLIKI ■ MOČNO DEŽEVJE v začetku preteklega tedna- je doddbra ohladilo in skalilo Kolpo ter pregnalo kopalce z njenih bregov. Tudi ozračje je hladneje in jutra so včasih že zamegljena. Mogoče bo september še lep, vendar je letošnja kopalna seeona v glavnem že pri kraju. ■ NARASLA KOLPA, POMANJKANJE CEMENTA in železa je za nekaj časa zavrlo tudi delo na obrežju metliškega kopališča. Sicer pa dela, ki jih izvršuje Vodna skupnost Dolenjske, ie kažejo prve obrise celotne ureditve. Do zdaj so deloma utrdili temelje, jih zbetomrali in nekaj desetin metrov obredja obložili z betonskimi ploščami. Prejšnji teden so pričeli kopati temelje za stopnišče, ki bo držalo k vodi. Ce bo dovolj cementa in ugodno vreme, se bodo dela nadaljevala vse do zime. ■ GRDO NAVADO IMAJO neka teri metliški fantalini, ka kradejo po njivah mlečno koruzo in jo pečejo'ob Kolpi. Pri tem pa ne iSčejo suhih vej po grmovju, ampak sl na gradbiščih na mostu in kopališču naberajo Se uporabne krajše letve in deske ter z njimi kurijo ogenj. Tako brezvestni Vaše šolarje boste najlepše in najceneje oblekli v poslovalnici fantini delajo trojno škodo: kmetom na njivi, gradbincem na obeh gradbiščih in Se metliški mladini, ki ji s svojim ravnanjem jemljejo dobro kne. - ■ PRODAJALEC SADJA IZ TETOVA v Makedoniji je stalen gost na metliškem trgu. Gospodinje in tudi drugi se radi ustavljajo ob njegovi stojnici. Ta teden Je prodajal kilogram breskev po 5 din, groodja in sliv po 4 din, kilogram paprike po 3,5 din, paradižnikov pa po 3 dinarje. ■ Z GOBJO SEZONO se za zdaj v okolici Metlike ne morejo pohvaliti. Po zadnjem dežju so se v lozd sioer pokazali Jurčki, vendar jih Je bilo ie po kakem tednu le redkokje Se najti. Morda bo september zanje ugodne j Si. ■ V METLIKI ŽIVAHNO TE-ĆEJO PRIPRAVE za sobotno in nedeljsko partizansko srečanje. Vsi pododbori imajo dovolj dela, če hočejo, da bo slavje v redu poteklo. Tudi gostinci in društva bodo poskrbela, da se bodo gostje ki domačini po sporedu prijetno oddahnili. Paviljone s prehrano bodo postavili: kmetijska zadruga pri Vinski kleti, gasilci pri gasilskem domu, lovci v drevoredu in Mercator pri svoji samopostrežni trgovini. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE »OeleteUst/l« ČRNOMELJ METLIŠKI T E D N1K Ustregli željam staršev Vodstvo novomeške o-semletne šole Katje Rupe-na se je odločilo, da v letošnjem šolskem letu odpre še sedmi oddelek prvega razreda V njem bodo učenci, rojem januarja, februarja in marca 1964, ki so bili prvotno sprejeti pogojno. V tem šolskem letu bodo na tej največji osnovni šoli v novomeški občini imeli 53 oddelkov, s poukom pa bodo začelj v soboto, 5. septembra. Ena lastovka še ne naredi pomladi Med 868 zaposlenimi v družbeni obrti — samo eden z visoko šolo Sreča našega ribiča Sredi preteklega tedna, ko je Krka spremnila svojo oarvo, se je mlademu novomeškemu ribiču. Vidu Meršolu nasmehnila sreča. V Krki pri Novem mestu je ujel 107 cm dolgega in več kot 10 kilogramov težkega soma. čeprav je imel spretne pomagače, je ribič potreboval več kot pol ure, prodno je žilavega velikana spravil na suho. Letošnja sezona lova na soma je izredna, vendar kakšnih krepkejših niso ujeli; zato je Mer-šolov zaenkrat Se med najvedjiml. »Škoda« je gorela 25. avgusta se je med vožnjo v Srebrničih vžgal zadnji del osebnega avtomobila škoda 1000 MB, last N ovom e-š čanke Darje Podbevšek. Gmotne škode Je za 4.000 din. Požar je pogasil voznik avtobusa, ki je tedaj pripeljal mizno. IZ NOVOMEŠKE PORODNišNiCEt&j® Pretekli teden so ▼ novomeški porodnišnici rodile: Martina Vajda iz Metlike — Milana, Ljubica Lazar iz Dobravice — Stanislava, Antonija Kovačič iz Zemlja — Janeza, Anica Levičar iz Žabjeka — Ireno, Ana Dragan iz Male Bučne vasi — Suzano. Terarija Kuhar iz Gorenje vasi — Katico, Marija Mancin iz Gabrijel — Marjana, Bariča Tršclnar iz Gotne vasi — Martina. Blanka Goričanec iz Starega loga — Darija, Slobodanka Videtič iz Metlike — Eriko, Jožefa Pibernik iz Metlike - Rudija, Anica Zupančič iz Stavče vasi — Jožico, Ivana Vidmar is Bleda — Matejo, Olga Pečjak iz Drašče vasi — Jožico, Slavka Oku ta iz Šmarja — Štefko, Marija Resnik iz Semiča — deklico Ana Jankelj iz Goriške vasi — dečka, Marija Rajk iz Gabrja — deklico, Alojzija Rozemberger z Ruperč vrha — dečka In Nadežda Dimitrovska iz Bršijina — dečka. — Čestitamo! Sliši se sicer dokaj neverjetno, vendar pa je res, da med 868 zaposlenimi delavca v družbeni obrti novomeške občine ne premoremo več kot enega samega človeka z visokošolsko izobrazbo! Tako je pokazalo polletno poročilo, ki ga je pripravil oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti pri novomeški občinski skupščini. Največ zaposlenih šteje obrtno podjetje Ela v Novem mesitu, ki je v prvem polletju zaposlovalo 160 delavcev. V podjetju so bili trije mojstri, 11 pomočnikov in 130 priučenih delavcev, med uslužbenci pa 1 s fakultetno izobrazbo (torej edini med vsemi zaposlenimi v družbeni obrti!), 1 z višjo šolo, 10 jih je imelo srednješolsko izobrazbo, 4 pa niti te ne. Ela je tudi edino obrtno podjetje v občini, ki je ob polletju štielo več kot 100 zaposlenih. Čevljarstvo Bor v Dolenjskih Toplicah je imelo 95 delavcev, novomeško gradbeno obrtno podjetje 93, mesno prehrambeno podjetje 74 in Kovinar 70. Med 17 obrtnimi podjetji pa jih je bilo več takih, ki imajo le po nekaj zaposlenih: Foto- tehnika 3, Remont iz Mirne peči 11, Knjigotisk 22, Keramika 23, Elektrotehnično podjetje 26. Preostala obrt-na podjetja v občini imajo med 30 in 60 zaposlenimi. In kaj pokaže statistično poročilo? Od 868 zaposlenih je 85 uslužbencev, drugo so delavci v proizvodnji. 17 obrtnih podjetij ima 75 va- SUHOKRAJINSKI DROBIŽ • BITKA ZA VODO na PETKI-LOMETERSK1 TRASI od Žužemberka proti Dvoru je v polnem teku. Zaradi plitkega zemljišča in razgibanega terena kopljejo ročno, vendar pridne delovne roke razmeroma hitro odpirajo jarek za cevovod. Najbolj se jim mudi iz Žužemberka na vrh Zafare, kjer bodo kmalu potrebovali '-odo za betoniranje rezervoarja. Na kamnitih slojih bo priskočila občanom na pomoč krajevna skupnost s kompresorjem in minercem. • GASILSKO VESELICO V ŽUŽEMBERKU so zaradi nedeljskega slabega vremena preložili na nedeljo 6. septembra z istim sporedom na Loki pri mostu pod Žužemberkom. • Na ZADNJEM JERNEJEVEM SEJMU V ŽUŽEMBERKU ni bilo niti repa goveje živine, čeprav je bila pred leti v tem času Mi največja ponudba. Ponudba živine je torej popolnoma odpovedala. To so slutili tudi kupci, ki jih skoraj □i bilo na sejmu. • VELIKO GOBARJEV je bilo med 23. in 28. avgustom v gozdovih okoli Žužemberka in Dvora. Jurčki so hitro ras tli, zato so bili nabiralci gob po cele dni v gozdovih. Sveže jurčke 90 prodajali tudi po 20,00 din za kilogram. • PREBIVALCI ŠMIHELA PRI ŽUŽEMBERKU IN SOSEDNJIH ŠTIRIH VASI na desnem bregu Krke se vprašujejo, zakaj ne začnejo preurejati priključka s ceste II. reda v Poljanah. Pri sedanjem stanju priključka morajo težji avtomobili iz ljubljanske smeri pripeljati v vzvratni vožnji, ker sicer nimajo prostora za zavijanje. Vzvratna vožnja pa je zelo nevarna zaradi nepreglednega ovinka na cesti II. reda. Zaradi tega je prišlo že do nekaj trčenj, v enem primeru pa se je celo kamion prevrnil. Kako dolgo bo treba še čakati na morebitno večjo nesrečo? M- s- GOSPODARSTVO NOVOMEŠKE OBČINE: Poldruga milijarda dinarjev Izvoz na prebivalca: 400 dolarjev, medtem ko je bil lanski slovenski 160 dolarjev Letošnja planska predvidevanja gredo po načrtih: gospodarstvo novomeške občine napreduje tako, kot je bilo pričakovati. Medtem ko je bilo lani v družbenem sektorju zaposlenih 13.362 delavcev, jih je bilo v prvem Novomeška kronika ■ MAUN1F1CU — Ansambel ut Skopja, anan po svojem sporedu meniških pesmi, je v soboto ob 19. uri nastopu v salonu restavracije Hotela Kandija. Zbralo se je okrog sto gostov, ki so bili nav dušeni naa pestrim programom. Ansambel je v Novem mestu pričakalo deževje, zato prireditev m mogla biti na vrtu hotela, kot so prvotno prireditelji mislili. Prav taKo je zaradi dežja oapauia prireditev tega ansambla v Dolenjskih Toplican, kjer je pričakovalo goste v Skopja okrog liU domačinov. « NA VRTNARSKO RAZSTAVO — V Celju bo S. septembra razstava, ki jo prireja vrtnarska sola. Hortikulturno društvo u Novega mesta organizira iziet z og-leuom razstave. Člani društva m ljuoiteiji vrtnarstva oodo z avtobusom odšli na izlet v Celje, kjer & oodo ogledali razstavo, potem pa nadaljevali pot v Velenje Ji Logarsko dolino. Povratek bo istega dne. m LASTNIKI AVmVlOlilLOV lamco dajo adaj uravnotežiti kolesa tucu pn vulkanizerju A. Mestniku pn Petrolovi črpalki v mestu Lastnik delavnice pravi, da Je čedalje več strank, ki žele zakrpana Kolesa tudi uravnovesiti m upa, da se mu bo naložba izplačala. 0 NOVO AIESIO — HI) Novo meoto bo priredila v soboto, 5. septembra, družabni odlov rib v Krhm-cdjske prakse. V Ljubljar ni bi avtobus skoraj zamudila. O nesreči pripoveduje: »Nenadoma sem zagledala pred avtobusom moder opel rekord. Tisti trenutek je že počilo. Prijela sem se za sedež ored sebo). »lavo stisnila dol — avtobus je zavil v levo, še en sunek in strop je zaplesal nad nami. Ustrašila sem se: zdaj gremo pa v potok. Avtobus je zastokal, in treščil s stranjo ob tla. Ta čas se spomnim, ko smo še drčali, da je nekdo zavpil — Šofer ald pa sprevodnik: ,Mir, mir, saj smo še na cesti!’ Ko smo se ustavili, sesn zlezla s sedeža. Skozi razbite Sipe sem pod noga- ml začutila, cesto. Najprej sem, sama ne vem zakaj, začela iskat^ torbico, kot da bi bilo to ta trenutek najbolj važno. Potem je nekdo razbil zadnjo šapo in zlezli smo na prosto. Sede ko smo bili zunaj, sem ae začela tresti od strahu. Takrat sem tudi opazila, da ml Po nogi teče kri..* »Kaj pa naj hujši trenutek?« »Najprej sem se spomnila na sina. Eno leto je star. Strah me je bilo zaradi njega, da se mi ne bi kaj naredilo.« Dr. Gošnokovo so prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zašdfli rano. Dobila je dive injekciji — novokaln in serum proti tetanusu. Nihče nj vedel, da je za eno izmed teh dveh zdra-vil preobčutljiva. Padla je v anafilaktični šok in le hitri ukrepi zdravnika dr. Ostojiča so jo rešili ponovne smrtne nevarnosti. Iz bolnišnice so jo odpustili v četrtek. Čeprav je končna presoja o krivdi za nesrečo stvar sodišča, sm© le pobarali pomočnika komandirja novomeške postaje prometne milice, Zvoneta Beča ja, ki je pomagal obravnavati nesrečo kakšno je njegovo osebno mnenje o dogodku : »Vse kaže, da je grški avtomobil nepravilno zapeljal s parkirišča čez levo polovico cestišča na cesto. Ko je zagledal prihajajoči avtobus, se je za trenutek ustavil, kar je Šoferju avtobusa zadostovalo, da se mu je skušal umakniti po levi strani. Ta trenutek pa je Grk spet pognal in zapeljal naravnost pod avtobus. Nesreča Je bila neizogibna .. M MARJAN MOSKON Po nesreči pri Šentjurju — do potoka pod cesto je le nekaj metrov. (Foto: R Bač er) ENAINSTIRIDESET LET ZA AVTOMOBILSKIM VOLANOM „Križ božji! Poglejte: ženska vozi!“ Dana Osolnik je v Novem mestu znana kot gostilničarka, le malo kdo pa ve, da je tudi prva Slovenka z »voznim dopustilom«, ki se ji »dovoli samostojno voditi motorska vozila z eksplozijskim motorjem« - Kmet se ni hotel z njo peljati, češ da ima doma še devet otrok V sodobnem avtomobilskem prometu ženska za volanom ni nekaj nenormalnega. Ce že kdo pase radovednost, jo zaradi nove znamke in barve avtomobila. Ne rečem, da se kateri od temperamentne j š ih voznikov ne bo razburil, če ga bo prehitelo vozilo, ki ga vozi ženska. Slišimo le, da so ženske previdnejše v prometu. To pa je tudi vse, kar leti dandanes na račun za volanom sedečih žensk. Pred štirimi desetletji pa ni bilo tako. Zenska za volanom je bila prvovrstna senzacija. Ljudje so se nemalokrat tudi zgražali. »Glej, baba vozi! Uh, križ božji, kam smo prišli.« Povod za take opazke je med prvimi v Sloveniji dala Pavlinova Dana iz Trebnjega. Doma so imeli avtomobili, še takega, ki je imel zunaj prestave, pa se je kar sama naučila voziti. Večkrat je prosila otroke, da so jo rinili po dvorišču. Potem pa je nekega dne avtomobil vžgala in se, preprosto, peljala. To je bil dogodek v hiši. Zelo hitro se je razvedelo, da Dana vozi, in zelo hitro je šla ta novica čez hribe in doline, da hodi tudi na daljšo pot. Celo v belo Ljubljano da se pelje. Potem pa so se kar oglašali v hiši s prošrxjami: »Dana, pelji zdravnika! Pelji živino-zdravnika! Pa bolnika!« In Je sedla za volan in izpolnila prošnjo za prošnjo.. Tri leta na »šverc« »Dana, o iari z n:* vo vinsko letino: 13.40 Lalika glasba: 13.30 Priporočajo vam 15JO Glasebni intermerao; 16.00 — Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert: 18.15 »Rad imam glas bo«; 19.00 Lahko noč, otroci! lfc-15 Minute z ansamblom Molmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naoevov; 21.40 Glasbeni nokturno: 22.15 — Sodobna glasba z ameriških kontinentov. 17.30 19.50 20.15 20.30 21.00 41.05 22.35 22.40 22.55 Barcelona: EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU — prenos v barvah Barcelona: PRENOS VATERPOLO TEKME (v barvah) (EVR — Ljubljana) CIKCAK (Ljubljana). TV DNEVNIK (Ljubljana) 3—2 — 1 (Ljubljana) 39 STOPNIC, angleški film (Ljubi jana) 3—2 — 1 (Ljubljana) MALO JAZ, MALO TI — quiz TV Zagreb (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) SOBOTA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE — (Beograd) 14.55 POROČILA (Ljubljana) 15.00 DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI — prenos iz Celja (JRT) (Ljubljana) 18.00 Barcelona- EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU — prenos v barvah (EMI — Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU: Indija, I. del (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3 - 2 - 1 (Ljubljana) 20.35 POSNETEK FINALNE VATERPOLO TEKME IZ BARCELONE (Zagreb) 21.45 3 — 2 - 1 (Ljubljana) 21.50 SKRIVNOSTI MORJA, dokumentarna serija (Ljubljana) 22.15 MOČNEJŠI OD 2IVLJENJA, serijski silm (Ljubljana) 23.05 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.25 POROČILA (Ljubljana) HITRO, KVALITETNO IN POCENI vam nudimo v servisu in obratu: 0 servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi: ZASTAVA, RENAULT, TAM f vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT IN TOVORNIH VOZIL Cenjene stranke obveščamo, da Imamo nov, kvaliteten, hiter in poceni postopek za SPODNJO ZAŠČITO AVTOMOBILOV Zaščito opravimo v enem dnevu, tako da lahko vozilo še istega dne odpeljete. Cene za spodnji premaz vozila: Z-750, Z-850, R-4, R-8 in Skoda 1000: — 150,00 din Z-1300, Z-124, Z-125, R-10, R-16 itd.: — 200,00 din PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA! Telefon: (068) 21-243 COLOR tovarna barv in lakov MEDVODE Vam na vaše željo posredujemo vrsto nasvetov, ki vam bodo kažipot do pravilne rešitve na .različnih področjih uporabe barv In lakov. Za pleskanje vrat in barvnega pohištva priporočamo naše odlične izdelke: SINTOL. EXTRA OPLATNA. WEDOLUX MEDOLIN. Za pleskanje zidnih površin priporočamo znani EXTRA SYNKOLIT. Id ga je moč nanašati na vsako trdno podlago. Razpolagamo z obsežno barvno skalo ter Je moč dobiti kakršnokoli nianso ZAHTEVAJTE PROSPEKTE. NAVODILA IN NASVETE! DOLE.NJSKI UST • VESTNIK • NOVI TEDNIK • GLAS • PRIMORSKE NOVICE IN 10 RADIJSKIH POSTAJ SKUPNI REKLAMNI PROGRAM DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! \ V TEM TEDNU VAS ZANIMA Pridružite se /9\ modernim ljudem ^ ki pijejo CVNAR TEDENSKene parcele prodamo tudi gradbeni material, izkop gradbene Jame in podobno. — Interesenti naj se javijo na sedežu podjetja. PRODAM- manjšo posest v Apne-niku v okolici Boš tanja pri Sevnici, vseljivo hišico z gospodarskim poslopjem, primemo za upokojenca. Poizve se pri A. Flajsu, Sevnica, Trg svobode-7. PO ZELO ugodni ceni prodam gozd v velikosti 1,30 ha v Kaplji vasi. Gozd je delno sposoben aa izkoriščanje. Interesenti dobijo vse informacije pri Francu Hribarju, Pijavice 9. Tržišče. RAZNO PRODAM POCENI prodam skoraj nov kavč. Šinigoj, Bršlin r.0. Novo mesto. POCENI prodam lončeno peč in troja vrata. Cesta komandanta Staneta 1. UGODNO prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Ogled vsak dan od 15. co 16. ure. Naslov v upravi lista (1837/70). PRODAM modemi zakonski postelji z žimnico. Naslov v upravi lista (1839/70). PRODAM več novih mlatilnic smukaric po ugodni ceni in dve mali trosilki v dobrem stanju. Anton Hočevar, čužnja vas 38, Mokronog. PRODAM trodelno omaro in kavč z blazino. Bogomil Žnidar, Volčičev« 11, Novo mesto. UGODNO prodam televizor panorama, mali ekran. Dr. Franc Weitaer, Kr*ko, Nov« Rena ». PROSIM tovariša inž. Franca Urha, naj se zglasi v Gubčevi 20, Novo mesto. NA MAROFU sem našla dekliško zeleno jopico. Dobi se pri Pir. narju, Kettejev drevored 7. 26. AVGUSTA sem izgubila žensko rjavo potovalno torbo, v kateri je bil rjav ženski kostim s črnim krznom, črn ženski zimski plašč, bele ftpagarce in ženske sandale. Prosim poštenega najditelja, da proti nagradi vrne na naslov: Jožica Pirh, Dol. Straža 10, Straža. INŠTRUIRAM slovenščino in angle-ščino za osemletko. Naslov v upravi lista (1844/70). ŽELITE presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani na Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU (MERCA- .TORTU), HMELJ NIKU in pri DOLENJKI. ter gospodu župniku Povšetu, ki je dragega pokojnika spremil k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Tončka s hčerkama, Jožico z družino, Slavico, sinom Francijem z ženo ter drugo sorodstvo Ob težki izgubi moža, očeta in starega očeta JOŽETA POPITA iz Pribincev 13 se zahvaljujemo vsem, posebno sosedom, ki so nam v najtežjih dneh stali ob strani, nam pomagali ter mu lajšali bolečine in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Lepa hvala vsem darovalcem cvetja, posebno pa sindikalni organizaciji podjetja Begrad iz Črnomlja. Žalujoči: žena Karolina, sinovi: Jože, Franci, Janez, Fredi in hčerki Dragica in Marija Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in brat JAKOB VADNJAL dragega pokojnika jnj pospremili na njegovo zadnjo pot v ponedeljek, 24. avgusta 1970, na pokopališče v Krško. Vsem, ki so nam v težkih trenutkih sta i ob strani, iskrena hvala! Žalujoči: žena Eli in bratje s družinami Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame in tete MARIJE MURN iz Podgore se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. M. Polenšku, gospodoma župnikoma za opravljen obred in sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: mož Martin, hčerke Micka, Rozalka in Anica z družino, sin France z družino in drugo sorodstvo Naglo in nepričakovano nas je zapustil naš dragi sin in brat BORIS BRUNSKOLE Jclševnik 11, rojen 25. 1. 1950 Vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo kolektivu COSMOS, tovarni BELT v Črnomlju, vsem sorodnikom, godbi na pihala in domačemu gospodu župniku. Žalujoča družiua Brunskole Ob boleči Izgubi ljubljenega moža, očima, .brata, strica in svaka HENRIKA IVAČIČA iz Brestanice se zahvaljujemo dr. Malavašiču in dr. Sikošku, ki sta pokojniku lajšala bolečine v zadnjih trenutkih življenja,' vsem organizacijam za cvetje in vence, godbi in pevcem, tov. Žmavcu in tov. Pavliču za poslovilne besede,- župniku za opravljeni obred, sosedom za nesebično pomoč in cvetje, sosedom iz hiše št. 108 za venec, sorodnikom in vsem, ki so darovali vence in ga spremili na zadnji poti v mnogo prerani grob. Žalujoči: žena Lizika, Marjan z ženo Živko, brat Franc 7. ženo Amalijo, sestra Pepca z družino, Fanika in drugo sorodstvo OBIŠČITE AVTOTOMBOLO Olimpije v Ljubljani, dne 6. septembra 1970 ob 15. uri v Tivoliju! PO TOMBOLI VESELICA NA VINSKEM SEJMU! Mesno prehrambeno podjetje NOVO MESTO vabi k sodelovanju za pomoč pri delu v obratih mesarske in gostinske dejavnosti kvalificirane in priučene delavce Interesenti naj se javijo na upravi podjetja. S stanovanji ne razpolagamo. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI razpisuj e VPIS V DOPISNE ŠOLE — osnovnošolsko izobraževanje (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativno šolo (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — delovodsko šolo (za lesno stroko) — pogojno, glede na zadostni vpis — poklicno šolo kovinarske stroke VPIS v DOPISNE TEČAJE — tečaj nemškega in italijanskega jezika — tečaj tehniškega risanja — začetni tečaj knjigovodstva z analitično evidenco — tečaj za skladiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — tečaj za varnost pri delu (Skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) — tečaj za letno preverjanje znanja in varstva pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) VPISUJEMO VSAK DAN od 7. do 14. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrectaosti 2,00 din na naslov:. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. Prav je, da zveste: Spet 24 strani! ■ PRIHODNJI ČETRTEK bo naš tednik spet začel izhajati na 24 stalnih straneh (oz. na 28 straneh v dveh pokrajinskih izdajah). Poletni skrčeni obseg časnika je pripomogel, da smo rešili večmesečne izgube, ki smo jih imeli zaradi znatnih podražitev dela v tiskarni in dražjega papirja. Do nadaljnjega bo naš list izhajal torej na 24 straneh, pri čemer pa si nekaterih posebnih strani, ki smo jih imeli letos do konca maja, za zdaj še ne moremo privoščiti (vzgojne, zabavne, družbene, posebne gospodarske, foto kronike itd.). O tem bomo v prihodnjih tednih razpravljali z vsemi občinskimi konferencami SZDL, s predstavniki občinskih skupščin in z drugimi činitelji v pokrajinah, ki se bodo morali odločiti, koliko so pripravljeni v bodoče prispevati za izdatnejše obveščanje občanov. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinsko konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni In odgovorni urednik). Ria Bačer, Slavko Doki, MIloS Jakopec, Marjan Legan. Jota Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič ln Ivan Zoran TehnlCnl urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA VSAK OETRTEK — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina it) dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100' dinarjev oe 8 ameriških dolarjev (oa ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Tokofil račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521 8 9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg S — PoAtn) pređa) 93 — Telefon (068) — Nenaročenih rokopisov to fotogreflj M vračamo — Tlaka OOP »Delo« t Lfubltanl