jsLovensk* IIIIIUHUI| FOR A. FREE SLOVENIA Vesel Božič in izpolnjenih slovenskih upov polno novo leto 1985! Želita uredništvo in uprava ■ Slovenske Države 5 Immni 2f5 LETNIK XXXV' VOLUME XXXV. PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT.,CANADA. M6G DECEMBER 1984 Štev.: 12 No: 12 Slovenski Božič ..Pripravite pot Gospodovo, i zravnajte Njegove steze!" Kratka adventna doba nas opominja na osebno duhovno obnovo kot pripravo na Božič, praznik Kristusovega rojstva. Osnova krščanske etike pomembno združuje egoizem in altruizem, zato se mi zdi umestno, da bi v tej naši osebni božični duhovni pripravi vključili sočloveka trpina, našega bližnjega in naš slovenski narod. Pretirana potrošniška miselnost, materializem, ki se danes odraža že v vseh odtenkih slovenskega narodnega življenja, dalje štirideset let trajajoča komunističnega tiranja, so slovenskemu narodu zabrisali sleherni smisel za bistvo slovenstva, za vse tiste slovenske narodne vrednote, ki so ga skozi vsa dolga stoletja trpljenja, krepile in mu dajale moči in upanje. Slovenske narodne vrednote, tudi svetinje imenovane, kot so npr.: slovenska narodna zavest, slovenski jezik, vera, slo-venskazemlja, slovenska zgodovina, bogata slovenska kulturna dediščina, raznovrstni slovenski običaji in navade, so danes, zaradi do skrajnosti izvajane genocidne komunistične tiranije, ovirane, naravnost osmešene, smrtno ranjene, zato brez moči, da bi kot nekdaj oblikovale, krepile miselnost in značaj slovenskega človeka in slovenskega naroda. Zato vključimo v naši adventni molitvi tudi prošnjo po narodni spravi, medsebojnem spoštovanju in dostojanstvu človeka; prošnjo po združitvi razkosanega slovenskega narodnega ozemlja; dalje prošnjo po svobodi, ki je neobhodno potrebna za vsestransko narodno rast in napredek! S tako iskreno adventno duhovno pripravo bomo oživeli v nas samih resnični slovenski Božič, poln osebnega, družinskega in narodnega ponosa; nagnili božjo voljo, da skrajša dneve slovenskega narodnega trpljenja; nakazali s tem tudi pot rešitve in upanja na lepšo in pravičnejšo bodočnost slovenskega naroda v svobodni, mednarodno priznani slovenski državi- Modestov dom v Celovcu.Ponos Slovencev in Družbe sv. Mohorja! Novice iz Koroške V spomin škofa Rozmana Koroški duhovniki, organizirani v Sodaliteti, so se zbrali 11. okt. 1984 v šmihelu. Povod za to snidenje je bilo povezano s spominom na 25 letnico smrti škofa Gregorija Rožmana, rojaka iz šmihelske fare. G. dekan, Kristo Srienc, je v pridigi lepo opisal delo in življenje škofa Rožmana. Ob tej priliki je bila postavljena spominska plošča v šmihetski cerkvi, ki bo bodoče rodove UBSLUIU £ j spominjala na škofa, ki je v najtežjih časih junaško vodil ljubljansko škofijo, človeka še posebno veseli to lepo dejanje koroških duhovnikov. Kot vse zgleda resnica o škofu nevzdržno prodira danes med zamejce in prišel bo čas, kose bo škofu lahko izkazala javna čast tudi v njegovem škofovskem mestu Ljubljani. Buenos Aires „Naša Apostola" na Pristavi. Uprizoritve (4) D. Petančičevih „Naših apostolov" v oktobru in novembru na Pristavi je bilo pravo slavje argentinske slovenske skupnosti. Pisatelj Z. Šimčič jim jepripisal pomen „na-še utrditve s povdarkom, da je igra dosegla namen obnoviti časten spomin apostolov Cirila in Metoda in s tem pokazala, kako more krščanstvo pregnesti človeka samo takrat, kadar je vera vanj usajena z ljubeznijo in v domačem jeziku." Uspeh je bil že v tem, da je pri predstavi, ki jo je za tukajšnje razmere mojstrsko obvladal režiser Miha Gaser. nastopala z nekaj sodelavci iz drugih domov vsa pristavska skupnost. Ame-rikanski gost se je čudil, da naša mladina obvlada tako lepo slovenščino. Pri igranju je nastopilo med 101 osebami v Argentini rojenih, kar je vsekakor pomembno in hvale vredno. Slovenska Pristava je kot naša najstarejša ustanovaznalav vseh letih najti pravo smer v gradnji in oblikovanju duhovnega obraza svobodnega slovenstva v Argentini. Slovenske šole. mladinski dnevi, cerkvene, glasbene, pevske in športne prireditve so dale mladini življenjskosilo, da z ljubeznijo in žrtvami oživlja ter krepi poslanstvo, ki smo se ga zdomci v naši domovini že v začetku postavili za naš cilj: ohraniti slovensko besedo kot življenski sok našega zdomstva in svobode za bodoče rodove. Pripis: Uprizoritve Petančičevih „Naših apostolov" po Sloveniji (v Voj-niku, Celju, Mariboru, Mengšu in drugod) so v tistih nemirnih časih vži-gala v narodu slovensko samozavest in oživljala krščansko globino. Petanči-čevo srce je gorelo za slovenstvo in njegovi pesniški izlivi so v polni meri presegali zunanjo igralskooblikovanje Kot mlad časnikar ga v tistih časih skoro nisem mogel razumeti, ko mi je govoril o potrebi razglasitve slovenske države. Leta 1941 sem v mariborski meljski vojašnici spraševal priprte duhovnike za Petančiča. Dejali so mi. da je odšel na Slovaško. Petančičevo delo je skoro po 50 letih zaživelo na slovenski Pristavi v Argentini. Misel slovenske povezave je našla v zdmostvu zvesto potrdilo. Janez Kožar 60-letnik Kdo bi verjel, da je dopolnil že toliko let. saj je še tako mladosten, požrtvovalen in delaven. Živi daleč od slovenskih središč, pa skoro ni seje odbora Slov. drž. gibanja, da je ne bi prisostvoval in nam starejšim dajal pobude. Odločnemu domobrancu in političnemu delavcu čestitamo z željo, da ga nam Bog še dolgo ohrani. Razširjeni in pomlajeni konzorcij ..Svobodne Slovenije" je kmalu po smrti g. Stareta izbral za novega glavnega urednika g. T. Debeljaka ml. Tednik je postal po vsebini aktualnejši in je politično zanimiv. Smersujevi in Kremžarjevi članki se odlikujejo po slovenski politični jasnosti, ki potrjuje Nadaljevanje na str. 4 sLo\)ens]. Black Creck'>cc«umcdhosu and hottesKS vili vctooRK you into their I9th Century bomo and workthof» 10 espcrieace the Yukude of ym«year Nothms cotnparo to Chraunas in ihe ViUajc Imafine the wund of ckifh bHis nagoti, caroihen ungint and ihe trrrua ibk aroma* of freth bread. hot multed and other debcaciei. Add to Um. cmnem |artandi. homemade decormitom and kiutng balts. ali in cosy rootm wuh |k>wing fireptaces - and you have an oid-faihioned Chraunai. Santai vorkihop and dacovennt an eachaming dupUy of I9th Ccntury ioyt. And. on December 9. 16 and 23. famiiio can en)oy a (pedal Ovmtnai dmner in Black Creeks Half Way Houie Dimi« Roorr. For mutuom: 461-6654. RIM — Poznani slovenski hotelir in mecen g. Vinko Levstik je slavil novembra 25 letnico obstoja hotela Bled v Rimu. Premnogi naši rojaki so prebivali v tem hotelu, ki ga je iz skromnih začetkov par sob spravil na noge naš fant. Obveščeni smo bili, da je g. Levstik v Gorici [stari] kupil velik hotelski objekt ki bo začel obratovati pod njegovim vodstvom februarja 1985. Izreden podvig našega rojaka, ki je to pot krepko povezan gospodarsko močjo naših zamejcev. Ta korak našega Dolenjca lahko povsem primerjamo s tem, ako bi med obema vojna- ma kak podjetni Dolenje kupil ljubljanski Union. Čestitamo in želimo še naprej polno uspeha! Odmevi z Drage '84 „Naši Razgledi" ki izhajajo v matični domovini z dnem 12. oktobra so prinesli sledečo idejo o Dragi v I. 1985. Prof. janež Rotar iz Ljubljane, ki se je letos udeležil Drage izraža željo: da bi enostavno povabili udeležence in organizatorje Drage v matično Slovenijo. To je približno tako, kot bi poskušali organizirati bodoči katoliški svetovni evha-ristični kongres v Moskvi ali pa v Mekki. DNEVNIK NEROJENEGA OTROKA 5.okt.: Danes sem začela živeti. Očka in mamica še tega ne vesta. Sem manjša kot glavica bucike in vendar sem samostojno bitje. Vse moje telesne in duševne značilnosti so že določene. In tudi to: deklica bom. 19. okt.: Danes so se pojavile moje prve žile in moja prva kri. 23. okt.: Moja usteca se odpirajo navzven, četudi se še ne morem nasmehniti. Čez kakšno leto pa bom mamici rada vračala smehljaj za njeno ljubezen. 25. okt.: Moje srce je že začelo biti. Do konca mojega življenja bo opravljalo svojo nalogo. 2. nov.: Moje roke in noge so že začele rasti in bodo rastleše po rojstvu do dobre uporabe. 12. nov.: Sedaj mi že rastejo na rokah prstki. Z njimi se bom enkrat uvrstila med delovne ljudi. 20. nov.: Danes je mamica prvič uganila, da me nosi pod srcem. Predstavljam si njeno veselje. 28. nov.: Vsi moji organi so že povsem oblikovani. Zrasla sem. Tudi trepalnice sem že dobila. 12. dec.: Začeli so mi rasti lasje, obrvi in noh tki. 13. dec.: Kako lepe morajo biti luči, barve, rože . . . Očke seveda že imam, a so še zaprte. 24. dec.: Moje srce je popolno, popolnoma zdravo. Težko že čakam, da bom rojena... 28. dec.: Nič ne bo z načrti! Moje življenje se je danes končalo. Mamica me je - umorila... Dear Friends: It gives me great pleasure to extend warmest sea-sons greetings and best vvishes for a happy and pea-ceful new year to your staff and readers. The activities of this past year, Ontario's Bicenten-nial, have served to highlight the many quaiities that enrich our Province. Our Bicentennial has gi ven us wonderfulopportunities to celebrate our he ritage and learn more about the traditions of others. As Ontarians, we have much to be proud of and I know that in the year ahead we vvill continue the špirit of understanding, sharing and goodwill that is the hallmark of our Province. In this tradition vvhich we can build upon in 1985 to maintain Ontario as an example for other people and nations around the world. Again, my very best vvishes of the season. Yours sincerely, Susan Fish, Minister of Citizenship and Culture rtne'/ 3iocw. „e=n s Torcnto nta^c M7- 1A2 5 / \ 5-j-te 2 * 3 G 7crcn:o. Ontario M8S47V1 ~'c> 766-7655 J YURI SHYMK0, M.P.P. HIGH PARK-SVVANSEA Parliamentary Assistant to the Provincial Secretarv for Social Deveioprnent November 28, 1984 For Immediate Release: Yuri Shymko, M.P.P. for High Park-Swansea, is most pleased to announce that his Private Member's Resolution calling for the Ontario Government's .official recognition of Independence Day Anniversaries, was unanimously passed in the Legislature on November 15, 1984. It is not often that the Members of ali three parties unite to support one Member's initiative, but in this čase, the universal appeal of Mr. Shymko's Resolution warranted sueh unanimous aetion. November 15, marks an historic step since Ontario is now the only government in Canada issuing an official proclamation on the Anniversary of Independence Dav celebrations. Mr. Shymko stated in his speech to the House, that these proclamations "...would not only keep alive the špirit of freedom and independence... as a beacon of hope but would also remind ali Canadians, irrespective of their origins, that to be preserved, freedom must be valued." Mr. Shymko also stated that, in keeping with his resolution, Ontario will be requesting that the Federal Government in Ottawa also commemorate these Independence Day Anniversaries with an Official Proclamation. Mr. Shymko is most confident that the request will be met by a positive response from Ottawa. Kaj pišejo drugi... ...o „rdečem škofu" Grmiču ..Slovenska porkajinska (škofovska) konferenca izjavlja, da so trditve in mnenja v intervjuju Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal v Jani (ljubljanskem komunističnem tedniku za ženske) št. 46/1984 v več bistvenih vprašanjih, ki zadevajo zakonsko in družinsko življenje, posebno še splav, način urejanja spočetja in spolno življenje, izražena tako, da niso v skladu s krščansko etiko in naukom katoliške Cerkve. Prav tako ne ustrezajo pastoralrvTi smernicam cerkvenega učiteljstva. Sprašujemo se, kako so take izjave združljive z lojalnostjo in zvestobo duhovniškemu poslanstvu v katoliški Cerkvi in cerkveni službi profesorja na teološki fakulteti, Utemeljenost (njegovih) očitkov na račun Cerkve prepuščamo presoji bralcev, ki razmere poznajo. Slovenski škofje - prepričani smo, da z nami tudi duhovniki in drugi verniki - globoko obžalujemo, da katoliški teolog, duhovnik in naslovni škof (dr. Vekoslav Grmič) v takem duhu in na tak način govori o težkih in pomembnih vprašanjih. Bojimo se, da stališča, ki jih prinaša intervju, način reševanja zapletenih vprašanj in njegovo utemeljevanje povzročajo pri vernih ljudeh pohujšanje, zmedo in moralno škodo." (Iz Izjave slovenskih škofov o Grmičevem početju v Družini, Ljubljana 25. novembra 1984). ...o škofa Rožmana obsodbah slovenskega komunizma „Ob vosovskem (VOS, Varnostno-obveščevalna služba rdeče Osvobodilne fronte) atentatu na katoliška študenta Žup-ca in Kiklja - 16. oz. 18. marca 1942 - je škof Rožman napisal posebno pismo, ki so ga prebrali po vseh cerkvah v ljubljanski dekaniji. V njem je med drugim ugotovi: ..Bratomor je vnebo-vpijoč greh in temu grehu se pridružuješe drugi, ko se skuša z lažjo omadeževati svetlo čast obeh mučencev. Vsak kristjan mora take zločine obsojati kot greh pred Bogom in zločin nad narodom.Soudeležuje pasenatehgrehihvsak, ki jih odobrava in s kakršno koli podporo pomaga, da se morejo vršiti. "Javno je Rožman proti revoluciji spet spregovoril ob Natlačenovem (dr. Marko Natlačen, zadnji ban, guverner Slovenije v predvojni Jugoslaviji, ustreljen po Vosovcu Edu Brajniku) grobu -16. okt. 1942. — V govoru je Slovence pozval, naj odklonijo vsako brezboštvo, pa tudi vsako zvezo s tistimi, ki jim je brezboštvo vodilni nazor... Združite se vsi, ki verujete v Boga ter sebi in potomcem želite življenje, lepše in boljše, kakor ga ponuja brezbožni komunizem." O svojem medvovjnem ravnanju je škof Rožman pisal po vojni tole: "Končno odkrito izpričujem, da sem videl v brezbožnem komunizmu, popolnoma v smislu (papeževe) okrožnice Divini Redemptoris, največjo nevarnost za krščanstvo in za krščansko življenje mojega naroda... kakor doslej m v tisočletni zgodovini naroda nikdar obstajala. Zato sem smatral za svojo nadpastirsko dolžnost, da vernike o tej nevarnosti poučim... jih duhovno utrdim za grozečo težko versko in zvestobno preizkušnjo v vedno bolj verjetno prihajajoči komunistični revoluciji..." (Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, prvi del, stran 226-228. Rim, junija 1984). ...o belgradski cenzuri nad ..Celovškim Zvonom" Ravnatelj avstrijske gimnazije za Slovence v Celovcu, Regi-nald Vospernik, že nekaj časa kot načelnik kolegija izdajateljev objavlja slovenski četrletni časopis z naslovom Celovški Zvon. Njegov namen je uztvariti za Slovence v Jugoslaviji, Italiji in Avstriji povezovavno glasilo, ki naj zamljepisno pa tudi nazorsko krepi integralno (celostno, skupno) slovensko kulturno zavest. Vospernik pripada krščanski skupini koroških Slovencev, h kateri se nagiba tudi večina te narodnostne skupine. List je tudi v jugoslovanski Sloveniji našel spontan odmev. Tam že ima kakih 500 naročnikov. A pri tem so težave: Reviji mora najprej (najbrž za vsako številko sproti) jugoslovanska cenzura dati dovoljenje, da jo ti naročniki smejo dobiti. Vse, kar je (v tujini) v jezikih, ki jih govore v Jugoslaviji, je namreč po zakonu pripuščeno v državo, šele ko publikacijo pregledajo oblasti... Že to določilo kaže, da Jugoslavija slej ko prej kulturno izmenjavo z lastnimi manjšinami zavira". (Kart-ner Kleine Zeitung, Celovec 18. nov. 1984). ...o odprtju novega študentovskega doma celovške Mohorjeve — „Za dijake zvezne gimnazije za Slovencev v Celovcu je Družba sv. Mohorja postavila veličasten dom. 17. novembra ga je blagoslovil celovški škof dr. Egon Kapellari, odprl pa ga je s slavnostnim nagovorom avstrijski državni predsednik dr. Rudolf Kirschlager. Poleg državnega predsednika in njegovega kroga ožjih sodelavcev, zastopnikov deželne vlade na Koroškem, predstavnikov Družbe sv. Mohorja, profesorjev in dijakov slovenske gimnazije so bili navzoči tudi član predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Štefan Cigoj in jugoslovanski generalni konzul v Celovcu inž. Marko Kržišnik, inšpektorja slovenskih in avstrijskih salezijancev... ter drugi predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem. Goste je naprej pozdravil dvorni svetnik, ki je kratko opisal tudi 133 let Mohorjeve. Njen upravnik dr. Anton Koren je nazorno posegel v razvoj zamisli in dela novega doma... Gradnje se je začela v marcu 1983, konec avg. letos je bila končana - dom obsega dve trinadstropne hiši, pove zani med seboj s posebnim traktom; spodaj so prostori za razvedrilo ob prostem času. 23 postelj je namenjenih študen- tom na celovški univerzi. Dom ima tudi hišno kapelo, posvečeno sv. Modestu. (In Rožmanovo sobo s knjižnico) .Denarna sredstva so prispevali: (avstrijsko) zvezno ministrstvo za pouk, ministrstvo za znanost in umetnost, koroška deželna vlada, (celovška) škofija, urad zveznega kanclerja (predsednika avstrijske vlade), Ameriški Slovenci in drugi. Stroški gradnje so bili 51.7 milijona šilingov, nepokritih stroškov je ostalo 11.6 milijona šilingov (po tečaju 5. decembra 1984 2 milijona 404 tisoč 651 ter 539 tisoč 534 US dolarjev). V svojem nagovoru sta pres-tavnik ministrstva za prosveto in namestnik koroškega deželnega glavarja (guvernerja) Ervvin Freubauer zagotovila, da bosta te dolgove vzjemno odpravili zveza] avstrijska osrednja vlada) in dežela. Ploskanje je zadonelo po vsej dvorani. Povsem upravičeno! (Družina, Ljubljana 25. nov. 1984(. ... o dragocenosti Louisa Adamiča za SFRJ „Morda danes po toliko letih lahko odkrijem tudi nekaj, kar je že skoraj lahko anekdota. Adamič je bil (v začetku leta 1951) v hudih finančnih težavah in dobil sem nalogo, da mu prinesem kot posojilo 50.000 dolarjev (v današnji vrednosti vsaj četrt milijona dolarjev). Spomnim se, kako sem vse vrgel v navadno 'aktovko in ko sem z njo v vlaku med Nevv Vorkom in Nevv Jer-seyem za hip zadremal in se spet zbudil, sem se skoraj prestrašil, da sem jo izgubil, ker sem jo nevede potisnil s peto pod v klop. No, denar sem mu v redu izročil, vendar je kmalu prišlo do tragedije (Adamičevega samomora. Tudi Adamičeva hiša bila požgana in ko je štiri leta po njegovi smrti novi lastnik obnavljal stavbo, so našli v zidu nekakšen tajni sef (safe), v katerem je bilo še okrog 30 tisoč dolarjev. Nihče ni vedel, odkod je ta denar, jaz pa sem tudi moral molčati." (Vladimir Dedijer, Titov uradni življenjepisec, ki je bil 1951 zastopnik SFRJ pri Združenih narodih, ob 25 letnici Adamičevega konca, v Delu, Ljubljana, 4. sept. 1976). (Kurzivno pisano in dostavki v oklepajih so moji. P. K.) O SLOVENSKO-HRVATSKOJ SURADNJI Poštovani uredniče! S interesom sam čitao tlanak "Slovenci se približuju hrvatskoi liniji" od autora A. Turice ("Danica" od 7. 9. 1984.). Sve što on piše je istina. Ja sam samo, kao Slovenac, iz-nenaden, da je Hrvate uzelo tako dugo da su se upoznali sa slovenskim pokretom za nezavisnost. Slovenska aktivnost na tom području je več stara stvar. Medu našim slovenskim iseljenicima u SAD ie u tom radu najviše poznat slovenski rodoljub i javni društveni radnik, sada več pokojni, Mirko Geratič. On je cijeli svoj život radio za ideju slovenske države. Za tu ideju je poklonio sve što je zaradio. Tražio je i suradnju s Hrvatima, ali ne znam s kakvim uspjehom. Baš tu u Chicagu je osnivao organizaciju "Slovenska Narodna Zveza" (Slovenski Narodni Savez). To je bilo u početku pedesetih godina. Glavni cilj te organizacije bio je širenje ideje o slovenskoj samostalnosti i nezavisnosti, o slovenskoj državi. Organizacija je i počela izdavati novinu "Slovenska Država" koja još i dana s izlazi, sada u Torontu (Kanada), kao mjesečnik. Sadašnji urednik je g. Vladimir Mauko, dugogodišnji suradnik pokojnog Mirka (umro je u Chicagu). Ovo je več trideset i peta godina izlaienja toga lista. (I u Argentini izlazi list koji zastupa ideje slovenske državnosti). Slovenska organizacijska aktivnost u SAD na tom području je bila dakle počela Nadaljevanje na str. 15 Moje želja |e, da naj razveseljujoče sporočilo "Slava Bogu na vliavah In mir na zemlji vsem ljudem" bo te vedno (ako, kol je bilo v betlehemski deželi in naj prinese Vam vsem Miru ln Ljubezni za časa božičnega praznovanja. iellm tudi naj Dele Jezus blagoslovi Vas ln Vaše družine ter naj Vas vodi v Novoni letu. STtPtUN B. ROMAN Chairmin ol the Board DENISON MINEŠ LIMITED TORONTO. CANADA. is * * < :« * Buenos Aires... Nadaljevanje s str. 1 prelomnico v SLS in v krščanski demokraciji. Posebno razveseljivo je, da je novi urednik pritegnil k sodelovanju mlade moči, vsem, ki podpirajo slovenski tisk v zdomstvu, tednik priporočamo. Časnikar Pavle Rant, požrtvovalni ravnatelj slovenskih šol in tečajev v Argentini je hudo zbolel in leži že nekaj dni v sanatoriju. Šola, Slov. Pristava, kjer opravlja odgovorno blagajniško mesto,nn prijatelji ga pogrešamo. Bog daj, da bi kmalu okreval. Pater Ciril Petelin Zadnjič smo ga videli v zboru slovenskih duhovnikov pri zlati maši slovenskega delegata Msgr. A. Ore-harja. Hudo bolan ni hotel izostati pri slavju, ne da bi dal našemu zaslužnemu duhovnemu pastirju s svojo prisotnostjo zasluženo zahvalo in čast. Pred oltarjem se je skrušil in odpeljali so ga na dom, kjer je 16. okt. zatisnil oči. Pokopali so ga ob udeležbi 23 duhovnikov. Molčeči duhovnik je bil zvest somišljenik slovenskega državnega gibanja. Sorodnikom naše sožalje! Medorganizacijski svet slovenskih domov bo pripravil s sodelovanjem vseh ustanov in društev 40 letnico slovenske žaloigre in odhoda iz domovine s posebno veličastvenimi prireditvami. Srečko Rus Bog ga je poklical k sebi tisto noč, ko se je v poznih urah po slovenski prireditvi na Pristavi poslavljal od nas. Prijatelj Žitnik ga je zjutraj našel mrtvega v postelji. Po prvem srčnem napadu je postal globoko veren in je prisostvoval vsem nedeljskim mašam na Pristavi Kot podpredsednik je ne samo materialno 'emveč tudi z delom zvesto podpiral predsednika dr. J. Savellija in odbor. V času revolucije je sodeloval v peti bojni grupi. Ge. soprogi in hčerki naše zožalje! V nebesa sta se priselile vzorni slovenski materi 87. letna Maria Markež, soproga pokojnega jeseniškega župana, in Fani Korošec. Rodili sta vzgledne naslednike našega občestva. Notar Josip Lesar. Pred desetletji smo ga srečavali na mladinskih prireditvah na Štajerskem. Vsemogočni ga je poklical k sebi 4.11. v starosti 83 let. Krsto s pokojnikom so prepeljali v hčerkin dom dr. P.Ranta, kjer so opravili molitve gg. Orehar Anton, Jože Škrbec, France Bergant, Anton Rant in A. Štakel, g. France Per-nišek, pa se mu je zahvalil v imenu kas-talarske srenje za požrtvovalno delo pri nakupu in organizaciji slovenske Pristave. Sorodnikom naše sožalje. Pri- Družino ing. Marka Ocvirka in njegove žene roj. Pire je osrečil princ. Krstili so ga v cerkvi Sv. Izidorja z imenom Alexander. Botrovala sta mu teta arh. Bibi in njen mož Dominguez. Čestitamo! VCarapachayu je umrl dolgoletni predsednik slovenskega doma 78. letni Lojze Sedej. Na mrtvaškem odru je ležal v domu. Pokopali so ga blizu groba njegove žene. Pokojni je bil aktiven član SLS. V imenu iste se je poslovil od pokojnika g. R. Smersu, v imenu doma pa predsednik Tine Kovačič. Erne Dr. Jože in Fanika Goršič in otroci voščijo blagoslovljen Božič in Novo leto Elmhurst DL. USA. - S u H it U NAŠ KOMENTAR Slovenska Vas z 18. nov. 1984 "<"« DUSA-PtfltLICUJE C05p0 * 3*1- qjsvi Novomašnika Tomaž Mavric in Marko Cukjati s somaševalci. Tudi 25. letnica blagoslovitve cerkve Marije Kraljice je najlepše proslavljena pač z 18. novo mašo v tej cerkvi, ki jo je v ndelejo 18. nov. ob 9:30 daroval BRANKO JAN CM Xovontašnik Jože Bokalič CM Vinko Bokalič CM Miloš šušteršič CM Andrej Stanovnik, kap. Jaka Barle CM Marko Cukjati CM Tomaž Mavric CM Jože Adamič CM Branko Jan can nove mase pridigar 9. IV. 1978 Franc Sodja CM 10. IX. 1978 14. XI. 1982 2. X. 1983 2. IX. 1984 18. XI. 1984 Franc Sodja CM Franci Barle SDB Janez Cukjati Marko Mavric Marko Cukjati Marko Cukjati Pogled : cerkvenega ctolpa po tedanji Slovenski vasi. SPOMIN Družina, nov. 1984 PRETEKLOSTI - LUČ PRIHODNOSTI V začetku novembra se kristjani zahodnega sveta posebej spominjamo vseh rajnih. V Sloveniji obhajamo tedaj tudi dižavni praznik dan mrtvih. Tako se lahko verujoči skupaj z neverujočimi spominjamo tistih, ki so odšli od nas. Ta spomin ima globok in mnogovrsten pomen za vse žive. Najprej gre za občečloveški, humani odnos do pokojnih. To je izraz kulture, po kateri se človek na zunaj loči od živali. Tako najdemo v zgodovini človeštva v vseh kulturah poseben pietetni odnos do rajnih, navadno tudi do sovražnikov. Smrt izravna vse razlike. Za Grke je bila najiujša kazen, če truplo ni moglo biti dostojno pokopano. Rimljanom so bila pokopališča svet in nedotakljiv kraj. Gotovo je znak barbarstva in de generacije človeškega dostojanstva plenjenje grobov ali rušenje spomenikov pokojnim. Žal se tudi to pri nas dogaja in kaže, da smo kot celota še daleč od prave kulture. Spomin na umiie ni zgolj čustvena zadeva tistih, ki so bili v življenju z njimi povezani, ampak je spomin tiste preteklosti, iz katere raste naša sedanjost. Človeštvo se zaveda povezanosti z napori ljudi iz preteklosti. Grobovi so v nekem pogledu temelj našega življenja in odnos do pokojnih kaže na konkretne razmere med živimi v določeni družbi. Poseben pomen ima spomin pokojnih za vsak narod. Narod brez predhodnikov je narod brez zgodovine in ne more imeti prihodnosti. Zato se posebej spominjamo vseh zaslužnih ljudi,zlasti tistih, ki so prispevali k rasti narodne kulture in obrambi narodne samobitnosti. Narod se ne sme odreči svojih sinov in hčera, ne da bi se s tem začel odrekati sebe samega. V luči vere v onstransko življenje pa ima spomin na pokojne še globlji pomen. Kristjani se spominjamo herojev življenja po evangeliju, to je svetnikov, pa tudi vseh rajnih. Pri tem ne gre samo za duhovno pomoč, ki jo pri njih iščemo, ali jim jo nudimo, ampak se s tem poglablja naša povezanost z njimi Vemo, kako je v mnogih afriških kulturah poudarjena zveza z umilimi tako, da v zavesti živih še naprej živijo z njimi. V krščanstvu pa verujemo v občestvo vseh veiujočih v Kristusa, vsi, živi in rajni,smo v Kristusu med seboj povezani, smo eno v Bogu. Spoštovanje do rainih in skito zanje ie globoko vsidrana tudi v našo slovensko zavest. 6 tem pnčuieio nasa poKopalisca, navada, da vemiTadi dSjejo za maseza svoje rajne, pa tudi številni spomeniki padlih borcev in talcev. In prav je tako. Vendar se zdi, da ie v zvezi s tem v naši slovenski deželi nekai narobe. V zadnjem času je tudi v javnosti vedno več kar se unira i»nt*ioiniwn:»<11s.-rirftrmr (JTJiffS f!W3s !7triTffl??itf IY)"& SfcOS* nimrli soTTrezI™ Ali m pnšei-cas,ba Fftvrastva v duftu nraT^ nafiririe srnfe nikoli več no dokazane krivce.. se spomnimo tudi^t^ 'Kulture m prepr.caniu,~"diT še gonoviu. —— Še posebej je prav, da se-teh kakor tudi vseh drugih žrtev spominja Cerkev v svojih molitvah. Kristus nas kristjane posebej kliče, da si prizadevamo za spravo in mir tako med živimi kot med mrtvimi. Morda bo kdo rekel, da je to nepotrebno obujanje duhov preteklosti. Toda ta preteklost je še v nas, kakor pravi pesnik Vladimir Truhlar: „Nič ni prešlo. Vse je dokončno zajeto v tvojo bit." Poravnati moramo preteklost, če hočemo pravo razumevanje v sedanjosti in zagotovilo mirne prihodnosti. Ali smo sposobni iskrene sprave in odpuščanja, kar naj bi se na zunaj pokazalo tudi v primernem obeležju vseh padlih žrtev? K temu nas neprestano kliče naša krščanska zavest, k temu nas spodbuja tudi potreba edinosti v sedanjosti ter strah pred grozečo prihodnostjo. Sovraštvo nikdar ne gradi, ampak podira. Zato je naloga vseh dobromislečih ljudi, da si prizadevajo za medsebojno razumevanje in spoštovanje. Srbska država V srbski diaspori imajo srbski četniki važno politično vlogo. Njihova organizacija uradno imenovana Pokret srbskih četnika Ravne gore je razširjena po vsem svobodnem svetu. V Vinona, Ont. - Kanada ima pokret na svojem imetju celo lastno tiskarno. Njihov simbol Draža Mihajlovič pa druži takorekoč vse svobodne srbske organizacije po svetu. Ob 50 letnici umora Kralja Alexandra I. so izdali jubilejno spomenico v kateri je za srbsko politično gledanje važen članek predsednika vojvode Momčila Džujiča. Med drugim pravi Džujič: I. 1918 so Srbi iz vseh srbskih pokrajin izven takratne Srbije skupaj s Črno Goro zahtevali ujedinjenje s Srbijo, ne pa z državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dogodilo pa se je, da je bilo vse skupaj vrženo v skupno državo, brez da bi se označile meje srbskih zemlja! V bodoče se morajo zbrati vse srbske moralne in nacionalne moči in obnoviti srbsko državo na Balkanu. Morajo se potem preiti k povezavi pravoslavnih držav na Balkanu. Potrebna je odločnost proti rdeči in črni internacionali," tako pravi Džujič. Moramo priznati da Vojvoda Džujič samo izraža stališče premnogih Srbov in njihovih političnih organizacij v diaspori. Z izjemo pripadnikov Zbora in njihovega glasila Iskra v Munchenu, je ideja neodvisne srbske države, že desetletja prisotna in živa. Po vsem tem kar se je dogajalo med Srbi in Hrvati še izačasa Avstro-ogrske pa vse do NDH je odmik od skupne države povsem logičen in pameten. Velikaškoda je, da tako Srbi kot Hrvati ne začnejo nekih resnih političnih pogovorov iz stališča dveh neodvisnih partnerjev. Jasno je, da bo prehod iz skupnega sožitja v današnji SFRJ silno težak, toda čimpreje pride do tozadevnih resnih pogovorov, tembolje, ker je druga alternativa samo neka stalna konfrontacija, ki ne bo nikdar prinesla pravega miru. Samo iz pozicije suverenosti vseh narodov SFRJ se bo potem verjetno nedvomno našlo tudi neko možno in vzdržno sodelovanje na gospodarskem in političnem polju, na prostoru današnje SFRJ. (Podčrtalo uredništvo S. D.). ZU NOVICE Zagrebški nadškof in kardinal dr. Franjo Kuharic je zahteal pri svojem zadnjem obisku Bonna v oktobru, da se Evropa duhovno prerodi. Dejal je, da je evropski kontinent zdaj farizejski, ker se še sklicuje na v krščanstvu zasidrani humanizem, toda tolerira istočasno najradikalnejši ateizem v zgodovini člove stva.Zanikanje objektivnih moralnih naČel v Evropi je poimenoval Kuharic 1 ateizem vesti'. Človeštvo stoji na robu propada in se mora odločili ali za resnico ali pa za propad. [Po: S.g., VII/10] V Celju so praznovali 12. oktobra 1700-letnico mučeniske smrti sv. Maksimilijana CJeljske ga, ki je pretrpel mucenisko smrt v rojstnem mestu Celje leta 284. Proslave sta se udeležila poleg mariborskih škofov Krambergerja in Smeja še škof Maksimilijan Aichern iz Linza in pasavski pomožni skof^Franz Eder z avstrijsko duhovščino. [Po: S.g., VII/10] Neki sovjetski KGB polkovnik je pobegnil v Zahodno Nemčijo. Ta polkovnik ni bil zaposlen samo v moskovski centrali za vohunstvo, marveč tudi v Afganistanu Angoli in Etiopiji. Razen tega je vohunil nad 2Q let med sovje ti za zahodnonemski BND. Sovje-ti si na vse načine prizadevajo, da bi odkrili, kje se skriva v Nemčiji. [Po: S.g. VII/10] V' Pot.hr>0/k 1ned Tfkcvijcc-' mi in Hrastnikom, so dokončali temeljito prenovitev cerkve sv. Katarine, ki so jo začeli po malem obnavljati že leta 1972. Prvikrat se ta cerkev omenja leta 1545. Leta 1944 je pogorela v bojih med Nemci in partizani. [Po:S.g., VII/10] Na Gregorijanski univerzi v Ri mu je 20. oktobra uspesno branil svojo doktorsko tezo sloven ski salezijanski duhovnik Jože Bajžek. Naslov njegove doktorske razprave je "Vloga verskih mladinskih skupin pri religiozni socializaciji v Sloveniji". Bajžekova disertacije, ki je prva te vrste, je vzbudila veliko zanimanje tudi v vatikan skih krogih zaradi svoje nenavadne tematike.[Po:S.g.,VII/10] Uredništvo^Hrvatske Revije, ki izhaja na Španskem, pripravlja izdajo spominskega Zbornika za 40 obletnico pliberske tragedije. Hrvatska Revija sama bo tudi praznovala prihodnje leto 35-letnico izhajanja. Slovenski studentski verski časopis, ki je izhajal doslej 13 let pod imenom "Bilten", si je privzel nov ime "Tretji dan", kar pomeni vstajenje, saj je tretjega dne Gospod vstal od mrtvih. Pomenljiv naslov, ki pove, česa si Slovenci najbolj želijo. [Po: S.g., VII/10] V Georgiji na Kavkazu je obhajala georgijska krščanska Cerkev 1500-letnico pokristjanje-nja georgijskega naroda. Po sto letnem misijonskem delu je bil ves georgijski narod pokristjan jen, nakar se je georgijska Cerkev pod zaščito energičnih georgijskih knezov že leta 468 osamosvojila od bizantinske Cer kve. Prav za prav bi morala obhajati svojo 1500-letnico že 1. 1968, toda brezbozna Moskva tega tedaj ni dovolila.Georgijska pravoslavna Cerkev šteje 3 milijone vernikov in ji načelju je od 1. 1977 'katolikos' [pa-triarch] Elija II.,ki skuša pre KEEPING HERIN LINE Obstoja možnost, da ste morda slišali, in zagotovo, da niste slišali razgovarjanja. In vsekakor je neznosna resnica. V vsakem letu je povrečno ena ženska od desetih terorizirana od svojega moža. Včasih samozzmerjanjem in v večini slučajev pretepena fizično - največkrat do nezavesti, prevoza v bolnišnico, ali pa do smrti. Resnično, napadi na ženo so odgovorni za petino kanadskih umorov. Naravno, fizično teroriziranje kakršnekoli vrste je kaznivo dejanje. Napadi na žene so še posebno gnusni. Otroci v takih domovih lahko postanejo navajeni sprejemati teroriziranje in lahko nastopijo kot krivci terorizirajo drugih. PRETEPANJE ŽENA: ČAS JE, DA PREKINEMO Z MOLKOM Za informacije, pišite: BREAK THE SILENCE, Queen's Park,Toronto, Ontario N17A 1X3. biti obroč vsiljene izolacije in je nflvezal v ta namen prijateljske stike med drugimi tudi z Vatikanom. [Po: S.g.,VII/10] Robert G. Kaiser, ki je bil med leti 1971-74 dopisnik lista Wa-shington Post v Moskvi, je po desetih letih zopet obiskal Mos kvo. Po obisku se je izrazil, da se sovjetska družba hitro razkraja. Ker Moskvo dobro pozna, je njegova ocena tehtna. Opazil je silen porast alkoholizma, kriminalnosti, padec ziv ljenjske ravni, predvsem pa nezaslišan porast korupcije. Takšna družba pa ne more dolgo obstojati. [Po: S.g.,VII/10] Koprski škof dr. Janez Jenko je posvetil v Portofožu novo cerkev, ki je posvečena roženven-ski Materi Božji. Cerkvena stavba je zelo moderna. Cerkvena streha ima obliko jadra s križem. Načrte za novo cerkev so napravili arhitekti Ivan Bre stlci največjega naprednega preloma v nastopu slovenskih katoliških množic. te tega ne storite, boste postali nasledniki stare klerikalne strankeinljudstvovasbovsvojembojuprcgazilo.« In na drugem mestu v istem pismu: »Dopuščamo možnost, da se prav krščanska skupina pozneje spremeni v glavnega nosilca reakcije, toda dopuščamo tudi možnost, da jo posebno ob naši pravilni (!) politiki obdržimo ob sebi. Sicer pa tudi poti naše revolucijc dobivajo posebne oblike, in bilo bi nepravilno, čc bi takšne možnosti izključili. Zaradi tega smo vprašanje postavili tako: partija je avantgarda. toda bodoča oblast ni oblast partije, ampak delavcev in kmetov ter delovnih množic.« (Jesen 1942, Ljubljana. 1963 str. 544, 551. 557. Toliko o (ne)dostopnih partijskih virih o krščanskih socialistih v vojni! Pronicljivi tuji opazovalec, britanski podpolkovnik Peter NVilkinson je med svojim bivanjem v Sloveniji pozimi 1943/44 dojel bistvo stvari V svojem končnem poročilu jc zapisal: »Za sedaj komunistični vpliv narašča (...) krščanski socialisti so dobro zastopani v iz.v ršnem odboru, in čc bi prišlo do povojne reakcije, končni nastop nečesa, kar bi spominjalo na krščansko socialistično vlado (za sedaj nekaj, kar ni verjetno) v Sloveniji, ne bi bil nemogoč.« Kaže, da je to bilo ali pa že spet (p)ostaja -ključno vprašanje! »Fundamentalni dokument« o množičnih likvidacijah junija 1945 (ne samo) slovenskih domobrancev na Rogu in ne samo tam, bi utegnili priti prav v takšnem kontekstu boja za oblast. Starejši ljudje še pomnijo belogardistični propagandistični publikaciji: V znamenju Osvobodilne fronte in Črne bukve. Prav nične dvomim, da so med njimi in žal tudi med mlajšimi spet takšni, ki bi si po štiridesetih letih želeli še tretjo knjigo podobne vsebine. Mar niso Črne bukve lani ponatisnili onstran velike luže? Andrej Inkret bi upravičeno ugovarjal, čc bi ga kdo skušal strpati v takšno druščino. Mar ni o tej tematiki skrajno površno in tcndecio/no kot o »retorziji« torej povračilu in maščevanju, pisal v poglavju o Golem otoku Vladimir Dedijer. To so, vendar brez »dachauskega procesa,« vskorajčetrt-milijon.obe predsedstvi«, v Slov eniji, ki sta nedavno tega javnoobljubili zgodovinarjem vso pomoč! Kljub vsemu ne izključujem možnosti, ponavljam, možnosti, da so - če niso uničeni,- morda v arhivih obveščevalne službe le ostali kakšni pisani viri o teh dogodkih. Vendar tudi po svetu skrbno pretehtajo, če sploh, kaj in kdaj dajo zgodovinarjem v roke dokumente iz takšnih arhivov. O problematiki izročitve in usodi slovenskih domobrancev, pa tudi ustašev, hrvatskih domobra-nov. Ljoiičcvih pristašev, četnikov in Srpske državne straže sem na osnovi britanskih diplomatskih dokumentov pisai že pred enajstimi leti v Vjesniku u srijedu, št. 1119-1120 v dneh 17. in 24. oktobra 1973. z nekaj novimi dopolnitvami iz vojaških dokumentov pa v reviji Borec, !9H4,str. 334-335. V povzetku bi zgolj opozorili, da je zavezniški vrhovni poveljnik za Sredozemlje feldmaršal Ale-xander že 9. aprila 1945 zavzel načelno stališče, naj bi zavezniki ustaše.domobrance, četnike insloven-sko belo gardo, ki bi se vdali, brez odlašanja takoj izročili Titovim silam. Načelnik njegovega štaba general Morgan jc na Krekove proteste 30. julija 1945 hladnoodgovoril, »da so jugoslovanski državljani, ki so bili konec maja iz Avstrije rcpatriirani v Jugoslavijo, nosili orožje za Nemce v bojih proti zavezniškim jugoskivanskim četam maršala Tita. Zato se je z njimi ravnalo kot s sovražnim vojaškim osebjem, ki se je vdalo«. General Morgan jc potrdil, da se je to zgodilo po navodilih njegovega štaba. Funkcionar, zadolžen za južni oddelek v Foreing Officcu g. Addis, je 31). avgusta 1945 izročitev ocenil kot »strahotno napako«. Določeno število ujetnikov s Turjaka je bilo jeseni 1943 ob prodoru nemških čet na osnovi sumarne kolektivne sodbe ustreljenih pri Ribnici, da ne bi prišli sovražniku v roke in nadaljevali boja na okupatorjevi strani. Po analogiji lahko sklepamo. da so bili podobni in bolj množični, izredno ostri, v retrospektivi vsekakor srhljivi in zgolj (za sedaj) etično vrednoteni ukrepi sprejeti pod grožnjo neposredne vojne nevarnosti. V tržaški krizi je grozil oborožen spopad z zahodnimi zavezniki. Prav njim so kvislinške čete različnega porekla ponujale svoje usluge v nadaljevanju, oz. v bodoči vojni. Mir je tedaj dobesedno visel na nitki. Na umik jugoslovanskih čet iz Koroške jc treba gledati tudi s strateškega vidika, v izogilx) istočasnemu možnemu spopadu na dveh frontah. Vsekakor so to izredno zapletena vprašanja, tudi mednariHlnih razsežnosti, in jih ni mogoče kvalificirano obravnavati zgolj na straneh dnevnega tiska. Ni dvoma, da jc »(undamcnlalmm dokumentom« mesto v znanstveni ediciji dokumentovo kontrarevoluciji in narodnem izdajstvu v Sloveniji, ki jo pripravlja Inštitucza zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Vrsta let je minila, preden je Inštitut snloh dobil potrebno družbeno podporo. 2e pred več kot desetimi leti si je tedanji ravnatelj dr. Tone Fcrcnc zaman prizadeval, kljub podpori političnega vrha, da bi inštitut lahko nemoteno zbiral in hranil za znanstveno proučevanje potrebno emigrantsko literaturo; zbirka v depoju NUK namreč še zdaleč ni popolna in je omejena predvsem na slovenske publikacije. Ljotičev pristaš in častnik njegovega fašističnega prostovoljskega korpusa med okupacijo v Srbiji Borivoje Karapandžičjcolikvidacijahpri Kočevju, predvsem srbskih kolaboracionistov, pisdl Vangle-ščini v knjigi V Titovih pohodih smrti. Dopolnjeno izdajo je objavil 1980. leta spet v angleščini pod modernejšim naslovom Titovi Gulagi in Kalvni. Solženicinov Gulae je vzpodbudil lorda Nicholasa Bethela. da je 1^74. leta objavil knjigo Zadnja tajna. O isti tematiki (o izročitvi vlasovskih in kozaških ruskih kolaboracionističnihenot) je 1977. leta pod naslovom Žrtve Jalte (Vidmar in Inkret oba uporabljata termin-roškcžrtvc)objavil knjigo publicist grof Nikolaj Tolstoj, potomcc slavnea ruskega pisatelja. V reviji Encounterse ježe 1978. leta ob vseh komplimentih Edvardu Kocbeku, za raziskavo britanske «xlgovornosti s tem v zvezi zavzel Milovan Djilas. V isti reviji jemaja 1983,str. 24-37 pod naslovom Celovška zarota pisal Nikolaj Tolstoj. Slednjič je v začetku januarja letos BBC na drugem kanalu objavila o tem posebno televizijsko oddajo in razvnela se je polemika na straneh Timesa; grof Tolstoj najavlja še posebno knjigo o tej tematiki Nadaljevanje s str. 6 Ni potrebna posebna pronicljivost in erudicija zgodovinarja za spoznanje, da gre pri vsem tom za vprašanja določene dolgoročne politike, ki odmeva tudi prek naših meja. To seveda ne pomeni, da naj zgodovinska znanost v txxioče zanemarja ta vprašanja. oz. da naj se zadovolji zgolj z dosedanjimi znanstvenimi dognanji. Toda glede tega - in ne samo glede tega - njene današnje možnosti < inje jene, ta ko kot so siccr omejene za naše humani -stične vede, ki ne prinašajo takojšnjega gospodarskega učinka. DUŠAN BIBER P. S. ■ ,. ;. Vsa ta problematika je nerazumljiva, če je iztrgana iz konteksta tedanjih povojnih in sedanjih političnih razmer. Britansko televizijsko občinstvo je letos 3. januarja zvedelo, da so slovenski domobranci prisegli kralju Petru in zato tragično končali; o njihovi prisegi Hitlerju za njegov rojstni dan 20. apnla 1944 o skupili borbi proti komunistom in njihovfm zaveznikom niti besede! V nasprotju z zgodovinskimi dejstvi pa jim je Vladimir Dedijer v svojih Interesnih sferah še 1980. leta na str. 430 pripisal, da so 3. maja 1945. Jeta proglasili nič več in nič manj kot »Neodvisno slovensko državo«; enako trditev smo lahko prebrali celo v osnutku rokopisa nove zgodovine ZKJ. Paralela, čeprav zapoznela, z »Neodvisno državo Hrvatsko« iz 1940. leta, se sama ponuja. Na Slovenskem sedaj letijo očitki na Vidmarjev naslov o ciničnem primerjanju žrtev stomilijon-skih množic Kitajcev in podtikanje: »odmahne z roko in to je vse«. V Beogradu pa naslednjega dne (Intervju, 12. oktobra 1984, str. 23) - v nadaljevanju v Dedijerjevih Novih prispevkih lansirane nalepke zasledimo puščico o »Josifu Vidmarionoviču«, kot meni M. Vasič, »v zadnjem času strokovnjaku za tragične usode malih narodov«. Podobno tudi eden izmed Dedijerjevih recenzentov, Lojze Skok, slovenski delegat v Skupščini SFRJ (NIN, 14. oktobra 1984, str. 2.) brez navajanja argumentov trdi in obžaluje, »da Vidmar danes odstopa od koncepcije AVNOJ-a, pri katere formuliranju je sodeloval.« Gorje, če ne zapoje svoj »confiteor«! . v V Dugi smo v zadnji številki (Št. 277, str. 43) prebrali: »Naša prava zgodovina je, žal ali k sreči, ob tolikšnem porabljenem papirju in njegovem stalnem pomanjkanju še vedno izključno ustna.« Kaj bi v takšni družbeni klimi sploh še z zgodo-' vinarji in z zgodovino? Oprostite, prosim, če sem torej zašel v književno prilogo. D. B. Povejmo raje sami Nekateri odgovorni subjekti v uredništvu Dela so pred meseci prav netakt(ič)no ravnali, ko so z administrativno ozkimi očmi prekinili polemiko »Kirn-Sešerko-Kmecl« (zato sem moral na žalost nadaljevanje prebrati v Novi reviji!). Upam. da bo tokrat drugače, kajti tudi ta polemika se dotika relevantnih razvojnih gibanj na Slovenskem. Sem mlajši pripadnik malega (z administrativno »pomočjo« tudi duhovno osiromašenega!) slovenskega naroda in zato še posebej pozorno spremljam odmeve na Vidmarjeva »svetnika«. Kolikor je bilo Vidmarjevo pisanje polno neargu-mentiranih konstrukcij, začinjenih s cinizmom par excellencc. toliko bolj odpirajo drugi prispevki (še posebej Inkretov in Biberjev") nova obzorja našega »tabuiziranega« vsakdanjika. K pisanju (razmišljanju) so me spodbudile Biberjeve misli, ki na več mestih namigujejo na status quo glede (nc)obravnavanih tem o dolomitski izjavi in »o množičnih likvidacijah junija 1945 (ne samo) slovenskih domobrancev na Rogu in ne samo tam«. Bibra in druge, ki mislijo, da še ni pravi (!?) čas za osvetlitev dogajanj v bližnji preteklosti in imajo etiketo »tabu«, pa opozarjam na zelo važno dejstvo: mlad človek (kar pa ni vedno nujno) v hlastanju zl informacijami išče vse možne načine, da pride do virov informacij, s katerimi si dograjuje svoje potrebe o vedenju, (pre(poznavanju določenega dogodka. In če ima ta dogodek značilnosti tabu teme. kar poboji domobrancev nedvomno imajo, je to hlastanje še veliko bolj intenziv- no. Sibcr citira Duco, češ da je »naša zgodovina žal... še vedno izključno ustna<-. Ker sc o poboju domobrancev med ljudmi po Sloveniji veliko govori, piše (v okv iru Slovenije) pa nič, pač zagrabiš tisto, kar ti je dostopno. N2 žalost je to v tem primeru literatura, ki je napisana ^onstran velike luže«, a vendarle (kot sem slišal) v precejšnjem številu izvodov kroži po Sloveniji. Mislim predvsem na dve novejši »propagandistični publikaciji«: Tomaž Kovač: »V Rogu ležimo pobiti* in Matjaž KJepec: »Teharje so tlakovane z našo krvjo«, ki sta zbir pričevanj pobeglih (in tako preživelih) s poti na morišča pa tudi z morišč samih! Obe sta po načinu opisovanja, kar je samoumevno. močno čustveno in, predvsem v predgovoru, ideološko obarvani. Ce imata značaj »propugandizma«, naj presodijo drugi, ki pač brez cuket ne morejo, skoraj bi lahko dejal, eksi-stirati. Našim politikom in ideologom pa kličem, da o tem problemu razumno premislijo, kajti meni in ysem. ki težimo po relevantnih informacijah, podatkih, virih, verjetno ni vseeno, ali so Ic-ti črpani »onkraj velike luže« s tendenco »propagandi-zma« ali pa so podani (nepristransko!) doma To dejstvo razumsko nasprotuje Biberjevi tendenci po prenosu obravnavanja te teme s »strani dnevnega tiska« v »zaprte, nizkonakladne znanstvene edicije«. Mislim, da je nujno, da tudi na »straneh dnevnega tiska« in s tem širšemu kro^u ljudi! Skrajni čas je torej, da naši politični vrhovi podprejo (omogočijo) znanstveno zgodovinopisno osvetlitev teme, ki se dotika predvsem poboja domobrancev, ki je dosegat višek junija 1945 (znani so poboji tudi pred najbolj množičnimi junijskimi in po njih!). Vse to predvsem zato. da politične strukture ne bodo kasneje spet podtikale, da posamezniki neobjektivno, enostransko obravnavajo neki dogodek, kot se je to zgodilo v zvezi z dachauskimi procesi! Zato pa je že skrajni čas, da se med drugim izdajo Kocbekovi povojni spominski zapiski. Pravim. med drugim, kajti Riber domneva, da arhivskega gradiva ni (je uničeno!?) ali pa ga je malo. Poznavalcem Kocbeka je znano, da sc je vedno znova zavzemal za osvetlitev nekaterih »nepravilnosti« in da je bil 10 eden od glavnih vzrokov za njegovo ekskomunikacijo. V njegovih povojnih dnevniških zapiskih je tega materiala gotovo precej (čeprav memoarnega tipa in zato kot zgodovinski vir sekundarnega pomena, če ni primarnih, pa pietresamo sekundarne, mar ne!). Da je tako, potrjuje vsebina Kocbekovega dnevnika za obdobje konec leta 1951 in začetek 1952, ki se objavlja v Novi reviji! Mojc pisanje naj bo razumljeno zgolj kot odmev in dopolnilo kljub vsemu dobremu Biberje-vemu prispevku. Upam, da bo vsakomur jasno, na ka! (m predvsem zakaj) v tem pisanju apeliram! IVO Ž.-VIDELA 1 P. S. Upam. da ste se z Biberovim prispevkom zavestno oddaljili temi. ki jo je začel Vidmar, pa čeprav je res. da so prispevki po Vidmarjevem ta tok sami preusmerili v relevantne zgodovinopisne vode, in da ne boste spet zapisali, da »je polemika zavila precej mimo prvotnega predmeta«! Mislim (in ne le jaz!?), da to ni niti v primeru prve polemike (vKim-Jsešerko-Kmecl«,) in da tudi sedaj nt, kajti gibljemo se v problemih, ki pravzaprav razknvajo, zakaj je Kocbek doživel tako usodo, kot jo je! Hkrati pa opažam, da so prispevki v KL (in tudi ostalih straneh Dela) vedno bolj v duhu pluralističnih aspektov in gibanj, ki so nedvomno relevantna par execllcnce za naš razvoj. Če boste pri tem vztrajali, vam čestitam! I. ž. ~ Naj se izpovem svojih smrtnih grehov Ko sem. seveda z velikanskim zanimanjem, prebrala članek uglednega zgodovinarja Dušana Btbra (Delo. 1 K. oktobra), sem se z veliko nosi3lgi jo in hkrati z nepopisnim užitkom spomnila svojih rosno mladih let. ko sem se morala. zelena smrklja v miru krilcu, enkrat za vse življenje, odločiti, kako bom tisočem otrok, tisočem slovenskih otrok v starosti od približno desetega do osemnajstega leta. predstavila, ali bolje. skoraj vsak dan večkrat predstavila zgodovino delavskega gibanja od začetkov v 19. stoletju do prvih let po osvoboditvi. Naključje je hotelo, da dve leti po maturi nisem mogla dobiti dela v kaki bolj literarni stroki, kot je zgodovina delavskega gibanja oziroma NOB. zato sem se morala spri-7 dejstvom, da bom vodička (a ne samo to) v Muzeju ljudske revolucije. Kako se lotiti stvari s kvalifikacijami. kakršne sem imela'' Seveda sem se moraia najprej naguliti nekaj naivazncjših podatkov. ki naj bi zadoščali za trden temelj, na katerem naj si mladi gradijo pozitiven odnos do tako imenovanih svetlih tradicij. Vendar pa podatki. ki so mi bili v muzeju na voljo, nekako niso bili v skladu / idejami, da je na primer narod zgodovinski subjekt, ki ga določajo aktivizem. subjektivizem. svoboda in morda sc kaj. Se manj sem v teh zgodovinskih spisih našla razmišljanj o majhnih, »nezgodovmskih« narodih, ko dobijo ta imenovana določila specifične poteze. Nikjer govora o tem. da bi bila morda temeljna struktura slovenske zgodovine nekakšno blokirano gibanje, ki bi vključevalo redukcijo razvite družbe na gibanje in redukcijo niegove akcije na SAMOOBRAMBO. Spraševala sem sc. zakai je tako malo napisanega o dejstvih, ki so v toku zgodovine privedla do takšnih misli, ki pravzaprav niso bila tuja niti tistemu delu strokovnjakov za zgodovinske probleme v muzeju, ki so bili po srcu predvsem preprosti (3 pošteni!) partizani, tistim, ki so bih pomešcanjcni partizani z zasilno nagran-licnim znanjem, da jim ie omogočilo vkljuccvan |c v meščansko potrošniško družbo, in predvsem tistim vrhunskim historikom oziroma zgodovinskim piscem, ki sem jim lahko, v glavnem zaradi pomanjkanja delovnih sob. velikokrat prisluhnila v njihovih sproščenih in zelo »dokumentiranih« debatah oziroma »prijateljskih prepričevanjih«. In tako je padla odločitev, da bom vodila mladino in otroke po svoji vesti in ne po političnih smernicah. Ze na začetku sem poudarila, da Sovjetska zveza ni prva dežela socializma, ker socializma še ni bilo in še *ni v nobeni deželi na svetu, da pa je bila prva dežela stalinizma, ki nas še vedno, seveda s posameznimi in velikokrat močno preoblikovanimi. elementi še kako ogroža. Ko smo stali pred panoji o nacizmu in fašizmu, nisem nikoli zamolčala pakta med Hitlerjem in Stalinom, čeprav so segali po nas tako Hitlerjevi kremplji, kakor Stalinove »ljubeznive« spletke. Ko je bil govor o dolomitski izjavi, sem priznala, da je partija obljubila, kako bo po vojni oblast v rokah delavcev in kmetov in da o birokraciji niso rekli ne črne ne bele. Na vprašanja, ali bomo v komunizmu tako zaostali, da bomo imeli največ delavcev in kmetov, medtem ko ima menda na Danskem gospodar prašičje farme doktorat, njegova dva hlapca pa sta sodelavca nekega agronomskega inštituta, sem odgovorila, da se časi spreminjajo. z njimi pa tudi kmetje in proletariat. Pa tudi na vprašanja, zakaj so se komunisti tako bali pesnika Kocbeka, sem lahko postregla le s skromnimi podatki, ki sploh niso bili nikjer napisani, ampak sem jih slišala v »debatah«, da so žc med vojno Angleži menili, kako ne bi bila v Slovenip po vojni nemogoča krščansko socialisiična vlada, ln če bi bilo tako. bi bila ogrožena oblast delavcev in, kmetov. Številni so bili panoji, na katerih so biie zanimive slike, poseben kotiček pa je bil posvečen beli gardi in domobrancem ter drugim izdaialeem, ki so paktirali s Hitlerjem O tem sem tudi marsikaj slišala, kako so si to in ono pripovedovali na štiri oči. Slišala sem tudi. da sc za zgodovinske dokumente lahko obrišemo pod novim, da te stvari niso za »delavce in kmete. Nekateri mi v debati menili, da s takšnimi dokumenti delavci m kmetje ne bi imeli kaj početi, ker ne bi razumeli, zakaj je bilo treba dati Koroško, zakai Trst. z.ikaj jc bilo treba, po analogiji z dogodki na Turjaku, ohraniti mir na koroški in tržaški /err.lt; tako. da je bila najprej izrečena sumarna kolektivna sodha ali nekaj podobnega, nato pa izvedena pravična kazen nad lepim procentom izdajalskega slovenskega naroda. Povedala senvotrokom. da gre sicer za tisoče, da pa bi. če bi bilo treba, slovenja avantgarda, samo zato. da bi dobili v roke - nekoč v prihodnosti - obiast delavci m kmetic, odsu.mila kateregakoli ali pa kar vse nevarne ljudi, pa čeprav - ko so me otroci vprašali, če morda tudi vse - pa čeprav vse izdajalske Slovence, ki bi ie uprli in postali fašisti. Na vprašanja, ah je mogoče. da so bile cele množice po uradnem koncu vojne pobite za ideale, ki sta jih razglašala Mars in Engels. sem skoraj vedno odgovorila, da bo o tem pisala zgodovina in da so oni še premajhni O duchauskih procesih nisem eovorila. tudi sama seni verjela, da je Jlo za izdajo. Navsezadnje "Jiu * * - Vesel Boiič in zadovoljno novo leto žele Somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA. Vesel Božič in zadovoljno novo Irto ŽELI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. SLOVENSKA DRŽAVA: eden najbolj zanimivih slovenskih listov VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO .-LETO | * želi odbor S. A. V. A. Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO . ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu. Vesel Božič in zadovoljno Novo leto SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI ##**************** ****************** VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ieli vsem Slovencem Tone Ambrožič 861 Collere St. Toronto, O nt.. M6H 1A1 Tel.: 531-1223 M * * * **************** * * * * * Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu "yi ********* ieli vsem prijateljem in sorojakom Zupan & Stevvart Advokata in notarja 45 Sheppard Ave. E., Suite 406 Willowdale, Ont. M2N 5W9 Tel.: 223-4014 KOMPAS E X P R E S S Slovenska Potniška Agencija Peter Urbane Dr. Karel Žužek Tel.: 534-8891 KOMPAS EXPRESS C35A Bloor St. W. Toronto Oi,{. M6G ]K8 ŽELI VSEM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE ' PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO BLAGOSLOV BOŽIČNE NOCI SREČNO ieli m NOVO LETO M M M * * Lastniki PLANINA RANCH^ SITZMARK SKI KLUBA. Blagoslova polne Božične praznike in srečno Novo leto želi vsem prijateljem in znancem Jože Kavčič str. 252 Chantenay Dr. Mississauga, Ont. L5A 1E4 svojim članom in prijateljem ter vsem Slovencem, ki so dobre volje, v domovini in po svetu. Društvo slovenskih domobrancev želi Z. S. P. B. „TABOR" v Torontu Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA KUK 16 Northfield Road, Scarborough, M19 2H4 Vesele hožične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem DRUŽINA PETER PAVLIN 22 lslay Crt., Toronto M9M 1V3 Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA PEPEVNAK 87 Dunbiaine Ave., Toronto, Ontario v "V* -u M * -Z * M M * žele klientom, prijateljem in znancem BLAGOSLOVLJEN in SREČNO NOVO LETO Marija in Bogdan Novak želita vsem prijateljem Blagoslovljen Božič in Srečno Novo Leto! BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ m ZADOVOLJNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK Lep Božič ter božje svetlobe polno leto voščita prijateljem in znancem v Združenih državah in Canadi, posebno naročnikom in bralcem / * BOŽIČ * M M M M M M M * M M M M M * M M M M M M * knjige "Pero in čas II", Mirko in Agna Javornik VVashington, D.C. * * * * V^VV ********************************************* Zadovoljen božič in veselo Novo leto želi ANSAMBEL KARAVAN KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 80-13tn STREET, TORONTO, ONTARIO M8V 3H6 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVp LETO Vam želi STAVBENO PODJETJE i F - F Construction Co. Ltd. Lastnik A. F BRKU L BETA STREET, TORONTO M8W 4H* • Tel.: 259-7334 BLAGOSLOVUENE BOŽIČNE PRAZNIKE * in SREČNO NOVO LETO želi -ft VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM «PLATNAR B R 0 S. * PLUMBING & HEATING LTD. Merro Licenc« No 176 •n 43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9 .........mm Tel.: Bus. 2 5 5-6 1 4 4 % Res. 2 5 5 -60 1 9 ^tk 2 55-64 06 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem . JOSE O S AN A CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS 731 Brown's Line, Toronto Tel.: 259-9182 — 255-3550 BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI in SREČNO NOVO LETO želi fk^etr K ~^estaupumtO Steak & Sea Food Fully Licensed Paiking at Rear Lastnika: Franc Tomšič Mike Žagar 1574 The Queensway & Atomic Ave. Tel.: 255-1496 * -(t Blagoslovljen Božič in uspešno Novo leto Dr. Franc STEPEC OPTOMETRIST Uradne ure po dogovoru. 440 BROWN'S LINE 255 MORNTNG SIDE AVE. (na vogalu Homerja). Suite 322, Scarborough. Ont. Tel.: 252-6660 Tel.: 281-1882 M -{t -{t -f* -{t * M -{t VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi ANTON & SONS MEAT MARKET s ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveže meso, okusno prekijeno meso in klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago bučno olje in roigaiko slatino. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejših cenah, če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam napolnim« hladilnike. 633 VAUGHAN ROAD (na vogalu Oakvvooda) Toronto Tel.. 654-9123 — 654-9112 •K ŽUPNIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ♦SLOVENIJA* Vam ze/i Q doma in po svetu! Blagoslovljen Božič in uspešno Novo leto 618 Manning Ave. Toronto. Ontario M6G 2V9 ♦531-8475 739 Bro\vn's Line, Toronto, Ontario MSW 3V7 ♦''55-1742 PRI ŽUPNIJI SV. GREGORJA, HAMILTON Vesele božične praznike in uspesno Novo leto želi St. Joseph Press 340 Browns Line Tel.: 251-1337 N. T. * M Delavni odbor za slovensko državno^ gibanje ^ VESEL BOŽIČ in najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev želi VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Naj se izpovem... Nadaljevanje s str. 7 vm vedela, da mi. Slovenci, v svetovni zgodovini nič nc pomenimo, da je svetovna zgodovina izredno zapleteno vprašanje, seveda z mednarodnimi razsežnostmi, ki jih ni mogoče kvalificirano obravnavati - ne le v dnevnem tisku, ki ga berejo delavci in kmetje - temveč tudi v učenih zgodovinskih knjigah, ki jih ne bere praktično nihče, ker niso napisane na osnovi dokumentov, ker so le-li menda uničeni ali pa vsaj v varnih rokah policije. Priznam, sleherna ura z našo. še .posebej srednješolsko mladino, ki je prihajala od vsepovsod -iz Maribora, Celja. Kopra. "Nove Gorice in ši želela pod strokovnim vodstvom ogledati republiški muzej, včasih sem vodila tudi po petkrat na dan. da sleherna ura. je bila čudovita. Da. da. otročki moji. zgodovina revolucije je hudo resna stvar - vi samo vprašujte. Nekoč je bilo... izirga-ni iz konteksta, so dogodki nerazumljivi, skoraj vsi Slovenci, ki so prisegli Hitlerju, so moiuli umreti, ni pa bilo treba umreti vsem Nemcem, ki so mu kdaj zvesto služili, nasprotno, marsikateri ^naš delavec in kmet se je po vojni zaposlil pri takšnem Nemcu - in hvaležni smo mu za njegove devize, namreč Nemcu, nc le delavcu in kmetu. Ampak Ncmccv nc ogrožajo slovenski emigranti - kakor nas! Tako. izpovedala sem se smrtnih grehov. Lagati pa - vseh deset let - otrokom nisem moula. PRI SV. RAFAELU v Merrylandsu smo imeli dne 13. junija letos mašo zadušnico za vmjence iz Vetrinja in pobite v juniju 1945. Seveda smo vključili vse žrtve druge svetovne vojne, kakor vse vključuje posvetilo na spominski plošči naše cerkve. Po maši pa smo si v cerkveni dvorani ogledali polurni dokumentarni film britanske televizije o nasilno vrnjenih domobrancih in beguncih, katerega so v Angliji prvič kazali šele letos januarja. Še predno je bil film izdelan, je dobila britanska vlada močno protestno noto iz Beograda, da filma ne sme kazati. Toda vlada tokrat ni ubogala. Žal se v filmu največ govori o Hrvatih in četnikih, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja ter bili prepeljani v živinskih vagonih v Jugoslavijo namesto v Italijo, kot so jim pod častno besedo zagotovili britanski oficirji osme armade. Slovence komaj omenjajo in gledalec dobi vtis, da so del hrvaških ali srbskih edinic. Je pa grof Nikolaj Tolstoj zelo natančno opisal tudi vračanje slovenskih domobrancev v "Klagenfurt Conspiracy",ob-javljeno tudi v The VVeekend Australian Magazine v letošnjem juliju. Z Angleži vred so del Koroške zasedli tudi partizani, ki so po zidovih nabijali plakate, da ta del pripada Jugoslaviji. Angležem pa to ni bilo všeč in angleški vojaki so te plakate trgali z zidov. Titova oblast je takrat tudi zahtevala vrnitev vseh proti komunistov jugoslovanskega državljanstva. Angleži so jim to obljubili, po izjavah sodeč pod pogojem, da se umaknejo za staro avtrijsko-jugoslovansko mejo. Šele po umiku se je začelo sramotno vračanje , o katerem pa zunanje ministrstvo v Londonu ni nič vedelo. Res so v filmu narodnosti Jugoslavije precej pomešali, Angležem pa le čestitamo za javno priznanje tega vojnega zločina nad našim narodom. Kdaj bodo imeli jugokomunisti kot Angleži "guts" priznati svoje masovne umore med in po revoluciji? Vsak deseti Slo-venec-Slovenka so bili ubiti. In da so za kri tisočev Slovencev prodali tujcem celo Koroško, sem moral zdaj slišati iz ust Angležev samih, Titovih zaveznikov. Film so si ogledali z nami tudi predstavniki drugih narodnosti, med njimi Mrs. Lea Looveer, tajnica Captive Nations Council, Mr. Douglas Darby, M.L.A., pa nas je celo nagovoril in izrazil sožalje Slovencem, ki so na tako krut način izgubili svojce. Prebral nam je pismo, ki ga je odposlal Sir John Mason-u (Britanski High Commissioner v Canberri) o našem filmskem večeru s prošnjo, naj bi britanska vlada izrazila obžalovanje slovenskemu narodu. Kratek nagovor je imel tudi g. VValter Wenglewsky, bivši letalec svobodnih poljskih letalskih sil. Navzoč je bil tudi Avstralec Mr. Roy Crossman, član RAAF Bomber Squadron WWII. Assn. Po filmu smo imeli pogovor ob čaju in kavi. Domov smo odhajali globoko ganjeni. Moja narodna zavest pa je zelo prizadeta ob dejstvu, da nas Slovence v svetu poznajo le kot Jugo-slave, da je SR Slovenija le pašaluk neke Jugobalka-nije, ki naj bi se smatral za en narod z enim jugo-je-zikom,kar danes potrjujejo programska jedra. Ali ni že čas, da si ustanovimo lastno državo, ko imamo že svoje narodno ozemlje, svoj jezik, štirinajststoletno kulturo, ko še Obrenovičev in Karadjordjevičev nikjer ni bilo, pa tudi komunizma ne? Veliko več bi lahko pomagali našim južnim bratom iz lastne narodne države Slovenije, namesto da drsimo z njimi vred v siromaštvo tretjega sveta, obubožani materialno in kulturno. Misli, Julij 1984 JOŽE KOŠOROK Slovensko ljudstvo in slovenska kultura VI Kaj bo s Slovenci? DIMU RIJ RUPEL mo Slmemi zares najbolj nesrečen narod »• i. vropi, ^ smo zares laku zelo ogroleni. kot »■ zadnjem času t z jas I jata Josip Vidmar da sit it ponavlja, kar je bil izrekel le kdaj poprej) in Bojan Slih Ičigar najnovejši poziv k i Imenski zbranosti objavlja najnovejša številka revije Sodobnost)? Smo pretirano zahtevni, ko (skozi usta svojih partijskih in-driavnih predstavnikov) v zveznih organih zagovarjamo načela »konsenza*, demokratičnosti ali (v razpravi o »jedrih*) avtonomije v šolskih in kulturnih zadevati? Je nestrpnost, ki tli pod površino vljudnih fpa tudi ne possem vljudnih) pripomb in ugovorov s strani pred-sta i m km bratovskih narodov in republik, nemara usodno znamenje, ki hi nas moralo pripraviti k najtesnejšemu premisleku svojega poloiaja? (.e tMo nesrečen in ogrolen narod, potem nismo svoboden narod, in te nismo svobodni, bi st morali osvobodili, govori zdrava pamet. In kaj pomeni osvobajanje naroda? Narodno-osvobodilni boj! Je potreben nov narodno-os v obodi Ini boj? V prejšnjih stoletjih je narodno-osvobodilni boj potekal v znami nju svobode kot svobode d" lastnine, razpolaganj z njo. uprat Ijanja m samoupravljanja Z njo, to se pravi, uptai Ijanja z ozeml/cm. z nacionalnim premoienjem in navsezadnje z l/udmi. Namesto tujih upraviteljev naj hi na Slovenskem vladali domači upravljali L Namesto tuje bi vladala domača aristokracija, burioazija, zavladali bi domači gospodarji. Ljudstvo pa je kaj k malu moglo ugotoviti, da se zanjpolotaj ni bistveno spremenil, saj je bil »• osnovi postopek vladanja kar naprej enak. Osvoboditev v smislu si obode do lastnine slej po prej pomeni, da lastninska in, druge proizvajalne odnose ureja drugalčna) skupina ljudi, ki pa mora po nujnimi in naravi stvari ravnali I vsaj v bi-stsenem) podobno kol katerakoli skupina, čeprav nemara Z več ah mani nasilja in terorja, z novimi metodami itn. \adn vladanja je odvisen od politične kulture, od vseh mogočih kontekstov, od zgodovinskih do mednaroilnih: toda vladanje je prejkoslej vladanje, česar ne skrivajo niti naši na/bolj prosvelljeni voditelji, ko pravijo: »mi tega ne b»m<> dovolili, mi to odločno odklanjamo«. Da ne bi kdo dvimil. se zadn/e čase še pogosteje pojavlja argument o •.vodilni sili', o »subjektivnih silah*, ki da imajo posebno odgm urnost in ki so posebejpoklu ane za urejanje drutbe-m/i i pmsun/. /do/ /ta tr poslavlja vprašanje, ali je res mogoče narod obruinuiuh mi enak način kol lastnino, kot posest. Dasejč nekoč tako obravnaval, dobro vemo, ena najhujših kritik tega izenačevanja pa je podana f ( ankarjevi drami /J ni-rodov blagor. Dušan 1'irjevec je (%• Vprašanju naroda. IV7H) postavil tezo o razločesanju narodnega in drtavnega. ki pomeni, da s prepuščanjem »cesarju, kar je cesarjevega* narod še ne propadt, ampak se nemarj šele zares osvobodi. Ta teta pomeni, recimo v jugoslovanskem primeru, da narod iivl na drugačni ravni, kot tivijo driavno-lastninske institucije; da nam Zaradi pripadnosti re,y »delegatski sistem* (ki naj bi bil prizorišče sporazumevanja o drulbeni udidamosli, o medsebojnih odnosih, pravicah, ti človeka ditstojnem življenju itn.). Vsekakor je treba pred dokončno odločitvijo o eni ali več vrstah svobode natančneje pregledati njihovo vsebino. Razlika je v le omenjeni različnosti »svobodi; v enem primeru gre za svobodo ustvarjanja, kar pomeni, da gre za svobodo do »dela*, ki ni faza v postopku menjave oz. člen r verigi drutbene organizacije t kjer se izmenjujejo vsaj pri-bliini ekvivalenti), ampak nesebično dejanje, tako rekoč dar I kar je seveda povezano s talentom, s posebno moralo, izročenostjo itn.); v drugem primeru pa za svobodo pose* sli. hlastnega koščka zemlje*, za pravno do kolikor loliko znosnega■ iivljenja. pa tudi razvedrila, premotehja, varnosti itn.[ Kako je to povezano z .mrodomf , Ce narod razumermt kot ljubezen do domačije, star-Ševske vere. do tradicionalnih navad, zavez, kot občutek pripadnosti nekemu kolektivu, kot zavest o rojstvu v neko tširiol druiino enako ali podobno govorečih in čutečih, skupaj irjtečili Igrš. simpatija, kot izročenost istemu svetu predstav, fantazij in sanj, ki se začne s pogledom na male-rino obličje in se nadaljuje oh pogledu na domačo pokrajino t pogled, ki je spremljal vse ti vi jen je pesnika 1'rešerna, pisatelja Cankarja, vsekakor pa tudi pesnika Zemlje Kocbeka)... potem o svobodnem odnosu do narodnosti ne moremo govoriti kol o nečem, kar si je mogoče prisvojili ali o čemer se je mogoče s komerkoli pogajati. Gre za sklop čustev in dejanj, ki potekajo od posameznega pripadnike naroda navzven in ki zanj nihče ne pričakuje kompenzaci-. je. Ure za področje, ki ga označuje glagol» bili* in nemara glagol »ljubiti*: nt z glagolom »imeti* t in drugimi glagoli, kot so pridobili, imeli r posesti, zamenjali, trgovati, pogajati se. deliti itn.) tiepridemo nikamor. Zanikanje svobode, ki je povezana Z bili ali »bitjo*, je lahko samo umor in smrt. medtem ko si glede posesti (materialnih dobrin, pravic^ družbenega položaja...) le kako pomagamo. Kako zelo smo Slovend prikrajšani za to svobodo, oz. kako zelo je le .svoboda pri nas problematična, pričajo usode slovenskih pesnikov in kulturnih ihdavcev. med katerimi ni malo zgodnjih smrti in med katerimi je grozljivo veliko samomorov. Samomor, tako je mislil Durklieim, je/tosledica drutbene anomije, torej pomanjkanja ali zmešnjave pravil, norm. zakonov; medtem ko psihologi samomor obravnavajo kol »navznoter obrnjeno agresivnost*. Kako so Slit-venci še posebej dovzetni za takšno obliko agresivnosti I glede na svojo številčno in politično nemoči ni ireba posebej razlagali; in da k navznoter obrnjenemu sovraštvu (zavisti. samo/nmitevanju, klečeplaznosll...) prispeva splošna drutbena zmešnjava, ki jo je mogoče opazili recimo pri naši sodni praksi in »• t.i. socialistični morali I mislim. na zaničes anja pravnih in moralnih norm s strani listih. ki so jih posiavilil. je bržkone mogoče sklepali brez posebnega tveganja. Toda prepričan ii'm, da poleg vsega na naš krizni /tolotaj I ki je na zunaj viden r slovenski popustljivosti »• jugoslovanskih ekonomskih in političnih zadevali. predvsem pa »• />omanjkanjii novih idej in perspek- ■ tive!) vpliva naša ustvarjalna nesvoboda oz. blokiranje tega. čemur-z eno besedo pravimo kultura, čemur pa bi lahko rekli tudi ne odmevnost duhovnega prostora: gre za velikansko drutbena poškodbo, ki izvira iz »neuslišane* slovenske i ljubezni, iz neposluhe za darovanje in predrt-janje. V širši skupnosti se slovenska »podjetnost* in »agresivnost*. kar je drugo ime za ustvarjalna dejanja, razumeta kol nationalizem. kot hoj za /tosebne materialne predpra-vice, za »svoj košček zemlje*, skratka kotboj za svobodo do prilaščanja. Teh letenj je po vsej verjetnosti pri Sloven--Tih tudi nekaj; toda popolnoma prezrte so tiste telfije. ki govore o svobodi do (raz)dajanja in predajanja, tfo lju- bezni in ustvarjalnosti: prezrla je ljubezen do naroda, do biti Slovenec. Tega. da Slovemi ne moremo odstopili od svoje narojenosti. itd vsega tistega, kar je mogoče imenovali slovenska »bit*, marsikdo ne razume, in kate. da lit vse manj razumejo Slovenci sami. Kot je boj za narodno svobodo t' smislu ljubezni do narojenosti in do slovenske stvaritvene »moči* nekaj pmsem naravnega in tudi samoumevnega, se pri te lavah, ki jih imamo Slovemi nudi zaradi slabe izobralenosli in nizkega nivoja naših predstavnikov, ki nadvse okorno formulirajo slovenske težnje I z izražanjem in govorjenjem o sebi. zdi. kot da je ta ljubezen in kot da je ta snariteljska zagnanost nekaj staromodnega, nerazvitega, nenormalnega, pregrešnega in celo prepovedanega. Drug drugega zapeljujemo na dnige terene, na tekmovanja v malo vatnih ideoloških in ■pravniških igrah; na pogajalska in trgovska natezovanja. na nenačelna pakliranja in sprenesedare deklaratije. V tem izčrpujemo svoje stvariteljske sile. V tem vsesplošnem izčrpavanju, ki se kate v dolgotrajnih zasedanjih organov in organizadj. ki na koncu proizvedejo abstrakme in k ni-' čemur zavezujoče sklepe, navsezadnje polagamo na pogajalsko mizo tudi svojo slovensko bit. km da bi se o njej kdorkoli mogel pogajali. Kol še nikoli v slovenski zgodovini je gorej »• nevarnosti tisto, kar smo uspeli ohranili skozi Jisttčlelj^-NameUu,. da bi se poHtik+godUa-tunuj področja ustvarjalne svobode, je zašla celo vanjo, in v tem je usodni izziv slovenstva v tem času. Kako neprevidno ravnamo s svojo ljubeznijit tki se nenadoma zazdi kot preračunana igral, se kale v tem, da dovoliujemo svojim isittgovorm-kom razpravljati o slovenstvu, kot da se mu je mogoče ihI-povetlaii. V zadnjem času slišimo na svoj rovaš očitke, da razumemo ilrtavo kot nujno zlo. kobt jo vendar mogli razumeli kot najustreznejši okvit za uresničevanje svo/ifi najintimnejših interesov. Slovenske intimne interese, m. kar skušajo Slovemi darovati, razdati. nameniti »navzven*, razumejo kot slovenski egoizem. Toda kako se moremo 'pritoles ati nad tistimi, ki ne razumejo našega jezika lin nmY radotlarnosii. izročenosli, talentov in ljubezni), ko nam naši lastni slovenski ideologi kar naprej pripovedujejo. da je ta jezik (radodarnost...) jezik boja za oblast, pro-tiljudska zarota ali vsaj »nič novega*. Vedemo se samou-ničevalno in »kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti*. Naj sklenem: slovenski pritblem danes ni »• tem, da bi nekaj teleli dobiti, ampak »• tem. da bi tele/i in mogli marsikaj dati —Jugoslaviji, Evropi in nemara svetovnemu socializmu. Tta smo v tem svojem dajanju, v tem ssitjem izročanju blokirani, lo je problem. ■ mmmt n *m ■■■■■■ mmb ■ mmmm ■ mmmm ■ Ugovori in pripombe na naslov piscev in uredništva Svoboda misli kot pogoj za samoupravi j anje Beseda, Revija 57, Perspektive (morda že jutri tudi Nova revija?), kako lepa imena, pa vendar teh revij ni več. Zakaj? Stari svet. Monopoli. Monologi. »To je pravo«, mar ne? . Nisem Iiterat ne literarni kritik, zato ne morem pisati o estetski razsežnosti literature, čeprav je ta zelo pomembna za umetniško vrednost kakega dela. Pač pa sodim, da lahko zapišem nekaj misli o nični vsebini. Vsaka literatura človeku nekaj daje in prispeva k plemenitenju našega značaja, Čustev in k razvoju misli na sploh, so pravi tistega produkta materije, ki loči človeka od živali. Prispeva k odebehtvi tiste tanke kulturne lupinice ki nas dviga nad njo. Pa čeprav je ta lupinica kljub tisočletni civilizaciji še vedno tako tanka, da jo vsak večji družbeni nemir raztopi, in ponovno postanemo zveri (fašizem, ameriški Vietnam, ruske čistke, Sibirija. Dachauski procesi, Goli otok...)V tem smislu se ne morfcm strinjati z mnenjem sattnka Mikelna, da njegova satira ne more ničesar spremeniti. Po tej logiki bi bila vsaka kultura brez smisla. A vsaka kultura vpliva na razvoj misli, še posebej tista, ki kritično gleda na zgodovino, analizira današnja dogajanja in je zato lahko kritična tudi do smen. ki vodijo v prihodnost (spomnimo se le Chaplinovega Velikega diktatorja). Literatura, ki se ukvarja z vsem tem, ki skuša odkrivati notranje dileme ljudi, ki premišljuje o posameznih odločitvah »navadnih« ljudi in tistih, ki odločajo o usodi množic, taka literatura prispeva k prosvetljcvanju množic, in potemtakem na neki način tudi spreminja. Ker vemo, da problemov s področja človeške duševnosti ne moremo reševati z eksaktno znanostjo, s pomočjo formul, potem"je jasno, da so za napredek misli potrebne druge poti. Dialog ni nikoli monolog. Na področju, o katerem govorim, polemika med literati različnih mišljenj, med kritiki različnih mišljenj ter med literati in kritiki, brez zaledja državne avtoritete. Cim bolj oster bo boj mišljenj, tem bližje bomo resnici. Lepota resnice pa plemeniti našo miseL krepi kulturno lupino. In iz resnice izvirajo vsa pozitivna načela, plemenitost, dobrora. ljubezen, poštenje m seveda spoznanje človekove biti. Boj mišljenj je tudi kategorija marksistične filozofije, katere uresničevanje ali dušenje kaže na demokracijo oz. nedc-mokraciio v druibi. Na svobodo misli ali na njeno nesvobodo. Na samoupravne pravice ali na birokratski centralizem. Ker So moji pogledi na literaturo in kulturo takšni, sta me zlasti zadnja dva stavku Vidmarje-vega zapisa naravno^ pretresla. Sprašujem kam plovemo. če tudi drugi naši politiki enako mislijo. Naj ponovim besede Josipa Vidmarja: »Nagrada, ki je bila avtorju .Lovitana' priznana po odbrani žiriji za našenajvišje literarno priznanje, pa je za slehernega resnega kulturnega ali sploh javnega delavca grozljivo opozorilo na stanje naše kulture. pa tudi na stanje samoupravljanja v našem kulurnem sv*:tu. ki nam ne govori nič dobrega o realizaciji te pomembne družbene zamisli pri nas. Toda o vsem tem bi bilo treba resno razmišljati in morda poiskati drugačne možnosti za odločanje o važnih kulturnih vprašanjih, ki jih ni zanemarjati, če ne želimo v tej stvari zagaziti še globlje, kakor smo.« Proti takšni ali drugačni Vidmarjevi kritiki nimam nič. Odseva pač njegove osebne poglede na literaturo, do katerih ima vsakdo pravico. Tudi Kocbek jc imel pravico pisati o obrazih, četudi iz drugega profila, imajo jo Zupan in šc mnogi drugi, ki pisateljujejo. Drugače pa je z Vidmarjevo sodbo o samoupravljanju. Komu je samoupravljanje trn v peti? Da bi Vidmar doumel, kaj je napisal, bom v njegovih stavkih le zamenjal kulturo z gospodarstvom: »Nagrada, ki so jo prejeli nekateri politiki (nove višje funkcije), pa je za slehernega resnega gospodarstvenika ali sploh javnega delavca grozljivo opozorilo na stanje našega gospodarstva, pa tudi na stanje samoupravljanja v na.šcm gospodarskem svetu, ki nam^ie govori nič dobrega o realizaciji te pomembne družbene zamisli pri nas. Toda o vsem tem bi bilo tre ha resno razmišljati in morda poiskati DRUGAČNE MOŽNOSTI ZA ODLOČANJE o važnih gospodarskih vprašanjih, ki jih ni zanemarjati, če ne želimo v tej stvari zagaziti še globlje, kakor že smo.« Mar niso to argumenti zveznega birokratskega centralizma in tudi raznih republiških monopolističnih tendenc posameznikov in grupadj, ki prav zaradi samoupravljanja izgubljajo svoje monopolne pozicije? Te sile si trdovratno prizadevajo obdržati ali povrniti svoje pozicije. Seveda za kulisami samoupravnega delegatskega sistema. Zopet hočejo okrepiti državo, uvesti državno kulturo, državno prosveto, državno gospodarstvo. Mar je enako mislil Vidmar, ko je dejal, da je treba poiskati drugačne možnosti odločanja0 Z enotno državno kulturo bomo lahko svoK>dno pisali le še o lepotah narave: o ptičkih na drevju (čeprav jih ne bo več), o ribah v vodi (čeprav bodo crknjene plavale na gladim). In morda še o taki ljubezni do bližnjega, ki uči: če te kdo udari po desnem licu. nastavi mu šc levo. Ne. tako poceni ne bomo prodajali z mukami in trpljenicm pridobljene svobode! Niti ne svoje slovenske samobitnosti, kar bi lahko bila posledica uresničitve takih misli. Iskali bomo dalje resnico in krepili svojo svobodo in neodvisnost! Nihče ne more trditi, da je vse. kar pišeta »svetnika«, resnica, da je resnica, kar piše Vidmar in kar sem napisal jaz. Toda vsi imamo pravico iskati resnico Našli pa jo bomo. če bomo imeli možnost brati ne samo Cankarja in Prešerna, temveč tudi Bena Zupančiča. Kozake in Vidmarja. pa Kocbeka. Zupana in Javurška. pa v>o pleju-do klasikov in sodobnih literutov. ne glede na nj'lu»ve poglede n;i poti in stranpoti roz\oi;» naše dru/be in svetovnih gibanj. Ce bodo lahko vsi pisal o človokih dilemah in dilemah človeštva iz različnih zornih kotov in homo to lahko ludi brali, potem sc bomo približevali resnici, živeli svobodo misli S tem se homo tudi približevali svobodnemu samoupravnemu odločanju. Tudi tisti, ki smo imeli včasih, nekateri majhen, drugi velik monopol nad miselnostjo soljudi, se bomo morali sprijazniti z deistvom. da je svoboda misli pogoj /a resnično samoupravljanje in obratno: samoupravljan js osvobaja misli in s tem tudi ljudi. Kaj mi pomeni biti Slovenec Naša luč 7-8, 1984 Biti Slovenec je zame dolžnost in odgovornost. In kdo mi ju nalaga? Narod sam? Gotovo; toda poslednji razlog za to mojo dolžnost in odgovornost je Bog! Narodnost je moralna vrednota, ki jo utemeljuje Bog v vesti in razodetju. On je dal vsakemu človeku sposobnosti, talente. Eden od talentov pa je tudi narodnost. Bog je hotel, da sem Slovenec. To torej nisem slučajno. Ker sem od Boga hoten kot Slovenec, se moram tudi v odnosu do svojega naroda čimbolj truditi za to, kar Bog hoče. Tako izpolnjevanje božje volje je moralna in religiozna vrednota! Tako z moralnega prehajam na religiozno področje. Narodnost in vera sta tesno povezana. Često se zgodi, da ljudje, ki zapustijo slovenstvo, istočasno izgubijo tudi vero. Biti Slovenec mi v prvi vrsti pomeni biti enkraten, neponovljiv. To je, da se veselim po svo/e. žalo-stim po svoje, živim, gieaam. ceio verujem po svo/e. Vse fo doživljam kot član malega naroda. Zakaj ne? Zakaj bi moral vse doživljati taKO. kot doživljajo člani velikega naroda? AH niso ene stvari velike ravno zato. ker so druge majhne, in eni narodi veliki zato, ker so drugi majhni? Zato ima vsak narod, nai ie še tako ma/hen. svojo veličino, svojo enkratnost. Biti Slovenec mi pomeni biti velik v svoji majhnosti, biti velik v tem, kar sem. in se ne pehati za veličinami drugih. Res je. naša veličina je pogojena z „majnnostjo~. ITu ne mislim na majhnost v moralnem smislu, ampak v številčnem.) Vendar to ne pomeni, da nimamo svoje kakovosti. In ta ima svo/o vrednost ravno zaradi majhnosti. Zakaj /e Cankar postal velik pisatelj? Gotovo ne zato. ker bi opisoval Himalajo, ker bi prikazoval kakšno ..Ano Karenino", pač pa je opisoval skodelico kave m ob njej svojo uoogo slovensko mater. Vse to pa je napisa/ v slovenskem jeziku. Biti Slovenec mi pomeni ceniti samega sebe kot Slovenca in biti ponosen na svojo narodnost. Ni mi do apologi/e „majhnosti". ki jo je napisal že apostol Pavel iprim. 1 Kor 1. 25—3V in jo je zapela Marija v siavospevu ..Magnitikat". Rad bi samo to. da me ne bi pestil občutek zaradi naše ..majhnosti'. Slovenci predstavljamo s svo/o različnostjo neko posebno dragocenost. In ta dragocenost je toliko več vredna, ker je majhna. Ravno zato mi tudi ni jasno početje na avstrijskem Koroškem, ko hoče Avstrija odstraniti svojo veliko posebnost — majhno narodnostno manjšino, namesto da bi jo ščitila in jo negovala kot nekaj, s čimer se lahko pohvali. Biti Slovenec mi pomeni poznati in odpreti oči za lastne zaklade in \ih tudi ceniti, ne pa. da zanemarjam svoja in se obračam k tujim bogastvom. Biti Slovenec mi pomeni ohraniti čast, ki so jo dosegli rodovi pred nami, ne pa se predajati idejni razdvojenosti in uslužnosti iae/am. ki priha/ajo oa vsepovsod. Slovenci nikoli nismo bili glavni igralci svetovne zgodovine. Naše prizadevanje /e bilo samo v tem. da smo se ohranili, da smo vzdržali. Tudi nimamo poseone državne preteklosti v tisočletni zgodovini, ker so politične cilje imeli z nami drugi in smo jim mi bili samo na poti Naša preteklost je tako samo obramba, samo izkustvo, da se kljub vsem pritiskom da vzdržati. In to izkustvo, se mi zdi, je bogastvo, ki je enakovredno politični preteklosti. Od tod bi morali Slovenci črpati svojo samozavest, sai se braniti ni sramotno. Torej imam kot Slovenec več razloga za zavednost kot marsikateri član tistega naroda, ki je napadal. Če se tako slovenska zgodovina izkaže kot ena najbolj častnih, je naravnost nujno, da si te časti ne jemljemo sami. Sv. Pavel pravi, da v Kristusu ni več Juda ne Grka IGal 3. 28). S tem ne zanika identitete narodov, pač pa postavlja enakopravnost vseh narodov. Pred Bogom je vsak narod enako vreden. Če je bil v stari zavezi judovski narod ..izvoljen", so seda/ v Kristusu izvoljeni vsi narodi. Nihče se ne more sklicevati na svo/o narodnost. Vsak bo moral pokazati svo/a dela. Molitev /e enako vredna, pa naj priha/a iz ust sužnja ali svobodnega, moškega ali ženske. Juda ali Grka. Slovenca ali Nemca. Pred Bogom smo vsi enaki, ne pa isti. To je zagovor enakosti, različnost ostaja. Nobenega razloga tore/ nimam, da postanem narodnostno malodušen. Če je narodnost božji dar, potem tega daru nikakor ne smem izgubiti, drugače ga nisem vreden. M. S. ..Sloge" v Bs. Airesu MISLI OB IHIIM SI ll l lMri Ko smo se povojni begunci naselili v Argentini, nam je po nekaj letih postalo bolj in bolj jasno, da bo naše bivanje v deželi trajalo desetletja. In ko smo si za silo uredili življenje družin 111 tudi skupnosti v najnujnejšem: dušnopastir-stvo in osrednje Društvo Slovencev (zdaj Zedinjena Slovenija), smo začeli ustanavljati Se krajevna središča z Domovi, pa še druge ustanove, ki naj bi nam pomagale, da se tudi v tujini ohranimo Slovenci in da se izkopljemo Iz begunske revščine. Tako se je za kulturne potrebe pred več kot 30 leti ustanovila Slovenska kulturna akc:ja, pred 30 leti pa za našo gospodarsko osamosvojitev SLOGA. 040 JCH Jožica Vegelj Predsednik odbora za pripravo Slovenskega Festivala 1.Nov.84 Odgovor uredniški torbi Slovenske države, Odgovor uredništva: Dopuščamo možnost, da so starši gdč. Heidy ..izkoristili priliko" in po svojem prepričanju in demokratski pravici želeli in predlagali, da se v ..pozdravni govor" med zgodoviske dogodke slovenskega naroda vnese tudi dejstvo žalostnih dogodkov druge svetovne vojne s stavkom „da so Slovenci trpeli pod Nacisti, Fašisti in se borili proti komunizmu; da zgodovina priča, da je bilo leta 1945 nad 12.000 mladih Slovencev poslanih v kruto smrt brez sodnega procesa." Tudi ne odrekamo pravico Odboru za pripravo slovenskega Festivala v Hamiltonu, da je ta dokončno odločal o tem, kaj pride na program in kaj ne. Za tako odločitev mora pa prevzeti odgovornost pred narodom! Težko pa verjamemo in bo ga. Vegelj težko prepričala presodne Slovence, da je bil EDINI VZROK za izpustitev 12.000 le ta, da se „odbor" ni hotel podvreči pritisku nekoga, ki nikoli ne sodeluje., za napredek slovenske skupnosti v Hamiltonu." Starejšim Slovencem v Hamiltonu in tudi drugod je namreč splošno znano, da je bil oče gdč. Heidy predsednik odbora za graditev slovenskega doma in cerkve sv. Gregorija v težkih časih, ko je na iniciativo podjetnega č. g. dr. Lojzeta Tomca, ta odbor imel modrost in dalekovidnost, da je že pred 20 leti nakupil veliko zamljišče, kar je v veliki meri pripomoglo k uspehu in blagostanju, ki ga fara danes uživa. Tudi je bila mati napovedovalke več let predsednica Katoliške Ženske Lige, starejša hčerka več let učiteljica v slovenski šoli, gdč. Heidy sama pa že nekaj let in še danes učetiljica balleta v slovenski fari sv. Gregorija Velikega. Uredništvo " Naj misli, kogar bi puscice te zadele, da na visoki vrh lete iz neba strele." Prešeren Slovenska drsava, je že parkrat objavila svoja mnenja in mnenja svojih bralcev, o mojem udejstvovanju na ameriškem in evropskem kontinentu in pa v Sloveniji. Nekatera mnenja so bila prave pušcice - puscice zato, ker so * takozvana mnenja ■ bila nepravilno tolmačenje mojih namenov in truda. Prešernov " predgovor in zagovor " za uvod k temu odgovo- / ru uredniški torbi sem izbrala, ne zato, ker se pofcutim kot " visoki vrh pac pa zato, da povdarim in jasno povem vsem,ki se zanimajo, da poznam slovensko kulturno in politično zgodovino. Naša zgodovina ni brez madeža. Mnogo je bilo napak. Slovenci, pa smo kljub temu veliko dosegli in predvsem i preživeli smo vse tiste, ki so nas zatirali in sovražili. Kar smo dosegli na kulturnem področju, smo dosegli v duhu nesebičnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ne glede na pripadnost k tej ali oni skupini in miselnosti. Nasa zgodovina nas uci, da žaljivke , ali pa pomankanje dialoga nikoli ne rodijo napredka. Rada bi povedala vsem vašim bralcem, da jaz ne uvrščam Slovence v politične in verske skupine, tabore ali skupinice in jih tudi ne sodim kot dobre ali slabe. VSI SMO SLOVENCI. Cas bo sodnik. Kot umetnica bi rada vzdrzevala dialog in združevala vse Slovence, ki so sedaj razstreseni po svetu. Slovenska kul- tura je živa v Sloveniji in izven meja Slovenije in se razvija. Razvijajoča kultura v Sloveniji ima močan vpliv na slovenske izseljence. Vendar ne pozabimo, da je obrat- no tudi res» razvijajoča slovenska kultura po celem svetu ima vpliv na Slovence v Sloveniji. Prav zaradi tega, sem . v ... i/ prepričana, da je moja dolžnost vzdrževati in podpirati dialog z vsemi Slovenci. Uspešen in dolgotrajen dialog, pa zahteva medsebojno spoštovanje in toleranco. " Je pozabljeno gorje, pesem skupaj veze vse. Dolenc, V Torontu so se Dredsta vili javnosti ti le hrvaški predstavniki (Opomba uredništva: Kar smo že pisali; - umestne kritične pripombe, čestitke za njeno umetniško ustvarjanje in uspehe... itd. Pika!) Naj bo to Prekmurc, naj bo Stajerc al Gorenje. Skupaj vsi zapojemo Nmau čez jezero. • M.A.P. Isldu^-(Ut^i Marija Ahačic - Pollak Dr. Ivan Supek Prispevajte v tiskovni sklad Slovenske Države! Novice iz Slovenije larry grossman Treasurer Parlament (?) SFRJ je odobril nov zakon _ o naložbah tujega kapitala. Dosedaj je udeležba tujcev bila omejena na 49%, dočim pa bo po novem zakonu tujec lahko lastoval večino. S to novo odredbo očividno pade argument revolucije, ki je stalno ponavljala geslo odstra-njenja privatnega lastništva. Ko danes SFRJ in naše republika Slovenija na široko odpirajo vrata tujim kapitalistom ni več dolgo čas, ko bodo morali tudi svojim ljudem dopustiti proste roke na gospodarskem polju. Nedvomno bi gospodarstvo s tem malo popravili. Na kako posebno izboljšanje pa seveda ni računati, ker enostavno ne tujci ne domači državljani po 40 letih zaplemb in ovir, režimu ne zaupajo več. Vsekakor pa je razvoj zanimiv, ker si režim odpira nova vrata in je pripravljen sprejeti na gospodarskem polju elemente privatne podjetnosti, dočim na političnem polju ostaja še nadalje enostranski sistem. Tak način vlade je pa po vsem enak Mussolinijevi Italiji in Hitlerjevi Nemčiji! Dr. Branko Franolič R0Y McMURTRV Attorney-Generai, FRANK MILLER lndustry and Trade Pojasnilo k „Resnici na ljubo" (Ameriška Domovina, 27. novembra 84 - Koroški Slovenec). Uredništvo S. D. iz poročila v C. Z. (Marec 1984) ni moglo sklepati, da je bila literarna nagrada razpisana na pobudo mesečnika Družina in dom. Uredništvo S. D. se dobro zaveda nadvse važnega in plemenitega dela, ki ga DSM in njeni voditelji vrše za slovenski narod na Koroškem. Zato S. D. ponovno izjavlja svojo zaupanje do vodstva DSM, ki v tako težkih časih vodi in usmerja delo največje slovenske ustanove na Koroškem po pravi poti slovenstva in krščanstva. Uredništvo S. D. O gornjih spremembah je pisal 27. nov. 1984 tudi Wall Street Journal. ZU dennis timbrell Agriculture Eden od teh štirih bo koncem ianuaria izvoljen na konferenci ..Progresive Con servative" strake za novega premierja ontarijske pokrajinske vlade. / Usodna resolucija O Slovensko-hrvatskoj suradnji Nadaljevanje s str. 3 NA ZADNJI konferenci A. L. P. v letošnjem juliju so t lani avstralske delavske stranke v svoj program sprejeli kot princip splav na zahtevo m a t e r e . S tem so svojo politično stranko jasno opredelili za stranko, ki je za nasilno odpravo plodu, za umor nerojenih Človeških bitij — to pa je v temelju nov koncept, ki ga doslej v strankinem programu ni bilo. Tu gre za razvoj, ki so mu v stranki le desetletje in več nasprotovali njeni katoliški liani in tudi drugi, ki imajo po svoji verski pripadnosti ali po svoji osebni vesti odpravo plodu za umor. Doslej je veljala formula "conscience vote", četudi so tisti, ki so se potegovali za uzakonjenje splava, v parlamentu že uspevali z večino — dobili pa so jo tudi s strani posameznih parlamentarcev liberalne stranke. Človek se sprašuje, zakaj je na konferenci A.L.P. sploh prišlo do te usodne resolucije. Bila je prav za prav nepotrebna. Saj umetni splav na zahtevo matere v Avstraliji ze nekaj (asa obstoja. Ta resolucija konference delavske stranke ne bo povečala prilik, ki jih je za splav pri nas žal vedno več in več. Zakonodaja Južne Avstralije je že pred nekaj leti podelila pravico do splava vsaki materi, ki si oskrbi zdravniško potrdilo, da bi ji nadaljna nosečnost ali rojstvo otroka kakor koli psihološko škodovala. Da tako potrdilo ni težko dobiti, ni nobena skrivnost. Številne so bolnišnice in zasebne klinike ter številni zdravniki, ki služijo lepe denarce z zdravniškimi posegi te vrste. Se več: že vrsto let krije umore nerojenih celo zdravstveno zavarovanje. Uspeh teh popuščanj avstralskih oblasti je porazen: 70.000 do 80.000 splavov na leto in to število samo še raste. Zdaj pa je avstralska delavska stranka uradno za splav. Katoliški Člani in vsi, ki po svoji verski pripadnosti ali svoji vesti so proti umorom nerojenih, torej spadajo k stranki s programom, v katerega je vključeno storiti vse v njeni moči, da dobijo umetni splavi vso pravico in oporo oblasti. Eden izmed njih — Mr. Boiven, ki je celo namestnik prvega ministra (Deputy Prime Minister), je izjavil v okviru debat o tem vprašanju na konferenci, da po njegovem mnenju umetni splav jasno vključuje umor. Po njegovih besedah zdaj filozofija stranke, kateri pripada in služi v njeni vladi kot minister, odobrava pravico, da mati sme ubiti lastnega otroka. Mr.Boiven ni edini član stranke v dilemi, kako svoje osebno prepričanje in svojo vest uskladiti s strankino filozofijo. . . Ne bom delil nasvetov, kaj voliti pri prihodnjih volitvah, saj — odkrito povedano — ni kake posebne izbire. Poznam ljudi, ki raje plačajo predpisano globo za opustitev, kot pa da bi volili in dali proti svoji vesti glas kandidatu brez o-snovnih krščanskih principov. Toda ali jc s tem komu po-magano? Zavedam se vse resnice stavka, ki ga je izrekel Edmund Burke: "Za zmago zla je potrebno samo to, da dobri ljudje ničesar nc store!" To resnico potrjuje zgodovina vseh lasov, tudi avstralski razvoj dati vse pravice umoru nerojenih. Dobri ljudje niso storili dovolj ali nič. Medtem pa drugi z lepimi besedami slepijo ljudsko mnenje, da je tudi s splavom vse pošteno in prav. In če celo oblasti priznajo pravico mater — "mater" v narekovaju bi bilo pravilncjše napisati! — potem si "nimamo kaj očitati" . . . Zares smešna tolažba! Menim, da bi vsak pošten kristjan moral postati aktivni in finančni lian gibanja "RIGHT TO LIFE", ki se bori za pravice nerojenih. Moral bi biti glasen in odločen o tej zadevi na delu in med prijatelji, ob vsaki priliki. Moral bi se udeležiti javnih demonstracij za varstvo nerojenega življenja. Skratka: vselej bi morali pokazati, da je življenje sveta stvar in ga nihče nima pravice komur koli vzeti, mati pa je še posebej njegova varuhinja. Končno: kje se bo vse to končalo? Kaj pride na vrsto za tem? Danes a b o r t u s — umor nerojenih, jutri e v t a -n a z i j a — umor ostarelih in bolnih. Ker je bila tvoja mati zares mati in ti je ohranila življenje z rojstvom — te morda V" Čaka injekcija, ki bo predčasno nasilno tvoje življenje kon-čala. Zato: kot kristjan misli, govori in delaj pravilno! Z ^ življenjem se ni igrati. Ne z lastnim, ne s tujim, tudi s še nerojenim ne! Misli, Avgust 1984 H Blagoslovljen Božič in uspešno Novo leto j* v/se goaina priie osnivanja Hrvatskog Narodnog Viječa. Slovenska Ljudska Stranka (SLS) je tada (u početku Slovenski Narodni Savez) zastupala stajalište, da je za Slovence najbolje rješenje neka kva demokratska Jugoslavija. Čak je i ljubljanski nadbiskup, dr. Jože Pogačnik, kasnije izjavio, da je za Slovence i najgora Jugoslavija najbolja. Slovenski rodoljubi su tada to stajalište odbacili. I SLS je konačno bila prisiljena svoje stajalište promijeniti, jer je upoznala, da je Beograd viša opasnost za slovenski narod nego Rim, Beč ili Budimpešta. SLS je stoga što u Americi kažu "Johnny come lately". Čak i slovenski komunisti su počeli pričati o (secesiji) odcijepljenju od Jugoslavije. Narodni odbor za Sloveniju nlje pak nikakvo slovensko HNV. U tom odboru su zastupnici prijeratnih slovenskih stranaka. Zbog toga ima odbor uglavnom samo povijesnu vrijednost. Političko mišljenje Slovenaca u domovini I s vijetu se je od drugog svjetskog raia do sada stalno razvijalo i još se razvija u tom pravcu. Slovencima je potreban novi odbor koji bi bio izabran (članovi spomenutog Narodnog Sestra Kalista Langerholz Pariš - Francija C. * želi vesel Božič in Novo leto vsem prijateljem Odbora za Sloveniju nisu izabrani) i zastupao bi sadašnje . mišljenje Slovenaca. Potrebno nam je nešto kao HNV. J^ Otac slovenskog državnog j* pokreta bio je sveučilišnj profesor i katolički svečenik dr. Lambert Ehrlich, koji je bio J^ jedan izmeču prvih žrtava -m k o m u n i s t i č k o g pokolja slovenskih političkih voda iz drugog svjetskog rata. Atentat j^. je bio izvršen na ulicama . Ljubljane. Dr. Ehrlich je ** osnovao na sveučilištu organizaciju "Straža". SLS i nekoje druge slovenske stranke su tada smatrale članove "Straže" za političke neprijatelje, što je bila največa glupost. Komunisti su dobro znali, ako se privlačiva ideja "Straže" (osnivanje slovenske države) proširi medu narodom, da bi to značilo za komuniste največu opasnost, jer su oni bili jugoslavenski usmjereni. Zato su Ehrlicha tako rano ubili. Još jedna važna ličnost u slovenskom državnom pokretu bio je pokojni pisac i pov-jesničar Franc Jeza, koji je umro u Trstu ove godine. Poslije drugog svjetskog rata je u domovini suradivao s komunistima, ali je ubrzo upoznao komunisličku prevaru i veliki ekonomski teret kojega je Beograd nametnuo Slovencima. O tome je napisao knjig u "Nova tlaka slovenskoga naroda", kola je otvorila oči mnogim Slovencima o jugoslavenskoj istini. Slovenci, čak i oni oko SLS, u poznali su što njima znači "bratstvo i jedinstvo" i koliko za tu "usiugu" treba £ Lojze in Vera Gregorič z družno žefita vse napinjSB za Božič in Novoiek) vsem SkNBncem v Kanadi in AmeficL Chicago, DL, USA. Ijubljanskom $ Q akademsku j^. Anton in Ana £ Gaber -želita vse dobro za Božič in Novo Leta Chicago, lil., £ * * >j plat iti. Kao povjesničar £ Jeza je razvio novu teoriju o porijeklu Slovenaca. Ta teorija tvrdi, da i^J^^LJ^ Jp. J^Uj su Slovenci skandinavskog Vesel Božič in Novo letoL podnjetia, što je drukčije neg o želi ^ Aniča Tašner jsj in otroci i- VVestchester, III. ^ Dr. Janez Janeš ^ pozdravlja vse svoje prijatelje po svetu za Božič Corinne Leskovar z družino su M * * da su i ^ Sloveniju želi vsem Slovencem vesel Božič in srečno Novo leto. — Poslušajte vsako nedeljo ob 4 uri popoldne slovensko radio oddajo na: W1490. pisali^ raniji slovenski pov-jesničari. Konačno želim reči, da ideja o slovenskoj državi živi u ■{J slovenskim srcima več dugo >» godina i u domovini i T* iseljeništvu te da se brzo širi meču rodoljubima. Radujem se, Narodni Odbor za i SLS i druge slovenske zajednice došle do istog zaključka kao dr. Ehrlich i ft članovi "Straže" vec prije četrdeset i pet godina. Istovremeno se veselim, da su i Hrvati to otkrili te da je sada >j suradnja sa Slovencima ne J* samo moguča nego i poželjna. Govor g. Žugera, suradnika dra Meštroviča u HNV, na k. Slovenskom Danu u Boltonu £ (nedaleko Toronta), 29. srpnja V 1984. bio je prvi korak u toj zajedničkoj slovensko-hrvatskoj suradnji. t* Tony Arko Lemont, Illinois Danica, 19. listopada 1984 £ £ * * Dr. Dana KIMOVEC z družino želi Vesel Božič in veselo Novo leto vsem znancem. Wilmette, III., USA. Frank in Francka Martinčič in hčerka Elizabeth žele vsem dragim znancem in prijateljem blagoslovljen Božič in srečno Novo leto. 2055 West Cermak M., Chicago, AL, USA, Zip.: 60608. Ludvik in Mara JELENC iz Berwyn, • ^i* _ .... . _ ._ lil. * * * * * želita dragim naročnikom Slovenske države vesel Božič in srečno Novo leto. £ £ * £ Ludvik * Kolman z družino pozdravlja in vošči vesel Božič in srečno Novo Leto. Waukegan,.lll., USA. AA FOTOGRAF vošči vse najboljše za Božič Novo leto VVeddings, portraits, passports Cicero, III., 795-1880 Lemont, III., 257-2199 Jolliet, III., 741-3861 Dr. Anton Arko Chicago, Illinois Slovenski športni klub v Chicagu, III., USA vošči vsem prijateljem in znancem v ZDA in Kanadi vesel Božič in srečno Novo leto. * £ Vinko in Marija CURK_ -Barbertown, Ohio, USA želita vsem Slovencem blagoslovljen Božič in srečno Novo leto. Dr. Lojze ARKO z družino vošči srečo in veselje za Božič in Novo leto. Lock Pori IIL, USA. £ * * * * Blagoslovljene božične praznike Zdravja in uspeha polno novo leto vam želi SLOVENSKA biti član hranilnice-je v korist tebi in v pomoč prijatelju! HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA URADNE URE: V ponedeljek od 10 podoldne do 4 popol dne V torek od 10 dopoldne do 8 zvečer V sredo od 10 dopoldne do 4 popoldne V četrtek od 10 dopoldne do 8 zvečer V petek od 10 dopoldne do 8 zvečer V soboto od 10 dopoldne do 1 popoldne V NEW TORONTO V četrtek in petek od 5 popoldne do 8 zvečer V soboto od 10 dopoldne do 12 opoldne. V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ! 646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532 4746 31 Brown's Line, Toronto Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union VESEL BOŽIČ IN SREČNO LETO ŽELI IN SE PRIPOROČA m ! i "LE CAFE" 25 B«l«ir St. Tel. 967-5911 TORONTO Marta in. Bob Blagoslovljen Božič in uspešno Novo leto želi vsem delavcem in znancem GRADBENO PODJETJE Jože Kastelic Ltd. 10 KEY\VELL COURT, Toronto, Ont. M8Y 1S6 255-2085 Veliko tihega veselja za božične praznike in prave sreče v Novem letu I i & i 1 želi MARKO JAMM!< Jhrtko CREATIVE PROOUCTIONS INC. 160 Duncan Mili Rd., Dori Mills. Tel.: 445-5947 #