304 Dopisi. Iz Primorja 2. sept. — ova — Verle „Novice"! nismo se nadjali, kadar smo vam svoj dopis od 1. t. m. poslali, da bomo ž njim tako strašno naleteli, kakor nam kaže vas list od 28. avgusta „Iz Istre". Imenovali smo v svojem dopisa nektere može, ki se nam dostojni zdijo, da bi se za poslance v isterski zbor novega reda volili, pa smo tudi pristavili, „da imen omenjenih gospodov nismo zato sprožili, da bi jih hteli Istrijanom za poslance siliti.u Ali je res ali ue? Gospod dopisatelj zastran nekterih teh mož terdo na noge stopa. Gospoda Mamici in pa Parizini nista bila očitana; gospoda Jurinca je tudi on pohvalil; gospoda Grimšic in Coverlizza nista mu po volji. Zoper to moram besedico spregovoriti. Baron Grimšic je prav tako malo vzrok, da Pazenčani zraven slovenskega tudi talijanski jezik govore, kot je turjaški knez, da njegovi Kočevarji zraven svojega maternega jezika tudi slovensko kramljajo, in če on toliko za slovanščino storil ni, kolikor gospod dopisatelj od njega tirja, naj nam vendar privoli vprašati: Jeli pa je g. Grimšic tudi kaj tacega storiti smel? Sapienti pauca! Nadalje, da gosp. Coverlizza po slovansko pridiga, keršanski nauk uči in spoveduje, ni nobena skrivnost; da bi se bile pa šole pod njegovim nadzorništvom potalijanščile, nam ni znano; ako je pa to istina, se je kaj tacega le „novissimis diebus" zgoditi moglo. Al naj tudi to, — žalibog! če res — velja, vendar le vprašati moramo: zakaj namest naših dveh černih, kakih dvanajstero belih kavranov za poslance priporočil ni? — In s tem, ako vam drago, naj bo ta pravda končana. *) Iz Istre 4. sept. = **j Svetli teržaško-koperski škof so razposlali pastirski list v talijanskem, hervaškem in slovenskem jeziku, v kterem duhovščini in pravovernim svoje škofije na serce govorijo, kakošne može naj volijo pri novi volitvi za deržavni zbor. V koperskem okraji je dozdaj med volivce že tudi nekoliko duhovnikov izvoljenih; kako je drugod, ne vem. O talijanski stranki se govori, da si je svesta dobrega izida, in da se zato posmehuje nasprotnemu prizadevanju; nekteri pa terdijo, da se nessunovci volitve še udeležiti ne mislijo. Konec te borbe je blizo; vederemo! (Glej današnjega wNovičarja.u) Od Sotle 2. sept. C-v. —¦ Slovenski duh se, po uaših mirnih dolinah čedalje bolj širi in krepča. Zahvalnica gosp. Černe-tu se pridno pridno podpisuje, nabirajo se darovi za jugoslovansko akademijo, in še nekaj se pripravlja, kar je že celjski dopisnik „Tagespoštinia zvohal in si prizadeval osmraditi. Ne bojimo se več puhlih prikazin, ki si prizadevajo po vseh potih nas strašiti in potem svojevoljno teptati naše pravice; treba je pokazati takim parkeljnom ojstre zobe, in kmalo se skerčijo, kakor polž, če se ga dotakneš. — Gosp. Janez Žurman, župan pri sv. Trojici in pa gosp. Rese k, župan v Žitalah, že več časa vse vloge v uradnijo rogaško v domačem jeziku pošiljata, odgovore pa še vedno nemške dobivata: in vendar je okrajni predstojnik v Rogatcu rekel, da bo slovensk odgovor dobil, kdor mu bo slovensko pismo izročil? Gosp. Z ur man, mož bistrega uma, ki zapopade važnost enakopravnosti, je vložil v družtvu še nekterih županov prošnjo , ali prav za prav interpelacijo, v kteri zahteva, naj bi se slovenskim županom vedno po slovensko dopisovalo. Ce imajo Nemci nemške uradnije, Hervati hervaške itd., zakaj bi se Slovencom jemalo, kar jim gre po pravici in postavi? Daj nam Bog več takih županov, in ohrani nam vse, ki so enakih misel 1 Iz Ljubljane. O narodnih zadevah imamo danes ne- *} Da vzamemo včasih nasprotna si dopisa v „Novicea , nam menda ne bo noben gosp. dopisnik za zlo vzel, kdor ve , da vsi le iščemo — domoljubnih mož, in če smo si tudi včasih „inimici causaeu, smo si vendar „amici personae". **) Hvala lepa za poslani zaklad nabranih slovenskih besed; dobro bojo došle slovniku našemu. Vred. ktere prav vesele novice priobčiti. Iz Dunaja pridši tergovci ljubljanski in krajuski: gosp. Valentin Zupan, Jamšek in še drugi so nam povedali, da so bili pretekli teden z gospod dr. Tomanom pri preuzvišenem škofu g^t Štrosmajer-ju, ki je bil ravno ta čas na Dunaji. Gosp. doktor jim je povedal, da slavni mecen jugoslavenski hoče ko ud pristopiti k čitavnici naši in ji darovati 1000 gold. Šli so tedaj naši rojaki z dr. Tomanom k gospodu škofu poklonit se za veliko čast, ki jo hoče skazati čitavnici naši, in spodobno zahvalit se za dragoceni dnar, ki ga ji je namenil. Gospodje ne morejo popisati, kako preserčno jih je preuzvišeni gospod sprejel in jim obljubil, ker misli našega svetlega g. kneza in škofa obiskati, in berž ko mu bo mogoče v Ljubljano priti. Slava mu! Slava! — Dalje so nam naši rojaki pripovedali, kako jim je serce radosti igralo, ko so v deržavnem zboru 3. dan t. m. slišali gosp. dr. To man-a mogočno svojo besedo povzdigniti za blagor Avstrije in za pravice domovine naše slovenske ter jo navdušeuo braniti zoper napade gosp. Deschmanna, ki je bil v svojem drugem govoru tako nesrečen, da celo svoji stranki ni vstregei. Popisavali so nam naši gosp. tergovci tudi, kako vesele ure so vživali v prijazuem Dunaji v družbi z dr. Toman-om, s kterim so se snidovali kolikor je le čas njemu in njim pripustil. — Ker že o darovih za literarne naprave govorimo, naj povemo drugo veselo novico, da je naš visokospostovaui domoljubni gosp. Fidelis Terpinc daroval te dni 100 fi. za jugoslavensko a kademijo s sledečim pisemeom: „Za osnovo akademije jugoslavenske in v prid predrage domovine, za omiko in razbistrenje slovenskega naroda iz-ročujem majhen donesek." Slava! — Zdaj pa še nekaj. Te dni je — kako in zakaj? tega prav ne vemo — prišlo od si. ministerstva iz Dunaja na si. deželno poglavarstvo v Ljubljano sporočilo, da je nasvet, naj bi se keršanski nauk v gimnazii učil slovensko, popolnoma pravičen, torej je treba le pozvediti, kaj prečastito škofijstvo, kteremu tukaj gre pravica določiti, o tem misli in ktere knjige hoče vpeljati. — Ne vemo, ali bo nemškutarska večina , ki je v lanskem poslednjem zbirališču gimnazijskem odbijala vsaki porneuek o tej zadevi, tudi tako pisano gledala ta minister s ki odpis kakor je takrat gledala pravicoljubnega gosp. vodja Nečaska, ko je to reč v seji sprožil? Iz Ljubljane. (Nekteri vazniši sklepi iz posled-nega mestnega zbora). Golovec se ima, razdeljen na več kosov, v očitni dražbi prodati. Treba bi bilo, da bi se vsled želje kmetijske družbe ta pogoj vzel v dražbo, da vsak, kdor kupi kaj sveta na Golovcu, ga mora kakor koli obdelati, da ne bo več sramotnih golih reber kazal.— Po nasvetu gosp. župana Ambroža, kterega je g. Horak krepko podpiral, se bojo po sv. Jurji 1864 vse stanovanja v nekdanjem mestnem špitalu (Biirgerspital) v špitalskih ulicah po novi in očitni dražbi v najem dale, da se bojo dohodki za mestne siromake pomnožili. — Ljubljana je po ces. sklepu v najemščini stanovanj (činža) iz 4. razreda v 3. razred, tedaj v višo versto povzdignjena; to je dobrota za mestno kašo, ker se bo iz cesarske vojaške kaše hišnim gospodarjem več plačevalo, zatega volja pa iz mestne kaše manj. — Kakor imajo mestnjani za vkvartiranje vojakov svojo kosamo, tako bo skusilo mesto tudi stale napraviti za konje konjikov. — Peki nimajo več žemelj za poldrugi krajcer peči, ampak le krajcarske in dvakrajcarske. — Na spodnjih Poljanah se ima štirna napraviti, v Kravji dolini pa od znamnja doli proti Ljubljanici se imajo stopnice narediti. — Št. Jakob-ška mestna šola se bo za 4. razred pomnožila in enemu njenih učenikov naj se priverže 200 gold., da bo ob enem i tudi vodja te šole. — Gosp. Orel želi, naj se prepove nova 1 nepostavna mera, ki se je pod imenom „verčeč6.' „Kriigerl" v oštarije vrinila. Gosp. župan je obljubil, to reč v obravnavo vzeti. — Več o vsem tem bo povedal posnetek iz zapisnika v „Oglasnikua prihodnjem. 305 Iz Ljubljane. Od več strani smo slišali, da se ne-kteri nad tem spodtikujejo, da je magistrat oklicati dal, da se vsako nedeljo dopoldne ob 11. uri smeti prodajajo. Kdor bi mislil, da velika truma ljudi se očitno zbira in da se kup morebiti na glas kliče ali celo na boben tolče, bi imel prav, ako bi se nad tem spodtikoval; al mi, ki v Ljubljani živimo, od te prodaje nič ne vemo in nič ne slišimo. To je tako-le: Smeti, ki se po mestnih ulicah čez teden pometejo, se zvozijo ua dva kupa. Kteri jih želi kupiti, jih sam pogleda. Ob 11. uri se pa kupci oglasijo v mestni kancelii, in kdor več obljubi, tisti plača in smeti po priložnosti ob delavnikih odpelje. To je vse opravilo, ktero nikakor ne žali praznika. Storilo se je pa to le za to, ker iz bližnjih krajev ob nedeljah veliko kmetov v Ljubljano k službi Božji pride in imajo memo grede priliko, brez zgube časa si te smeti pridobiti, ktere radi rabijo posebno za snožeti.