—   172    -
Koristnost gozdov.
Na Nemškim (v veliki Vojvodini Baden) je neko mestice, Sinsheim imenovano. Krog in krog je s hribi ovenčano, ki so, razun ene strani, z bukovjem pokriti. Kar naj starejši ljudje pomnijo, ni nobena toča kdaj polja njih doline pokončala, ter prebivavci se le nevihte boje, ktera bi od gole strani prihrumela: očiten dokaz, kaj gojzdje zamorejo in kako okrajne neviht in toče obvarjejo. —
Gojzdje se smejo le redovno sekati; če se gojzda na kterim kraju preveč poseka, se ne dobi ne le nič več rodovitnima sveta, ampak še tajisti, kteriga obdelujejo, nekoliko svoje rodovitnosti zgubi. Koso na Francoskim na južnih krajih gojzde odpravili, je bil nasledek , da ni tamkej ali clo nič deževalo, če so se ravno oblaki na nebu pokazali, ali pa, da je dež potokama lil, ali ploha vse okolice potopila.
Kjer ni gojzdov, se poleti dobrotljivi dež ne more prav po celi deželi razdeliti. Zdaj je nezmerna suša, ktera vso zelenjad posuši in požge; zdaj trešijo plohe izpod neba, ki napolnijo reke in potoke, ter s povod-njo pokrijejo njive in travnike; zdaj prirožlja pogubna toča, in pobije rudeče sadje in zlato klasovje — vse to, ker posestniki gojzdov neprevidno les posekavajo in gojzde trebijo!
Zatorej so na južnim Francoskim zopet začeli, gole višave pogojzditi, in želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas še obstoječi boršti bolj varovali, posekani pa berž ko berž spet nasadili.                                            J. S.