Kongres kontinuitete
Vodil) nas bosta Titova in Kardeljeva misel — Iz težav z delom, odgovornostjo, samoupravljanjem, bratstvom in enot-
nostjo — Besede spremeniti v dejanja
»V torek 29. junija se je s pe-smijo Druže Tito, mi ti se ku-nemo končal 12. kongres ZKJ. S to pesmijo smo se komunisti še enkrat zaobljubili, da bomo na-daljevali Titovo pot samouprav-Ijanja, pot bralstva in enotnosti, miru, neodvisnosti in neuvršče-nosti. Iz vseh razprav, mnenj in stališč je velo neomajno zaupanje v sprejele usmeritve, v naš na-daljnji razvoj socialističnega sa-moupravljanja, v pot, ki sta jo za-črtfllaTitoin Kardelj * braistvo.
enotnost in enakopravnast jugo-slovanskih narodov in narodno-sti, vodilno idejnopolitično vlogo Zveze komunistov Jugoslavije, kolektivno delo in odgovornost, demokratični centralizem, vlogo delavskega razreda...«
Tako je vodilno misel 12. kon-gresa ZKJ povzela Staša Rejc, s katero smo se pogovarjali dva dni po vrnitvi s tega največjega zbora jugoslovanskih komuni-stov. Staša Rejc, članica tovari-škega razsodišča pri CK 7KS in
članica družbenopolitičnega zbora naše občinske skupščine, opravlja pa še številne funkcije v K.S Nove Fužine in na OŠ Karel Destovnik-Kajuh, kjer je zapo-slena kot pomočnica ravnatelja, je bila namreč ena izmed dveh delegatov \z naše občine, ki sta se udeiežila tega kongrcsa.
V razpravah, ki so se vrstile pred kongresom, je bila večkrat izrečena zahteva, da mora biti kiongres konkreten in jasen. So biila ta prieakoranja hpolnjena? ' (Nadaljevanje oa 3. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Siovenski komunisti smose na 12. kongres ZKJ temeljito pripravljali, zavedajoč se težav, v katerih smo. Pripravljene so bile številne temat-ske razprave o posameznih področjih resolucije in statuta ZKJ. Da so bile razprave res temeljite, pove tudi po-datek, da sO osnutki dokumentov do-živeli velike vsebinske spremembe. Zahtevali smo večjo odgovornost, konkretnost in akcijsko usposoblje-nost slehernega komunista. Vsi smo si bili edini, da mora kongres dati jasne in konkretne naloge. Odgo-vorni komunisti pa, ki bodo delovali proti politiki Zveze komunistov, mo-rajo moralno odgovarjati. Vse raz-prave so bile izredno kritične, jasne in konkretne, brez dlake na jeziku; v sleherni je bilo čutiti skrb za naš na-daljpji razvoj in zahtevo po dosledni odgovornosti.
V kateri izmed šestih komisij ste sodclovali vi?
Sodelovala sem v komisiji za ak-
tualna idejna vprašanja izobraževa-nja, znanosti in kulture. Beseda je tekla o povezanosti družbenih de-javnikovzzdruženimdelom; tu jepo mnenju delegatov storjen napredek, a treba bo še veliko narediti na po-dročju svobodne menjave dela. Go-vorili smo tudi o učbenikih in učnih programih, ki bi morali biti enotni za vso Jugoslavijo, o vlogi učitelja in o vrednotenju njegovega dela, o idej-nosti pouka in idejni usposobljenosti učiteljev, o soodločanju mladih v šolah. Menili smo, da bi morale šole več storiti glede ohranjanja tradicij NOB in utrjevanja bratstva in enot-nosti. Govorili smo tudi o vplivu zna-nosti in kulture na naš družbeni ra-zvoj.
Ste tuili vi sodelovali v razpravi?
Svojo razpravo, v kateri sem ra-zmišljala o svobodni menjavi dela in o družbenem vrednotenju dela učite-Ijev, sem oddala pisno.
Kakšno je bilo razpoloženje, ozračje na kongresu?
Ozračje na kongresu je bilo delov-no, tovariško. Že s samo nastanitvijo so organizatorji poskrbeli, da smo se spoznali med seboj in tako krepili bratstvo in enotnost. Slovenci smo obiskali tudi grob tovariša Tita, polo-žili nanj cvetje, si ogledali prostore, v katerih je Tito živel. Kot so nam po-vedali, smo bili prvi, ki stno te pro-store- lahko videli, kef sicer še niso odprti za javnost.
In kaj je zdaj naloga slehernega komunista?
Naša najpomembnejša naloga je stabilizacija. Odločna zahteva nas delegatov je bila: od besed k deja-njem. Tako bomo ne le sebi, temveč vsemu svetu dokazali, da smo na pravi poti. S trdim delom in odgo-vornostjo bomo premagali težave. Stabilizacija pa je tudi razvoj satnou-pravnih odnosov. Vse to, kar smo sklenili na tem kongresu, je za zdaj le zapisano; naloga slehernega komu-nista, slehernega delovnega človeka pa je, da to uresničuje.
DARJA JUVAN