NAŠ ČASOPIS Naslednja, 400., številka bo izšla v sredo, 19. decembra 2012. Prispevke sprejemamo do petka, 7. decembra. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXIX, 399. številka 26. november 2012 Prepoved tovornemu prometu Kupili konfekcijo IUV Daniela, kraljica Vrhnike Kardinal Rode na Vrhniki Novi ravnatelj 195 stanovanj do konca leta S princem šestkrat okrog Zemlje 90 let PGD Breg - Pako Nov prizidek Centra starejših občanov Prihaja sv. Miklavž Zbirajmo zamaške za Andreja Poplavljene ceste Gradnja trgovine v Polhovem Gradcu Slovo matičnih uradov? QOO Plaz se še premika Poslovna cona v zanki zapletov Ni še vseh služnosti Uspešne ložanske gasilke stran od 2 do 17 stran od 18 do 22 stran od 23 do 26 stran od 27 do 33 stran od 34 do 36 A V Horjulu je Loterija Slovenja odprla nov prizidek k Centru starejših občanov. Več o dogodku v notranjosti horjulskih strani. Kmetija Jožef Osredkar PrŠtefc Dolenja vas 4, Polhov Gradec 041 615 463, joze.osredkar@siol.net UGODNO: SUHA DRVA NOVO: LESNI BRIKETI IN LESNI PELETI Možnost dostave na dom (lahko tudi vključno z viličarjem). Vabimo vas na A festival IGRAMO, KOT ZNAMO 2012 Nastop narodno-zabavnih ansamblov iz naših krajev in podelitev plakete Našega časopisa. Vodila bo Jasna Kuljaj. Prireditev bo 30. novembra ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Več o dogodku na kulturnih straneh. TA mmsm A Pozor, na delu so vlomilci! V zadnjih dveh mesecih se na območju Dobrove, natančneje na Horjulski cesti v smeri proti naselju Brezje pri Dobrovi in na Pol-hograjski cesti v smeri Šujice in Gabrja z okolico pojavljajo vlomi v stanovanjske hiše. Predvsem je z vlomi v stanovanjske hiše obremenjena tudi Občina Ig z vasmi Matena, Tomišelj, Iška vas, Brest z bližnjo okolico. Storilci v kritičnem času izkoristijo odsotnost stanovalcev, vlamljajo pa s primernim orodjem skozi okvir oken, predvsem na zadnjih delih stanovanjskih hiš oziroma delih hiše, ki so v temi slabše izpostavljeni svetlobi in sosednjih hišam. Kritični čas vlomov je od 17. do 21.00 ure, vsekakor pa v času, ko se znoči, tako da storilci lahko preverijo navzočnost stanovalcev. Na navedenem območju lastnike stanovanjskih hiš prosimo in pozivamo, naj sami bolje poskrbijo za samozaščitne ukrepe (alarmna naprava, opazovanje okolice, posvetovanje s sosedi, ob morebitnih sumljivih dogajanjih in gibanju sumljivih oseb pa naj nemudoma pokličejo na št. 113, tel. PP Ljubljana Vič, 01/4700-960 ali anonimno številko 080 1200). Ob klicu na št. 113 poskusite pridobiti podatke o osumljencih (številko oseb in njihov opis, osebna vozila, znamka, tip, barva, reg. številka vozila, ki ga uporabljajo in smer vožnje). Novoletni koncert Big Banda Vrhnika Petek, 7. 12. 2012, ob 19.30 Cankarjev dom Vrhnika Nedelja, 9.12. 2012, ob 18. uri Prosvetni dom Horjul (prost vstop) Mojaobcina.si Tudi Naš časopis se ni mogel izogniti digitalizaciji, ki jo prinaša računalniška doba. Tako smo nedavno tega odprli štiri nove spletne strani občin: Vrhnika, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log -Dragomer. V načrtu je tudi Borovnica. Na njih so članki, ki jih lahko preberete v Našem časopisu, pa tudi nekaj takih, ki niso objavljeni ali pa šele bodo v naslednji številki. Spletne strani ne bi bile po svojem bistvu nič posebnega, če ne bi bile narejene na način, da lahko tudi vi občani nanje obešate novice. Potrebna je samo registracija in portal že lahko bogatite s svojimi društvenimi, stanovskimi ali drugimi novicami. To je prva dodana vrednost spletne strani. Druga je, da lahko vgradite sistem RSS omenjenih spletnih strani na svojo društveno stran, zato boste novice »obešali« samo enkrat - na naši spletni strani - hkrati pa bo vidna tudi na vaši. Tretja dobra stran je tudi, da novice avtomatsko »gredo« tudi na facebook, twitter, v obvestilna elektronska sporočila ... Skratka, spletne strani prinašajo kopico možnosti, ki jih zgrabite in izkoristite. Cilj celotnega projekta pa je, da bodo v časopisu objavljene samo tiste novice, ki so tudi na omenjenih spletnih straneh. Sedanji sistem odpiranja člankov iz elektronskih sporočil, čiščenja besedil in njihovega tiskanja terja veliko časa, zato ga včasih porabim več za tajniška opravila kot za novinarska. Na novih spletnih straneh pa so te stvari poenostavljene: urednik naredi kljukico, kaj je namenjeno za v časopis, oblikovalec pa to potem tudi »vzame«. In tu je zgodba končana. Nobenega tiskanja. Zato apeliram na vse pisce, da že za naslednjo številko »obešajo« članke na spletno stran www.mojaobcina.si/Vrhnika ali www. mojaobcina.si/Horjul in tako naprej za preostali dve občini ter se poskušajmo skupaj približati zadanemu cilju. Vem, da nam ne bo uspelo čez noč, prav tako tudi vem, da tega načina ne boste uporabljali vsi. Upam pa, da nas bo čim več in da na pragu 40-letnice časopisa naredimo še ta nujni digitalni preskok. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Naš časopis tudi na facebooku. Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si Izognite se visokim stroškom zdravljenja v tujini. Sklenite zavarovanje Vzajemna Tujina in si zagotovite: • zdravstveno varnost na potovanjih v tujini, • paket glede na lastne potrebe in želje, • možnost zdravstvene varnosti tudi ob nenačrtovanih poteh v tujino - letni paket (Muttitrip). Ugodne premije! dnevno zavarovanje za Evropo* (MINI paket za 1 osebo) že za 10,17 EUR. območje Evrope so države EU in širša (Maroko. Egipt,Tunizija,Turöja ipd.) VZAJEMNA. ((fiMÖMtö) fam www.vzajemna.si -T" Gabriela Hladnik zavarovanje m. q31 783 8g2 e: gabrijela.hladnik@vzajemna.si 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo na poslovno konferenco Na Občini Vrhnika se trudimo, da bi z aktivnostmi in sodelovanjem z različnimi institucijami in gospodarstveniki pripomogli k večji zaposljivosti oz. zmanjševanju brezposelnosti ter zagotovili prijazno podjetniško okolje na območju naše občine. V ta namen organiziramo poslovno konferenco, ki bo v sredo, 12. decembra 2012, ob 15.00 uri, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na konferenci bodo prisotni predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje - Urada za delo Vrhnika, Območno obrtno podjetniške zbornice Vrhnika in Gospodarske zbornice Slovenije, ki bodo podali smernice o možnostih zaposlovanja in iskanja skupnih rešitev. Vljudno vabljeni vsi zainteresirani, še posebej podjetniki, ki delujete na našem območju. Srečanje bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj in pričakovanj podjetnikov od občine, pridobitev informacij o delovanju občinske uprave ter hkrati priložnost, da si zaželimo vse najboljše v prihajajočem letu. Le s skupnimi močni bomo premagali krizo. Pokažimo, da to zmoremo. Vljudno vabljeni! Župan Stojan Jakin l.r. Številka: 3500-22/2006 (5-08) Datum: 5. 11. 2012 Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 108/2009, 57/2012) in Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 341/2007, Ur. l. RS, št. 106/2008) Občina Vrhnika javno naznanja PREKLIC JAVNE RAZGRNITVE IN JAVNE OBRAVNAVE OKOLJSKEGA POROČILA K OBČINSKEMU PROSTORSKEMU NAČRTU OBČINE VRHNIKA Javna razgrnitev Okoljskega poročila k Občinskemu prostorskemu načrtu občine Vrhnika, ki naj bi potekala v času od 12. 11. 2012 do vključno 11. 12. 2012, se preklicuje zaradi prejema pripomb Zavoda RS za varstvo narave na Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika in Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe načrta na varovana območja narave. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l. r. Semafor na Drenovem Griču Obvestilo o spremenjenem režimu delovanja semaforja Obveščamo vas, da se bo na R2 na Drenovem Griču spremenil program delovanja semaforja za umirjanje prometa. Do sedaj se je rdeča luč na semaforju aktivirala na podlagi zaznane prekoračene hitrosti vozil oz. na poziv pešca. Zaradi neupoštevanja signalizacije in pogoste vožnje v rdečo luč naprava ne dosega svojega namena ter udeležencem v prometu ne omogoča varnega prečkanja ceste pri zeleni luči. Iz tega razloga bomo spremenili program delovanja semaforja. Rdeča luč se bo sedaj aktivirala le na poziv pešca. Prosimo vse voznike, da na obravnavanem območju upoštevajo veljavne omejitve hitrosti in pravila vožnje v naselju. Le tako lahko zagotovimo varno uporabo prometnih površin vsem udeležencem v prometu. Prva plast asfalta ne cesti Drenov Grič - Lesno Brdo predvidoma decembra Občina Vrhnika je marca letos začela z investicijo ureditve ceste Drenov Grič - Lesno Brdo na odseku most Zornica - Lesno Brdo. Dela, ki zajemajo ureditev ceste, odvodnjavanja, izgradnjo pločnika in javne razsvetljave, potekajo skladno z izdelano projektno dokumentacijo in sklenjeno pogodbo med naročnikom in izvajalcem del. Izvedba del je bila predvidena v dveh etapah. Prva etapa, ki je bila zaključena junija, je zajemala izvedbo predobremenilnega nasipa na ravninskem nenaseljenem delu ter ureditev ceste, odvodnjavanja in pločnika naprej skozi vas. Predviden minimalni čas konsolidacije predobremenilnega nasipa, ki je tudi podlaga za nadaljevanje del, je bil 6 mesecev. Po zadnjih meritvah posedalnih reperjev v začetku novembra se ugotavlja, da se posedki umirjajo in se lahko nadaljuje z deli. Izvajalec bo tako do 15. decembra uredil brežine, zgradil manjkajoči pločnik in javno razsvetljavo na celotnem odseku. Na vozišču ravninskega dela bo letos, zaradi večjega posedanja od predvidenega, izvedena le nosilna plast asfalta, zaključna pa spomladi leta 2013. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo Tudi Vrhničani ste največ podpore v prvem krogu dali Borutu Pahorju Po neuradnih podatkih je v vrhniškem volilnem okraju zanj glasovalo 38,05% volivcev. Dru-gouvrščeni Danilo Tuerk je na območju Vrhnike prejel 36 celih 63 odstotka. Milan Zver pa je z dobrimi 25 odstotki pristal na tretjem mestu. Oddanih je bilo 10 321 glasovnic, od tega jih je bilo 171 neveljavnih. Na volišče je v tem okraju prišlo 53 celih 71 odstotka volivcev. Za primerjavo dodajmo, da je bila na zadnjih predsedniških volitvah v tem volilnem okraju volilna udeležba 67 odstotna. Kako boste Vrhničani volili v drugem krogu in kdo bo naš novi predsednik, pa bo znano čez tri tedne.(ve) Avtobus ne bo vozil do Smrečja Starši iz Smrečja in tamkajšnji občinski svetnik Jože Malovrh so prosili občino, naj prouči morebitno možnost ureditve jutranjega prevoza v osnovno šolo in popoldanskega nazaj na relaciji Podlipa-Smrečje. Ker ni ustrezne povezave, so otroci že eno uro pred začetkom pouka v šoli. Na občini odgovarjajo, da si glede na varčevalne ukrepe, ki jih sprejela vlada - višina sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja se je zmanjšala iz 842 tisoč evrov na 706, s tem, da v zmanjševanje standarda prevozov učencev v OŠ niso posegli (višina sredstev ostaja nespremenjena - 278 tisoč evrov) -, zaenkrat ne morejo privoščiti dodatnih stroškov. Zato vozni red ostaja nespremenjen. (gt) Korak bližje k proračunu 2013 »Konfekcijo« bodo kupili že letos Vrhnika, 8. November - Občinski svet je na seji obravnaval deset točk dnevnega reda, med drugim tudi že drugi rebalans letošnjega proračuna in osnutek proračuna za prihodnje leto prekvalificiral v predlog. Bodo pa spodnji prostori konfekcije namenjeni športnim dejavnostim. Veliko razprave je bilo tudi o osnutku odloka za tržnico, ki je predvidena na Sodnijskem trgu. Na tak način naj bi umaknili stojničarje z ulic in njihovo ponudbo skoncentrirali na enem mestu. Župan Stojan Jakin je dejal, da se zaveda, da tržnica verjetno ne bo zaživela čez noč, toda sčasoma se bodo verjetno vsi privadili na novo lokacijo - prodajalci in kupci. Občinski svet je sprejel še osnutek odredbe, po kateri bo prepovedan promet za tovorna vozila (razen za lokalni promet) med Podčelom, prek Podlipe in Smrečjem. V zadnjih letih se je namreč tovrstni promet zelo povečal, kar je pustilo posledice na cestišču, posledično pa se je zaradi odsotnosti pločnika zmanjšala tudi varnost pešcev. Svetniki so se soglasno opredi-li tudi do spremembe Sušnikove ceste iz dvosmerne v enosmerno, imenovali Pavla Petra Rožmanca za člana občinske volilne komisije ter Greto Dečman, Alenko Džafic, Richarda Beuermanna ter Andrejo Nikolic v svet Cankarjeve knjižnice Vrhnika. (gt) Rebalans proračuna je bil potreben, ker občina lahko kandidira na javni razpis za energetsko sanacijo IUV-jeve konfekcije le, če ima tudi na lastnem računu denar za njen nakup. Naj spomnimo, da je občina sprva načrtovala nakup konfekcije šele v prihodnjem letu. Poleg konfekcije bo prijavila na razpis tudi energetsko sanacijo glasbene šole. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli osnutek proračuna za leto 2013, kjer je bilo veliko debate o športnem parku. Župan je pojasnil, da parka takega, kot je bil predviden pred leti, ne bo, saj ni denarja. Dopisujte na vrhniško spletno stran Našega časopisa: www.mojaobcina.si/vrhnika Papirnata podlaga tržnici Vrhnika, 8. november - O načrtovanju nove tržnice na Vrhniki smo pisali v eni od prejšnjih številk, tokrat pa je občina začela namero tudi udejanjati. Pripravila je osnutek odloka za tržnico in prodajo blaga na njej, ki je podlaga za vzpostavitev tovrstne prodaje. Lokacija tržnice bo na Sodnijskem trgu, kjer je že nekaj premičnih stojnic. Kot upravljavec tržnice je predvideno Komunalno podjetje Vrhnika, ki bo stojnice tržilo in nosilo vse stroške upravljanja tržnice, odvoza smeti in druge morebitne stroške. Tržni red z umikom obratovalnega časa tržnice in cenik tržnice bo upravljavec predpisal s tržnim redom, ki ga bo potrdil župan. Odlok predvideva, da bo enkrat na mesec praviloma tudi sejem, na katerem bodo dali prednost prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov. Sejemski dan bo določen v tržnem redu. Na tržnici je predvidena prodaja živilskih in neživilskih izdelkov (cvetje, semena, bižuteri-ja, izdelki domače umetnostne obrti, novoletne smreke ...). V času prireditev, kot so proslave, slovesnosti in koncerti, naj bi prodajo na tržnici prilagodili potrebam prireditve oziroma prodajo celo začasno ustavili. Nadzor nad izvajanjem določb odloka naj bi opravljala Medobčinski inšpektorat in redarstvo, globe pa znašajo od 200 do 600 evrov. Župan Stojan Jakin je na seji dejal, da se zaveda, da tržnica zagotovo ne bo zaživela takoj, marveč bo potrebno nekaj časa. Tržnica naj bi bila čimbolj ekološko usmerjena, zato naj bi po njegovem na koncu pridobili vsi: trgovci in kupci. Svetnike je na seji zanimalo, kako bo s stranišči in tekočo vodo. Z občinske uprave so pojasnili, da področna zakonodaja ne predvideva stranišč, zato gradnje le-teh ne načrtujejo, vsekakor pa bodo prizorišče oskrbeli s tekočo vodo. Vprašanje je bilo tudi, v čigave roke bo šla pristojbina za uporabo stojnic. Pojasnjeno je bilo, da v žepe komunale, a da bo imela tudi stroške s tržnico, zato naj ne bi »obogatela« na ta račun. Z novo tržnico bodo prodajalci morali zapustiti vrhniške pločnike, sicer jim bo grozila globa. Ker je dokument šele osnutek, bo po vsej verjetnosti začel veljati šele tik pred koncem leta. (gt) Liko v dokapitalizacijo Vrhnika, 14. november - Delničarji družbe Liko Vrhnika so sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe. Predlog uprave in nadzornega sveta predvideva povečanje osnovnega kapitala s sedanjih 3,5 milijona na 11,67 milijona evrov. Z izdajo novih delnic bo družba pridobila dodaten vir financiranja, ki ga bo porabila za znižanje zadolženosti. Dokapitalizacija se bo glede na predlog uprave in nadzornega sveta izvršila z izdajo 2.750.000 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic za denarne vložke. Nove delnice bodo tvorile isti razred z že izdanimi 840.699 delnicami, ki tvorijo osnovni kapital družbe. Po povečanju osnovnega kapitala v vrednosti 8,16 milijona evra bo ta razdeljen na 3.590.699 0 LIKO i 1 ■ 1> 1 i -11 h 1 il J. prosto prenosljivih navadnih kosovnih delnic in bo znašal 11,67 milijona evra. Prodajna cena nove delnice bo znašala 2,97 evra. Po mnenju uprave in nadzornega sveta je cena "glede na nujnost pridobitve dodatnega kapitala" ustrezna, saj bo zainteresirane vlagatelje "spodbudila k vpisu in vplačilu novih delnic".(gt) 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Prepoved tovornega prometa skozi Podlipo Vrhnika, 8. november - Občinski svetniki so na zadnji seji med drugim sprejeli tudi predlog odloka, po katerem bo prepovedan tovorni promet na lokalni cesti Podčelo - Smrečje - razen za lokalni dovoz. Konec novembra bo začela veljati prepoved tovornega prometa (razen za lokalni dovoz) na lokalni cesti Smrečje - Žiri. Pobuda za omenjeni ukrep je prišla iz Krajevne skupnosti Podlipa Smrečje, saj seje v zadnjem času zelo povečal tranzitni promet na omenjeni lokaciji. Zaradi preobremenjenosti se je stanje cest občutno poslabšalo. Kljub izvajanju vseh potrebnih ukrepov v okviru rednega vzdrževanja so na cesti vidne močne poškodbe. V krajevni so predlog še opravičevali, da se je s povečanim prometom poslabšala tudi varnost udeležencev v prometu, zlasti najšibkejših, kot so kolesarji in pešci. Prepoved bo začela veljati konec novembra, dan po objavi odloka v Našem časopisu. Toda kot je že na sami seji izrazil pomisleke eden od svetnikov, je prepoved eno, realnost pa drugo. Župan Stojan Jakin odgovarja, da bo v tem primeru morala svojo vlogo odgovorno odigrati policija z nadzorom tovornega prometa. Tovornjaki, razen za lokalni dovoz, se bodo tako morali posluževati okoliških republiških cest. (gt) Kultura raste »Nocoj imam abonma!« je bil v Delu pred časom naslovljen članek, v katerem je novinar Slavko Pezdir opisoval zaupanje med kulturnimi ustanovami in ljubitelji njihovih programov. Omenil je tudi, da v večini slovenskih gledališč število vpisanih abonentov zadnja leta upada, letos ponekod tudi več kot 20%. V Zavodu Ivana Cankarja smo pred dvema letoma zaradi velikega osipa pri vpisu-,pa tudi zaradi slabega obiska Glasbenega abonmaja le tega ukinili in v Gledališki abonma uvedli šesto predstavo. Odločitev je bila očitno pravilna, saj letos beležimo 15% večji vpis. Skoraj tretjina abonentov prihaja iz sosednjih občin, nekaj tudi iz Ljubljane. V anketnih listih so lanskoletni abonenti izbiri predstav v sezoni 2011/12 namenili do zdaj rekordno oceno 6,12 (najvišja možna je 7). Prva letošnja predstava 39 stopnic je bila praktično razprodana. Podobno rast beležimo tudi pri obisku filmskih predstav; lansko leto je bilo do konca oktobra 1539 obiskovalcev, letos pa jih bo do začetka novembra več kot 2784. Petino več obiskovalcev si ogleda tudi razstave v Galeriji in Avli Cankarjevega doma na Vrhniki; lani do konca oktobra 2032, letos v istem časovnem obdobju več kot 2600. Sem so všteti le obiskovalci, ki pridejo izključno na ogled razstave; če bi upoštevali vse, ki si ogledajo razstave tudi ob drugih dogodkih v Cankarjevem domu, je teh več kot 30 000 na leto! Upamo, da bodo naše gledališke, otroške in filmske predstave, pa tudi razstave še naprej privabljale vedno več obiskovalcev, da bo Občina Vrhnika kot doslej podpirala naše projekte in da bo Cankarjev dom na Vrhniki še dolgo privabljal take množice kulture željnih od blizu in daleč. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Muzej v konfekciji? Majhna verjetnost Vrhnika - Župan Stojan Jakin se je odzval na naše pisanje v pretekli številki o muzeju v nekdanji stavbi iuvejeve konfekcije. Pojasnil je, da obstaja zelo majhna verjetnost, da bi v pritličje objekta umestili muzej, kajti prostor je prvenstveno predviden za šport. Kot pravi, bi tudi radi, da bi se kakšen evro obrnil, kar pa za muzej nikakor ni mogoče trditi. Župan osebno vidi primernejšo lokacijo muzeja v objektu sedanje Cankarjeve knjižnice, ki se bo preselila v konfekcijo. Vendar pa tudi pri tem noče biti konkreten, saj kot pravi, bo proračun nekaj naslednjih let podrejen gradnji čistilne naprave in kanalizacije (projekt Čista Ljubljanica). (gt) Občina bo najela posojila Proračun za leto 2013 že predvideva tri milijone evrov kreditov za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije, toda kot pravi župan Stojan Jakin, bo verjetno končni kredit še višji. Gradnja kanalizacije bo verjetno pokazala stare rane, ki jih bo potrebno popraviti oziroma marsikje se bodo odločili še za sočasno polaganje novih drugih komunalnih vodov. »Menim, da je smotrno, da če že imamo odprto cesto, da takrat vanjo položimo potrebne komunalne vode, ne pa da bi jo čez dve leti ponovno odpirali,« je dejal župan. Posledično bo potrebnega za investicijo še več denarja. Prvi mož občine ocenjuje, da bo ravno za to potrebno na koncu še okoli dva milijona dodatnih kreditov.(gt) v Se vedno čakajo na okoljsko ministrstvo Po načrtih občine naj bi gradnja kanalizacije v okviru projekta Čista Ljubljanica potekala preko Komunalnega podjetja Vrhnika. Delo bi mu bilo oddano po načelu in house javnih naročil, do česar pa se še vedno ni izreklo okoljsko ministrstvo. Ker so v igri evropska sredstva, je namreč bolj previdno kot sicer. Župan Stojan Jakin je nad tem rahlo presenečen, kajti praksa iz tujih držav kaže, da imajo takšna naročila veliko prednosti. Prvo je po njegovem zagotovljena kvaliteta del, saj gre za lokalno podjetje, druga pa je stabilnost izvajalca, saj ne more propasti. Velik faktor, ki govori v prid tovrstnih naročil, je po njegovem tudi dejstvo, da bo dobiček od gradnje romal v roke občine, saj je slednja lastnik komunale. »Lahko pogledamo tudi drugače: če bo imela komunala veliko dela in s tem zaslužka, potem ji tudi ne bo potrebno zviševati položnic za storitve občanov.« Glede očitkov, da kot bivši direktor komunale »forsira« izbiro Komunalnega podjetja Vrhnika, pa pravi, da naj pridejo na plan tisti, ki mu to očitajo, in pokažejo na morebitne nepravilnosti. »Trideset let so se trudili dokazati moje nepravilnosti, pa jih ni našla nobena revizija! Zato jih tudi sedaj ne bodo mogli,« še pravi Jakin. (gt) Bevška vrtina za log-dragomerško »sušo« Trojček občin (Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer) se je že pred časom lotil izgradnje poskusne vrtine v borovniških Kotih, ki naj bi v svoji nadgradnji služila kot dodatni vodni vir za Borovniški vršaj. Dela so bila res izvedena, zalomilo pa se je pri financah, saj občine nimajo denarja za izgradnjo dejanske vrtine. Zato so začeli delati na dokumentaciji za novo vrtino v Bevkah, ki naj bi bila prav tako vklopljena v centralni vodovodni sistem. Predvsem pa z namenom, da bi streljaj oddaljena log-dragomerška občina dobila zadostno oskrbo s pitno vodo. V prid vrtini v Bevkah govori tudi dejstvo, da Vrhnika najverjetneje zaradi pomanjkanja denarja ne bo gradila dodatnega primarnega voda kot by-pass obstoječemu vodovodnemu sistemu, s katerim bi log-dragomerški občini zagotovila boljšo vodooskrbo.(gt) Za 132 tisoč evrov popravkov Konec leta 2009 je občina odprla novo enoto vrtca Žabica na Stari Vrhniki, ki pa ima, kot kaže, kar veliko napak. Te so ocenjene na 132 tisoč ev-rov z DDV, katere bo odpravljalo podjetje Panta Rhei iz Ljubljane. Kot so pojasnili na občini, gre za napake pri pleskarskih delih, keramiki, nastavitvi vrat, oken in podobnega. Nekatera dela, kot na primer menjava keramike, zahtevajo še dodatne stroške zaradi potrebe po odstranitvi kuhinjskih elementov. 132 tisoč evrov je zagotovo visoka vsota, toda župan Stojan Jakin miri, da občine to ne bo stalo niti centa, ker še lahko uveljavlja garancijo. Izvajalec del, mariborski Konstruktor, je resda šel v stečaj, vendar pa je pred tem položil bančno garancijo, katero namerava sedaj počrpati občina. (gt) Drugi letošnji rebalans proračuna za evropske evre Občina želi sodelovati na javnem razpisu za energetsko sanacijo iuvejeve konfekcije in Glasbene šole Vrhnika. Do sredstev je občina lahko upravičena le, če je tudi lastnica objektov. Lastnica glasbene šole je že, konfekcije pa ne. Zato je v nasprotju s prvotnim načrtovanjem morala pohiteti - sprejeti rebalans proračuna, da si je zagotovila sredstva za nakup zemljišča s stavbo šivalnice bivše IUV. Sedaj ko je tudi drugi objekt pod občinskim lastništvom, občina lahko kandidira za okoli milijon evrov razpisanih sredstev, pri čemer bi jih dobre tri četrtine porabila za energetsko sanacijo konfekcije, preostalo pa za glasbeno šolo. V okviru omenjene sanacije je pri glasbeni šoli predvidena obnova fasade, v kar pa bo občina šla zgolj v primeru, če bo izbrana na razpisu. Pri konfekciji pa je predvidena celovita energetska prenova, vključno z zamenjavo načina ogrevanja, ki naj bi bil po novem na pelete. Če bi torej občini uspelo pridobiti okoli osemsto tisoč evrov sredstev iz naslova energetske prenove in še 450 tisoč iz naslova Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (Horjul, Log Dragomer in Borovnica se bodo omenjenim sredstvom odpovedala v korist Vrhniki), bo občina imela kupnino objekta konfekcije v višini 1,1 milijona evrov že »pokrito«. (gt) Novice iz Lions kluba Vrhnika - Notranjska Trideset članic in članov vrhniškega Lions kluba tudi v svojem trinajstem letu delovanja uspešno udejanja svoje temeljno poslanstvo, ki je usmerjeno v pridobivanje sredstev za humanitarno pomoč. Zahvala Člani Šolskega sklada OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, učenci, učenke ter zaposleni na šoli se iskreno zahvaljujemo Lions klubu Vrhnika - Notranjska za donacijo 4.000 evrov v šolski sklad. V slovenskih šolah se vse več otrok dnevno spopada s stiskami, ki jih pogojuje revščina in zaposleni na Osnovni šoli Ivana Cankarja se zavedamo svoje (nove) odgovornosti do otrok, ki nam jo nalaga kruti čas. S tem denarjem bomo omogočili, da se bodo lahko prav vsi naši učenci in učenke udeležili vseh kulturnih, tehničnih, športnih in naravoslovnih dni. Ravnateljica OŠ Ivana Cankarja: mag. Polonca Surca Gerdina Klub predstavlja enega od petinštirideset tisoč klubov, povezanih v največjo mednarodno prostovoljno humanitarno organizacijo na svetu, ki združuje več kot 1,3 milijona članov. Glavni cilj lionov je pomagati vsem, ki so pomoči potrebni. Slovenski lioni poleg pomoči slepim in slabovidnim opravljamo številne druge oblike pomoči; pomoč slušno prizadetim, socialne programe, boj proti drogam, pomoč pri nabavi medicinske opreme, delujemo pri varovanju okolja, pomagamo otrokom in mladim, skratka, odzivamo se na potrebe pomoči potrebnih, če nas prosijo in je pomoč v naši moči. Z letošnjo že tretjo jadralno regato smo zbirali sredstva za šolske učbenike za otroke iz socialno ogroženih družin OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Jadralni dnevi so bili organizirani v širši okolici med Biogradom - Kornati in Dugim otokom od 15. do 18.septembra. Zmagovalec letošnje regate je postal Tomo Pugelj iz Lions kluba Konjice, ki je zmagal tudi lani in predlani in zato v trajno last prejel veliki pokal. Tretje mesto si je priboril naš član Marko Popit z Loga. Posebna zahvala velja našemu članu mag. Bojanu Mavsarju, ki je izdelal in prispeval vsa priznanja, plakete in grafike, ter Mobitelu za prispevek v obliki majic za vse udeležence, Primožu Rusu z ekipo, podjetju RcG, d. o. o., in drugim sponzorjem. Zbrana sredstva s simboličnim čekom za 4.000 evrov sta ravnateljici Osnovne šole Ivana Cankarja mag. Polonci Šurca Gerdina predala letošnji predsednik kluba Štefan Žuna in zakladnik Ronko Gostiša (na fotografiji). RB 4 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Okrogla miza o mladih Za začetek bo potrebna strategija Vrhnika, 15. November - V prostorih Kluba zakon je na pobudo Kluba vrniških študentov potekala okrogla miza o prihodnosti mladih na Vrhniki. Razprave so se udeležili predstavniki štirih mladinskih društev, župan in ZIC-a. Med razpravo se je pokazalo, da imajo društva različne predstave o tem, ali je potrebna neka krovna mladinska organizacija ali ne - nekaj podobnega kar je bil v preteklosti mladinski svet. Nekateri vidijo v tem možnost usmerjanja društev in dobrega zagovornika mladinskih interesov napram večjim organizaci- Okrogla miza s predstavniki mladinskih organizacij, občine in ZIC-a v KVŠ. jam, drugi pa zgolj nepotrebno birokracijo. Govora je bilo tudi o apatiji mladih, ki se kaže v nesodelovanju pri organizaciji različnih prireditev ali projketov. »Mladi pridejo na, na primer, koncerte, da pa bi sodelovali pri njihovi organizaciji, pa pač ne,« je dejala Hana Troha, predsednica KVŠ. Velik demotivator naj bi bila tudi vedno bolj razraščajoča se birokracija ob organizaciji dogodkov, plitke društvene blagajne in pomanjkanje klubskih prostorov. Izkazalo se je tudi, da se društva medsebojno ne poznajo, kar je ovira pri izpeljavi večjih skupnih projektov. Zupan Stoj an Jakin je izrazil zadovoljstvo, da želijo mladi izboljšati svoj položaj, a jim je svetoval, naj najprej pripravijo strategijo v kateri bi nakazali svoje smernice delovanja in medsebojnega povezovanja. »Pripravite program, dajte idejo in bomo poskušali najti rešitev,« je dejal. Glede tihih želja, da bi občina katerega od svojih prostorov brezplačno dala v najem mladim, pa je odgovarjal, da tega ne more, ker mu to prepoveduje občinski odlok, za nameček pa si občina ne more privoščiti dodatnih stroškov z vzdrževanjem prostora. Mladi so na koncu sklenili, da se snidejo na sestanku in poskušajo doreči skupne projekte, ki bi lahko bili osnova predlagani strategiji. Gašper Tominc Pomagali žrtvam poplav Vrhnika, 19. november - Na Tržaški 1, kjer ima svoje prostore tako upravna enota kot občinska uprava, sta se oba kolektiva zaposlenih odločila, da pomagata žrtvam nedavnih poplav. Med zaposlenimi so zbirali pomoč bodisi v obliki hrane bodisi v obliki denarnih prispevkov, ki pa so jih na koncu ravno tako uporabili za nakup živil. Tako so zbrali zajetno količino hrane, ki jo bodo odpeljali v Karitas, ta pa naprej v zbirne centre za razdeljevanje pomoči na poplavljenih območjih.(gt) NAGRADA - SPOROČITE NAM RECEPT - NAGRADA Morda tudi vi poznate kakšen tipičen vrhniški recept za gotove jedi? Sporočite nam ga na: ZIC Vrhnika, Tržaška 9, 1360 Vrhnika ali na turizem@zavod-cankar.si. Komisija ki bo pregledala prispele predloge, bo izbrala najboljšega in mu za nagrado poklonila bon za kulinarično razvajanje v Gostilni Baje. Rok za oddajo receptov je do 7. decembra. Poskusno pridelovanje ohranjevalne semenske mešanice na Krošljevem griču V Sloveniji trajno travinje pokriva skoraj 60 % kmetijskih zemljišč. Gre za tiste travnike in pašnike, ki jih ni mogoče preorati, pa tudi za travnike, ki so bili nekoč njive, pa jih že daljše obdobje ne orjemo več. Poleg pridelave krme za travojede živali ima trajno travinje številne okoljske funkcije. Je glavni sooblikovalec tradicionalne evropske kulturne krajine in sodi med vrstno najbogatejše habitate v Evropi. V preteklosti je bila pogosta kmetijska praksa setev senenega drobirja, ki so ga kmetje nabrali na senikih, podih ali v kozolcih. Seneni drobir so uporabljali za setev na njivah pa tudi za obnovo ruše trajnega travinja. Pozneje so kmetje tako prakso opustili. K temu je deloma prispevala tudi zgodnejša košnja, zaradi katere se je zmanjšalo število kalivih semen v senenem drobirju. Za setev in dosejevanje travnikov smo začeli uporabljati skoraj izključno požlahtnjeno seme travniških rastlin, predvsem različnih vrst trav in detelj. Zakonodaja je dovoljevala le trženje semena, ki je bilo pridelano po predpisanih postopkih in certificirano. Tako seme je na eni strani sicer omogočalo večji in kakovostnejši pridelek, na drugi pa smo izgubljali pestrost travnikov. Z Direktivo o določitvi nekaterih odstopanj pri trženju semenskih mešanic krmnih rastlin, namenjenih za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja (2010/60/EU), so se odprle povsem nove možnosti vzdrževanja in rabe trajnega travinja. Z uveljavitvijo te direktive je mogoče tržiti tudi seme, pridelano na naravnih travnikih. Spremembe na tem področju ponujajo kmetom nove priložnosti na področju semenarjenja na biotsko pestrih trajnih travnikih. Da bi v Slovenji izkoristili to novo priložnost, na Kmetijskem inštitutu Slovenje v sodelovanju s Fakulteto za biosistemske vede v Mariboru izvajamo projekt Ohranjanje biotske raznovrstnosti travinja z vzpostavitvijo sistema pridelovanja ohranjevalnih semenskih mešanic«. Projekt financirata Ministrstvo za Kmetijstvo in okolje ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenje. Ohranjevalna semenska mešanica je mešanica semena, ki je lahko neposredno požeto na primernem travniku s pestro botanično sestavo, ki ni bil sejan vsaj štirideset let. Za razliko od komercialnih mešanic, ki so praviloma sestavljena iz omejenega števila vrst in sort trav ter metuljnic, so te mešanice vrstno zelo pestre in zelo dobro prilagojene specifičnim rastnim razmeram. Ohranjevalne semenske mešanice bodo posebno pomembne pri ohranjanju oziroma obnovi trajnega travinja na ekološko občutljivih ali zaščitenih območjih, pri sanaciji degradiranih zemljišč ali ob večjih gradbenih posegih v okolje na zaščitenih območjih in v ekološki pridelavi. V Slovenji je trenutno tak primer izgradnja Nordjskega centra v Planici. Ohranjevalne mešanice bi lahko primerjali s prej omenjeno setvijo senenega drobirja, ki so ga kmetje sejali v preteklosti. Del eksperimentalnega dela projekta poteka tudi na območju Vrhnike in prav je, da smo z delom seznanjeni tudi domačini. Ko smo iskali primeren travnik v osrednji Sloveniji, smo takoj pomislil na velik travnik na Krošljevem griču, ki je že pred leti zaradi pestre botanične sestave pritegnil našo pozornost. Na tem travniku smo že pred leti nabrali vzorce semena nekaterih travniških rastlin, ki jih hranimo v Genski banki na Kmetijskem inštitutu Slovenje. Sreče pa nismo imeli samo s travnikom, temveč tudi z lastnikom Janezom Trčkom, p. d. Pečnikarjem, s katerim smo se hitro dogovorili za poskus. Ob tem se mu sodelavci projekta zahvaljujemo, saj nam je prijazno odstopil del travnika. Travnik leži na desni strani ceste, ki pelje po Krošljevem griču. Travnik se na zgornji strani zaključi z velikim kozolcem. Lastnik kosi travnik dva- ali trikrat na leto in ga občasno vsakih nekaj let gnoji s hlevskim gnojem ali gnojnico. S kakovostjo in količino pridelane krme je zadovoljen. Po natančnem florističnem popisu junija 2012 smo popisali štirideset rastlinskih vrst in travnik uvrstili v združbo Arrhenatheretum, kamor spadajo naši najkakovostnejši trajni travniki. Značilnost travnika je dokaj velika zastopanost kakovostnih metuljnic (črna detelja, navadna nokota) in tudi velik delež travniških zeli oz. travniških cvetlic. V sredini julia smo del travnika poželi s poskusnim žitnim kombajnom. Uspešnost žetve bomo ugotavljali s primerjavo deleža semena posameznih vrst travniških rastlin v požeti mešanici in floristično sestavo travnika. Semensko mešanico smo že posejali tudi na poskusnih poljih, kjer ugotavljamo uspešnost setve in podobnost ruše (botanična sestava) s travno rušo travnika, na katerem smo pridobili semensko mešanico. Upamo, da bomo z rezultati projekta pridobili dovolj znanja, kako na posameznih degradiranih zemljiščih vzpostaviti prvotno travniško združbo. K temu bo prispeval tudi poskus na Krošljevem griču. Janko Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije Danijela -kraljica z Vrhnike Ruše pri Mariboru, 6. oktober - Na gradu Fala je potekal deseti izbor za naslov kraljice Slovenje 2012, na katerem si je lento prislužila tudi osemnajstletna Vrhničanka Danijela Kalizan. Kraljica osebnosti revije OK! Danijela Kalizan Za udeležbo v lepotnem projektu Kraljica Slovenje je morala vsaka kandidatka prestati osebnostni intervju ter izvesti humanitarne projekte v svojem domačem kraju. Tako so kandidatke organizirale zbiranje sredstev za šibkejše, nudile pomoč na raznih delavnicah v vrtcih, šolah, domovih za ostarele, invalidom ... Med njimi je bila tudi Danijela, ki si je prislužila naziv kraljice osebnosti revije OK! V času predpriprav je dobrodelno zbirala zamaške za gospoda, ki je v delovni nesreči izgubil obe roki in potrebuje bionsko protezo. »Projekt sem nadaljevala tudi po podelitvi lente,« je povedala posebej za Naš časopis. »Sodelovala sem še z Anino zvezdico, darovala pa sem tudi številne knjige. Poskusila se bom povezati še z lokalnimi humanitarnimi organizacijami, kot sta Rdeči križ in Karitas.« Pravi, da ji pomoč ni tuja in da je vedno rada pomagala. Morda tudi zato ne postavlja v ospredje morebitnega sodelovanja na naslednjih lepotnih tekmovanjih: »Nimam namena sodelovati na drugih tekmovanjih. Mislim, da je bilo tokrat čisto dovolj.« S preostalimi dekleti in organizatorko tekmovanja ter lastnico licence Duško Stanišič se srečuje približno enkrat na mesec, da se pogovorijo Šopek zmagovalk (Danijela na skrajni desni) o tekočih projektih in morebitnem sodelovanju. Kot ugotavlja, je ljudi, ki bi potrebovali pomoč, vse več. »Zato nam dela zagotovo ne bo zmanjkalo,« pravi. Laskavi naziv kraljice osebnosti revije OK! tako pomeni tudi obveznosti, po drugi strani pa človek prav v takih okoliščinah spozna, kdo so njegovi resnični prijatelji. »Doma so seveda ponosni name, pa tudi prijatelji in prijateljice. Na žalost ravno zdaj opažam, kdo je moj pravi prijatelj in kdo ne,« je povedala Danijela. Nekateri ji namreč naziv zavidajo. Kot je še dejala, bo morala ob dobrodelnosti skrb posvetiti tudi študiju, saj jo v letošnjem šolskem letu čakata maturi. (gt) Članek o Danieli je najbolj bran članek v tem mesecu na portalu www.mojaob-cina.si/vrhiuka 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Franc Jeraj, direktor Dvig, d. o. o., Sinja Gorica: » Dobička družbe ne zapravljamo, ampak ostaja v podjetju. « Pred štiridesetimi leti je Franc Jeraj iz Sinje Gorice, takrat dvajsetletnik, sklenil, da ne bo delal kot avtoklepar v tovarni, ampak bo šel na svoje. Njegovo prvo osnovno sredstvo je bil majhen tovornjaček, blago za različne naročnike pa je prevažal po vsej Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Kmalu si je nabavil še avtodvi-galo in čez leta so postala avtodvigala osrednje glavno sredstvo organsko rastoče družbe Dvig, ki ta čas zaposluje petindvajset ljudi in ustvarja od dva do štiri milijone prometa. V časih pred krizo so uspeli doseči štiri milijone, kriza pa tudi tej dejavnosti pokazala zobe, vendar kot pravi Jeraj, je podjetje začelo letos spet dihati s polnimi pljuči. Ustvarili bodo nekaj manj kot tri milijone evrov prihodkov. In če so bili začetki skromni, zdaj Dvig razpolaga z mobilnimi dvigali, ki so v pravem pomenu hidravlični za različne namene. Njihova avtodvigala, različnih velikosti in za različne namene uporabljajo na gradbiščih, pri montažah ali demontažah raznih betonskih in kovinskih konstrukcij. V svojem parku imajo trinajst avtodvigal z zmogljivostjo od 20-tonskega do 200-tonskega. To so sodobne delovne priprave, ki so primerne za montažo betonskih elementov, montažo in de-montažo stavbnih žerjavov in žerjavov v objektih, montažo ostrešij, montažo raznih elementov v težko dostopnih mestih, razkladanje in nakladanje težkih strojev, za vnos in namestitev raznih strojev v objekt, za selitev, transport in montažo težkih bremen iz lokacije na lokacijo, postavljanje raznih stebrov, antenskih drogov itn. Dvig nudi storitve z avtodvigali nosilnosti tudi do 200 ton in z do 90 metrov dolgo dvižno roko. Ob tem z lastnimi močmi poskrbijo tudi za specialne prevoze zahtevnih in velikih tovorov do dolžine 50 m, skupne širine do 4,5 m in višine do 3,6 m. Dvig je družinsko podjetje, v katerem so zaposleni štirje člani družine Jeraj: oče Franc, mati in sinova. In če je Franc, ustanovitelj podjetja, v začetku začel s prevozi, da bi videl še kaj sveta, pa je zdaj za odgovorno delovanje njihovega podjetja potrebno učinkovito reševanje vseh nalog v poslovanju, kar je mogoče le v timskem delu. Treba je imeti dober team in predvsem varno opremo, kajti usposobljeni ljudje in sodobna oprema zagotavljajo varen in natančen dvig in premeščanje tovora. Še ne dvajsetleten fant ste se podali na podjetniško pot. Je bila to takrat res najpametnejša odločitev, saj časi niso bili ravno naklonjeni podjetništvu? Če gledam z današnjega vidika in glede na to, kaj smo ustvarili, je bila modra odločitev. Seveda pa si takrat niti slučajno, niti v sanjah, nisem predstavljal, da bomo dosegli to, kar smo. Ko sem leta 1972 začel z majhnim tovornjačkom, povsem ne-načrtno, sem to počel predvsem zaradi ljubezni do volana in potovanj. Sčasoma se je moje poslovanje sprevrglo v večjo stvar. Niti poklicni šofer namreč nisem bil, ampak sem po poklicu avto-klepar in mislil sem, da sem v podjetju kot mlad delavec preslabo plačan v primerjavi s starejšimi kolegi z več izkušnjami. Zdaj mi je sicer jasno, da je bila tedanja moja začetniška plača kar dobra in dovolj velika, vendar me takrat, mladega in ambicioznega človeka, ni zadovoljila. Ko sem se odločil, da podjetje zapustim, sem kupil star tovornjaček in začel prevažati različno blago po Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Zagotovo pridobivanje tovora ni bilo lahko delo, pa čeprav takrat prevozništvo ni bilo niti približno tako razvito, kot je dandanes, ko je pomembna gospodarska dejavnost? Seveda ni bilo lahko. Če pa si bil soliden, če si se držal rokov in ponudil trudi konkurenčno ceno za prevoz, če si bil na dobrem glasu, je šlo. Sicer pa so bile takratne moje vožnje enostavne, majhne po obsegu, a vse skupaj se mi je zdelo zanimivo, ker sem s svojim tovornjačkom prevozil dobršen del tedanje Jugoslavije. Če si bil priden. Če si vozil tudi vso noč, da bi pravočasno prepeljal tovor, se je dalo kar nekaj zaslužiti. Potem pa sem leta 1980 ugotovil, da volan ni več zame in začel sem razmišljati, kako naprej. S posojilom sem kupil avto z dvigalom in začelo se je novo obdobje moje delovne kariere. Najprej sem delal sam, nato pa se mi je pridružil še sodelavec, ki je bil že upokojen, saj sam nisem več zmogel opravljati vseh naročil. Leto 1981 je bilo prelomno leto za rast vašega podjetja, saj ste s sodelovanjem pri remontu Cementarne Split dobili tudi reference v širšem gospodarskem okolju. Predvideno je bilo, da bomo v Splitu delali le trideset dni, ostali pa smo osem mesecev. Sodelovali smo z enim izmed slovenskih podjetij, ki je bilo glavni izvajalec del. Res je, to je začetek naših večjih poslov na tedanjem jugoslovanskem trgu. Sam sem imel v začetku pomisleke o tem, ali bomo kos zahtevnim operacijam, vendar se je vse dobro izšlo. Od takrat so nas vabili tudi na druga delovišča po državi. Tisti časi sicer nisi bili ravno prijazni. Potekala je ena izmed gospodarskih stabilizaci v državi, razmere so bile dokaj negotove, vendar če jih primerjam z današnjimi, je bilo pridnemu človeku mogoče izpeljati posle in tudi zaslužiti. So bila tudi tveganja, bila je velika devalvacija, podjetja so propadala in tudi meni ni uspelo dobiti vsega denarja nazaj. Ogromno denarja sem izgubil, vendar sem to lažje prenesel, saj sem bil mlad in nisem imel redno zaposlenih. Zdaj je drugače, saj nas je petindvajset zaposlenih in vsak mesec morajo biti plače, poravnane morajo biti druge obveznosti, kar v teh razmerah ni lahko, čeprav nismo imeli niti enega dne blokiranega računa. Ste družinsko podjetje, od njegove usode je odvisno vaše najožje sorodstvo in ob tem še dvajset zaposlenih. To zagotovo terjaše dodatno odgovornost v poslovanju. Sinova sta strojnika. Po šolanju sta se vključila v delo podjetja. Žena je prej hodila v službo drugam, zdaj pa je že deset let doma in skrbi za administrativno-finančno poslovanje podjetja. Dvig je sodeloval tudi pri »selitvi« muzejske podmornice v Pivko. Franc Jeraj, direktor Navkljub krizi dobro poslujemo. Moramo pa se hitro odzivati na razmere na trgu in pri naših partnerjih, kajti nikdar ne veš, od kod prileti slaba novica. In kako se odzivate v takšnih primerih? S širitvijo ponudbe in iskanjem novih tržnih niš, kar pomeni, da vstopamo na trg z novimi ponudbami zaradi krize v gradbeništvu. V začetku krize, zlasti v letu 2008, nam je sicer krepko padel obseg poslovanja, nekaj ljudi smo tudi odpustili in za deset odstotkov znižali plače. Odprodali smo starejšo mehanizacijo, vendar hkrati kupili novo, sodobnejšo, ki nam omogoča tudi bolj so-fisticirano delo. Seveda smo čutili posledice stečajev gradbenih velikanov, vendar ne prehudo ali usodno, saj smo, denimo, z Vegradom poslovali le na podlagi avansov. Letni obseg prihodkov se je kajpak zmanjšal, prej smo dosegali že okrog tudi štiri milijone realizacije, letos pa bo ta nekaj pod tremi milijoni. Zdaj imamo petnajst dvigal, nekaj tovornjakov in našim strankam ponujamo celostno ponudbo. Pripeljemo in razložimo zanje na ustreznem mestu tudi najbolj zahtevne tovore. Zdaj se ukvarjamo tudi z montažo težkih tovorov, strojev v tovarnah. Ker velikih gradbišč praktično ni, smo težišče našega poslovanja prenesli v tovarne. Vključeni smo tudi v projekt nove termoelektrarne Šoštanj, kjer imamo dve dvigali in dva tovornjaka. Specializirali smo se za montažo tekočih stopnic, kar počnemo po celotnem Balkanu. Tudi ta dejavnost sodi v sklop dviganja, a je sam dvig majhen del posla. Z dvigalom razložimo stopnice, ki so težke do deset ton, potem pa jih je treba z drugimi pripravami odpeljati v prostor in jih tam dvigniti v položaj stopnic. Večnadstropni trgovski centri še kar rastejo, mi pa se vključujemo tudi v ta proces. V Evropi je več proizvajalcev teh stopnic. Spoznali so nas, nam zaupajo in angažirajo. Delamo za štiri evropske proizvajalce, k sodelovanju pa so nas povabili tudi Kitajci, ki so cenejši in konkurenca evropskim proizvajalcem. Zmontirali smo najdaljše tekoče stopnice v Slovenji. Na planiški skakalnici. Po navadi so tekoče stopnice dolge od 10 do 15 metrov, planiške pa merijo v dolžino 60 metrov. Pa konkurenca? Zagotovo ne miruje, saj je vsak posel na zdajšnjem »trgu dviganja« zagotovo zlata vreden? Konkurenca je huda. Domači ponudniki teh storitev so številni. Vse bolj pa vstopajo na naš trg in na Balkan tudi Avstrijci. Zato moramo nenehno skrbeti za čim bolj celovito in kakovostno ponudbo naših storitev. Ker je ponudba po kakovosti dokaj izenačena, ima vse pomembnejšo vlogo pri dobivanju posla cena. Včasih moraš z njo hoditi tudi po robu. Vidim, da je Balkan pomembno področje za vaše poslovanje. Toda pogosto slišimo, da so tam razmere kaotične, plačila pa problematična. Nimamo slabih izkušenj. V zadnjem času se ukvarjamo s postavljanjem pakirnih strojev v mlekarnah. Stroji, ki polnijo mleko v tetrapake, so srce v mlekarski industriji. Montirali smo jih v Srbiji in Albaniji. Nobenih težav nismo imeli s plačili. Sicer pa nas je povabil tja proizvajalec teh naprav, z njim pa smo sodelovali v Ljubljanskih mlekarnah. Na zahodnem trgu se še niste preizkusili? Na zahod odhajamo z našimi tovarnami. Te kupujejo tam opremo in različne stroje, navadno rabljene, mi pa zanje te stroje demontiramo in pripeljemo k nam in jih tukaj namestimo. Ta mesec smo bili štirinajst dni na demontaži opreme za slovensko papirnico v Nemčiji, zdaj tudi v Essnu demontiramo naprave za eno izmed naših tovarn. Znani ste tudi po selitvi kulturnozgodovinskih spomenikov, kar je še posebno zahteven in občutljiv proces. Da, to je zanimivo delo. Res zahtevno in občutljivo. Vsako leto prestavimo štiri, pet kozolcev. Če bi jih razdrli, jih verjetno ne bi več spravili skupaj. Mi pa ga prenesemo v celoti. Tudi Robov vodnjak smo selili. Zagotovo se spomnite zapletov z njim. Celo mimoidoči na trgu so opozarjali, da se prvi izvajalec narobe loteva dela. Kritike v javnosti so bile hude. Potem pa so pristojni poklicali nas in skupaj s strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo smo uspeli vodnjak dvigniti in ga prepeljati v muzej. Pravite, da se je zmanjševanje obsega poslovanja zaustavilo in se že nadejate manj stresnih časov. V poslu živiš zmeraj v stresnih razmerah. Naši delavci imajo v svojih rokah in pri ravnanju z napravami zelo odgovorno delo. Kaj hitro lahko gre kaj narobe ali pa se zgodi nesreča. Previdni morajo biti in se lotevati dela z vso odgovornostjo in strokovnostjo. Ker delamo tako, ker ne tvegamo, še nismo imeli nesreč. Prav imate. Letos nam je začel obseg poslovanja spet rasti. Tudi zaradi novih dejavnosti, ki jih uvajamo. Zato smo za pet odstotkov povečali plače in nadejam se, da jih bomo za toliko še v prvem kvartalu prihodnjega leta. Vsi skupaj smo se v najhujši krizi začasno odpovedali desetim odstotkom plače, zdaj počasi to zmanjšanje odpravljamo. Naši sodelavci se zavedajo razmer na trgu, seznanjeni so s prizadevanji vodstva družbe, ki si želi doseči čim večji izkupiček v poslovanju. Neto plače pri nas znašajo v povprečju 1200 evrov, kar je sicer dobra plača za slovenske razmere, a vedeti morate, da denimo dobrega in »izdelanega« žerjavista danes ni zlahka na trgu dela. To mora biti oblikovan in odgovoren delavec, kajti avtodvigalo stoji ta trenutek pokonci, lahko pa je v treh minutah zaradi neprevidnosti na tleh. Škoda je lahko ogromna. Kako vas spremljajo banke pri poslovanju. Menda se nerade odločajo za kreditiranje podjetij? Mi smo že dvajset let komintenti iste banke. Zaupajo nam in s posojili podpirajo naše naložbe v nove stroje. Letos smo že kar precej investirali in banka ni imela nobenih pomislekov. Seveda pa se doslej še ni zgodilo, da bi, tudi za en dan ne, zamudili s plačilom anuitete za posojilo, kar samo po sebi dovolj pove o naši kondiciji. Je pa res, da vsa leta vlagamo dobičke nazaj v poslovanje, v širitev in posodobitev opreme, ne pa v jahte ali kaj podobnega. V zadnjih letih so se predvsem novi podjetniki nenavadno obnašali, saj so navadno dobiček vzeli iz podjetja in ga porabili za druge namene, češ, saj bo prihodnje leto nov denar, pa bo šlo. Morda bo, ni pa nujno. Zato ni čudno, da niso uspeli. Ker mi tega nismo nikdar počeli, smo tudi zato lažje premagali krizo. Poslovne prostore imamo tukaj v Sinji Gorici, v Ljubljani imamo parkirne prostore. Nisem se odločil za selitev v industrijsko cono, čeprav sem bil tik pred podpisom pogodbe, kar se je pokazalo kot smotrna poteza. Sta se tudi sinova navzela logike podjetniškega razmišljanja? Fanta sta strojnika, se razumeta in dobro sodelujemo. Bistveno je, da rada delata. Tudi sam sem še dodobra vpet v delo, čeprav vse več nalog prevzemata onadva. Razmere niso rožnate, boriti se je treba za vsak posel in biti predvsem konkurenčen s ceno. To pa ni lahko, saj se marsikatero konkurenčno podjetje želi ohraniti na trgu ali pa priti nanj z dampinškimi cenami. Skrbi me predvsem velika obremenitev naših plač. Te dni sem zasledil pri italijanskem konkurentu, da so njegovi stroški dela nižji kot naši zaradi nižjih obremenitev plač. Komaj smo prišli skozi z našo ponudbo. O pogojih za večjo konkurenčnost našega gospodarstva bo treba še očitno mnogo govoriti, predvsem pa zares kaj narediti na njegovi razbremenitvi. Marjan Horvat 6 NAŠ ČASOPIS Občina ^ Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Veseli december na Vrhniki Petek, 30. 15.00 - 19.00 16.00 16.00 17.00 17.30 Sobota, 1. ' 10.00 - 18.00 10.00 - 12.00 10.00 15.00 - 17.00 17.00 18.00 Ä * 20.00 Miklaujeu sejem in Smučarski sejem ► sodnijski trg Decembrski Pik Fest: Odprtje... ► pik bar Okrašeuanje smreke na Sodnijskem trgu ► sodnijski trg ® Predstaua Medvedje sanje (ga otroke od 3. Leta dalje) ► sodnijski trg Koncert Zsa Zsa Bijarre ► sodnijski trg 12. Miklaujeu sejem in Smučarski sejem ► sodnijski trg Delaunice ja otroke ► sodnijski trg Predstaua Gospa Pehtra (ga otroke od 4. Leta dalje) ► sodnijski trg Delaunice ja otroke ► sodnijski trg Predstaua Frančka obišče Dedek Mraj (ga otroke od 2. Leta dalje) ► sodnijski trg Jubilejni koncert ob 20-letnici jbora in 30-letnici Društua inualidouVrhnika ► cankarjev dom vrhnika ♦ Decembrski Pik Fest: Otuoriteu salona R.M. ... ► pik bar Ponedeljek, 3. 12. ^ 9.00 -17.00 Ta ueseli dan kulture - Dan odprtih urat Cankarjeue spominske hiše ► cankarjeva spominska hiša 15.00 Decembrski Pik Fest: Roštiljada ... pik bar Torek, 4. 12. 15.00 Decembrski Pik Fest: Dan cuička in salam ... ► pik bar Sreda, 5. 12. 16.00 Decembrski Pik Fest: Turnir u Pikadu ... ► pik bar 17.00 ■ Predstaua Nodi pričakuje su. Miklauja (ga otroke od 2. Leta dalje) ► sodnijski trg 17.40 Pohod otrok j baklami na Su. Trojico ► zbor pri cankarjevi spominski hiši 18.00 Obisk su. Miklauja j angeli ► sveta trojica 20.00 Kino: Pisma su. Nikolaju (Romantična komedija; 15 +) ► cankarjev dom vrhnika Četrtek, 6. 12. 15.00 Decembrski Pik Fest: Dan uina in pršuta ... ► pik bar Petek, 7. 12. 19.30 Big Band Vrhnika: Nouoletni koncert ► cankarjev dom vrhnika 21.00 Decembrski Pik Fest: Mojstrouina naraue ... ► pik bar Sobota, 8. 12. 17.00 Decembrski Pik Fest: Športni dan ... ► pik bar 19.00 MePZ luana Cankarja: Prajnični koncert j gosti ► cankarjev dom vrhnika Torek, 11. 12. 17.00 Beremo Cankarja ► cankarjeva spominska hiša 18.00 Rajstaua: Foto Klub Diana - 40 let delouanja^ cankarjev dom vrhnika Sreda, 12. 12. 20.00 Kino: Kako jačiniti jakon (Komedija; 15 +) ► cankarjev dom vrhnika Petek, 14. 12. 19.30 Gledališče Koper in SNG Noua Gorica; Ijtok Mlakar: Sljehrnik (Komedija) ► cankarjev dom vrhnika Sobota, 15. 12. 16.00 Jani Jošouc: Čarobni december (čarouniška predstaua) ► cankarjev dom vrhnika 19.00 Pihalni orkester Vrhnika: Bojično nouoletni koncert ► cankarjev dom vrhnika Ponedeljek, 17. 12. 19.30 Star fotr (monokomedija). Regija: Jurij Zrnec; Igra: Janeg Hočeuar Rifle ► cankarjev dom vrhnika Sreda, 19. 12. 19.00 Prajnični koncert orkestrou Glasbene šole Vrhnika ► cankarjev dom vrhnika Petek, 21. 12. 20.00 Kino: Ugrabljena 2 (akcijska kriminalna drama, 15 +) ► cankarjev dom vrhnika Sobota, 22. 12. 10.00 - 18.00 Bojično-nouoletni sejem ► sodnijski trg 10.00 - 11.00 Plesne delaunice ja otroke ► sodnijski trg 13.30 - 15.00 Likouna delaunica ja otroke ► sodnijski trg 15.00 - 15.30 Branje prauljic s Francijem Rogačem ► sodnijski trg 15.30 - 16.30 Predstaua Prauljica o Bojičkoui dejeli in prihod bojička ► sodnijski trg 16.30 Zabaua s spletnim radiem Rabbit ► sodnijski trg Sreda, 26. 12. 7.00 Pohod Po poti Cankarjeue matere (gbor pred PGD Vrhnika, Jelouškoua c.3) ► vrzdenec - vrhnika 14.00 Proslaua ob Dneuu samostojnosti in enotnosti, blagoslou konj, odkritje skulpture Forma V 2012 ► parkirišče pred tc mercator 20.00 Kino: Paranormalno 4 (grogljiuka, 15 +) ► cankarjev dom vrhnika Četrtek, 27. 12. 19.00 10. Bojično-nouoletni koncert Uroša Petrača ► cankarjev dom vrhnika Petek, 28. 12. 18.00 Zabaua s spletnim radiem Rabbit ► sodnijski trg Ponedeljek, 31. 12. 21.00 Siluestrouanje j ansamblom Lojanske urane ► športni park vrhnika OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OZVVS VRHNIKA - BOROVNICA PVD SEVER VRHNIKA - LOGATEC PGD VRHNIKA KONJENIŠKO DRUŠTVO VRHNIKA DRUŠTVO LJUBITELJEV NARAVE IN OBIČAJEV NOTRANJSKE Vas vljudno vabimo na slovesnost ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI v sredo 26. decembra 2012 pred TC Mercator na Vrhniki ob 14:00 Program: - himna - Pihalni orkester Vrhnika - kulturni program - nagovor župana - blagoslov konj - Odkritje skulpture Forma 2012 Vabljeni tudi na 14. spominski pohod po poti Cankarjeve matere. V imenu organizatorjev: župan Občine Vrhnika Stojan Jakin Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika zborovodja Lovro Grom gostje Mešani pevski zbor Pentakord iz Podgrada zborovodkinja Lilijana Stepic Informacije ter prodaja bakel in prodaja vstopnic: TIC VRHNIKA, Tržaška cesta 9,1360Vrhnika,T: 01 /755 10 54; M: 051661063, E: tic@zavod-cankar.si Prijave za pohod Po Poti Cankarjeve matere sprejema TIC VRHNIKA. Prijavninaje 5 eur. Soorganizatorji: Kava Bar Medeja, Klub vrhniških študentov, Spletni Radio Rabbit, Smučarsko društvo Vrhnika, PIK BAR... Programje informativne narave. Organizatorjisi pridržujejo pravico dospremembe programa. Pohod otrok z baklami na Sv. Trojico, v sredo 5. decembra. Ob 17.40 uri se bo pri Cankaijevi spominski hiši pričelo prižiganje bakel ter takoj za tem pohod po cesti Na klancu do Sv. Trojice. Tu, pred cerkvijo sv. Trojice bo ob 18. uri otroke obiskal Sveti Miklavž. Cena bakle bo 1,00 € injo lahko kupite v TIC Vrhnika (Tržaška cesta 9) ali na dan prireditve na Sodnijskem trgu in pred Cankaqevo spominsko hišo. Obvestilo o zapori cest v sredo, 5. 12. 2012 od 17.00 - 18.00 Zapore na cesti: Zaprta bo cesta Na klancu ter del Stare ceste, in sicer ob hišni št. Stara cesta 1, nadalje ob hišnih številkah Na klancu 1,5, 6, 7,8, 9,10 do hišne številke 10a, kjer se začenja makadamska pot, ki vodi do Sv. Trojice. ZIC sobota, 8. decembra 2012, ob 19.uri velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vabljeni! vstopnina 5 EUR zavod-cankar.s "hmka.si 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Razstavili preko dvesto živali Vrhnika, od 9. do 11. novembra - Društvo gojiteljev malih pasemskih živali z Vrhnike je pripravilo tridnevno razstavo malih živali v lokalnem gasilskem domu. Obiskovalci so lahko videli kunce, golobe in perutnino. Pravzaprav je šlo za mednarodno razstavo, kajti svoje pernate in dlakave lepotce so javnosti predstavili tudi tujci iz Avstrije in Italije. »Združili smo tekmovanje z razstavo. Tako sodelujoči tekmujejo v tekmovanju parov s kar 122 kunci 27 pasem, poleg njih pa je razstavljenih še 61 kuncev v okviru društvene razstave. Razstavljenih je še 74 golobov sedmih pasem in treh barv ter osem družin kokoši,« je pojasnil predsednik društva Marcel Pretnar, ki je na razstavi sodeloval tudi sam s kunci in kokošjo družino. »Naši člani imajo doma še marsikaj, a se nekateri niso opogumili in vsega razstavili. Imamo na primer tudi ptice in okrasno vodno perutnino.« Pretnar je povedal, da je z gojenjem tovrstnih živali več dela kot z navadnimi, ker potrebujejo večjo nego in skrb, previden pa je treba biti tudi pri križanju parov. Vse to in verjetno še kanček sreče je zagotovilo za dober nastop na tekmovanju, ki vsakemu rejcu pomeni vrhunec njegovega truda. »Redno sodelujemo na slovenskih tekmovanjih, podamo se tudi v Gorico in Celovec. Dlje v tujino ne gremo, ker nastopijo logistične težave, nikakor pa to ne pomeni, da si ne bi šli zgolj pogledati kakšno bolj oddaljeno razstavo ali tekmovanje,« je še dejal Pretnar. Tridnevna razstava je pritegnila veliko pozornosti. V petek in v soboto so jo obiskale trume vrtčevskih in osnovnošolskih otrok, od katerih so se mnogi popoldne ali naslednji dan vrnili še enkrat - takrat v spremstvu staršev. (gt) Vaja Vrhnika 2012 Analiza in ocena narejeni Štab civilne zaščite Občine Vrhnika in Gasilska zveza Vrhnika sta v mesecu oktobru izvedla dvodnevno vajo »Vrhnika 2012«, ki je predpostavljala dogajanja v primeru potresa VII. stopnje evropske lestvice. Vaja je potekala na sedmih delovnih točkah občine. Zaradi predpostavljene porušitve objektov se je izvajalo reševanje zasutih, nudenje prve pomoči, nujne medicinske pomoči in triaže, reševanje iz višjih nadstropij, gašenje požara z varovanjem okoliških objektov, posredovanje in reševanje ob nesreči z nevarno snovjo in evakuacije ter namestitve in oskrbe prebivalstva. Namen vaje je bil: preverjanje delovanja sistema zaščite in reševanja v občini po občinskem načrtu zaščite in reševanja ob potresu ter na podlagi ugotovitev; izboljšanja stanja sedanje organiziranosti tovanju odziva na potres in usklajevanja delovanja organov vodenja na različnih ravneh organiziranja in delovanja. Vse to se je tudi 19. in 20. oktobra dogajalo. Na delovnih točkah je sodelovalo 290 aktivnih udeležencev, članov civilne zaščite in 45 udeležencev na predstavitvenih delovnih mestih. Opravljenega je bilo ogromno prostovoljnega dela. Za pripravo vaje so opravili preko 600 ur in na sami dvodnevni vaji preko 1200 delovnih ur. Vaja se je začela pripravljati že na začetku leta, osnutek pa je bil narejen v začetku meseca junija. Štab Ob predstavitvah vseh analiz iz posameznih delovnih točk lahko rečemo, da je vaja »Vrhnika 2012« dobro uspela. Potekala je po načrtu brez večjih odstopanj, predvsem pa varno brez poškodb med njenimi udeleženci. Tudi pri krajanih in občanih je vaja naletela na pozitiven odziv, čeprav bi v nekaterih delovnih točkah lahko bolj skrbneje sodelovali, predvsem pa opazovali. Iz strokovne analize pa samo nekaj najbolj pomembnih in razumljivih dejstev za občane: - Vaja je bila dobro načrtovana, primer- Poveljnik CZ Viktor Razdrh ob predstavitvi analize vaje v dvorani verdskih gasilscev Vaja je uspela in analizi je potrebno še posebno dobro prisluhniti in pripravljenosti za tovrstne reševalne akcije; preverjanje usklajenosti pri sprejemanju odločitev, vodenju aktivnosti na različnih ravneh organiziraja in delovanja; sodelovanje sil ZiR, predvsem gasilskih eno treh občin povezanih v GZ Vrhnika, podjetij in zavodov ter društev, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ter predstavitev načrtov za zaščito, reševanje in pomoč v Občini Vrhnika. Temeljni cilj vaje pa je bil usposabljanje in preverjanje strokovne ter materialne usposobljenosti organiziranih posameznih subjektov sistema zaščite, reševanja v občini za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru potresa in verižnih nesreč po potresu, odprava pomanjkljivosti pri načr- civilne zaščite občine Vrhnika je nato razdelil naloge in aktivnosti vsem udeležencev vaje, ki so nato na razširjenih sejah vajo dopolnjevali, analizirali in pripravili dokončni načrt za zaščito in reševanje ob namišljenem in predpostavljenem potresu, ki se je dogodil 19. in 20. oktobra. Analiza celotne dvodnevne vaje in priprava na njo je bila v četrtek 15. novembra v dvorani gasilskega doma na Verdu. Udeležili so se jo vsi pripravljalci, člani občinskega štaba ter operativni pripravljalci in vodje posameznih delovnih točk. Samo vajo je opazovala in ocenjevala tudi nevtralna šestčlanska strokovna ekipa, ki je tudi pripravila strokovno analizo uspešnosti vaje. DECEMBERSKA STOJNICA MŠKD VERD «L. 4 Obvestilo vsem staršem Zaradi zagotavljanja zadostnega števila daril starše naprošamo, da svoje otroke prijavite v aplikaciji na naši spletni strani. Sv. Miklavž bo vse otroke do 10. leta obdaril brezplačno. P(« lepo Voi vaUffMi d d na* obiHctc DeitmbCTM stojnici pri Cankarjevem ipomeniku iw Vrhniki }_ vami tiamn vjafc kritin IfiEu i v dcr^mtmi V nrfi [WMiidhi \r lia naftla it k: n. \p bo .nrnskr sprehod \.-i> Vi luni k r korrtdl v pitielftü Uphill p uj Mitom, Lani smo prvič postavili Decembrsko stojnico na Vrhniki. Najprej je stala v parku pred telovadnico Partizan, na idilični lokaciji med drevesi. Vendar nam jo je zagodel dež in v takem blatu se res ni dalo kuhati odličnih toplih napitkov. Zato smo se preselili pred Cankarjev spomenik, kjer nam je bilo prav tako všeč, tako da bomo Decembrsko ■ stojnico letos spet postavili pri spomeniku Ivana Cankarja. Se vid m o... Pojdi na internet in klikni na povezavo: Glej rubriko Miklavževanje v Verdu. I .si v »V Vert^ w UE.iLlirr.liu IpMhm h Li II m im dluMwn Vrni v.iln v.i' [ilnlm ni hull rrmlo mjnj pridne olrnhe na MlfctaYfcviiife v Verdu LičcId le bo ¥ soboto, detembiar ko hoda od 9.00 dalje v GHJlikem domu v Verdu poletih* udvJrlJne Milclwri™? detivni« w otwfee V iiedi}r 5. decembra ab 1lMr |H vsi vjbnno i vi pxrdilFV v bjaliki iJh-ti vtei d tu bo AMIauf i wo^ini Halnpi {(Hfliflvoni f^Hki m hirfitli, pnfc&l abdatfl ne pridne otroki?. na zmogljivostim in opremljenosti sil ZiR (zaščite in reševanja), ki so sodelovale na vaji. - Na vaji so bile predpostavke realne in temu primerno zahtevne, zato so bile naloge reševalcev izvedljive v skladu z njihovo usposobljenostjo in opremljenostjo. - Vodenje vaje oziroma zaščite, reševanja in pomoči je bilo strokovno, pravočasno in v skladu z načrti oziroma dejansko situacijo. Pri vodenju posameznih reševalnih intervenci je prihajalo do manjših neusklajenosti med vodjo intervencije in vodjo posameznih reševalnih služb oz. ekip. - Usposobljenost pripadnikov ZiR je različna, od vrhunske pri gasilskih enotah in enotah, ki se več usposabljajo ali redno sodelujejo na intervencijah, pogodbenih izvajalcih ter društvih do slabše pri enotah CZ, ki jih primanjkuje usposabljanja. - Opremljenost enot je dobra in zagotavlja uspešno reševanje ob različnih naravnih in drugih nesrečah. - Komuniciranje je potekalo v sistemu ZA-RE. Vsi uporabniki so dosledno spoštovali pravila radijskega prometa in uporabljali radijski imenik. - Ugotovljene pomanjkljivosti in napotke je potrebno upoštevati pri načrtovanju naslednjih vaj ter jih smiselno uporabiti za ažuriranje načrtov zaščite in reševanja. - V obdobju do naslednje občinske vaje je potrebno izvesti posamezne vaje po vadbenih delovnih točkah in poseben poudarek nameniti odklanjanju ugotovljenih pomanjkljivosti na posameznih intervencijah. Celotna analiza, ki je narejena kot ocena, je še bolj strokovno poglobljena in bo služila kot priprava na naslednjo občinsko vajo. Štab civilne zaščite občine Vrhnika ima tako v načrtu, da vsakih pet let pripravi in izvede tako večjo občinsko vajo, kjer sodelujejo številni člani civilne zaščite, člani štaba, prostovoljni gasilci s svojimi društvmi, člani rdečega križa in karitasa, zdravstveni delavci, vojaki, policisti, taborniki, zaposleni v zavodih in javnih službah ter številni prostovoljci raznih društev in združenj. Vsi pa z mislijo, da je čim manj naravnih nesreč in katastrof, na katere moramo biti vsi pripravljeni in tudi usposobljeni. Simon Seljak 7 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 8 Narodne noše čakajoče na kardinala. Kardinal Franc Rode med pridigo. 160 let posvetitve cerkve sv. Pavla Vrhnika, 28. oktober - V župnijski cerkvi sv. Pavla je potekala slovesnost ob njeni 160 - letnici posvetitve. Mašo je daroval kardinal Franc Rode. koč že pred eno takih preizkušenj, ki je vsem tedaj prisotnim ostala do danes v spominu. 19. junija 1949 so namreč cerkveni procesiji »po-nagajali« tanki JLA, na koncu pa se je eden od njih zapeljal celo po stopnicah proti cerkvenim vratom. Ljudje so panično zbežali v cerkev in pričakovali najhujše. Na srečo se je na koncu srečno končalo, a grenak priokus je ostal do današnjih dni. Nedeljska slovesnost je bila vrh praznovanja, že pred tem pa so potekale »uvodne« aktivnosti: obiski in pogovori z duhovniki, ki so nekoč živeli v vrhniški župniji, ter oratorijski dan za veroukarje. Stavba - cerkev sv. Pavla - je stara 160 let, sama vera, pa naj bo krščanska ali poganska, pa ima na tem koncu daljše korenine. Tam kjer danes stoji cerkev je nekoč stal rimski vojaški tabor in iz tega časa je tudi kip rimske vodne boginje, ki je bil vzidan v cerkev še v 16. stoletju, danes pa je izgubljen. Dejstvo je, da boginja ni bila del krščanske tradicije, kdaj naj bi se točno razvilo krščanstvo na tem koncu, pa ni oprijemljivih dokazov. Cerkev se namreč prvič omenja Današnja cerkev je že četrta na tem mestu. Kardinal Rode je uvodoma orisal zgodovine cerkve na vrhniškem koncu, nato pa v luči leta vere spregovoril še o pripadnosti katoliški cerkvi. Cerkev je potrebno čutiti kot dom, njeni člani pa se morajo prizadevati k čimbolj aktivni vlogi v župnijski skupnosti. Dejal je še, da se vere ne gre sramovati, marveč naj jo kristjani svobodno in pogumno izpovejo med ljudmi. Naj spomnimo, da so bili tukajšnji verniki ne- šele 1325, merila pa naj bi v dolžino komaj približno 9 metrov. Kako to vedo? Ko so podirali njeno naslednico, so naleteli na njene temelje. Druga cerkev je bila dolga že dobrih 12 metrov, a ker tudi ta ni odgovarjala zahtevam, so leta 1628 postavili temeljni kamen za novo - že tretjo cerkev. Toda ko se je leta 1825 v njej mudil škof Anton Alojzij Wolf, je menil, da je premajhna za število vernikov. Za nameček je bila tudi slabo grajena, kajti že petdeset let po njeni izgradnji so se pojavile take razpoke, da je mestoma grozilo, da se bo porušila. Pa tudi pokopališče, ki se je nahajalo okoli cerkve, je pokalo po šivih. Še posebej, ker so avstrijski vojaki v tridesetih letih 19. stoletja k nam zanesli kolero in so na pokopališču dnevno pokopali tudi po 20 mrličev. Zato so začeli mrtve počasi prekopavati na mesto, kjer danes stoji pokopališče. S tem so dobili prostor za povečanje cerkve, za katero so postavili temeljni kamen 1850. Načrt je predložil Matevž Medved, graditelj kupole ljubljanske stolnice. Cerkev so zgradili v letu in pol, kar je za njene razsežnosti izreden dosežek. Blagoslovili so jo 19. oktobra 1851, nakar so lahko v njej začeli opravljati bogoslužje, 17. oktobra naslednje leto pa jo je posvetil knezoškof Anton Alojzi Wolf, ko so jo župljani dokončali in ustrezno opremili. (gt) Dan mrtvih Spominska slovesnost na Drči Tudi deževno in megleno jutro, kakršno je bilo 1. novembra, Vrhni-čanov ni odvrnilo od tradicionalne spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih pri spomeniku padlih borcev NOB na Drči. To je že mnogo let osrednja vrhniška slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Letos so tradicionalno spominsko slovesnost zopet pripravili člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica in Policijskim veteranskim društvom Sever - Odbor Vrhnika - Logatec ter pod pokroviteljstvom Občine Vrhnika. Na Drči se je zbralo kar veliko ljudi, ki so se s kulturnim programom in slavnostnim nagovorom poklonili vsem padlim borcem in domoljubom med drugo svetovno vojno in tudi padlim v zadnji osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Ob zvokih vrhniškega Ppihalnega orkestra Vrhnika je delegacija predstavnikov organizatorjev položila venec na grobnico. Slavnostni govornik je bil dr. Marjan Rihar, ki je med drugim poudaril: »Druga svetovna vojna ni bila prva vojna na naših tleh, niti ni bila zadnja, je pa bila najstrašnejša. Zato skoraj 90.000 mrtvih Slovenk in Slovencev kljub številnim spravnim dejanjem še vedno ostaja breme v naši kolektivni zavesti. Zlo kola-boracije in narodnega izdajstva ter množični povojni zunajsodni poboji še vedno obtožujejo. Še vedno mečejo sence na svetlo poglavje naše zgodovine, ko so si naši starši, sorodniki in znanci ob boku zavezniških sil sami priborili svobodo. Današnji spominski dan je zato znova priložnost, da se s poklonom mrtvim spet na droben korak zbližamo pri premagovanju zgodovinskega bremena, ki ne sodi več v naš čas. Zato se na tem mestu v prvi vrsti in z resničnim spoštovanjem poklanjamo spominu na junake narodnoosvobodilnega boja. Pieteta do mrtvih nam nalaga tudi spoštljiv spomin na vse druge umrle, padle in pobite na naših tleh v drugi svetovni vojni. Tudi na tiste, ki so umrli na strani premagancev, a ne-omadeževani s krvjo in v dobri veri, da se borijo za pravično stvar. Vse njih prepustimo spominu in sodbi zgodovine. Današnji spominski dan je primeren za jasno sporočilo vsem nam, da je vse, kar smo kot narod in država dosegli, dediščina mnogih generacij. Res je, da živimo v svoji lastni državi šele dobrih dvajset let, kar pa ne pomeni, da se je zgodovina RS začenjala pisati s tem datumom. Za našo državnost so se borili in dajali življenja slovenski vojni do-brovoljci iz vojn na Balkanu, borci za severno mejo generala Maistra, TIGR-ovci, borci NOB, pripadniki TO, slovenske Milice in drugi udeleženci osamosvojitveno-obrambne vojne leta 1991. Vsem tem država Slovenia tudi priznava status vojnega veterana. Še živeči veterani vseh vojn za našo državnost smo zato še posebej dolžni globoko spoštovati spomin na naše umrle tovariše. Za izraz spoštovanja pa ni dovolj samo priložnostni obisk grobišča, položeni venec, prižgana svečka in minuta molka. Spominu na umrle dolgujemo več. Svobodo si najbolj zaslužijo tisti, ki so si jo priborili sami. Spomenik si zaslužijo tisti, ki so si ga postavili v spominu ljudi. Človeški spomin je minljiv in izzveni skozi generacije, kamniti spomenik načne zob časa. Če popusti vezivo, se obok zruši sam vase, z njim pa pade tudi stražar. Zato se, v svobodi in svobodni, večkrat vračajmo k temu spomeniku z mislijo na življenje - na minulo, sedanje in prihodnje . Naše vračanje je tisto vezivo, ki krepi trdnost oboka - zgodovinskega spomina na junake, borce, za- Tradicionalna spominska slovesnost na Drči je bila tudi v slabem deževnem vremenu kar dobro obiskana. Delegacija - Jani Kikelj, Vid Drašček in Zdravko Godnjavec ■ položila venec na grobnico. ■ je vedne Slovence, katerih imena so na težkem pokrovi te grobnice vklesana v kamen z rdečimi črkami - skupaj z njihovo rdečo zvezdo.« Nato je sledil še kratek kulturni program, ki so ga poleg vrhniških godbenikov izvedli še pevci MePZ Mavrica in mladi recitatorji osnovne šole A. M. Slomška. Naj ob tem omenim še, da so vrhniški godbeniki po slovesnosti na Drči nekaj žalostink zaigrali na osrednjem vrhniškem pokopališču ter tako obudili spomin na vse mrtve Vrhničane. S. S. EM Izgubljeni 1 glasovi so ! goljufija Naslednje moje razmiš-M ljanje je nastalo isti večer oziroma naslednji dan, po končani seji v DZ-ju, zato je tudi časovni potek dogodkov temu primeren. Prepričana sem, da ste se že kdaj v življenju počutili, da so vas ogoljufali oziroma opeharili. Mogoče takrat, ko ste kupili avto in se niste mogli znebiti občutka, da ste ga vseeno preplačali. Občutka, ki se je potrdil, ko se je prvič vaš "novi" avto pokvaril. Ali ko ste bili učenci in so vas učitelji »krivično« in slabo ocenili ... Pred nedavnim je v nas dobesedno butnila mega kolesarska dopinška afera, ki zadeva Lancea Armstronga in celotno njegovo ekipo, ki so jim dokazali goljufanje in mešetar-jenje s prepovedanimi substancami. Mednarodna kolesarska zveza je pritrdila ameriški protidopinški komisiji in mu na podlagi dokazov vzela vse naslove za nazaj. Hmmm, pri tem se mi poraja vprašanje: Kaj pa vsi tisti drugouvrščeni kolesarji, ki so sedaj po-stfestum postali prvaki in dejanski osvajalci Tourov, kako se počutijo? Naj nadaljujem z lastnim primerom oziroma občutki. Tudi sama sem to doživljala. Pišem v množini, ker se mi je to zgodilo kar nekajkrat, in to zaradi različnih »grešnic«. Če naj navedem samo primer s svetovnega prvenstva v Edmontonu leta 2001; takrat sem kot edina Evropejka prišla v finale, med najboljših osem na svetu na 200 metrov in tek končala na zame odličnem sedmem mestu. To je bila tudi za slovenski šprint nasploh najboljša uvrstitev. Čez eno leto se je ugotovilo, da je bila drugouvrščena »dopingirana«, kot bi rekel znani športni komentator dr. Stare, in sem bila že šesta. Čez dve leti pa - saj verjetno poznate zgodbo Marion Jones, ki so ji razveljavili vse rezultate od leta 2000 naprej in tako tudi zlato iz Edmontona na 200 m - sem pristala na petem mestu. Če sem lahko malce cinična, sem večkrat na vprašanja novinarjev odgovorila, da lahko do upokojitve pridem še do medalje na svetovnem prvenstvu! A kaj mi bodo dali medaljo petnajst let potem, nekje v neki pisarni, kjer bodo prisotni, ne vem, neki člani, delegati?! Torej, vsakič se razjezim, ko berem take in podobne zgodbe in se spomnim svojih goljufivih tekmec,^ki so me prikrajšale s svojo nepoštenostjo. Če pustim ob strani finančni del, torej vse denarne nagrade, ki jih zaradi tega nisem prejela, vse morebitne potencialne nove sponzorske pogodbe, stimulacije, nižje štartnine na naslednjih mitingih, grand prix-ji ... Kajti več dobiš, če si peto uvrščeni na svetovnem prvenstvu kot pa sedmi. A tistih občutkov zmagoslavja, sreče, veselja, čustvenega naboja, vse to, kar doživljaš takrat, tega ti ne more povrniti nihče ne za nazaj ne tako in ne drugače. Podobni občutki so me obhajali v državnem zboru, ko sem izvedela, da se je nekje na poti od DZ-ja do MNZ-ja »izgubilo« 36 listov s podpisi sindikata za razpis referenduma in ko je postalo očitno, da je nekdo goljufal oz. količino podpisov »pospravil« in tako opeharil državljane, pobudnike referenduma, za njihovo legitimno pravico! Še bolj me je šokiralo, da večine poslancev v DZ-ju ta novica sploh ni kaj dosti ganila. Pravzaprav se mi je zdelo, da so se vsi, razen Pozitivne Slovenje, obnašali že kar apatično v slogu "Tudi to se zgodi". A smo res prišli že tako daleč? Tudi tu gre za goljufijo! Izgubljeni glasovi so referendumska goljufija, pa če hočete to ali ne! In kot je rekel naš poslanski kolega Jakič, tu gre za "presedan, ki ni vreden nobene demokratične države"! Lahko si predstavljam presenečenje, začudenje, jezo, grozo in bes vseh tistih, ki so lastnoročno oddali svoj podpis za referendum in sedaj spoznali, da so bili ogoljufani. Na drugi strani pa sprenevedanje in zanikanje, pa naj bo v "športnem" stilu »... nisem kriv, nisem vedel, bilo je v zobni pasti ...« ali pa v parlamentu »... mi nismo krivi, pri nas je vse v redu, ne vemo, kako je prišlo do tega, gre samo za napako, pomoto ...«?! Ja, seveda, in potem svizec zavije čokolado! Vaša poslanka Alenka Bikar 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ^ s \ s Jubilej vrhniških piškotov Pri Adamičevih že 40 let diši po piškotih Na Stari cesti že skoraj dve desetletji diši po piškotih, pred tem pa je dišalo na Tičnici, tedaj Dobovičnikovi. Toda gnetenje mase za piškote je pri Adamičevih še starejše, znanje in ljubezen do peke se prenašta že v tretjo generacijo. Resda se je spremenila tehnologija, pravi Jože Adamič, toda recepti so še iz maminih kuharskih knjig. Bi si slednja kdaj mislila, da jih bo skoraj cela Slovenja poznala kot »vrhniške piškote«? Skoraj ni večje slovenske trgovine, kjer na njenih prodajnih policah ne bi zasledili tudi piškote iz peči Pekarne Adamič, ki jih na splošno poznamo kot »vrhniški domači piškoti«. Pekarna, ki danes nudi kruh 18 zaposlenim, se je začela družno v »španoviji« treh partnerjev, od katerih je bil eden tudi Jože Adamič, ki pa je kasneje šel na svoje. »Mama je vedno rada pekla, sprva za učitelje in otroke, ko pa se je poročila, pa tudi za večje potrebe, kot so bile poroke, birme in podobno. Očitno je njeno delo tudi meni dobesedno dišalo, zato sem opravil izpit za pekovskega mojstra,« pravi Adamič, ki priznava, da sprva ni bilo enostavno. Vsaj v pogledu obrti ne, saj časi tovrstni dejavnosti niso bili najbolj naklonjeni. »Prvo pekarno smo imeli na Tičnici 11, kjer smo začeli s štirimi vrstami peciva. Ni bilo lahko, ker to niso bili časi, ki bi bili pisani na kožo obrti, toda v pogledu konkurence pa je bilo veliko bolje kot danes, ko se nenehno boriš za svoj obstanek med kupci.« Kot pravi, so uporabili kar stare preverjene recepte njegove mame, ki je slovela po okusnih piškotih. »Dodali smo tudi nekaj novih sestavin, toda še vedno so osnova stari recepti. Seveda pa tudi eksperimentiramo oziroma ustvarjamo lastne recepte. Tako danes izdelujemo kar 18 različnih vrst piškotov za različne potrebe, vse brez umetnih sladil in aditivov. Imamo tudi take brez maščob in dodanih jajc.« V Pekarni Adamič je že od nekdaj rdeča nit izdelava piškotov. Danes boste na njihovi spletni strani med »dodatnimi izdelki« zasledili zgolj izdelavo potice. Adamič pravi, da ne po naključju, kajti meni, da naj vsak dela tisto, kar najbolje obvlada. Danes ima pekarna zaposlenih 18 ljudi, vajeti pa počasi prijemljeta v roke tudi sin Boštjan in hčerka Alenka. Tako se znanje in izkušnje prenašajo že na tretjo generacijo Adamičevih. Pred časom so imeli velike načrte s tehnološko posodobitvijo pekarne, a jim je kriza nekoliko prekrižala načrte. »Ni nas toliko prizadela kriza kot taka, večji problem so dvigi cen materialov, kot so moka in jajca. Sploh zato, ker uporabljamo kvalitetne slovenske surovine, za katere smo celo preko medijev lahko slišali, kako so jim poskočile cene.« O kvaliteti Adamičevih piškotov pričajo trgovske police z njihovimi izdelki, kar pomeni, da ljudje radi posegajo po njih. Tudi njihova trgovinica na Stari cesti je vedno dobro obiskana, še posebej zato, ker so piškoti v njej brez visoke trgovske marže. Se najbolj zgovorno spričevalo njihove kakovosti pa je znak »SQ - Slovenska kakovost«, ki ga je pekarna za svoje izdelke prejela že več let zaporedoma. Gašper Tominc, Foto: Blaž Uršič Novosti v podjetju DG69 V DG69 so se odločili razširiti svojo ponudbo z ekološkimi zabojčki. Izbirali boste lahko zabojčke v katerih bo samo ekološko pridelano sadje ali ekološko pridelana zelenjava. Vsi dobavitelji imajo potrebne certifikate s katerimi potrjujejo, da sta sadje in zelenjava pridelana na ekološki način. Za vas so izbrali tudi kakovostne dobavitelje. Ker se zavedajo, da so gospodinjstva različna so pripravili zabojčke v različnih velikostih; majhen, veliki in srednji. Zabojčke boste lahko naročili od Miklavža naprej preko telefonske številke 051 648 365 ali preko elektronskega naslova eko@dg69.si. Ker je tudi skrb za okolje zelo pomembna v DG69 bo vsak, ki bo prinesel svoj izpraznjen zabojček nazaj bo dobil manjše presenečenje. Ker vedo, da njihove stranke zanimajo uporabne informacije glede ekološko pridelanega sadja in zelenjave pa vsak mesec prirejajo dogodke v svoji trgovini. Imeli so že dogodke na temo slovenskih ekoloških čajev, naravnih sokov in kako uporabljati izdelke podjetja Planet Bio. V mesecu decembru točneje, 19.12.2012 pa pripravljajo dogodek na temo priprave presne hrane, ki ga bo vodila Anja iz portala Ekologičen. Vsi tisti, ki so se pridružili našim dogodkom pa tudi vedo, da je možno vse pripravljene dobroto tudi poskusiti. 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo! Spoštovane članice, člani ZŠAM Vrhnika in občani! Vabim Vas, da skupaj preživimo prijeten večer na božično-novoletnem plesu, ki bo v v soboto, 8. decembra 2012, z začetkom ob 18. uri v Gostišču Kranjc. Ob prijetnih tonih glasbe se bomo zavrteli in lepo imeli. Vabljeni! Vsem članicam in članom ter občanom želim varno vožnjo. Informacije po telefonu 01/755 22 36 ali 031/ 348-160(Jože). Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik Dvodnevni pohod konjenikov Dogovor o dvodnevni konjenici je stekel po telefonu, saj smo konjeniki vrhniškega konjeniškega društva razkropljeni po petih občinah. Vrhniška, ki je med temi največja, premore le štiri osivele konjenike, podmladka pa ni. Sončno soboto, 20. 10., smo se zbrali in ob 10.00 odjahali z Vrhnike proti Logatcu po stari makadamski poti mimo Štampetovega mosta in kmalu prišli do Loma, kjer je bil prvi postanek. Dopoldanska kavica je prijala vsem, še posebno meni. Po krajšem postanku smo odjahali naprej proti Podskrajniku in naprej do Dolenje vasi. Z dobrim vodnikom smo pot podaljšali za kakih 10 km, in si ogledali še Bezuljak in Begunje pri Cerknici. Ker pa vse poti vodijo v Rim, smo tudi mi prispeli do cilja malo po tretji uri popoldne. Sledilo je delo z konji, saj so bili kar dobro utrujeni od dokaj dolge poti. Končno smo lahko poskrbeli tudi zase. Kmetija odprtih vrat pri Kontrabantarju je znana daleč naokoli, in to ne zastonj. Domača kuhinja, ambient za vikat, odlična postrežba, pa še prenočišče na seniku. Ko vse to sešteješ, ti srce kar poskoči od veselja. Po dooolgi noči z malo spanca smo zjutraj krmili konje, se dogovarjali o nadaljnji poti in končno ugotovili, da se nam nikamor ne mudi. Odšli smo v jedilnico in se dobro okrepčali z dobrotami, ki jim še imena ne vem. Okoli devete ure smo se poslovili od domačih in odjahali v megleno jutro Cerkniškega jezera. Pot nas je vodila proti Kožljeku, kjer smo bili dogovorjeni za postanek. Zopet dobra kuhinja, kapljica rujnega in dobre volje na pretek. Po dobri urici postanka smo pohiteli naprej proti Pokojišču, saj tudi tam Bog roko ven moli. Po kraj- šem klepetu z »oštirjem« smo odpeketali proti Vrhniki in ob petih popoldne že prispeli domov. Vsi celi in zdravi, le pas na hlačah je bil popuščen zaradi obilice dobrega. Od tu vabim mlajše konjarje, naj se nam pridružijo na takih in podobnih poteh. Konjeniško društvo Vrhnika Ludvik Lampe Čebelarski izlet Čebelarji ČD Vrhnika smo se 20. oktobra 2012 udeležili čebelarske ekskurzije na Primorsko. Že pri odhodu z Vrhnike se nam je pridružil g. Franc Šivic, strokovni vodja, ki je bil letos odlikovan z redom za zasluge Republike Slovenije, čebelar, ki je mnogo pripomogel k razvoju čebelarske stroke, uveljavljanju slovenske čebelarske kulturne dediščine in promociji slovenskega čebelarstva v svetu. Njegove foto- grafije na temo čebele in prepoznavnih slovenskih motivov (slovenski čebelnjak in panjske končnice) so redno objavljene širom sveta in prejemajo najvišja priznanja. Ob prijetnem kramljanju na avtobusu smo se ustavili v firmi Kipgo Batuje, ki ponuja raznovrstno čebelarsko opremo, ter pot nadaljevali v Šempas, kjer smo si ogledali domači čebelnjak g. Šivica, nasad medovitih rastlin in apikomoro. Poslušali smo kratko predstavitev ekološkega zdravljenja čebeljih družin, ki so brez ustreznega zdravljena obsojene na propad. Ogledali smo si fotogalerijo ter zbirko zanimivih čebelarskih predmetov - vsebuje zbirko čebelnjakov iz vseh slovenskih pokrajin, ki so jo na pobudo ČZS (Čebelarske zveze Slovenje) in g.Ši-vica izdelali učenci lesarske šole. Na turistični kmetiji nas je pričakalo okusno kosilo, ki smo ga dopolnili s kobjeglavskim teranom. Pot nas je nato vodila v srednjeveško mestece Štanjel, ki vedno znova preseneti s svojimi kamnitimi znamenitostmi. Vendar življenje sodobnega človeka v takšnem okolju ni preprosto, kar nam je nazorno predstavil tamkajšnji čebelar g. Švagelj. Pred njegovo hišo nas je pritegnil »medomat«, samopostrežna omarica medenih dobrot, iz katere si kupec vzame izbrani artikel in ga »pošteno« plača v prazen kozarec - v katerem je izkupiček na presenečenje vseh vedno pozitiven. Čebelarji ugotavljamo, da nam tem o čebelah ne zmanjka, da imamo v Slovenji obetavne možnosti za razvoj čebelarskega turizma, kajti naša čebelarska dediščina je edinstvena na svetu in vezano na zgradbo slovenskega čebelnjaka tudi enkratne možnosti razvoja apiterapi v njih. Spuščal se je že mrak, ko smo ponovno vstopili v avtobus, ki nas je odpeljal proti domu. V prijetnem druženju čebelarjev, ki premalokrat izkoristimo priložnosti za srečanja in prelepe ter koristne izlete, je lep jesenski dan kar prehitro minil. Marjeta Miklavčič, Foto: Darko Hudjek Poklon v umrlim članom ZŠAM Vrhnika Prvi november je dan spomina na mrtve. Tudi člani ZŠAM Vrhnika se na prav poseben način vsako leto spomnimo pokojnih članov našega združenja. V ponedeljek, 29. 10. 2012, smo jih obiskali na njihovih grobovih, se jih spominjali in jim poklonili nagelj v znamenje spoštovanja. Tako smo letos obiskali pokopališče na Vrhniki, v Verdu, Borovnici, Sinji Gorici, na Logu, v Blatni Brezovici in na Stari Vrhniki. Pokojnim članom smo se poklonili: Slavko Jereb, Herman Janež, Karol Jurjevčič, Rado Petavs, Janez Šuštaršič, Dušan Rodošek, Janez Jereb in Franjo Čretnik. Predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik. Predavanje o ekološkem vrtnarjenju V četrtek, 8. novembra 2012, je v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki potekalo predavanje na temo ekološkega vrtnarjenja. Poslušalce je uvodoma nagovorila predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik. Vse navzoče - bila jih je polna dvorana - je lepo pozdravila in spregovorila o pomenu samooskrbe z ekološko pridelano hrano. Predaval je Davor Špehar, strokovnjak Kluba Gaia. Slišali smo veliko o organskih rešitvah, ki bodo pripomogle, da nam bo delo na vrtu v še večje veselje, hkrati pa bodo vrt obvarovale pred boleznimi in škodljivci. Špehar je na začetku predavanja opozoril, da sicer vsako leto izgubimo veliko kmetijskih površin, vendar lahko tudi sami marsikaj storimo za to, da bi uživali zdravo hrano. Lasten zelenjavni vrt postaja vse večja dobrina, saj smo z obdelovanjem vrta gotovo poplačani za svoj trud, ob tem krepimo telo in duha, daje pa nam tudi občutek neodvisnosti in samostojnosti. Lahko si omislimo skupnostni vrt, ki ga obdeluje več lastnikov (prijateljev ali znancev), ob pravilnem pristopu pa je lahko lep in urejen kljub napornim in celodnevnim službam. Predavatelj je predstavil koristi samooskrbe, pojasnil, zakaj je ekološka hrana bolj zdrava, med drugim pa smo se poučili tudi, kdaj je pravi čas za saditev sadnega drevja in jagodičev-ja ter katere vrste so najodpornejše, kako in kdaj zastiramo gredice, kako pripravimo kompost, čemu služi kolobarjenje, katere rastline so nam v vrtu lahko v pomoč (odganjajo insekte in preprečujejo bolezni), kje si lahko izposodimo semena, katera so naravna gnojila (zeleno gnojenje) in kakšen pomen ima analiza tal. Predavatelj je ob koncu predavanja nekaj časa namenil tudi odgovarjanju na vprašanja, ki so mu jih zastavili udeleženci. Nato so bili vsi povabljeni v avlo na pokušino soka iz ekološko pridelanih jabolk in hrušk, ki ga je prispevalo podjetje DG 69. Podjetjema DG 69 in Unichem se TD Blaga-jana zahvaljuje za sodelovanje. Jožica Alič Koledar turističnega društva Turistično društvo Blagajana Vrhnika je te dni izdalo koledar za leto 2013 - v fotografski objektiv ujete lepote vrhniških vasi, bolj ali manj znane utrinke. S plačano članarino za leto 2012 lahko člani pridete po koledar na društvo, lahko pa to storite hkrati. Koledar bo sicer mogoče kupiti za 10.-€. Mi pa že mislimo tudi na leto 2014. Ljubitelje fotografiranja pozivamo, da skozi objektiv beležite lepote, zanimivosti in skrivnosti domačega kraja, vaš pogled nanj. Za konec oktobra 2013 smo rezervirali prostor za razstavo fotografij v Cankarjevem domu. Iz izbranih fotografij pa bomo potem skupaj sestavili koledar za leto 2014. Prijazno, polno presenečenj je naše mesto z okolico. Kako ga vidite vi? Turistično društvo Blagajana Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Jesenski izhod skavtov Da bi popestrili jesenske dni, smo se skavti ste-ga Vrhnika 1 odpravili na popotovanje. Pot nas je vodila prek smučišča Ulovka v Zaplani,na vrhniško Planino,kjer nas je v soncu bleščeč pričakal razgledni stolp. Topel čaj in malica sta nam napolnila trebuhe, manjkalo pa ni iger, priljubljenih zlasti skavtom. Razigrani smo se razdeljeni v skupine podali po poti na kateri je bilo treba uporabiti znanje orientacije in do brega opazovanja. Vmes so dolgčas odganjale misli, ustanovitelja skavtov, Roberta Baden-Povvella, pripetih na drevesih, vici o živalih ter delavnice. Te so vključevale ročno spretno st,odbito aktivnost, branje zgodbe iz Svetega pisma,priljubljeno skavtsko različico nogome-ta-skavtbol in pot preživetja(v naprej pripravljena pot, kjer vsak preizkusi svoje telesne in tudi psihične sposobnosti). Tako smo prišli do travnika nad šterno (kot pravimo vodnjaku pri vhodu na Planino). Zaključni fest-skavt-song na katerem so se skupine predstavile s pevskim nastopom,nas je nasmejanih obrazov pripeljal do odhoda domov. Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika vabi na DOBRODELNO PRIREDITEV Mlaka spreminja podobo, a ohranja svoj namen v petek, 7. 12. 2012, ob 17. uri v telovadnico Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. NASTOPAJOČI: učenci OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika z gosti. Prireditev je namenjena zbiranju denarja za obuditev mlake ob šoli in prijetnemu druženju. Lepo vabljeni! Pesem učenca OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Lovra Sukiča nas sooča z neprijetnimi dejstvi, zakaj je mlaka ob šoli trenutno brez življenja. Draga mlaka! Zaslužiš pravo si opravičilo, ker krajanov nič ni izučilo. Vsa ta leta vandali vate so metali nebodigatre-ba: koše, trgovinske vozičke, akumulatorje, nože, kole, betonska korita in še kaj . Nepravi gosti v tebi so pogosto se utopili, pasji drekci so se ulovili in kužki v vročini ohladili. Če rib ali želv doma so imeli preveč - hop v šolsko mlako - pa jih ni bilo več! Suše dodatno so te ugonobile in ti skoraj vso kri izpile, kljub gasilcem, ki pogosto so te polnili, vendar ti življenja niso vedno obnovili. Ti trpela si zelo, ker ti niso dovolili, da bi z naravnim tokom se razvijala in razgledane krajane razvajala. Če bi več brali, bi tudi vedeli, kaj vse te je prizadelo. Da spet živela bi tako kot včasih, krajani radi bodo darovali in denar na račun nakazovali. (Lovro Sukič, 9. b) Tako je, drage sokrajanke in dragi sokrajani, obračamo se na vas po pomoč. Namreč vse večja težnja po povezovanju različnih znanj nam narekuje, da moramo svojim učencem ponuditi drugačne, boljše možnosti za širitev obzorij. Ena takih je zagotovo t. i. učilnica na prostem, kjer lahko otroci opazujejo in po bliže raziskujejo živa bitja. Tako pridejo v neposreden stik z živalmi in rastlinami, se učijo odgovornega so-bivanja z okolico in bogatijo svoje izkušnje, kar jim težko ponudimo v klasični učilnici. Pester življenjski prostor je nenazadnje lahko tudi navdih za številne ideje (npr. fotografije, risbe, pesmi .) in sproščujoče učno okolje. Omenjen ekosistem pa lahko dobro služi tudi vam, dragi krajani Vrhnike, kar ste večkrat izrazili tudi sami. Ne pozabimo, da urejeno in raznoliko okolje prispeva k boljšemu počutju in ponuja možnosti za kakovostno preživet čas. Pa naj bo to sprehajanje, počitek ali pa klepet in rekreacija. Vendar moramo za uresničitev idej poskrbeti vsi, učitelji in učenci na šoli ter občani Vrhnike. Zato, dragi krajani, omogočite učencem, da bodo imeli priložnost poglabljati svoje znanje tudi izven učilnice, in radodarno prispevajte k estetski in kulturni podobi svoje občine. Tako bomo naslednjim generacijam predali jasno sporočilo! Svoj prispevek lahko nakažete na naslednji tekoči račun: 01340-6030723780 (SKLIC: 00 2993400). Za finančno in kakršnokoli drugo podporo se vam učenci in zaposleni na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Ko te oktobra preseneti sneg Vrhniški taborniki, tisti malo starejši, okiteni z zelenimi, modrimi in vijoličastimi ruticami, smo se od 26. do 31. oktobra spet odpravili na jesenovanje. Tokrat vsmo s taborniki iz kranjskega rodu Stane Žagar - mlajši raziskovali okolico Zapotoka pri Igu in se ob tem imeli noro dobro. Medtem nas je presenetil sneg, kar pa nas ni ustavilo, da se ne bi preizkusili v orientaciji, tako podnevi kot v malo bolj strašljivi različici ponoči. Obiskala nas je zeliščarka, izvajali smo fizikalne poskuse, ker pa se je bližala noč čarovnic, smo seveda izrezovali buče. Te so nas pozneje strašile na grozljivi progi, na kateri so marsikateremu od nas močno zašklepetale kosti. Zabave ni manjkalo, prav tako ne zimskih radosti. Pošteno smo se okepali, se metali v sneg in počeli druge snežne vragolije, za katere upamo, da jih bomo ponovili tudi na zimovanju. Petra Jelovšek - Teta Gugl Maks mali in veliki umetnik izžareva pravo energijo Slike viteza Maksa Bori se do konca svojega življenja Svoj bogat slikarski opus je na ogled postavil 20. novembra v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava je bila odprta ravno na dan »Dneva otroka« in je napolnila malo dvorano z mladimi in starejšimi poznavalci in prijatelji »velikega« Maksa. Maks Lenart Černelč je pravzaprav mali vitez, vendar pa veliki borec, ki sam pravi, da se je vredno boriti do konca svojega življenja. Sedemlet-nik je drugošolček osnovne šole Majde Vrhovnik Ljubljana. Tako živi in ustvarja v Ljubljani, a zibelke njegovih prednikov so se gugale tudi na Vrhniki, kjer živijo številni svojci in prijatelji. Zato tudi ni nič čudnega, da je bila mala dvorana za vse prisotne pretesna. Kulturni program so mu pripravili mladi prijatelji, tako je Samo Japelj zaigral na klavir, dve pesmi sta mu zapeli Nina Iskra in Plaz nad dolino Ana Kristina Prosen, za har- moniko pa je poprijela Alja To so izrečene besede sedem- Primožič. Mladega umetni-letnega Maksa Lenarta Cer-nelča, ki ga je zahrbtna bolezen že ob rojstvu prikovala na invalidski voziček. Svoj boj za normalno življenje pa bojuje tudi s čopičem, razkošnimi barvami, neverjetno domišljijo in pripovedno besedo. Tako da vsak trenutek in prosti čas nameni svojemu slikarjenju, pravljičnim podobam na papirju in razmišljanju o življenju, ki ga živi v svoji okolici. Tako je nastal že velik slikarski opus mladega sedemletnega Maksa, ki tako kaže resnično podobo pravega umetnika. ka in »velikega« viteza pa je predstavila Tatjana Oblak Milčinski, med drugim tudi z izrečenimi besedami Maksa: »Tudi, če so mikrobi strašno močni, se levkociti in trombociti ne predajo. Borijo se dokler se le da. Heroj ustreli s pištolo, rani mikroba v glavo in iz glave mikroba se razširi svetloba, takrat pridejo bele krvničke in ga pokončajo. Več levkocitov obkoli mikroba tako, da se držijo čim bolj skupaj in če bi se mikrob razbesnel, da jim ne bi naredil preveč škode. Heroj gre vedno naprej, le v centru se je držal v ozadju, da bi ga čim kasneje zadeli. Bolje da ga ne ubijejo. Moralo bi biti sto močnih strelov, da ga pokončajo. Ko je heroj mrtev, iz njega steče tekočina. Iz te tekočine pa lahko nastane nov heroj. Hej tovariši, pod orožje vsi, tujec mora iz naše zemlje.« Razstava bo odprta do 9. decembra 2012, zato si jo je vredno ogledati ter se zamisliti nad predstavljenimi zgodbami in zamisli, ki jih je s čopičem, svinčnikom in flomastri podajal na papir. Simon Seljak Otvoritev razstavljenih del je navdušila vse prisotne v OŠ Antona Martina Slomška Promet ni hec! V torek, 16. 10. 2012, so nas obiskali Nace in njegovi prijatelji. Uprizorili so nam predstavo Promet ni hec. Nace, prvošolec, ni poslušal sestrice in se je kar sam odpravil v šolo, a kmalu je spoznal, da mora biti prav vsak udeleženec v prometu zelo previden. Nace prvošolec je, brez rumene rutice nikamor več ne gre. Pred semaforjem toliko časa postoji, da na njem zelena luč gori. Prometnih znakov že veliko pozna in ve, da na cesti igrati se ne sme! Vse učence prve triade je opozoril, da v prometu bi vsak od nas zelo pozoren bil. Učenci in učitelji prve triade Z malimi koraki za velik cilj 18. oktobra 2012 smo se tudi učenci naše šole priključili ekipi Svet Kanala A, ki je z dobrodelno akcijo »Mali koraki za velik cilj« zbirala sredstva za Društvo za avtizem DAN. Tekače, ki so svojo pot začeli že v Ljubljani, smo pričakali ob Tržaški cesti, se jim priključili in del poti po Vrhniki tekli z njimi. Osnovnošolci smo stopili skupaj za lepšo prihodnost vseh otrok in tako tudi izkazali podporo dobrodelni akciji. Učenci in učitelji prve triade OŠ Antona Martina Slomška Na ljubljanskem maratonu Za letošnji 17. Ljubljanski maraton se je prijavilo rekordnih 76 učencev naše šole in vsi skupaj smo se veselili tekaško obarvane sobote, ko so bili organizirani teki za osnovnošolce. Žal nam je tokrat narava ponagajala in zaradi dežja je bila udeležba močno okrnjena, prišli so le tisti, ki jih dejansko nič ne more ustaviti. Za učence od 1. do 5. razreda je bil na programu promocijski netekmovalni tek v dolžini 800 m (1. in 2. r) in 1800 m (3.-5. r). Toda kdor je opazoval te mlade športnike, je videl, da so se pognali na progo tako zagnano, kot da gre za olimpijske medalje, vse so dali od sebe, se borili in veselje jih je bilo gledati. Vsi učenci so uspešno pritekli do cilja, kjer so bili za svoj trud nagrajeni z medaljo. Za učence od 6. do 9. razreda je bil tek še malo zahtevnejši, saj so pretekli progo v dolžini 2300 m, obenem so tekmovali še za čim boljšo uvrstitev. V tej skupini smo imeli manj tekmovalcev, vendar ti v težkih razmerah in premočeni do kože niso izgubili volje, tudi oni so na koncu prejeli zaslužene medalje. Celotna prireditev je kljub slabemu vremenu potekala v prijetnem športnem vzdušju, lepo je bilo na enem mestu videti tako veliko število teka željnih otrok. Našim učencem še enkrat čestitamo, izrekamo priznanje in pohvalo za udeležbo in športno borbo, ki so jo pokazali. Zahvaljujemo se staršem, ki so svoje otroke pripeljali v Ljubljano in jim s tem omogočili aktivno sodelovanje na največji športno-rekre-ativni prireditvi v Slovenji. Čestitamo pa tudi mali skupinici naših učiteljev, ki se v nedeljo niso ustrašili teka v zimskih razmerah in so uspešno tekmovali na različnih razdaljah. Matjaž Bajec, učitelj športne vzgoje 12 NAŠ ČASOPIS Občina F^ Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kino v Bevkah Že deveta prireditev Kojk je v Bevkah fejst, ki je potekala 19. oktobra 2012 v kulturnem domu Bevke, res ustreza imenu. Rdeča nit letošnje prireditve je bil »beuški kino«. Ja, res nekaj posebnega. Oživeli smo, če temu lahko tako rečemo, kinoaparature iz pred štiridesetih let in še več. Ne boste verjeli, še so bile uporabne. V rokah izkušenih in natančnih kinooperaterjev smo si ogledali zelo zanimiv kratek film o iznajdljivosti preprostega kmečkega človeka daleč v hribih. Po pripovedovanju gospoda Francija Gostiše smo izvedeli marsikaj zanimivega o začetkih kina v Bevkah tam nekje leta od 1965 in naprej. Zelo zelo zanimivo, o tem bi lahko veliko napisali. Na odru smo predstavili igro, delček iz filma Kekec, v odlični igralski zasedbi: Klavdja Japelj - Pehta Blaž Makovec - Rožle, Primož Jereb - Kekec, Franci Gostiša - Bedanec, Anja Čepon - Mojca itn. Blesteli so od prvega do zadnjega. Bravo! Prav tako so prireditev popestrili tudi naši vsakoletni gostje, ansambli: z Golega Sosedje, iz Ljubljane Zupani, domačini, otroci naše šole iz Bevk, odlična harmonikarja Aleš Čepon in Miha Keršmanc in Stari mladi banda bend. Za vsakogar se je našlo nekaj. Smeha ni manjkalo. Obiskovalce smo tudi pogostili s slanimi prigrizki in sladkimi dobrotami. Veselo rajanje se je nadaljevalo z Ansamblom Polka bend. Smo že v pripravljanju desete prireditve, ki bo naslednje leto. Bo nekaj posebnega in veliko presenečenje. Zato si že sedaj rezervirajte čas za naslednje leto v oktobru, ne bo vam žal. Vsem krajanom BEVK in zunanjim obiskovalcem se v imenu KD Ivana Cankarja zahvaljujem za lepo obiskano prireditev. Še nekaj besed o zgodovini kina v Bevkah. Kot je verjetno širši javnosti bolj ali manj znano, je bila v Bevkah v 20. stoletju močna kino-sekcija, kjer se ni redko zgodilo, da se je kakšen film vrtel prej kot v drugih večjih krajih, saj 80.) je bil kino v Bevkah dobro obiskan in vsako nedeljo, ko je bila predstava, je bila dvorana polna. Konec osemdesetih ter v devetdesetih, ko so v Ljubljani preuredili zvok v kinodvora-nah v prostorskega (stereo surround) in ko je tudi pot do Ljubljane na zabavo in prosti čas postala nekaj vsakdanjega (globalizacja), se je počasi začel zmanjševati obisk kinopredstav. Ljudi je v »kino Bevke« pritegnilo le še malo filmov oz. samo še spektakularni. Zaradi slabega obiska se ni več finančno izplačalo vrteti so se bili naši kinooperaterji zanj pripravljeni zapeljati tudi v Ljubljano, Maribor ali Zagreb. Kino je v Bevke prišel že zgodaj: v petdesetih letih kot potujoči kino, z nakupom lastnih aparatov pa se je kmalu v šestdesetih začela močna kinosekcja. Prvi predvajani film z lastnimi aparati v Bevkah je bil Kekec. Aparati so svetlobo v lečo oddajali prek elektrod, šele pozneje, konec osemdesetih je društvo kupilo aparate na žarnice. Tri desetletja (60., 70. in filmov, saj je kino deloval z izgubo. Kino Bevke je tako svojo zadnjo predstavo do letošnje obuditve odvrtel v sezoni 1994/95. V načrtu imamo, da bi v Bevkah kino ponovno postal del kulturnega življenja v vasi. Želimo si, da bi imeli predstave vsaj dvakrat na mesec. Priprave na redne predstave so že v teku in upamo, da bo prva predstava že v novembru. Za KD Ivana Cankarja Bevke zapisala Emi Vinšek in Primož Jereb. Las Vrhnika zopet obdaril otroke Kot vsako leto je tudi tokrat ob izteku leta Lokalna akcijska skupina Vrhnika obiskala najmlajše v vrtcu Želvica na Vrhniki. Tokrat jim je predsednik omenjenega društva Edin Behric izročil drobne pozornosti družbe Kraš, s katerimi se bodo lahko otroci tako pozabavali kot posladkali. Malčki so bili daril seveda zelo veseli. »Zakaj jih ne bi razveselil, če pa imam to možnost?« je dejal Edin, ki že vrsto let v vrtcu »prehiteva« decembrske dobre može. (gt) OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA VAS V TOREK, 4. 12. 2012, PRISRČNO VABI NA NOVOLETNI BAZAR. Zbirali bomo sredstva za šolski sklad. Kako ? S ponudbo novoletnih voščilnic, darilnih škatel in vrečk, novoletnih okraskov, nakita, glinenih izdelkov, mila, dišeče soli in še marsičesa - vse delo pridnih in spretnih rok naših učencev. Izbiro vam bodo olajšali mladi pevci, plesalci in igralci, ki so posebej za to priložnost pripravili božično-novoletno obarvan program. Ogrel vas bo božični čaj, zadišalo bo po prazničnih dobrotah, ki jih boste lahko tudi poskusili. Prireditev z bogatim kulturnim programom bo potekala od od 17. do 19. ure v šoli na Lošci 1. S svojimi prispevki boste omogočili izvedbo vseh aktivnosti za vse otroke. Vljudno vabljeni! Slovenski zajtrk tudi v vrhniških vrtcih Vrhnika, 16. november - Naša ekipa je obiskala vrtec Želvica, kjer je Slavko Keršmanc iz Čebelarskega društva Vrhnika malčkom na kratko predstavil čebelarstvo, s seboj pa je prinesel tudi nekaj opreme, ki je med najmlajšimi pritegnila veliko pozornosti. Mmmm... Malčke je nagovoril tudi župan Stojan Jakin. Po uradnem delu so mednje razdelili medenjake, že pred tem pa so bili deležnega tradicionalnega slovenskega zajtrka - črn kruh, med, jabolko, mleko in maslo - vse domačega porekla. Zajtrk je potekal v okviru vseslovenske akcije »Tradicionalni slovenski zajtrk«. (gt) Mesec oktober v v Župnijskem vrtcu Oktober smo v našem vrtcu začeli zelo pestro, s sodelovanjem med skupinami ter v objemu narave. Že prvi teden smo imeli Frančiškove delavnice, kjer imamo kot vsako leto mnogo aktivnosti. Ogledali smo si risanko o sv. Frančišku, tekmovali v spretnostnih igrah, hodili na sprehode in pohode v naravo, nabirali plodove, ki nam jih je podarila jesen in nato iz njih ustvarjali prave umetnine. Teden smo končali na prav poseben način, saj smo iz sadja naredili prave poslastice, sadne ježke, metuljčke, sadne kupe, čokoladni fondi s sadnimi nabodali in še mnogo drugih specialitet, ki smo si jih na koncu seveda tudi privoščili. Mlajši so oktober obogatili z opazovanjem narave, živali, ki se pripravljajo na zimo in drugih pestrosti jesenskega časa. Kot že veste, smo starejše skupine konec septembra obiskale Kekčevo deželo, ki otrokom tudi v tem mesecu ni dala miru in smo si o tem še veliko povedali. Ves čas smo prepevali, se igrali stare igre. Spoznavali smo, kakšno je bilo življenje včasih, si izdelali Kekčeve klobuke, pastirske palice, nanje navezali cule ter vanjo zavili malico, ki smo jo pojedli na koncu pohoda. Oktober nam je podaril še veliko toplih ter sončnih dni in mi smo jih z največjim veseljem izkoristili. Maja Trček 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Mesec šolskih knjižnic T W 1 f j Oktobra šolske knjižnice praznujejo mednarodni šolskih knjižnic. Letošnje praznovanje je vodilo geslo Šolske knjižnice - vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Opozorilo nas je na bogastvo, ki ga hranimo v knjižnicah. V šolskih knjižnicah imamo shranjene knjige in dokumente, ki pričajo o minulem času in ohranjajo zgodovino, skrbijo za sedanjost in prihodnost naših učencev s tem, da jih opremljajo s pristojnostmi, ki so potrebne za uspešno delovanje v zdajšnji družbi. Praznovanje mednarodnega meseca šolskih knjižnic opozarja na široko paleto dejavnosti, s katerimi šolske knjižnice svoje uporabnike, zaposlene na šolah in učence, prek njih pa tudi starše opremljajo za življenje. V šolski knjižnici Osnovne šole Ivana Cankarja smo praznovanje začeli prve dni oktobra ob tednu otroka. Za uporabnike smo pripravili več različnih dogodkov. V četrtek, 4. 10. 2012, smo imeli v šolski knjižnici na Lošci 1 bralni zajtrk. Udeležilo se ga je 28 učencev iz 4. in 5. razreda. Knjižničarki sva jim predstavljali mladinske knjige, ki sodijo v bralno stopnjo P, njihove zgodbe pa so povezane z letošnjo temo tedna otroka - Radosti in stiske odraščanja. Učenci so na koncu dogodka zapisali svoje misli o bralnem zajtrku: • Anej, 4. a: "Dobro je bilo takrat, ko je knjižničarka brala. Ni mi bilo všeč, da so nekateri odhajali takrat, ko je brala." • Kaja, 4. a: "Bilo mi je všeč, ker je bilo veliko zanimivih zgodb. Hočem, da je knjižni zajtrk še kdaj. Ni mi bilo všeč , da je bilo hitro konec." • Živa, 4. c: "Všeč mi je bilo, da niste povedali konca zgodbe. Najbolj mi je bila všeč knjiga o avtocesti." • Izak, 4. d: "Ta bralni zajtrk je bil super. Če bi se lahko še ponovil, ampak ne v četrtek, če lahko v sredo. Najbolj so mi bile všeč knjige. Komaj čakam, da se ponovi. Hvala!" • Aleksa: "Zajtrk je bil sočen in knjigice so bile zanimive." • Inti, 4. d: Zelo mi je bilo všeč, ko ste brale knjige. Bile so zelo zanimive." Zadnji dan v tednu otroka, v petek, 5. 10. 2012, je napočil čas za pravljično urico za najmlajše obiskovalce šolske knjižnice. Učenci od 1. do 3. razreda so v času jutranjega varstva obiskali šolsko knjižnico na Tržaški 2, kjer smo na pravljični urici govorili o odraščanju, njegovih stiskah in radostih. Ogledali smo si poučne knjige s to temo, na koncu pa so učenci prisluhnili pravljici Kaj dela očka? S pravljično urico smo bili vsi zadovoljni, učenci pa so izrazili željo, da bi se še kdaj ponovila. V petek, 19. 10., smo z devetošolci začeli reševati slovenski MEGA kviz. Spoznali so življenje in delo slovenske pisateljice Zofce Kveder. V letošnjem šol. letu poteka sedmi cikel slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza z naslovom PORTRETI SLOVENSKIH PIONIRK. V luči evropskega leta državljanov se bodo vsi reševalci podrobneje posvetili Slovenkam, ki so z izjemnimi pionirskimi dosežki zaznamovale svoj čas in se vpisale v zgodovino slovenskega naroda. Pozabili nismo niti na praznik Čebelice, s katerim se na rojstni dan pisateljice Kristine Bren-kove spomnimo na njeno vlogo pri porajanju te otroške knjižne zbirke. Drugošolci so se udeležili pravljične urice v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, kjer so slišali vse štiri zgodbe iz zadnjega »roja« Čebelice. V četrtek, 25. oktobra, smo imeli v šolski knjižnici literarni večer, na katerem smo gostili dve mladinski pisateljici in urednico njunih knjig. Spoznali smo prvi del fantazijske sage ČARNI ANGEL (serija Pravi svet) in mladinsko pisateljico Danilo Žorž, mlado odvetnico iz Ajdovščine, ki je bila že dvakrat nominirana za nagrado več- ernica, ter avtorico Natalijo Nanevsko Duričic, arhitektko iz Ljubljane, po rodu iz Bitole, ki je predstavila prvi del pustolovsko-fantazijske sage z naslovom OTROCI AVALONA (serija Pozabljeni). Med sproščenim klepetom ju je urednica spraševala o mnogih rečeh: • Kako nastane dobrih 400 strani napetega branja? • Je pomembno, kaj da avtorica jesti junakom? • Te kje čakajo poldragi kamni, ki v sebi skrivajo moč čaranja? • Je vročina znak za odhod k zdravniku ali ... v druge svetove? • Kje je večja divjina, v gozdu ali med šolskimi klopmi? S svojimi odgovori na vprašanja sta avtorici na drugačen, zanimivejši način predstavili prvi knjigi iz svojih novih knjižnih sag. Na koncu srečanja sta šoli podarili svoji knjigi, ki sta ju na ravnateljičino prošnjo tudi podpisali. S tem dogodkom smo zaključili letošnji mesec šolskih knjižnic, ki je vsakdanje življenje šole in šolske knjižnice obogatil z zanimivimi dogodki. Odzivi uporabnikov (učencev in učiteljev) so bili pozitivni, izraženih je bilo tudi veliko želja po več takšnih dogodkih. V naslednjem šol. letu bova zato knjižničarki spet organizirali praznovanje meseca šolskih knjižnic na malce drugačen način. ^ Knjižničarki Špela in Andreja Na Vrhniki potekal seminar za učitelje o svetlobnem onesnaževanju Svetlobno onesnaževanje je vse večji okoljski problem, ki ga žal premalo poznamo. Zato je zelo pomembno, da povečamo prisotnost te tematike v slovenskih šolah. Tega se zavedajo tudi številni učitelji, ki so se v okviru projekta Life+ Življenje ponoči izobraževali o vplivu umetne svetlobe na človeka, živali in astronomijo. Ponoči v mestih in vaseh zažari na tisoče svetilk. Noč ni nič več skrivnostna, odmaknjena, ni več čarobna. Bi lahko rekli, da je noč izgubila svojo moč? Odgovor na to vprašanje je v četrtek, 25. oktobra 2012, na seminarju o svetlobnem onesnaževanju iskalo 68 učiteljev naravoslovja, biologije in fizike iz osnovnih in srednjih šol. Seminar je potekal v dvorani Zavoda Ivana Cankarja na Vrhniki. V uvodu je Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenje in tehnični vodja projekta Življenje ponoči predstavil svetlobno onesnaževanje in ga prikazal tudi kot ekonomski problem. Primer potratnosti je Maribor, ki za javno razsvetljavo porabi 4-krat več električne energije na prebivalca kot avstrijski Gradec. Vpliv svetlobe na človeka je predstavila prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na medicinski fakulteti. Poudarila je, da prav svetloba predstavlja glavni mehanizem delovanja dnevno-nočnega ritma, ki uravnava cikel fizioloških procesov vseh živih bitij. Eden od teh procesov je nastajanje hormo- na melatonina, ki se izloča med spanjem v temi; svetloba prekine njegovo sintezo, kar pa lahko vodi do pojava bolezni. Dr. Tomi Trilar je pojasnil vpliv umetne svetlobe na nočne živali. Slušatelji so izvedeli, da umetna svetloba zelo vpliva tudi na razmnoževanje morskih želv, prav tako pa lahko moti ptice, male sesalce in druge skupine živali. Trilar je poudaril, da mnoge nočno aktivne žuželke svetloba privlači, zaradi česar se ujamejo v kroženje okoli svetilk, kjer lahko poginejo zaradi izčrpanosti. Poleg tega so veliko bolj izpostavljene plenilcem, kot bi bile v naravnem nočnem okolju. Manj žuželk pa pomeni manj plena za nočne živali, kot so ptice, dvoživke in seveda netopirji. Dr. Maja Zagmajster je predavateljica na biotehniški fakulteti in vodja^ skupine za netopirje. V okviru projekta Life+ Življenje ponoči spremlja izletavanje netopirjev in rast mladičev na cerkvah z različno razsvetljavo. Predstavila je posebnosti netopirjev in vpliv umetne svetlobe na edine leteče sesalce. Povzela je tudi preliminarne rezultate raziskave projekta, ki potrjujejo hipotezo, da gredo zaradi osvetlitve izletalnih odprtin mali podkovnjaki na lov kasneje. Tako zamudijo vrh aktivnosti žuželk, posledica tega pa je lahko slabša prehranjenost živali in s tem slabšanje stanja populacije. Meteorolog Gregor Vertačnik iz Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje je naravno, ne-onesnaženo nebo predstavil kot nebo, ki je temno od zenita do obzorja in kjer lahko opazujemo Rimsko cesto v vsem svojem sijaju. Opozoril je, da se svetlobno onesnaženje širi, tudi 200 km daleč, in da so resna astronomska opazovanja možna le še v odmaknjenih predelih Zemlje, na primer v puščavah. Pomemben del seminarja je bila diskusija o tem, kako vpeljati tematiko svetlobnega onesnaženja v pouk, ob čemer so udeleženke in udeleženci predstavili svoje izkušnje in predloge. Predstavljen je bil tudi sam projekt Life+ Življenje ponoči. Ta evropski naravovarstveni projekt si prizadeva zmanjšati negativne vplive osvetljevanja objektov kulturne dediščine in izboljšati naravovarstveni status nočnih živali. Projekt se je začel septembra 2010 in bo potekal do februarja 2014. O njem smo v Našem časopisu že pisali. Za konec smo si ogledali prenovljeno razsvetljavo cerkve sv. Lenarta na Stari Vrhniki, ki je glede na predhodno osvetlitev učinkovitejša in naravi prijaznejša. Cerkev je ena izmed 21 cerkva, vključenih v projekt Življenje ponoči. In še sklepna misel: osvetljujmo samo tam, kjer svetlobo potrebujemo, in samo takrat, ko jo potrebujemo. Svetilkam se verjetno ne bomo mogli odpovedati, zato je nujna uporaba zasenčenih svetilk, ki ne svetijo nad vodoravnico, in sijalk, ki ne oddajajo ultravijolične svetlobe. Z zmanjšanjem njihove moči, ali še bolje, z izklapljanjem ponoči pa lahko tudi precej privarčujemo. Ekipa projekta Življenje ponoči se zahvaljuje članicam Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika za odlično pogostitev, domačinom Stare Vrhnike, Zavodu Ivana Cankarja in predavateljem. Sodelujte pri ozaveščanju skupnosti o pomenu zmanjševanja svetlobnega onesnaženja. Več informacij poiščite na www.lifeatnight.si ali pišite na info@temnonebo.si. Pripravila: Barbara Bolta Skaberne, vodja projekta Life+ Življenje ponoči VDC Vrhnika - potepanje po Ljubljani Bil je dan kot nalašč za naš potep. Jutranji sončni žarki so nam vlili še več energije in polni pustolovskega duha smo se odpravili na pot. Zbralo se nas je kar lepo število, za poln avtobus. Uporabniki Var-stveno-delovnega centra Vrhnika in njihovi spremljevalci smo se tako odpravili v prebujajočo se Ljubljano. Ob prihodu v Ljubljano smo ubrali pot čez Kongresni trg do Prešernovega spomenika in naprej v stari del mesta. Kot se za jutro spodobi, smo si najprej privoščili kavico. Pa ne kjer koli. Obiskali smo na novo odprto gostilnico naših kolegov iz CUDV Dol&e Boštjančič, Druga violina, kjer so nas toplo sprejeli. Ko smo se do- dobra prebudili, smo se sprehodili mimo magistrata na ljubljansko tržnico, kjer so se naši čuti naužili prijetnih vonjav in raznovrstnih barv. In prispeli smo do vzpenjače na Ljubljanski grad. Za večino od nas je bila to nova izkušnja. Med vzpenjanjem smo najprej opazovali strehe hiš, kmalu pa se nam je odprl pogled nad širno Ljubljano. Povzpeli smo se tudi na obzidje gradu in v daljavi opazovali avtomobile, ki so bili čisto majceni, vlake na železniški postaji in stolpnice. Da se je bližal čas kosila, so nas opozarjali godrnjavčki v naših trebuščkih. Pred odhodom iz centra mesta nas je pozdravil tudi Martin Krpan na pročelju Lutkovne- ga gledališča. Odpeljali smo se na kosilo. To pa še ni vse. Za konec smo si v Kolose-ju ogledali film Madagaskar 3, kjer smo se pošteno nasmejali cirkuškim vragolijam pogumnega leva Aleša, čudaške zebre Martin, boječe žirafe Milke in odločnega povodnega konja Slavka. Ta dan je bil za nas lep, drugačen od našega vsakdana, kar so potrdili zadovoljni nasmehi na naših obrazih. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Društvu Sožitje Vrhnika, ki nam je omogočilo potepanje po Ljubljani. Zahvala velja seveda tudi vsem sodelavcem, ki so prispevali, da je bil ta dan za vse nas nekaj posebnega. Preprosto lep! Alenka Šajn, vodja VDC Vrhnika 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Namakanje z rahlim vetrom v laseh No, pa smo jo le dočakali. V mislih imam nedeljo, 4.11. 2012, ko se naše društvo zdravljenih alkoholikov po letnem načrtu društva odpravi na celodnevni izlet s kopanjem v Malo Nedeljo. Nič kaj obetavna vremenska napoved ni zmotila dobre volje udeležencev, ki smo se zbirali pred Osnovno šolo Ivana Cankarja. Če nam je ponagajalo že vreme, zakaj nam je ne bi še naš prevoznik, ki se je mirno peljal mimo nas in nič hudega misleč čakal pred Mrakovo šolo. Ni kaj! Potrebna je bila urgenca. Sedel sem v avto in se odpeljal za njim. Vse je potekalo s svetlobno hitrostjo, tako da smo kljub nenačrtovanemu dogodku ob predvidenem času odrinili z Vrhnike proti Ljubljani, kjer bi se nam pridružil še Renato. »Ja, kje pa je,« smo se spraševali, ko smo zavili na parkirišče na Dolgem mostu. Sedel je na klopci avtobusne postaje in neobremenjeno opazoval oblake cigaretnega dima. Zakaj bi hiteli, saj se je dan komaj začel, si je najbrž mislil ob prihodu avtobusa in naša pot proti Prle-kiji se je lahko nadaljevala. Med vožnjo po avtocesti je pogovore med nami izletniki prekinil znani glas iz zvočnikov, glas našega Zorana, ki nas je seznanil s potekom tokratnega izleta, obenem pa nas obvestil, da se morajo nekateri izletniki oglasiti pri Meliti, naši ministrici za finance. Potem pa je bilo zopet kot v čebelnjaku: pogovori, smeh, ki se je razlegal po vsem avtobusu. Mogoče je prav naša dobra volja omogočila sončnim žarkom, da so razbili jutranjo sivino in že tako lep dan je postal še lepši in prijaznejši. Uživanje v prijetni in varni vožnji smo za krajši čas prekinili, saj je bil čas za jutranjo kavico in osebne potrebe. Pri tem mislim predvsem na nas kadilce, da« razveselimo« svoja pljuča. Ker pa je bil postanek časovno omejen, smo preverili prisotnost in že drveli naprej Mali Nedelji naproti. Da pa le ne bi bili prepozno na cilju, je prevoznik upošteval naš nasvet in ne svojih vozniških izkušenj. Na izvozu za Cerkve-njak je samo obrnil in vožnjo smo nadaljevali po daljši, vendar hitrejši avtocesti. Se nekaj levih in desnih zavojev in dobrodoš- li v biotermah. Ker dober glas seže v deveto vas, nas je na recepciji že čakala prijazna uslužbenka, s katero smo ekspresno uredili formalnosti in že oddrveli toplim bazenom naproti. Nekaj članov pa se je odločilo, da bodo pred skokom v vodo odšli še nas krajši pohod po okoliških hribčkih neokrnjene narave. Namakanje v topli vodi z rahlim vetrom v laseh je bil pravi balzam za dušo in telo. Prijetno kramljanje in namakanje sta zahtevala svoj davek. Oglašati so se začeli naši želodčki, zato smo pohiteli v restavracijo, da bi videli, kaj so mojstrice kuhanja pripravile za kosilo. Čas je neusmiljeno tekel, zato smo izkoristili še zadnje druženje v vodi, ki smo ga popestrili z raznimi zgodbami in šalami predvsem na svoj račun. Bližal se je čas odhoda. Odpravili smo se v garderobe, da smo se preoblekli in zunaj še kakšno rekli pred prihodom avtobusa. Posedli smo po sedežih in vožnja proti domu se je lahko začela. Že po nekaj prevoženih kilometrih so naši najmlajši omagali in v sanjah zagotovo podoživljali prelep dan, ki so ga preživeli. Preostala druščina pa je ob zvokih glasbe uživala v vožnji. Ker je imel voznik na voljo samo eno »cedejko«, nam je zavrtel še film o legendarnemu Bošku Buhi. Tako smo prispeli na Vrhniko še pred koncem filma in v šali se je porodila misel, da bi vožnjo nadaljevali do Logatca, da bi si film ogledali v celoti. Za nami je bil prečudovit dan, ki smo ga preživeli skupaj. Naš izlet mi bo ostal v spominu še dolgo, saj ko vidiš zadovoljne obraze ljudi okrog sebe, pozabiš na svoj prosti čas, ki si ga porabil s pisanjem e-pošte za dobro in brezskrbno počutje izletnikov. Za društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika Miro Železnik Lnva U J • idi eto 012 zakl i s ovesno V Društvu invalidov Vrhnika potekajo intenzivne priprave na proslavo, s katero bomo počastili tri jubileje: 30-letnico ustanovitve društva, 20-letnico začetka pevskega zbora in 15-letnico prirejanja samostojnih koncertov. Poleg priprav na prireditev se normalno odvija preostalo društveno delo. V četrtek, 8. novembra, smo se odpravili na martinovanje na Dolenjsko. Najprej smo se posvetili kulturi; ogledali smo si grad Bogenšperk, v katerem je živel Janez Vajkard Valvasor in ustvarjal Slavo vojvodine Kranjske. Po hrani za dušo pa smo potrebovali hrano za telo, zato smo se ustavili v gostilni Pri Japu. Tam so nas pričakali z aperitivom in toplimi flancati, nato pa so nam postregli z izdatnim in okusnim kosilom ter še izdatnejšo in okusnejšo večerjo. Poskrbeli so tudi za živo muziko, da smo s plesom vsaj malo pretresli prenapolnjene želodčke. Pevski zbor je 17. novembra gostoval na koncertu z naslovom Praznik partizanske pesmi, ki so ga priredili v Festivalni dvorani v Ljubljani. Šport Moška in ženska balinarska ekipa sta se 20. oktobra v Piranu udeležili turnirja v balinanju v počastitev občinskega praznika. Že naslednji dan pa je moška ekipa sodelovala na 1. kostanjevem turnirju, ki ga je pri Blagajani na Vrhniki organiziral Balinarski športni klub Vrhnika. Dosegli so 5. mesto. To so bila zadnja tekmovanja v letošnji sezoni, a balinarji treninge nadaljujejo tudi pozimi - »dokler sneg ne prekrije balinišča in roke ne po-mrznejo«. Se vedno trenirajo tudi kegljači, čeprav jim bolezni povzročajo nemalo težav. Moška ekipa metalcev pikada pa se je oktobra na območnem tekmovanju uvrstila na državno prvenstvo, ki je potekalo 3. novembra v Hrastniku. Tu žal niso imeli sreče, saj niso dosegli vidnejšega rezultata. Obvestilo Naše prijatelje, člane Društva invalidov Slovenj Gradec, je v začetku novembra hudo prizadela povodenj, ki je uničila mnogo hiš in premoženja. Da bi jim pomagali v njihovi stiski, smo v društvu začeli zbirati materialno pomoč (ozimnico, obleke, posteljnino) in denarne prispevke. Vaše prispevke sprejemamo v pisarni društva. Upamo, da se boste klicu na pomoč odzvali v čim večjem številu. Obvestilo Društvo invalidov Vrhnika vabi vse člane in prijatelje na prednovoletno srečanje, ki bo 22. decembra. Vse informacije dobite v društveni pisarni, kjer sprejemamo tudi prijave. Društvo invalidov Vrhnika t—-—,m h 1 ' 1" »A ; "i Im La m Vabilo Vabimo vas na slavnostni koncert v počastitev 30-letnice Društva invalidov Vrhnika, 20-letnice Mešanega pevskega zbora DI in 15. letnega koncerta, ki bo v soboto, 1. decembra 2012, ob 18. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vsi prisrčno dobrodošli! Društvo invalidov Vrhnika • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Cenjene upokojenke in spoštovani upokojenci Kako hitro tečejo dnevi in tedni, če je dejavnosti veliko. Vsako sredo in petek so uradne ure prekratke, da bi dokončali vse, kar si zastavimo, zato marsikaj postorimo tudi zunaj uradnih ur. Z veseljem lahko zapišem, da smo se prijetno imeli na kostanjevem pikniku, da že uspešno poteka delavnica ročnih del, da glasbena skupina nastopa in pripravlja nastop v Domu počitka, da komisija za kulturno dejavnost pripravlja mesečne literarno filmske delavnice, da je komisija za izlete pripravila osnutek programa izletov za leto 2013, ki ga bo sprejel Upravni odbor, da pohodniške skupine pripravljajo načrte pohodov za naslednje leto, da se socialna komisija pripravlja na prednovoletne obiske, da zdravstvena komisija pripravlja strokovno predavanje, da ob četrtkih potekajo plesne delavnice dopoldne in popoldne ... Naj bo naštevanja dovolj. S tem sem želela povedati, da je dejavnosti dovolj in da si vsakdo lahko kaj najde. Zato vabim vse naše članice in člane, da berejo oglasne deske in se seznanjajo s tem, kaj vse se dogaja. Če najdete kaj zase, se nemudoma oglasite v društveni pisarni in se nam pridružite! Kaj napovedujemo : - vsak teden ob ponedeljkih se zbirajo prostovoljke na rednih srečanjih, kjer se s koordinatorko dogovorijo za obiske in rešujejo probleme, ki so jih zaznale na terenu, - balinarke in balinarji vsak teden po urniku od 14.00 naprej trenirajo na balinišču, - rekreativni pikado je vsak ponedeljek ob 17.00, - pohodniki in pohodnice se rekreirajo vsak torek; prvi in tretji Sončki, drugi in četrti Zimzelenčki, Vandrovke pa vsak torek, - od 19. oktobra naprej vsak petek ob 9.00 poteka delavnica ročnih del, kjer se seznanjate z različnimi zvrstmi ročnih del (pletenje, kvačkanje, šivanje čestitk, različne vrste izdelovanja čestitk ...), - vsak četrtek ob 8.00 in 10.00 plesna delavnica (plesi v krogu, primerno za gospe brez parov), delavnica plesov v parih pa vsak četrtek ob 18.00, - 27. novembra ob 16.30 bo strokovno predavanje z naslovom DEMENCA - TEGOBA STAROSTI, - že 10. decembra bo zadnji kopalni izlet v tem letu v Šmarješke Toplice. Če imate kakršne koli želje ali pobude za dejavnosti v prihajajočem letu 2013, se oglasite in predlagajte. Če se naših dejavnosti udeležujete, bi radi slišali ali brali tudi vaša mnenja. Napišite tudi vi kaj in nam prinesite, bomo spravili v elektronsko obliko in bo objavljeno! Pogum velja! Za DU Vrhnika: Elica Brelih Pohod na porezen V torek, 23. oktobra, smo se Zimzelenčki odpravili na Pore-zen. Napoved vremena je bila obetavna in za ta čas zelo primerna. Pa kaj bi to, ko pa imajo naši vodniki tam zgoraj dogovorjeno pogodbo: »Lepo bo in pika.« Z Vrhnike nas je avtobus odpeljal ob 7. uri proti Sko^i Loki in naprej po Poljanski dolini do Lesko-vice na Robidensko Brdo prek Črnega Vrha nad Cerknim proti Davči. Med potjo smo imeli tudi postanek za prijeten klepet ob jutranji kavici v Gostilni Lipan. Prevoziti je bilo treba še nekaj ostrih ovinkov in že smo bili na izhodiščni točki pri kmetiji Jurež na 960 m nadmorske višine. Vsi veseli, še spočiti, smo oprtali nahrbtnike in takoj zagrizli v breg. Nekaj časa smo hodili po gozdni cesti, prečkali bistri potok in zavili strmo v gozd. Hoja je bila zelo prijetna, tla suha, pa tudi sonce nas je že pozdravljalo skozi veje. Kar na enkrat je bilo nekaj garderobe odveč (slačenje). Morali smo kar zagristi v hrib, prečkati nekaj majhnih, a razdrapanih hudourniških grap in že smo bili na pašnem pobočju planine Medrce (1410 m). Pravi užitek je hoditi po travnatem pobočju v toplem sončnem vremenu, še posebno, ker smo prišli iz meglene doline. Bolj ko smo se dvigali, bolj smo bili presenečeni nad prekrasnimi barvami, ki nam jih daje jesen. V dolini je bilo še vse zeleno, tu pa tako živo pisano. Milan nam je povedal, da je imel pastir nekdaj na planini v skromni, zdaj opuščeni bajti, svoje letno domovanje. Zdaj je malo stran udobna pastirska bajta. Že od daleč so nase opozorili številni bunkerji, ostanki italijanskega utrjevanja Rapalske pogodbe. Hojo smo nadaljevali po razgledni grebenski poti in se vseskozi razgledovali proti goram nad Soriško planino. Izza ovinka se nam je prikazal planinski dom na Poreznu, kjer nas je čakala trojica dežurnih cerkljanskih planincev in nas postregla z obilno toplo malico. Po dobrem okrepčilu smo izpred koče občudovali spodnje bohinjske gore s Črno prstjo, kjer smo bili lani. Nato smo se povzpeli na vrh Porezna, ki je tudi najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. Pred nami so bili Baška grapa, Črna prst, Kobla, Rodica,Vogel, Slatnik, Lajnar, nad njimi pa Triglav in drugi čudoviti vrhovi. Kaj tako prečudovitega in ob tako jasnem vremenu so lahko za marsikoga le sanje! Mi pa smo vse to nepozabno doživeli. Pri spomeniku padlim borcem smo izvedeli, da so bili marca leta 1945 izdani, ko so se zadrževali v rovih na Poreznu. Nemci so jih med ofenzivo zajeli, 36 takoj ustrelili, 145 pa odpeljali pod Kojco in jih ustrelili tam. Ko smo se vračali, je bilo potrebno kar nekaj previdnosti, saj je na koreninah in listju zelo drselo. Vsi smo prispeli brez nezgod in polni prekrasnih gorskih vtisov, ki nam bodo še dolgo ohranjali čiste in jasne misli. Zapis: Nežka Vihtelič Novembra 2012 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Marija Jelovšek, Drenov Grič, Vrhnika (1916) Franc Pasetta, Lošca, Vrhnika (1919) Ivan Novak, Notranjska cesta, Vrhnika (1927) Kristina Plestenjak, Sinja Gorica, Vrhnika (1927) Martin Vrhovnik, Dom upokojencev Vrhnika (1927) Elizabeta Marija Cussigh, Verd, Vrhnika (1932) Slavka Sventner, Dom upokojencev Vrhnika (1932) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so novembra praznovali rojstni dan. 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Svizci na Vojskarski planoti. Foto: Sonja Zalar Bizjak Kje vse so letos hodili Svizci Pohodniška skupina Svizci, ki jo sestavljajo upokojeni delavci šol in vrtcev iz štirih občin, je od februarja, ko smo se zadnjič oglasili s prispevkom v Našem časopisu, opravila še sedem pohodov. In kje vse smo bili vsak tretji četrtek v mesecu? Februarja smo pod vodstvom Vojka in Elice spoznavali kraško zaledje Vrhnike. Koliko zanimivosti ponuja Verd s kraškimi izviri Ljubije in Ljubljanice v Retovju ter kraški doli v njegovem zaledju! Še domačini z Vrhnike so izvedeli kaj novega, kaj šele Svizci iz preostalih treh občin. Marca smo obiskali Sabotin nad Novo Gorico, ki nam je postregel z lepim vremenom in obsežnim razgledom. Temno stran te gore, njen pomen in dogodke med prvo svetovno vojno pa smo spoznali pri obhodu rovov in kavern. Hoja po grebenu Sabotina z mejnimi kamni je obudila spomin na čas, ko je čezenj potekala zelo zastražena meja med Jugoslavijo in Italijo. Z nesmiselnimi ostanki vojnih utrdb smo se aprila srečali še enkrat v okolici Pivke, kjer smo si na vzpetini Primož ogledali ostanke italijanskega Alpskega zidu iz časov med obema vojnama. Tisti dan nam je ostal v spominu po pravem aprilskem vremenu, ki nas je z dežjem preganjal po grebenu Šilentabora nad Zgornjo Pivko. Maja nam jo je zagodel poznopomladanski sneg, ki je prekril Golake v Trnovskem gozdu. Pa smo se odpravili v njihovo bližino, na pot po robu od Predmeje do Sinjega vrha nad sončno Vipavsko dolino. Dolgo pot prek Dolskega maja, skozi gozdiče, čez pašnike, mimo samotnih kmeti in kamnitih griž smo končali na razglednem Sinjem vrhu. Že čez en mesec na tisoč metrov visoki Vojskarski planoti pa nismo ušli vročini. Hudournik, skalnat rob planote nad Oblakovim vrhom, nas je pričakal z lepim razgledom. Veliko smo slišali o življenju na planoti v preteklosti in za konec spoznali na kmečkem turizmu značilno idrijsko jed smukavc z ocvirkovco. Zadnja dva pohoda sta bila notranjska. Septembra smo se v sončnem vremenu povzpeli na Slivnico, oktobra pa hodili po logaških poteh. Dragica nas je mimo številnih kraških jam popeljala v Kališe, krčevino sredi gozdov in po drugih poteh nazaj v Logatec. Skupina Svizci obstaja že več kot desetletje, vendar se številčno veča, kar priča o veliki želji po druženju in gibanju v naravi ter spoznavanju lepot Slovenje. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Sončki na pohodu po robu Krasa od Cerja do Trstelja Na Krasu je čudovito, zlasti jeseni, ko ruj v gmajnah in listi trte v vinogradih popestrijo pokrajino z množico barv in kombinacijami od zelene do temno škrlatne. Če je vreme ugodno, segajo razgledi čez Kras do morja, pa v Furlansko nižino, Vipavsko dolino, na rob Trnovskega gozda in Nanosa in vse tja do Snežnika. Vse to smo Sončki doživeli na pohodu v začetku novembra. Razgledi so lahko tudi obsežnejši, ampak glede na vremensko napoved smo bili več kot zadovoljni. Vse, kar smo videli, spo- znali in doživeli, nam je bilo v zadovoljstvo. Avtobusa nas je pripeljal skoraj do Cerja in nam prihranil nekaj pešačenja. Cerje je vrh na severozahodnem robu Krasa, kjer je zgrajen veličasten spomenik, posvečen braniteljem zahodne meje slovenskega ozemlja, predvsem v prvi in drugi svetovni vojni. Spomenik je hkrati tudi muzej, za katerega si je vredno vzeti čas. Nas pa je čas priganjal, saj smo morali od Cerja do Trstelja prepešačiti deset vrhov! Poti po ravnem je bilo prav malo, kar naprej je šlo gor, pa spet dol. Kljub nizkim nadmorskim višinam vrhov smo po GPS-u naredili več kot 700 višinskih metrov vzpona. Tod je kljub zaraščenosti površja z gozdom še vedno videti sledi grozot prve svetovne vojne - povsod jame od eksplozij topovskih granat, strelni in povezovalni jarki, okopi in votline v živi skali, imenovane kaverne, kjer so se vojaki skrivali pred topniškim obstreljevanjem. Najbolj oblegan vrh je bil Fajti hrib (tisti dan ga je zagotovo naskočilo kar devetintrideset Sončkov!). Na vrhu nam je vodnica Sonja prebrala nekaj spominov na boje pisateljev Ivana Matičiča in Franceta Habeta. Tam gori smo imeli tudi prijetnejše opravilo - nazdravili smo Irmi za njeno sedemdesetletnico in ji zaželeli, naj bo še naprej tako »sončna«. S Fajtega hriba smo nadaljevali gori-doli do Trstelja, kjer smo bili za konec deležni obsežnega razgleda. Malo pod vrhom nas je sprejela prijazna ekipa Stjenkove koče in nas pogostila. Po dobri joti in kozarcu terana smo se zadovoljni spustili po strmi stezi v kraško vasico Lipa k avtobusu. Bili smo vedri in klepetavi kot že dolgo ne. Ko smo pripeljali na Vrhniko, je zabliskalo in zagnne-lo in deževalo je. Pa kaj, mi smo imeli lep in nepozaben dan. Besedilo: Sonček Vojko Fotografija: Sonja Repnik Sončki od Podlipe do Vrhnike Na zborno mesto smo v močnem jutranjem nalivu prihajali z dežniki in ugibali, kam nas bo tokrat popeljala planinska vodnica. Zaradi dežja je izbrala rezervno turo. Avtobus nas je odpeljal v Podlipo. Mimo cerkve in čez potok Hlevščico smo se dvignili proti Podpesku v hrib, ki se je po strmem delu zravnal med pašniki. Krave na paši so dvignile glave in radovedno pritekle do električnih pastirjev ob cesti. Skozi kaplje dežja in kopreno meglic smo videli Podlipsko dolino in zadnje luči avtomobilov, ki so vijugali po dolini. Mimo kmetije Rihar smo nadaljevali hojo čez valovito travno območje, v ozadju obdano z gozdom. Zeleni pašniki so kakor oživeli od dežja in nudili svojevrsten kontrast mešanemu gozdu, obarvanemu z rumeno in zlato. Hodili smo mimo samotnih kmetij ter občudovali red okoli njih. Po kolovozu smo se spustili čez travnike do Rastovk in se skozi gozd ponovno dvignili do ceste Zaplana-Rovte. Krenili smo proti Zaplani, kjer smo na pašniku opazili zanimivo škotsko govedo. Ulovka je bila ovita v meglo. Sledil je zanimiv prehod čez studenec po brvi, na katero so narasle vode padale v slapu in jo preplavljale ter hrumeče tekle navzdol po strugi. Po postanku pri lovski koči smo nadaljevali pot proti Planini. Občudovanja Prečkanje naraslega studenca ob lovski koči (TR) vredna je bila naravna postavitev razstave raznovrstnih gob v podrasti na obeh straneh poti. Mimo Ajdovske stopnje smo po zanimivi stezi pod Planino obhodili njeno pobočje. Sonce je posijalo skozi bukov gozd, nebo se je razjasnilo, mi pa smo nadaljevali mimo klopce pri bukvi do Storževega griča. Med potjo se je odpiral pogled na Vrhniko, umito od dežja in obsijano s soncem. Na Tankovski cesti smo se ločili: nekateri so krenili proti Stari Vrhniki, drugi po Idrijski cesti, peščica pa nas je šla po označeni poti proti Sv.Trojici. Ta zadnji del poti je bil zame čisto neznan in še posebno lep zaradi dreves in kotanj, zaradi gozdne jase, zalite z vodo od nočnega dežja in zaradi številnih poti do mesta. Mimo cerkve smo se spustili do Cankarjeve hiše Na Klancu. Med vožnjo domov sem v sebi urejala »vtise« s prehojene poti. Bila je skrbno načrtovana in nas je vodila tako, da smo lahko v dežju, ki je na svoj način ustvarjal neokrnjen čudoviti svet nad Podlipo in Vrhniko še lepši, doživeli sicer za nas znano območje čisto drugače. Marija Dolinar (povzetek) Kostanjev piknik pod Gorjanci »Drzni pa imajo res srečo,« pravi pregovor in za udeleženke in udeležence piknika se je izkazalo, da velja. Po nekaj deževnih in sivo meglenih dneh je posijalo četrtkovo prijazno sonce. Jesenske barve valujoče Dolenjske so obetale veliko. Najprej smo se ustavili v Kostanjevici na Krki in se prepričali, da je zdaj res otok. Nato smo občudovali grad z znamenitim arkadnim dvoriščem, številne skulpture iz hrastovine v njegovi okolici, razstavo slik v samostanski baziliki, ki v popolni temi izstopijo ob posebni razsvetljavi. Obiskali smo tudi del galerije, kjer razstavlja J. Boljka. Kulturno obogateni smo nadaljevali do prvih obronkov Gorjancev, kjer je slikovita lapornata vinska pokrajina Gadova peč, ki je središče Podgorjanske vinsko-turistične ceste. Cesta se vije med vinogradi in hrami, po kostanjevih hostah z lepimi razgledi na Krško-Brežiško polje. Pri enem izmed hramov smo se ustavili in poskusili »zdravilni biser«, rdeče zlato, kot mu pravijo prijazni in topli domačini, po svetu znan kot cviček. Nekateri so si nabrali kostanj, drugi so občudovali barvite trte v lepo oskrbovanih in negovanih vinogradih, vsi pa smo se nastavljali soncu. Po dobrem kosilu v Podbočju smo se zabavali ob dobri glasbi in pečenem kostanju, ki smo ga okušali ob ribniku na verandi. Prisluhnili smo tudi naši glasbeni skupini, ki je ubrano zapela nekaj ljudskih pesmi. Veliko pohval sta prejela plesalca, ki sta odplesala cigansko polko. Tudi drugi, velika večina od 67 udeležencev, so se dobro razmigali ob različnih plesih. Vedro razpoloženje se je nadaljevalo še v avtobusu, saj je Tone raztegnil harmoniko, ubrani glasovi pa so iz ozadja prispevali, da so nekateri prespali del vožnje proti domu. Zapis: E Brelih Foto: F. Šurca, T. Sluga ■ Na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/09), 4. in 8. člena Odloka o prometni ureditvi v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 304/04, 311/05, 374/10) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 14. seji dne 8. 11. 2012 sprejel ODREDBO o prometni ureditvi občinske ceste LC 468031 - Smrečje - Žiri 1. člen S to odredbo se določi prometna ureditev občinske ceste LC 468031 - Smrečje -Žiri, na celotni dolžini odseka, ki poteka na območju Občine Vrhnika. 2. člen Na celotnem odseku občinske ceste LC 468031 - Smrečje - Žiri se prepove promet za tovorna vozila, razen za lokalni dovoz. 3. člen Prometno ureditev se označi z ustrezno prometno signalizacijo. 4. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 371-60/2012 (6-04) Datum: 8. 11. 2012 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. ■ Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhni- ka na 14. redni seji dne 8. 11. 2012 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičninah, parc. št. 681/56, 1878/2, 179/5, 179/6, 689/44, 671/21, 120/11, 917/14, 1/10, 15/2, 15/3, 16/3, 119/11, 109/8, 135/19, 204/4, 204/7, 109/9, 135/15, 64/2, 66/3, 1997/0, 917/10, 904/2, 916/2, 135/20, 203/17 in 119/8, vse k.o. Zaplana (2000), se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba statusa grajenega javnega dobra. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-99/2009 (6-03) Datum: 8.11.2012 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. ■ Številka: 3505-7/2012 (5-08) Datum: 30. 10. 2012 Na podlagi 60. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA NASELJE BEVKE (za območje 4a/2 - Na hrbtu) Javna razgrnitev Dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Bevke (za območje 4a/2 - Na hrbtu) bo potekala v času od 3. 12. 2012 do vključno 17. 12. 2012. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Bevke (Kulturni dom Bevke), Bevke 17 in v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 12. 12. 2012, ob 17. uri v prostorih KS Bevke (Kulturni dom Bevke), Bevke 17. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge je mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali jih posredujte na elektronski naslov prostor. obcina@vrhnika.si. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l. r. 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ■Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 - UPB4) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 14. seji dne 8. 11. 2012 sprejel D R U G I R E B A L A N S P R O R A C U N A Občine Vrhnika za leto 2012 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2012 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. Drugi rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2012 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eur Skupina/Podskupina kontov Znesek I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 22.644.171,61 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.961.061,71 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.728.371,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.528.237,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.536.084,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 664.050,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 3.232.690,71 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.253.431,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 12.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 153.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 15.750,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.798.508,77 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 1.301.924,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 708.500,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 593.424,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 511.170,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 511.170,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 6.870.015,90 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 6.870.015,90 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 24.828.333,91 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 3.889.497,98 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.033.317,92 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 156.424,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.623.396,20 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 10.000,00 409 REZERVE 66.359,86 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.915.617,00 410 SUBVENCIJE 218.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.521.221,80 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 529.545,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.646.350,20 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 15.015.618,93 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 15.015.618,93 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 7.600,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 7.600,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -2.184.162,30 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Znesek IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0 Skupina/Podskupina kontov Znesek VII ZADOLŽEVANJE (50) 950.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 950.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 950.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 100.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 100.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 100.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.334.162,30 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 850.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 2.184.162,30 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA 1.334.162,30 2. Končna določba 3. člen Drugi rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2012 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v Našem časopisu in se uporablja za leto 2012. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-72/2011 (4-01) Datum: 8. 11. 2012 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan JAKIN l.r. ■Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 14. seji dne 8. 11. 2012 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NACRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2012 1. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2012 se dopolni v delu, ki se nanaša na načrt razpolaganja in pridobivanja nepremičnega premoženja, in sicer pod rubrikami ODKUPI, kot sledi: ODKUPI 2. Spremembe in dopolnitve načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2012 so sestavni del Drugega rebalansa proračuna Občine Vrhnika za leto 2012. 3. Spremembe in dopolnitve načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2012 začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, objavijo pa se tudi v Našem časopisu. Številka: 410-72/2011 (4-01) Datum: 8. 11. 2012 OBČINA VRHNIKA Župan Stojan Jakin l.r. ZAP. ŠTEV. ŠIFRA IME KO. ZEMLJIŠČE PARC. ŠT. OKVIRNA VELIKOST PARC./m oz. PREDVIDENA POVRŠINA VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA (V EUR) orientacijska vrednost OPOMBA, OBRAZLOŽITEV, EKONOMSKA UTEMELJENOST O29 vse k. o. 2002 VRHNIKA 1929/0, 1930/1, 1930/2, *290/4, 1915/7 zemljišča: 7060m/2, tlorisna površina objekta 4086 m/2 zemljišče in poslovni prostori 1.100.000,00 Zemljišče in poslovni prostori se odkupjo za potrebe ureditve knjižnice. ■ Na podlagi 95. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na 11. redni seji dne 12. 4. 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo 2 Odloka o načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Občini Vrhnika, ki obsega: - Odlok o načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Občini Vrhnika (Uradni list RS, št. 56 z dne 26.6.2007), - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Občini Vrhnika (Uradni list RS, št. 102 z dne 9.11.2007) - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 389/11 z dne 19.12. 2011) Številka: 007-23/2011 Datum: 13. 4. 2012 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r. ODLOK O NAČINU IZVAJANJA IZBIRNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE DISTRIBUCIJE ZEMELJSKEGA PLINA V OBČINI VRHNIKA - URADNO PREČIŠČENO BESEDILO 2 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucj-skega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja). Dejavnost sistemskega operaterja obsega vzdrževanje in razvoj omrežja, upravljanje omrežja, zagotavljanje priključitve na omrežje, omogočanje dostopa do omrežja in zagotavljanje potrebnih podatkov. Izvajalec lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja (v nadaljevanju: sistemski operater) v javnem interesu izvaja obveznosti iz javne službe, zlasti varnost obratovanja, zagotavljanje zanesljive dobave zemeljskega plina in storitev pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje, zagotavljanje predpisane kvalitete in razumne cene dobavljenega zemeljskega plina oziroma storitev ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in izboljšanje lokalnih podnebnih razmer. 2. člen (opredelitev pojmov) 1.) Agencija za energijo: je javna agen-cja, katere ustanovitelj je Republika Slovenja. Pravice ustanovitelja izvršuje vlada. Agencja opravlja regulatorne, razvojne in strokovne naloge na energetskem področju z namenom, da zagotovi pregledno in nepristransko delovanje trga z električno energjo in zemeljskim plinom v interesu vseh udeležencev. 2.) Distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca, katerega delovni tlak je manjši ali enak 1 bar. 3.) Omrežnina: je del cene za uporabo omrežj, ki je namenjen plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskih operaterjev distribucjskih in prenosnih omrežj in pokrivanje stroškov sistemskih storitev. 4.) Odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z energjo ali gorivi za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo. 5.) Obnovljivi viri energije: so viri energje, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energja vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in ne-akumulirana sončna energja. 6.) Plinski priključek: je odcepni cevovod izpeljan od odcepa na sekundarnem plinovodu, po najkrajši poti do mesta na fasadi objekta, zaključen s požarno pipo. 7.) Sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s tem odlokom določena za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja na posameznem omrežju. 8.) Uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin. 3. člen (opredelitev javne službe) Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega: - zanesljivo, varno in učinkovito di-stribucjo zemeljskega plina, - obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja na podlagi Načrta razvojnih programov in letnega plana Občine Vrhnika, - zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja, - zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja, - nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja, - zagotavljanje potrebnih podatkov sistemskim operaterjem sosednjih omrežj, - zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem za učinkovito uveljavljanje dostopa do omrežja, - napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih, - upravljanje z vsemi objekti, omrežjem in napravami sistema oskrbe s plinom v Občini Vrhnika po načelu dobrega gospodarja. 4. člen (območje izvajanja javne službe) Javna služba se izvaja na območju Občine Vrhnika. 5. člen (sistemski operater) Sistemski operater distribucjskega omrežja zemeljskega plina v Občini Vrhnika je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., ki ima izključno pravico distribucje zemeljskega in drugega energetskega plina do 1. 1. 2023 z možnostjo podaljšanja.« 6. člen (javna pooblastila) Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila: - daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora, - določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdaja sistemska obratovalna navodila, - izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucjskega omrežja, - daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater, - izdaja soglasja k priključitvi na plinovodni sistem. 7. člen (omrežnina) Vse naloge in dejavnosti, ki predstav- 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 ljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju. Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, Aktom o določiti omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na geografskem območju Občine Vrhnika, Tarifnega sistema za distribucijsko omrežje zemeljskega plina Komunalnega podjetja Vrhnika, d.d. in drugimi predpisi. 8. člen (drugi prihodki sistemskega operaterja) Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od izdelave priključkov in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja in se uporabljajo za investicijsko vzdrževanje in gradnjo plinovodnega omrežja. 9. člen (pregled zmogljivosti) Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje: - manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti, - potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji, - napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let. 10. člen (sistemska obratovalna navodila) Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo: - tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom, - način zagotavljanja sistemskih storitev, - postopke za obratovanja distribucijskih omreži v kriznih stanjih, - tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, - tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev. Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenje, v Uradnih objavah Našega časopisa in na svoji spletni strani. 11. člen (splošni pogoji) Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu izvajalec javne službe v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo in Občinskega sveta Občine Vrhnika. Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenje, v Uradnih objavah Našega časopisa in na svoji spletni strani. Splošni pogoji morajo obsegati: • ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem; • zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah, • pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov; • postopke odločanja o pritožbah odjemalcev, • razloge za ustavitev distribucje zemeljskega plina, • postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja, • postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje. 12. člen (program ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina) Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje zanesljivosti dobave zemeljskega plina. O programu in izvajanju mora letno poročati ministrstvu, pristojnemu za energijo. 13. člen (informiranje odjemalcev) Sistemski operater mora najmanj enkrat letno na svoji spletni strani informirati odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo. 14. člen (kataster omrežja in infrastrukture) Sistemski operater je dolžan voditi kataster omreži in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati Občini Vrhnika, kolikor ta to zahteva. Prav tako tudi pripravi in posreduje podatke v zbirni kataster gospodarskih javnih služb. 15. člen (pravica gradnje in brezplačna uporaba javnih površin) Z uveljavitvijo tega odloka pridobi sistemski operater pravico gradnje di-stribucjskega plinovodnega omrežja, objektov in naprav na področju Občine Vrhnika, za katero pridobi tudi ustrezno dokumentacijo. Sistemski operater ima na podlagi pridobljenih služnostnih pogodb pravico brezplačne površinske in podzemne uporabe površin, ki so v lasti Občine Vrhnika, za izgradnjo in vzdrževanje plinovodnega omrežja in naprav. Sistemski operater mora po končanih delih na uporabljenih javnih površinah vzpostaviti prvotno stanje, oziroma ga prilagoditi zahtevam lastnika. 16. člen (izvajanje javne službe ob nastopu višje sile) Sistemski operater mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. 17. člen (ustavitev dobave plina) Sistemski operater lahko ustavi oziroma začasno ustavi odjemalcu dobavo plina po predhodnem pisnem obvestilu oziroma brez predhodnega pisnega obvestila le v primerih in na način, kot določajo Energetski zakon, splošni pogoji za dobavo in odjem plina ali tarifni sistem. 18. člen (nadzor nad izvajanjem službe) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi ter Medobčinski inšpektorat. 19. člen (lastništvo in sredstva za razvoj omrežja) Objekti, omrežje in naprave plinskega sistema (osnovna sredstva), ki se nahajajo na območju Občine Vrhnika so v občinski lasti. Za gradnjo novih plinovodnih objektov, naprav in omreži na območju Občine Vrhnika, ki bodo omogočali normalno in zanesljivo oskrbo odjemalcev, zagotavljata sistemski operater distribucijskega omrežja in Občina Vrhnika potrebna finančna sredstva. 20. člen (pogoji za izvajanje dejavnosti) Sistemski operater mora za opravljanje dejavnosti distribucje zemeljskega plina v Občini Vrhnika izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti licenco za distribucijo zemeljskega in drugega energetskega plina ter upravljanje distribucijskega plinovodnega omrežja; - da je registriran in ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja; - da izpolnjuje vse pogoje za opravljanje strokovno tehničnih in organizacijskih nalog, ki se nanašajo na razvoj, načrtovanje, pospeševanje in gradnjo oskrbe s plinom. 21. člen (prostorski plani samoupravne lokalne skupnosti) Pri izdelavi prostorskih izvedbenih planov mora načrtovalec, kjer je to mogoče, predvideti oskrbo objektov s plinom v skladu z izdanimi predhodnimi pogoji in soglasji sistemskega operaterja. 22. člen (priključitev na distribucijsko omrežje) Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje. Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili. Stroške izvedbe in vzdrževanja plinskega priključka nosi odjemalec. Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater. 22. a člen (obveznost vgradnje merilne naprave) Stanovanjske zgradbe z dvema ali več neodvisnimi stanovanjskimi enotami, ki bodo zgrajene na območju že zgrajenega ali načrtovanega plinovodnega omrežja po sprejemu tega odloka, morajo imeti za vsako stanovanjsko enoto svojo merilno napravo za ugotavljanje predanih količin zemeljskega plina. 23. člen (vloga za priključitev) Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih. O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo. 24. člen (pogodba o priključitvi) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji. Pred priključitvijo skleneta Občina Vrhnika, kot lastnik omrežja in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev. 25. člen (samovoljna priključitev) Samovoljna priključitev posameznega objekta (stavbe) ali dela objekta (stavbe) ter kasnejši odjem plina brez soglasja ali na način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim predhodnim ali dokončnim soglasjem, se šteje za neupravičeni odjem. 26. člen (pogodba o dostopu) Sistemski operater in odjemalec skleneta pogodbo o dostopu do di-stribucjskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času. S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa. 27. člen (vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja) Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča. 28. člen (stroški pregledov plinskih priključkov) Stroški rednih in izrednih pregledov plinskih priključkov po priključitvi stavbe na plinovodno omrežje breme-njo sistemskega operaterja. 29. člen (obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega plina) Na območju občine Vrhnika, kjer je to mogoče, velja obveznost priključitve in uporabe na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Obveznost priključitve ne velja v primeru uporabe obnovljivih virov energije, ki ne onesnažujejo okolja v večji meri kot zemeljski plin. 30. člen (sprememba sistema oskrbe) Odjemalci, ki se že oskrbujejo z energijo iz sistema oskrbe s plinom sistemskega operaterja, lahko spremenijo sistem oskrbe le v naslednjih primerih: - če preidejo na uporabo obnovljivih virov energije, ki ne onesnažujejo okolja, v večji meri kot zemeljski plin, - če pridobijo pozitivno soglasje izvajalca javne službe, ki ga izda v primerih, ko obstoječi oskrbovalni sistemi ne morejo zagotoviti potrebne energije. 31. člen (navodila za varno ravnanje s plinom) Ob priključitvi stavbe na plinovodni sistem mora sistemski operater vročiti odjemalcu pisna navodila glede varnega ravnanja in ukrepanja pri uporabi plina. Odjemalec mora poskrbeti za seznanitev vseh neposrednih uporabnikov plina v stavbi s temi navodili. 32. člen (uskladitev aktov izvajalca javne službe) Sistemski operater mora uskladiti svoje akte s tem odlokom v 6 mesecih od dneva uveljavitve tega odloka. Sistemski operater mora v roku 6 mesecev od dneva uveljavitve tega odloka izdelati in poslati v soglasje občinskemu svetu Občine Vrhnika Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina. Do uveljavitve Splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za občino Vrhnika se uporabljajo določila Pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz plinovodnega omrežja v občini Vrhnika. 33. člen (kazenske določbe) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, ki deluje v nasprotju z 22.a, 25. in 29. členom tega odloka, se kaznuje z globo 1.400,00 €. Posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 400,00 €. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z globo 400,00 €. Odlok o načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribucje zemeljskega plina v Občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 56 z dne 26.6.2007) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi: 34. člen (prehodna določba) V roku 6 mesecev od pridobljenega uporabnega dovoljenja območja plinskega omrežja, so se uporabniki, ki se nahajajo na tem območju dolžni priključiti na plinovodni sistem, dejansko uporabljati pa so ga dolžni najkasneje v 10 letih po datumu priklopa na plinovodno omrežje. Uporabniki, ki so že priklopljeni na plinovodni sistem, ga morajo dejansko uporabljati v 10 letih od datuma uveljavitve tega odloka. 35. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribucje zemeljskega plina v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 102 z dne 9.11.2007) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribucje zemeljskega plina v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 389/11 z dne 19. 12. 2011) vsebuje naslednjo končno določbo: 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. 18 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Daniel Horvat je novi ravnatelj borovniške šole V letošnjem letu se je dosedanji ravnateljici Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica Nataši Lipovšek Hrga iztekel že drugi petletni mandat, zato je bil za to delovno mesto jeseni znova objavljen javni razpis. Nanj so se poleg dosedanje ravnateljice prijavili še štirje kandidati, ki so vsi zadostovali razpisnim pogojem: 63-letni Ljubljančan Vid Gregorač, 50-letni Mariborčan Ivan Kramperšek, 43-letna Vrhničanka Nataša Grom in 52-letni Radovljičan Daniel Horvat. Svet Zavoda je nato za kandidate pripravil skupno javno predstavitev, kjer so se lahko predstavili zainteresirani javnosti oz. še pomembneje, svoje programe in vizijo vodenja borovniške osnovne šole. O kandidatih so se zatem najprej izrekali sveta staršev in delovna kolektiva Zavoda OŠ. Svet staršev OŠ in svet staršev vrtca sta se z veliko večino izrekla za Horvata. Zanj se je s tesno večino 12-ih glasov odločil tudi vzgojiteljski zbor vrtca, 11 jih je prejela dosedanja ravnateljica, enega pa Kramperšek. Precej drugače pa se je odločil učiteljski zbor osnovne šole, ki je z 29-imi glasovi podprl dosedanjo ravnateljico, Horvatu je namenil 8 glasov, Kramperšku pa 2. Kot zadnji se je o kandidatih izrekal občinski svet Občine Borovnica. Pred izredno sejo 8. novembra se je očitno dogajalo marsikaj, saj je na svetniške naslove s šolskega elektronskega naslova prispelo tudi anonimno pismo, ki je kritiziralo odločitev in obrazložitev sveta staršev, med svetniki pa povzročilo precej nejevolje. V krajši, dokaj soglasni razpravi je bilo izpostavljeno, da šola premalo diha s krajem, da bodo v teh kriznih časih potrebni določeni rezi tudi v proračunske postavke za šolo in vrtec, obenem pa so svetniki obžalovali, da se za mesto ravnatelja ne poteguje noben borovniški učitelj/ica. Na tajnem glasovanju, ki je sledilo, je z 11-imi glasovi od 13-ih pozitivno mnenje za kandidata za ravnatelja pridobil le Horvat. 1 glas je dobil Gregorač, 1 pa Hrga. Sklep so svetniki začinili s stavkom, češ »če se učitelji počutijo kot krapi, je čas, da jim pošljemo ščuko.« Podprt z mnenji vseh zakonsko določenih predhodnih »mnenjedajalcev« se je 15. novembra 2012 znova sestal 11-članski Svet Zavoda Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica (sestavljajo ga 3 predstavniki lokalne skupnosti, 3 predstavniki staršev in 5 predstavnikov delovnega kolektiva) in z osmimi glasovi odločil, da za naslednjega ravnatelja osnovne šole imenuje Daniela Horvata. Preostale 3 glasove je prejela dosedanja ravnateljica Nataša Lipovšek Hrga. Potrditev odločitve sveta je sicer še vedno v rokah ministra za šolstvo, a je to bolj ali manj samo še formalnost. 52-letni univerzitetni diplomirani specialni pedagog Daniel Horvat iz Radovljice se je rodil na Ptuju in je bil v času svoje 26-letne delovne kariere vzgojitelj v Prevzgojnem domu Radeče, svetovalec mladostnikom z izrečenim vzgojnim ukrepom sodišča, vzgojitelj v VIZ Frana Milčinskega Smlednik, pooblaščenec in v.d. ravnatelja, trenutno pa je svetovalni delavec v Vrtcu Medvode. V tem času je pridobil tudi naziv predavatelja višje šole. V svoji delovni viziji je med drugim zapisal: »Prizadeval si bom graditi tak sistem, ki bo oblikoval mladega človeka s širokim znanjem, temeljnimi vzgojnimi vrednotami, globalnim pogledom na svet, pa vendar s kančkom zavedanja svojih korenin.« Damjan Debevec, občinski svetnik Tudi v Borovnici je zmagal Borut Pahor Po neuradnih podatkih je bil zmagovalec nedeljskega, prvega kroga predsedniških volitev, 11. novembra, tudi v borovniški občini poslanec državnega zbora (in bivši premier) Borut Pahor, ki je s 37,7 % glasov (601 glasom) za seboj pustil tako dosedanjega predsednika Republike Slovenje dr. Danila Turka (35,1 % ali 560 glasov) kot poslanca Evropskega parlamenta dr. Milana Zvera (27,2 % ali 434 glasov). Udeležba na volitvah je bila pri nas, glede na celotno državo, spet nadpovprečna, 51,1-odstotna (glasovalo je 1.626 volilnih upravičencev od 3.179). Z najvišjo udeležbo se lahko pohvali volišče na Bregu (55,7 %), najnižjo pa je zabeležilo volišče OŠ Borovnica 1 (46,4 %). Kandidati so se sicer na različnih voliščih odrezali različno. Nihče na primer ni dosegel absolutne zmage. Tako je dr. Danilo Türk najvišji odstotek glasov prejel na volišču Gasilski dom Borovnica (47,9 %), zmagal pa je še na volišču OŠ Borovnica 1. Borut Pahor se je najbolje odrezal na volišču Občina Borovnica (40,2 %), zmagal pa je še na voliščih Breg in Dol - Laze. Dr. Milan Zver pa je slavil na voliščih OŠ Borovnica 2 ter v Brezovici, kjer je prejel najvišji odstotek podpore - 41,8 %. Med ne- veljavnimi glasovnicami so se sicer znašla tudi imena nekaterih nesojenih lokalnih predsedniških kandidatov, ki pa so »žal« dosegli zgolj zanemarljive odstotke. Kampanja na borovniškem koncu je bila bolj ali manj nezanimiva. Na obisku se ni oglasil nobeden izmed kandidatov, prav tako ni bilo kakega javnega shoda podpornikov katerega izmed njih. Pravzaprav so na volitve opominjali zgolj plakati kandidata dr. Milana Zvera, ki pa so jih (ne)zna-ni prenapeteži z več plakatnih mest strgali ali porisali z napisom »fašisti« in s hitler-jansko svastiko. Damjan Debevec Volitve za predsednika Republike Slovenije (1. krog), 11.11.2012- Borovnica vol. lokacija vol. glas. % glasovnice Borut Pahor Danilo Türk Milan Zver št. volišča imen. udelež. udelež. nevelj. velj. glas % glas % glas % 1 Gasilski dom Borovnica 361 195 54% 1 194 77 39,7% 93 47,9% 24 12,4% 2 Osnovna šola Borovnica 768 356 46,4% 10 346 132 38,2% 146 42,2% 68 19,7% 3 Občina Borovnica 245 122 49,8% 0 122 49 40,2% 37 30,3% 36 29,5% 4 Osnovna šola Borovnica 372 198 53,2% 1 197 71 36% 47 23,9% 80 40,6% 5 Gasilski dom Breg 372 207 55,7% 4 203 79 38,9% 72 35,5% 52 25,6% 6 Dom krajanov Dol-Laze 611 307 50,3% 12 295 112 37,9% 108 36,6% 75 25,4% 7 Gasilski dom Brezovica 451 241 53,4% 4 237 81 34,2% 57 24,1% 99 41,8% BOROVNICA - skupaj 3180 1626 51,1% 32 1594 601 37,7% 560 35,1% 434 27,2% Zakonski jubilanti V soboto, 13. septembra, je bil v borovniški župniji slovesen dan. Zbrali smo se zakonci, ki smo praznovali okroglo obletnico poroke. Bilo nas je kar veliko, nekaj mladih po letih, nekaj po srcu. Za lep večer se moramo zahvaliti najprej gospodu župniku Janezu Šilarju za spodbudne besede, članom Župnijskega pastoralnega sveta, ki so nas lepo nagovorili ob začetku maše, pripravili prošnje in nagovorili ob pozdravu miru. Zahvala velja tudi pevcem za ubrano petje in sorodnikom, ki so prav v ta namen prišli k sveti maši. Na koncu nas je s svojim nagovorom razveselil še mlad zakonski par, ki gre po naši poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ta dan nam bo ostal v lepem spominu. Hvaležni jubilanti Vabilo Člane in simpatizerje društva vljudno vabim na prednovoletno srečanje. Srečanje bo v soboto, 1. decembra 2012, ob 17. uri v gostišču KIM-VI v Borovnici. Frančišek Marjan Drašler, predsednik Občinskega društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Občina Borovnica Paplerjeva 22, Borovnica Telefon: 01 7507 460 Faks: 01 7507 461 Elektronska pošta: obcina@borovnica.si Uradne ure: ponedeljek - petek od 8:00 do 12:00 sreda od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30 Stranke prosimo, da upoštevajo urnik uradnih ur in ob neuradnih dneh ne motijo občinske uprave. Hvala za razumevanje! Silvestrska komedija V PONEDELJEK, 31. decembra starega leta 2012, OB 20.30 v Osnovni šoli Borovnica MAMA JE UMRLA DVAKRAT (Vinko Möderndorfer; priredba: Slavica Marta Ošaben) Če si bogat, si Bog ali hudič, kakor se ti zazdi. V življenju sejemo prijateljstvo, ljubezen, zaupanje, gradimo družino ... O tem bo spregovorila zelo, zelo črna komedija v dveh aktih. Vrednote v igri so zanikane, »srečno« se konča le zaradi ironičnega preobrata. Vstopnice bodo v prodaji od četrtka, 20. decembra, v Trgovini Kocka v Borovnici in na Vrhniki. Vsi sodelujoči želimo preživeti z vami lep večer. Skupaj bomo uživali skoraj dve uri, zato bomo imeli tudi odmor. Vljudno vabljeni! Veselimo se Vašega obiska. KD Borovnica, gledališka skupina Šota % VABIMO v Osnovno šolo Borovnica na ogled igric ZAJČEK IŠČE MAMO in SNEGULJČICA v soboto, 22. decembra 2012, ob 15.30. Pridite, čaka vas presenečenje! Vašega obiska se veselimo, Kulturno društvo Borovnica - Gledališka skupina ŠOTKI Društvo upokojencev Borovnica VABI na VESELI DECEMBER babice, dedke, tete, strice, vse mlade po srcu in vse ljudi dobre volje. Bi radi srečali svoje stare prijatelje, znance, sošolke in sošolce, z njimi pokramljali in obujali spomine, se pogovarjali o današnjih dneh in si obljubili, kako se boste srečevali vsaj enkrat na mesec? Ponujamo vam nekaj ur zabave in pogovora. V petek, 7. decembra 2012, ob 17. uri v večnamenski dvorani v šoli Borovnica. Za dobro voljo in smeh bomo poskrbeli s krajšim kulturnim programom. Sledilo bo družabno srečanje, da vam bo čas hitro minil. Želimo si, da bi se VESELEGA DECEMBRA udeležili v čim večjem številu, da bi se imeli lepo, veselo in prijetno. Vstopnine ne bo! Se vidimo! Društvo upokojencev Borovnica 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Do konca leta končanih 195 stanovanj Po vseh peripetijah in zastojih je gradnja večstanovanjskega kompleksa Ob Borovniščici čez poletje in še posebno po zeleni luči občinskih svetnikov glede uradnega poimenovanja ulice zelo pridobila na dinamiki. Novo blokovsko naselje dobiva končno obliko. »V roku štirinajstih dni bomo začeli z asfalter-skimi deli, naredili talne označbe, v garažah se končujejo tlaki, še jeklene nadstreške je treba naredit, parket se je pričel polagat v objektih ... V prvi polovici decembra računamo, da bo tehnični pregled, v sredini januarja uporabno dovoljenje in potem predamo končnemu uporabniku,« nam je pretekli mesec dejal Gregor Majdič, vodilni v tehničnem sektorju bankrotiranega Kraškega zidarja, od septembra pa tudi direktor Orbitala. Dvajsetmilijonski projekt, katerega 186 stanovanj ima že zakupljenih Stanovanjski sklad RS, preostalih devet (»luksuznih« mansardnih) pa naj bi se znašlo na trgu oz. bodo namenjena poplačilu nekaterih podizvajalcev, se nedvomno bliža koncu. K temu je pripomogel tudi Stanovanjski sklad, ki je po stečaju Kraškega zidarja začel nepo- Že čez pol leta naj bi se tod igrali otroci. Delavci menda dobro sodelujejo z okoliškimi prebivalci. sredno izplačevati podizvajalce, obenem pa poskrbel za varnost gradbišča, s katerega so menda v taistem času začele izginjati večje količine gradbenega materiala in opreme. Gre za dokaj nenavadno odločitev državne ustanove, ob kateri se v javnosti postavlja vrsta vprašanj. Med njimi tudi komu in za kakšno ceno se bo, še posebno v času finančne krize, prodalo toliko stanovanj, da ne bodo na koncu ostala breme davkoplačevalcev. »Kupci stanovanj, ki jih Sklad ponudi v prodajo z javnim razpisom, so lahko vse zainteresirane fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenje ali državljani držav članic Evropske unije, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Slovenji, razen tistih, ki so že (so) lastniki stanovanja, kupljenega iz predhodnih razpisov Sklada. Upoštevajoč bližino Ljubljane in okoliško in- frastrukturo (vrtec, šola, cestna povezava, železnica in preostala socialna infrastruktura) ter dejstva, da državljani stalno rešujemo stanovanjsko vprašanje, ocenjujemo, da obstaja interes za nakup ali ugoden najem stanovanj v Borovnici. Cene ponujenih stanovanj bodo za končne uporabnike, to so mlade družine, družine, mladi, prvi iskalci stanovanj in drugi, čim bolj ugodne. Za stanovanja v Borovnici bomo kupcem, z namenom, da čim več iskalcem pomagamo rešiti stanovanjsko vprašanje, pod ugodnimi pogoji ponudili ugodne finančne produkte in najem,« na vprašanja odgovarjajo na SSRS in dodajajo, da bodo cene in pogoji objavljeni na njihovi spletni strani. Projekt se torej končuje, občane pa ob tem vedno bolj skrbi izvedba dodatnih del, opredeljenih v pogodbi o opremljanju (v vrednosti dobrih 756.000 evrov), ki naj bi jih Orbital v zameno za plačilo komunalnega prispevka opravil za občino. Kot kaže, bo izvedeno vse od priključka na Ljubljansko cesto do rekonstrukcije Gradišnikove ulice (kanalizacija, pločniki), pa igrišč, dodatnih parkirišč in pešpoti, pod vprašajem je le brv čez Borovniščico, saj borovniška občina zanj še vedno ni zagotovila gradbenega dovoljenja. Občinska uprava po drugi strani zatrjuje, da postopek pridobivanja zavlačuje ARSO. SSRS medsebojne obveznosti na relaciji Ob-čina-Orbital ne zanimajo, direktor Majdič pa zatrjuje, da je njim v največjem interesu čim prejšnji zaključek vseh del. Slednjim bo po prevzemu začel teči 26-mesečni garancijski rok, vsaj toliko časa pa naj bi še živelo podjetje Orbital, d. o. o. Damjan Debevec Orwellov »1984« je dobil nadaljevanje Pretekli mesec je izpod peresa našega domačina Marka Vitasa izšla knjiga z naslovom »2084«, ki je postavljena na mesto, kjer je znameniti angleški pisec George Orwell končal svojo slovito negativno utopijo »1984«. »Junaki živijo v okolju, ki je nastalo na tak način, kot bi se zgodovina odvila tako, kot jo je George Orwell opisal v svoji sloviti negativni utopiji. Toda Neoboljševizem v Evraziji, Angsoc v Oceaniji in kult Razveljavljenja jaza v Eastaziji, so leta 2084 stvar preteklosti,« povzema vsebino Vitas. Poleg tega se Orwellov »1984« dogaja v Oceaniji, Vitasov »2084« pa v Evraziji, kamor sodi tudi območje Slovenije, iz katere prihajajo glavni junaki. 46-letni Marko Vitas nikakor ne odgovarja stereotipnemu piscu »znanstvene fantastike«, kot bi človek ob zapisanem sprva pomislil, temveč gre za naravoslovca, strokovnjaka, kije leta 1999 ubranil doktorat znanosti s področja biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova velika strast do književnosti, filozofije in zgodovine pa ga je potegnila tudi v svet leposlovja. Tako je leta 2007 izdal svojo prvo knjigo »Vetrovi stepe«, ki govori o legendarnem kralju Atili, kmalu zatem pa še drugo, ki je izšla pod psevdonimom. Negativna utopija »2084«, ki jo je, kot prvemu, javno predstavil borovniškemu občinstvu 18. oktobra letos, je njegova tretja knjiga. In kaj ga je navdihnilo za pisanje nadaljevanja Orwello-ve franšize »1984«? »Malo me je mikala ideja, da se zgodovina pač zgodi. Da gre iz točke A v točko B, samo pot je neodvisna. Pravim, da se bo zgodovina odvila tudi na ta način. Četudi je Orwell napačno napovedal, bo končni rezultat enak,« meni Vitas, knjigo pa posebej priporoča »vsem, ki so prebrali Orwellov »1984«. Brez tega dela tudi ni tako enostavno razumeti to, kar je napisano. Razumeš že, ampak pravi užitek je šele, če prebereš 1984.« Bralce pa že naprej opominja, da »junaki leta 2084 ne uporabljajo dvojine, se ne vikajo in ne pišejo sičnikov in šumnikov, poleg tega pa izpuščajo nekatere soglasnike. Ko bo to nekdo bral, da ne bo mislil, da gre za napako.« Knjiga »2084« je sicer izšla v samozaložbi v 100 izvodih. Vsi, ki si branja knjig ne morejo predstavljati brez šumenja listov in opojnega vonja svežega tiska, boste zanjo odšteli 16 evrov, za vse ostale pa je na voljo v spletni knjižnici www.dlib.si. Damjan Debevec Permakulturni vrt v nastajanju Ideja permakulturnih vrtov je stara vsaj 40 let in žanje veliko zanimanja tako v tuji kot domači javnosti. Lani ga je nad Dražico pri Borovnici pričel urejati tudi domačin Slavko Turšič. Permakultura je besedna skovanka iz t.i. permanentne agrikulture oz. kulture, pri njej pa gre za načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Permakulturni vrtovi so zasnovani na posnemanju medsebojnega vpliva (kulturnih) rastlin in živali v naravnem okolju (gozdu), to je njihovem sožitju, pri čemer se v samo obdelavo Terase permakulturnega vrta dobivajo obliko. vlaga minimalno energijo, se obenem preprečuje negativne vplive na okolje, ki so sicer stalnica modernega kmetijstva, a se iz njega kljub vsemu pridobi kvaliteten in zajeten pridelek. Tovrstno kmetovanje se je k nam razširilo iz nemško govorečih dežel, predvsem Tirolske, letos pa so mediji že poročali o uspešnem permakulturnem vrtu nad Bohinjem, znašel se je celo v središču Uredil se je tudi bližnji prodni zadrževalnik. pozornosti na radgonskem sejmu. Vse kaže, da bo podobne medijske pozornosti čez čas deležna tudi Borovnica. K ureditvi permakulturnega vrta je namreč lani pristopil Slavko Turšič z Dražice. V pobočju nad vasico, kjer naj bi pred več kot stoletjem kraljeval nasad vinske trte, je konec decembra pričel z urejanjem teras. Ker gre za območje izrazito slabo rodovitne, ilovnate zemlje, je odmevala tudi njegova izjava, da bo v petih letih iz nje naredil rodovitno črnico. V spomladanskih mesecih je tako na tem območju vsejal rž, tagete, travo in deteljo. Glavno vlogo naj bi odigrala rž, ki je najuporabnejša pri izboljševanju kvalitete zemlje in za zeleno gnojenje. Poleti je nato na terase dovažal mešanico apnenca, laporja, ilovice in lesnih ostankov iz bližnjega hudournika, zatem pa še oglje in gnoj ter vse temeljito premešal. Turšič pravi, da je za oživitev zemlje potrebnih ogromno rastlinskih ostankov, kot je zdrobljeno vejevje, listje, stara trava. Konec oktobra načrtuje ponovno sejanje rži, celo sibirske sorte. Spomladi bo terase povaljal in znova premešal, zatem pa vsejal še deteljo, po brežinah pa tagete, ki »na vrtu ustvarja vonjavno zmešnjavo in odganja škodljivce.« Postopek namerava ponavljati dve leti, pred in po prekopavanju pa škropiti s preparatom gnoj po Mariji Thun. Ključen dejavnik pri tovrstnih vrtovih je seveda stalen dotok vode, ki ga namerava speljati iz bližnjega izvira v rezervoar na vrhu teras. Čaka pa ga tudi še postavljanje ograje pred divjadjo, ki je letošnje leto že pustošila po nasadu jablan. Prvi pridelek si menda obeta šele v tretjem letu. Na terasah, ki dokončno obliko šele dobivajo, zaenkrat resda še ni opaziti kaj posebnega, a že v kratkem bodo po bodočem vrtu zrasli nekakšni primitivni »čebelnjaki«. Turšič namreč načrtuje, v skladu z znanstvenimi dognanji, v plemenitenje vrta vpreči še vse tiste divje, samotarske čebelice, ki poleg naše kranjske sivke oprašujejo kulturne rastline in obenem odstranjujejo škodljivce. V Slovenji naj bi jih živelo kar 560 vrst. Slednje bo še posebej zanimivo spremljati. Damjan Debevec V takšnem hotelu stanujejo divje čebele. 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Borovnica v slikah - oktober 2012 • Borovnica v slikah - oktober 2012 • Borovnica v slikah - oktober 2012 • Borovnica v slikah - oktober 2012 Test hoje s Cooperjem Test hoje na 2 kilometra, ki ga izvaja Zdravstveni dom Vrhnika, v sodelovanju z Marijo Munda, dr. med., spec. spl. med., je v svojem jesenskem delu, tokrat med 5. in 6. oktobrom, znova pritegnil veliko rekreativcev, ki jim ni vseeno za svoje zdravje. Udeleženci akcije se najprej sprehodijo po določeni 2 kilometrski razdalji, nakar se jim pod strokovnim nadzorom zdravnice opravijo meritve, s katerimi se posamezniku določi indeks telesne zmogljivosti in na podlagi tega svetuje primemo telesno dejavnost. Po izkušnjah so najbolj natančni rezultati za stare od 18 do 65 let, čeprav je udeležba možna tudi za mlajše in starejše. Akcija, ki že vrsto let poteka v občinah Vrhnika in Borovnica, se je letošnje leto razširila še na občino Log-Dragomer. Po pričakovanjih je bila udeležba tudi tokrat najboljša v Borovnici, kar 44 jih je prišlo, poleg tega se tu po novem izvaja še Cooperjev test, ki se ga je prav tako udeležilo 9 tekačev/-ic, ki so vsi dosegli odličen rezultat. Sledila je Vrhnika z 41 udeleženci ter Log-Dragomer s 13-imi, kar pa se bo sčasoma zagotovo izboljšalo. »Z udeležbo smo vedno znova zadovoljni v Borovnici, morda je dobra tudi zato, ker kar nekaj udeležencev, ki sicer bivajo na Vrhniki, na test pride v Borovnico. Že kratek pregled rezultatov pa kaže na to, da na test prihajajo v glavnem tisti, ki so tudi sicer kar gibalno aktivni in jim sam test hoje pomeni potrditev, da so v dobri kondiciji,« mi je še zaupala organizatorka Uršula Debevec iz ZDV. Pa na svidenje spomladi! Odstopil je predsednik Vaškega odbora Dol-Laze Predsednik Vaškega odbora Dol-Laze Janez Čerin je 25. septembra 2012 sklical vaški odbor Dol-Laze, na katerem je preostala člana, Igorja Trčka in Srečka Kostanjevca, seznanil, »da nepreklicno odstopa kot predsednik in član vaškega odbora, in sicer iz razlogov osebne narave.« Čerin sicer formalno ostaja v odboru do prvega sklica krajanov Dola in Laz, kjer se bo izbralo novega člana z Dola. Zbor naj bi bil predvidoma enkrat spomladi prihodnje leto. Do tedaj pa bo vlogo predsednika VO Dol-Laze opravljal Igor Trček. Vendarle razširitev poti ob Fenolitu Večletne pobude, prošnje in zahteve za razširitev ceste na Bregu pri Borovnici, v najožji točki ob Fenolitu, so vendarle obrodile sad. Tovarniško ograjo, ki se je tod najbolj približala cesti, so v preteklih tednih odstranili, koridor ob cesti, ki ga uporabljajo pešci, v zadnjem času vse pogosteje tudi starši otrok v vrtcu na Bregu, pa primerno razširili, da bo tudi ta odsek varnejši za vse udeležence v prometu. Obenem krajani pozivajo vse posameznike, ki razširjeni koridor uporabljajo kot parkirno mesto pred tovarno, naj svoja vozila parkirajo drugod in omogočijo varen prehod za pešce. Tu naj bi bil koridor za pešce in ne parkirna mesta. Damjan Debevec Damjan Debevec je občinski svetnik. Majaronov paviljon je že dobil bolj zdrav temelj. Razširitev parkirišča pred vrtcem Konec oktobra se je v Borovnici odprlo še eno delovišče, in sicer na zelenici pred vrtcem. S soglasjem občinskega sveta sta zasebna investitorja Mercator Izbira in Gostilna Godec, po projektu podjetja Sonet, pristopila k izgradnji 14 novih parkirnih mest (ter dodatnega mesta za invalide) na občinskem zemljišču, ki bodo sicer namenjena vsem, prvenstveno pa zaposlenim in gostom omenjenih podjetij. Parkirišče ne bo asfaltirano, temveč tlakovano, poleg tega pa morata investitorja v skladu s sklepom občinskega sveta obnoviti tudi tam stoječi Majaronov paviljon iz leta 1929. S »Princem« šestkrat okrog Zemlje Pogovor z 90-letnim voznikom Francem Juho Borovničan Franc Juha v duetu s svojim »Princem«, letnika 1966, že vrsto let slovi kot najstarejši udeleženec na srečanjih oz. relijih starodobnih vozil daleč naokoli. Januarja letos je dopolnil 90 let in pravi, daje prišel čas, ko se bo moral upokojiti tudi njegov pol mlajši jekleni prijatelj, ki bi glede na število prevoženih kilometrov lahko šestkrat obkrožil Zemljo. Gospod Juha, kdaj ste začeli voziti? »V vojski, leta 1946, sem bil kot rekrut rezervist voznik tanka. Tankovska naj bi trajala tri leta, pa so jo potem zmanjšali na dve. Za mornarico pa so obveljala tri leta. Leta 1948 sem prišel ven, opravil izpit za voznika, potem pa sem vozil tovornjake, nakladače, buldožerje ... Ko se je meliorirala Borovniščica, sem pri podjetju za melioracije upravljal buldožer. Spomnim se, kako sva s sodelavcem Stanetom Gradišnikom iz Ljubljane peljala buldožer in sva ga morala v Bistri dol zložiti zaradi kolon, nato pa prikolico z buldožerjem potiskati od zadaj, da sva prišla skozi. Leta 1952 sem šel za tri mesece na orožne vaje, po prihodu domov pa sem se že pridružil novemu podjetju. Imeli smo tri buldožerje, unimog in silosno ekipo. Največ smo delali po Kočevskem, sicer pa tudi po Gorenjskem, v Bosni smo gradili hidrocentralo, pa terase v Črnem Kalu ... V soboto sem prišel domov, v ponedeljek pa sem moral že nazaj. Vožnje sem imel vrh glave. Leta 1982 sem se po 30 letih v NSU typ 110 na domačem dvorišču v 60. letih Po 46 letih bo Franc Juha svojega »Princa« upokojil. podjetju upokojil, to pa je šlo kmalu zatem 'v franže'. Združili so se z Obnovo in kasneje z SCT. Zdaj se pa vsako leto enkrat sestanemo bivši sodelavci.« »Princ« je vaš prvi avto? »Najprej sem imel Tomosov moped colibri, potem pa fička, ki sem ga šel iskat prav v Kragu-jevac, a sem ga nato hitro prodal. Takrat so se ti avtomobili težko dobili, dolgo je bilo treba čakati. Ko sem ga prodal, sem dobil več, kot sem dal zanj. Cene so se takrat tako dvignile, da si, če si prodal rabljenega, dobil skoraj toliko kot za novega. Zdaj je pa ravno obratno. Samo domov ga pripelješ, pa že izgubi vrednost. Potem sem kupil katrco, ki jo je pozneje vzel svak. Sem že za fiata 1100 nakazoval, pa so prišli 'princi'. Z direktorjem v službi sva se menila, da bi ga kupil tudi on, ampak so bili dragi - od 2.600 do 2.700 dinarjev. Kar deset plač. Tega sem potem uvozil iz Nemčije, ampak sem moral ponj v Beograd. Po 46 letih sem še vedno njegov prvi in edini lastnik, pa tudi vsi njegovi deli so še originalni.« Kam ste pa šli z njim? »Čez Vršič, pa v Trento, v Zagreb, na morje sem vozil družino. Zdaj se vozim malo s polom, včasih pa s tem.« Se je števec že obrnil okrog? »Ja, dvakrat. Zdaj ima več kot 244.000 kilometrov.« Vas je kdaj pustil na cedilu? »Ne, to pa ne. Nikoli. Sem pa pazil in vse lepo vzdrževal. Tudi motor je še vedno prvi, še nič razdrt. Samo enkrat smo ga vzeli ven, ker ni delala lučka za olje, pa sem se ga narobe lotil. Namesto da bi motor prej ogrel, sem se vijakov lotil na mrzlo, pa sem vijak zlomil. Ni bilo druge, kot da sem motor vzel ven, zvrtal in na novo privil.« Vam je kdo kdaj ponudil odkup? »Ne, so si pa vozilo ogledovali. Mislim pa, da ga letos ne bom več registriral, saj se mi ne izplača več. Redko se še peljem z njim. Tudi star sem že. Odkar sem dopolnil 80 let, moram vsako leto opravljati zdravniški pregled. Za zdaj sicer še kar gre. Še vedno imam vozniški izpit.« Damjan Debevec Gasilci PGD Borovnica imeli pestro jesen Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica je v soboto, 22. 9. 2012, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Vrhnika organiziralo občinski kviz gasilske mladine. Udeležilo se ga je sedemnajst ekip iz petih društev GZ Vrhnika: PGD Bevke, PGD Dragomer Lukovica, PGD Vrhnika, PGD Ligojna in PGD Borovnica. Kviz je novejša oblika gasilskega tekmovanja, namenjen pa je otrokom med 7. in 18. letom starosti, ki so razdeljeni v tri starostne kategorije: pionirji, mladinci in pripravniki. Tako tekmovanje je bilo na območju Občine Borovnice prvič. Kviz je razdeljen na dva dela: teoretični del poteka po sistemu malih sivih celic, obkro-ževanja in pisnih odgovorov, otroci pa rešujejo vprašanja iz zgodovine gasilstva, gasilske preventive in splošnega gasilskega znanja. Nato za vsako kategorijo sledi še praktični del, kjer se morajo mladi gasilci izkazati v znanju vozlov, poznavanju gasilskega orodja in hitrem spajanju le-tega. V soboto, 13. 10. 2012, smo organizirali tudi regijski kviz gasilske mladine Notranjske regie, ki se ga je udeležilo enaindvajset ekip, in sicer iz GZ Vrhnika, Logatec in Cerknica. 18. 10. 2012 smo organizirali sektorsko vajo za vsa gasilska društva v borovniški kotlini, kjer smo želeli preizkusiti scenari požara v strnjenem naselju v središču Borovnice. Sodelovali smo tudi na vaji Potres 2012 v organizaciji Občine Vrhnika, kjer smo posredovali v primeru razlitja nevarnih snovi. V okviru meseca požarne varnosti, ki je letos potekal pod geslom Po potresu lahko tudi zagori, so nas obiskali otroci iz vrtca in si ogledali našo opremo. V novembru je šest naših članov začelo z usposabljanjem za vodjo enot in pridobitev čina gasilskega častnika, veterani in nova ekipa veterank pa se je udeležila srečanja članic in veteranov v Ligojni. Borovniški gasilci bomo aktivni tudi v zimskih mesecih. Začeli smo že z delavnicami izdelovanja voščilnic, ki vam jih bomo ponudili na naši stojnici v decembrskih dneh. Tam vam bomo tudi razložili, kakšne ne- Gasilski kviz, notranjska regija varnosti prežijo na nas v zimskih in prazničnih dneh, zato vabljeni, da nas poiščete! V začetku decembra pa vas bomo že tradicionalno obis- kali na vaših domovih z gasilskim koledarjem za leto 2013, s katerim se bomo vrnili v prejšnje tisočletje. Saša Mevec za PGD Borovnica 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 2i Prelomna 90-letnica PGD Breg-Pako Prostovoljno gasilsko društvo Breg-Pako je zakorakalo v jubilejno, 90. leto svojega delovanja. Leto presežkov so sklenili z odmevnim slavjem, med katerim so uradno odprli prenovljeni gasilski dom ter prevzeli novo gasilsko vozilo GVV-1, krščenega za »Faškarja«. Prostovoljno gasilno društvo Breg je bilo ustanovljeno leta 1922, že naslednje leto pa so si gasilci zgradili manjši gasilski dom in nabavili prvo ročno brizgalno - prav tisto, ki so jo obnovili leta 2007 in jo sedaj ponosno razstavljajo v posebni sobi novega doma. Leta 1937 so stari dom razširili, a je svojemu namenu služil le do konca druge svetovne vojne, ko so čezenj potegnili novo traso železniške proge. Gasilci so v odškodnino dobili novo zemljišče in gradbeni material, nov dom pa zgradili s prostovoljnim silskega doma, kratko zgodovinsko predstavitev društva zaključil njegov predsednik Janko Smole. »To je velika pridobitev, velika zmaga za gasilce« Jubilejnega praznovanja so se udeležila domala vsa društva Gasilske zveze Vrhnika ter sosednje društvo Goričica-Prevalje, kar so izpričevali tudi številni prisotni prapori. Slavnostni nagovor je pripadel županu Andreju Ocepku: »To dobro opremljena in usposobljena.« Da so z letošnjim letom »dodali nov mejnik zgodovini društva na Bregu«, je bil mnenja tudi predsednik GZ Vrhnika Brikcij Trček, ki je izpostavil, koliko dela in odrekanja je bilo potrebno, da je društvo doseglo današnjo raven razvoja: »Ponosni smo na vaše delo.« Spregovoril pa je tudi o izzivih, ki v prihodnosti čakajo gasilsko organizacijo. V imenu Gasilske zveze Slovenije je pohvale društvu prenesel Vinko Keršmanc, sicer po- Prevzem prve brizgalne brežanskih gasilcev, l. 1923. Gasilca Jakob Šivic in Franc Juha praznujeta Albina Molek prejema pla-okrogli, 90. jubilej. menico GZS 1. stopnje. Plamenico GZS si je prislužilo tudi društvo PGD Breg-Pako. Župnik Janez Šilar med blagoslovom. Župan predaja ključe novega vozila. delom. Leta 1936 so dobili prvo motorno brizgalno, čez pet let pa si že privoščili novo. Nova večja gradbena dela na domu so potekala med leti 1993 in 1998, ko so uredili dvorano in prizidek. Ob 85-letnici so prenovili starinsko brizgalno in postavili kip sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Leta 2009 so morali opraviti sanacijo stene in temelja objekta, naslednje leto pa pričeli s pripravami za nakup novega vozila. Gradbena dela so se zaključila letos, s povsem prenovljeno fasado, na novo asfaltirano ploščadjo pred domom, novimi vrati ipd. 7. septembra pa so na dvorišče zapeljali tudi novo društveno vozilo GVV-1, ki so ga nemudoma krstili, kako drugače kot za »Faškarja«. Tako je z opisom zadnjih pridobitev, pred prepolno dvorano ga- je velika pridobitev, velika zmaga za gasilce, za Breg-Pako, in tudi za občino Borovnica. To je tudi darilo ob visokem jubileju, nagrada za do sedaj opravljeno delo, obenem pa tudi velika obveza za delo naprej,« je župan v presežni-kih pospremil nakup novega gasilskega vozila. Opozoril je še, da so naloge gasilcev vse večje, odgovornejše ter zahtevnejše in je v njihovi luči pravzaprav le včlanitev prostovoljna. Gasilsko desetino sam smatra kot »obrambnega obveznika«, ki mora biti vedno strokovno podkovan, usposobljen in pripravljen posredovati v nesrečah. Nalogo občine pa vidi v tem, da gasilce primerno opremi: »Z današnjim dejanjem lahko trdim, tudi rahlo ponosen sem na to, da so borovniška društva sedaj vsaj po opremi zelo veljnik Notranjske regije in GZ Vrhnika. Ob naštevanju nedavnih pridobitev društva je izpostavil zanj najpomembnejše - mladino, »ki bo krepila delo društva«. To je še posebej pomembno v teh časih, ki po njegovem gasilcem niso prijazni, medtem ko gasilsko delo ostaja nevarno in odgovorno: »Vozilo, ki ga prevzemate, je skupno dobro in ne gasilska maskota, tudi ni za ponašanja ali zavist drugim, naj bo jamstvo za miren spanec občanov, kot je prostovoljno gasilstvo jamstvo za varnejšo bodočnost.« Podeljenih pet gasilskih plamenic Krajši program, ki sta ga sproščeno povezovali Marjetka Rot in Mateja Kralj, popestrili pa glasbeni nastopi pevske skupine Škrip, se je zaključil s podelitvijo spominskih priznanj, zahval in priznanj GZ Vrhnika ter GZ Slovenje. Lična društvena spominska priznanja ob 90-letnici so prejela vsa društva Gasilske zveze Vrhnika ter PgD Goričica-Prevalje, Občina Borovnica, Občinski štab Civilne zaščite in Župnija Borovnica. Posebne zahvale za pomoč pri nabavi novega vozila, ki je zamenjalo 24 let staro orodno vozilo TAM, so romale v roke Občine Borovnica, BJ Solar Ljubljana, Copisa Antona Gerdine, Zavarovalnice Triglav, Cirila Molka, NGD Ljubljana, Jurčka Borovnica, KP Vrhnika, KGZ Krpan Cerknica, Mojce Prista-vec iz Podpeči in Komunalnih gradenj Grosuplje. Za dobro opravljeno delo nadgradnje vozila pa še Svit-Zolar Ptujska gora. Nekateri člani društva so v nabavo novega vozila vložili ogromno prostega časa ter lastnih sredstev in so bili deležni posebnih zahval: Niko Smole, Milan Petelin, Andrej Ocepek, Anton Če-pon, Darko Skubic, Marjan Kovač, Rok Šmon, Franci Pirc, Janko Čepon, Albina Molek, Janko Smole. Zahvale so se podelile tudi posameznikom in podjetjem, ki so se izkazali pri prenovi doma in urejanju okolice: Klemen Lavrič, Faška Bar, Rajko Mivšek Vrhnika, Gostinstvo Dolinar Vrhnika, Srečko Koren, Alojz Pezdir, Andreja Skubic, Andrej Drašler; v tem smislu in s posebno pozornostjo tudi mladim članom: Martina Smole, Blaž Pretnar, Matej Rudolf, Rok Šmon, Matej Čepon, Andrej Čepon. Za zaključek so podelili še priznanji gasilskima veteranoma, jubilantoma, ki sta letošnje leto prav tako praznovala svojo 90-letnico, Jakobu Šivicu in Francu Juhi. Sledila so priznanja Gasilske zveze Vrhnika. Priznanja 3. stopnje sta prejela Tone Čepon in Ivan Šivic, 2. stopnje Darko Skubic in Mateja Kralj, medtem ko so priznanja 1. stopnje romala k sledečim: Janko Čepon, Lado Kržič, Marjan Kovač, Ciril Šivic, Emi Brancelj, Niko Smole in Janko Smole. Prav poseben in slovesen pa je bil del podelitve najvišjih priznanj Gasilske zveze Slovenje - plamenic, ki se podeljujejo le za velik doprinos k razvoju gasilstva. Za dolgoletno delo in uspehe na področju gasilstva sta si plamenico 2. stopnje prislužila Vladimir Gerdina in Milan Petelin, plamenico 1. stopnje pa Slavka Gerdina in Albina Molek. Plamenico 1. stopnje pa je ob priložnosti 90. obletnice prejelo tudi PGD Breg-Pako. Zatem se je dogajanje preselilo na ploščad pred prenovljenim gasilskim domom, kjer je v družbi svoje skoraj 90 let starejše kolegice na uradni prevzem že čakal »Faškar«. V prisotnosti postrojene številčne gasilske čete je župnik Janez Šilar opravil blagoslov novega vozila, župan Andrej Ocepek pa je poveljniku Niku Smoletu slovesno predal ključe ter pre-rezal trak na vozilu. Gasilec Rok Šmon je nato zagnal motor, vklopil lučke in sireno - in vozilo je bilo tudi uradno prevzeto. Ostal je le še najdružabnejši del tega, za društvo in občino, pomembnega zgodovinskega dogodka. Damjan Debevec Foto: D.D., Igor Trček, Tjaša Vrhovnik 20 let in nekaj stoletij za nameček Letos mineva natanko 20 let, kar sta se združila skupina pevk, imenovana »Zlata dekleta« in zbor mlajših upokojenk. V novih bluzah, z lično razstavo in bogatim repertoarjem so pevke družno z mladimi glasbeniki domače skupine Livada 26. oktobra obeležile svoj okrogli jubilej. Zbor, ki ga danes poznamo pod imenom »Barjanke«, je po nastanku leta 1992 sprva vodil Milan Vidic, od 1993 do 2001 Marija Zorc, od tedaj do danes pa zborovodja Rudi Cerk. V dveh desetletjih človek marsikaj doživi, ženski zbor pa še toliko več. Vse to so pevke skušale predstaviti s priložnostno razstavo, na kateri so si obiskovalci lahko ogledali spominke na njihovo 10-letno udejstvovanje na pevskem srečanju v Šentvidu pri Stični, številne samostojne koncerte in druge prelomne dogodke (odlikovanja, priznanja,...) v zgodovini zbora. Svojčas je celo kazalo, da postanejo mešani pevski zbor, a da pridruženi pevci niso prav dolgo vztrajali. Tako je zbor ostal dosledno ženski (z izjemo zborovodje, se razume), ki pa jih kljub dolgoletnemu nastopanju in dejstvu, da v skupnem seštevku let vseh pevk presega 12 stoleti (točno 12 stoleti in 9 let, kot so tudi poimenovale jubilejno prireditev), po njihovih izjavah, na odru »še vedno daje trema«, ki pa jo menda občasno preženejo »z žličko zdravil«. A skupno druženje jim menda pomaga pozabiti na vsakodnevne tegobe in je tudi trema kaj hitro pozabljena. Vsekakor pa je ni bilo čutiti na pričujočem koncertu, kjer so si Barjanke privoščile obsežen repertoar narodnih pesmi in celo Rudi Cerk je v pevskih krogih že 53 let. zapele skupaj z gostujočim domačim ansamblom Livada v poskočnih ritmih narodnozabavnih viž. Za povezovanje so poskrbeli Alenka Ošaben, Tomo Garin in Milena Škulj, Nataša Bregar Možina, vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ter Anka Grom, predsednica sveta taiste izpostave, pa sta podelili Gallusove značke in priznanja za dolgoletno glasbeno udejstvova-nje. Bronaste (več kot 5 let) so prejele: Frančiška Celarc Klančič, Anica Arsič, Franka Štukelj, Irena Nemec, Marinka Vuk; srebrne (več kot 10 let): Anka Palčič, Fani Stražišar, Anka Pevke skupaj štejejo kar 12 stoletij in 9 Klančar, Cvetka Pristavec, Jana Šraj, Maria Gerdina, Maria Zupančič; zlate (več kot 20 let) pa: Ivanka Petelin, Milka Mihevc, Joži Košir in Meri Makovec. Prvič so podelile tudi častne Gallusove značke, ki jih prejmejo glasbeniki, pevci in instrumentalisti, ki se na tem področju udejstvujejo že več kot 30 let. Prejela sta jih Joži Kajnc za 33 let in Rudi Cerk za 53 let dela. Slednji pa si je prislužil tudi zlato priznanje območne izpostave sklada za 25 let zborovodskega dela. Damjan Debevec 22 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Rezultati 5. mesečnega šahovskega turnirja v Borovnici Turnirja se je udeležilo devet tekmovalcev. Rezultati: 1. mesto: Jernej Šivic 2. mesto: Srečko Kralj 3. mesto: Jože Šraj Turnirji potekajo vsako prvo nedeljo v mescu ob 9.30 v prostorih ŠK Borovnica v Domu krajanov na Dolu pri Borovnici. Vabljeni vsi ljubitelji šaha Občine Borovnica. Planinsko orientacijsko tekmovanje v Semiču Z novim šolskim letom se je začela nova sezona planinskih orientacijskih tekmovanj. Ta tekmovanja so primerna za vse starostne skupine: za družine, osnovnošolce, dijake, študente, za planince v srednjih letih in za starejše. V ekipi je tri do pet članov iste starostne skupine. V roke dobijo topografsko karto, na kateri so vrisane kontrolne točke. Naloga: v čim krajšem času poiskati vse te točke. Opisana dejavnost mi je zelo pri srcu. Spominja me na zgodbe iz otroštva, kjer so pravljični junaki vedno kaj iskali in vedno tudi našli in to jih je neizmerno osrečilo. In tako se tudi sama, ko se s svojo ekipo in zemljevidom in kompasom podam na iskanje kontrolnih točk, počutim kot nekdo, ki išče skriti zaklad in sem vsa navdušena, ko ga najdemo, pa čeprav je to le prizma v obliki oranžno belega lampijona. Običajno je kakšna točka živa. Na njej nas pričakajo ljudje in nam dajo naloge, da preverijo naše planinsko znanje. Prva letošnja tekma je bila v nedeljo, 21. oktobra 2012 v Semiču. Bela Krajina. PD Borovnica smo zastopale štiri ekipe. Najbolj me je skrbelo za osnovnošolce. Bodo pravilno postavili karto? Bodo kontrolno točko iskali v pravi smeri? Se bodo dobro ujeli med seboj? Zato so toliko bolj presenetili s tretjim mestom med devetimi ekipami. Pokazali so kar nekaj znanja, le ena točka jim je ostala skrita, bili so hitri, predvsem pa obvladajo vozle. Mi, ekipa Mehka voda, vsi nad 40 let, smo sicer dosegli prvo mesto, a smo bili edini v tej kategoriji. Prekoračili smo dovoljeni čas, izpustili eno kontrolno točko, a prepoznali vse planinske koče in vse planinske rož'ce. Dve srednješolski ekipi sta že lani sodelovali na tovrstnih tekmovanjih. Kljub temu, da sta ti dve ekipi začeli s 15 minutnim časovnim zamikom, sta se pri 2. kontrolni točki našli in nadaljevali skupaj. Nikamor se jim ni mudilo. Uživali so v skupnem druženju. Kontrolne točke so našli tako, mimogrede. Ni jih motilo, če so lazili Eno prvo in eno drugo mesto so dosegle borovniške ekipe. čez trnje. Lepo po azimutu in je šlo. V planinskem znanju so se dopolnjevali in tako je ena ekipa dosegla odlično drugo mesto med petimi ekipami. Ko smo bili tako v Beli Krajini, smo spoznali, da je to čudovita dežela, polna vinogradov in iz- redno prijaznih in gostoljubnih ljudi. V njihovih gozdovih rastejo breze in kostanji in gobe. In trnje. In poti v gozdu se kar končajo. Dan smo zaključili dobre volje. Da gremo tudi na naslednjo tekmo, smo sklenili. Kristina Suhadolnik Borovniški čebelarji na obisku pri Dolenjcih Čebelarsko društvo Borovnica v zadnjih letih večkrat poleg obiska čebelarskega sejma Celju in predavanj za svoje člane organizira tudi strokovno ekskurzijo - k stanovskim kolegom ali kaj podobno poučnega. Letos je 19. oktobra odprl vrata nov čebelarski muzej (o tem ste lahko brali tudi v Slovenskih novicah) in njegovega speli v Šmarje-Sap h g. Koželju, ki nas je prijazno pogostil. Že pred leti je g. Koželj začel zbirati čebelarsko literaturo in za slovensko čebelarstvo pomembni možje s svojimi deli in podobami. Svoj prostor je dobilo tudi doprsje Petra Pav- G. Koželj pozdravlja borovniške čebelarje. Prevozna enota za 72 družin. skrbnika, g. Antona Koželja, enega večjih slovenskih čebelarjev, smo poprosili za vodstvo. Ugodil pa ni le tej prošnji ampak nam je tudi močno pri-popomogel k izvedbi celotne ekskurzije. Tako smo se v soboto, 20. oktkobra, borovniški čebelarji v jutranjih urah zbrali na železniški postaji, kjer nas je že čakal minibus. Po branju dnevnega reda smo kmalu pri- stare predmete. Vse zbrano je razstavil v posebnem prostoru v domači hiši, ki pa je, ne glede na svojo velikost, za vse kar je zbral že skoraj premajhen. V čebelarskem muzeju ali razstavi čebelarske kulturne dediščine, kakor so v čebelarstvu Koželj sami poimenovali zbirko, je prikazana bogata čebelarska kulturna dediščina. V muzeju imajo svoj prostor vsi la Glavarja, odlito iz istega kalupa kot ono na sedežu Čebelarske zveze Slovenja. Bogata zbirka čebelarske literature vključuje tudi obsežno zbirko letnikov revije Slovenski čebelar, ene najstarejših slovenskih periodičnih publikacij. Stara točila in druga oprema, ki se je uporabljala v čebelarstvu, star, lepo restavriran voz, ki nosi več deset poslikanih pa- njev, kranjičev, in še mnogo drugega je zbranega v najnovejšem čebelarskem muzeju. G. Tone Koželj priznava, da brez pomoči soproge Vide ne bi šlo. Marsikaj o zbirki pove tudi dejstvo, da je predsednik Čebelarske zveze Slovenije, g. Boštjan Noč, g. Koželju na dan odprtja razstave podelil posebno priznanje za zasluge na področju ohranjanja čebelarske kulturne dediščine. Ogledali smo si tudi postore za točenje in skladiščenje medu ter druga čebelarska opravila in obiskali dobro založeno trgovino čebelarstva Koželj. Čebelarstvo Koželj sicer ni usmerjeno zgolj v pridelavo čebeljih pridelkov ampak prodaja tudi matice in čebelje družine, slednjih tudi po nekaj sto letno, in sicer predvsem v zahodno Evropo. S stalno okoli tristo čebeljimi družinami so največje čebelarstvo v dolini. Čebelarstvo-je nasploh bolj razširjeno kot pri nas: grosupeljsko društvo šteje okoli sto članov, od tega Udeleženci ekskurzije pred kapelo na Lanšprežu. poleg g. Koželja še dva čebela-rita z več kot stotimi čebeljimi družinami. To smo izvedeli v grosupeljskem čebelarskem domu, ki so nam ga prijazno razkazali. Ker je bilo sonce že visoko na nebu smo se podprli v gostilni Krpan, po kosilu pa nadaljevali pot do Ilove gore, kjer je nameščen del Koželje-vih čebel. Predstavljena nam je bila prevozna enota z 72 družinami in stalno stojišče naklad-nih panjev. Tu nam je g. Koželj brez prikrivanja »poslovnih skrivnosti« predstavil svoj na- čin čebelarjenja. Pot smo nadaljevali na Lanšprež, nekoč mogočno posestvo z graščino, kjer je konec 18. stoletja deloval Peter Pavel Glavar, čebelar, proučevalec biologije čebel in prvi pisec čebelarske strokovne literature v slovenščini. Od graščine, ki je bila po vojni razrušena je ohranjena le kapela, ki so jo čebelarji obnovili v spomin na Glavarja. Tu smo ekskurzijo končali, g Koželju pa bi se na tem mestu v imenu društva najlepše zahvalalil za celodnevno vodstvo. (jš) V četrtek, 25. 10. 2012, smo v našem vrtcu organizirali Jesenski ŽIVŽAV, na katerega smo povabili vse otroke in starše. Zbrali smo se na igrišču Vrtca Borovnica. Starše smo preo plakatov predhodno obvestili, da bo srečanje namenjeno: • sprehodom v tri različne smeri (različne starosti otrok in različne zmogljivosti), • druženju ob jesenskih dobrotah, ki so jih pri- pravile naše pridne kuharice in prijazni hišnik (pečen in kuhan krompir z dodatki, pečen kostanj, čaj), • zbiranju prostovoljnih prispevkov za Šolski sklad. Na prireditvi se je zbralo ogromno staršev z otroki, tako da je naše igrišče kar pokalo po šivih. Ob prihodu so darovali svoje denarne prispevke v skrinjico Šolskega sklada. Po zboru na svojih štartnih mestih - vsaka skupina je imela svojo zbirno točko - smo se razkropili v različne smeri. Sprehod smo izkoristili za spoznavanje domačega kraja, učenja varne udeležbe v prometu, pa tudi za klepet. Ob vrnitvi nas je na igrišču že čakala »malica«. Menim, da ni bilo obiskovalca, ki se ne bi pošteno okrepčal s krompirjem, kostanjem ... Mnogo staršev si je s svojimi malčki ogledalo in preizkusilo nova igrala, ki si jih je naš vrtec letos priboril v akciji Totko prenavlja otroška igrišča. Druženje otrok, staršev, strokovnih delavk in tehničnega osebja vrtca je trajalo do trde teme. To je bilo naše prvo skupno druženje v tem šolskem letu in veseli smo, da smo ga uspešno izpeljali. Kmalu se bomo srečali na prednovoletnih ustvarjalnih delavnicah, na katerih bomo izdelovali drobna darila za novoletni bazar, ki bo tudi letos popestril veseli december v Osnovni šoli Borovnica. Pia Janja Kranjez, Vrtec Borovnica Šolski sklad Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica je bil ustanovljen leta 2009. V letošnjem šolskem letu je začel z aktivnejšim delovanjem. Njegov namen je pridobivanje sredstev iz prispevkov staršev, zaposlenih, občanov, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Sredstva, ki jih Sklad pridobi, so namenjena sofinanciranju socialno šibkejših otrok za udeležbo na taborih, šolah v naravi, ekskurzijah .S pomočjo zbranih sredstev si želimo izboljšati tudi materialni standard vrtca. Naša želja je, da bi dokončno uredili otroško igrišče in opremili terase. Vse informacije o delovanju Šolskega sklada in številke za nakazila so objavljene na spletni strani Osnovne šole Borovnica. Na Jesenskem ŽIVŽAVU smo zbrali 204,51 evra. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem živ-žava in vsem darovalcem sredstev! Jesenski Živžav v Vrtcu borovnica Zahvala očku Boštjanu! S septembrom se je odprla obnovljena enota Sonček na Bregu in vanjo je stopilo štirinajst nadebudnih malčkov, željnih igre in druženja. Za bivanje na prostem, tudi ko je zemlja na igrišču namočena zaradi dežja, zdaj lahko uživamo na asfaltni površini za vrtcem. Za to je zaslužen g. Boštjan Hribar, ki nam je prisluhnil in podaril les ter prostor ogradil z ograjo, da je naša igra lahko varna. Obenem je izdelal čudovit komplet dveh klopi in mizo, na kateri bomo lahko risali, gledali knjige ... Vse je narejeno kakovostno in z veliko mero dobrosrčnosti za pomoč našim otrokom. Za vse to se res iskreno zahvaljujemo g. Boštjanu Hribarju, da nam je prisluhnil in izdelal ograjo in mizico s klopmi, narejeno po meri. Hvaležni otroci iz vrtca Sonček ter strokovne delavke: Martina, Bojana in Maja. 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 23 Občinske novice • Občinske novice • Občinske novice »Občinske novice »Občinske novice »Občinske novice »Občinske novice »Občinske novice »Občinske novice •Zaključna dela v Podolnici Gradnja kanalizacije v Podolnici se počasi bliža h koncu. V sklopu gradnje se je obnovil vodovod in javna razsvetljava ter izgradila nova kabelska povezava, ki bo dajala možnost hitrejšega in popolnejšega dostopa za internet, televizijo in telefonijo. Ob lokalni cesti se je zgradil tudi pločnik. Občina se opravičuje občanom, če so bili kakršnikoli zapleti pri gradnji, vendar tako velik poseg v izgradnjo omrežja v celem kraju ni možno brez manjših zapletov in je nemogoče ustreči vsem posameznikom, saj gre za projekt v dobrobit vseh. •Ureditev ceste Grda dolina - Ulaka Občina Horjul je izvedla javni razpis za izvedbo zemeljskih del na cestni povezavi med Koreno in Samotorico, na odseku Grda dolina - Ulaka. Izmed sedemnajstih prijavljenih ponudnikov je bil izbran Janez Marolt s.p., ki je že zaključil z zemeljskimi deli na nekaj več kot 2 kilometra dolgi in 3,5 metra široki cesti, katerih vrednost del je znaša 53.530 EUR. • Novi projekti za OŠ Horjul Za osnovno šolo Horjul so že narejeni idejni projekti za nove učilnice in knjižnico. Predvideva se, da bomo drugo leto dobili vsa gradbena dovoljenja in v letu 2014 tudi izvedli projekt, tako da se bodo kontejnerske učilnice, ki so v zelo slabem stanju, ukinile. Izdelali smo tudi projekte in vso potrebno dokumentacijo za obnovo kompletne osnovne šole za energetsko učinkovito izrabo energije. Predvideva se menjava vseh oken in vrat, nova fasada, izolacija strehe, ureditev prezračevanja in zamenjava energenta za peč na biomaso. Investicija naj bi znašala okrog 500.000 EUR. • Zamenjava svetilk javne razsvetljave Občina Horjul se je v sodelovanju z občinami Vrhnika, Žiri, Škocjan in Šmarješke toplice uspešno izvedla javni razpis za Energetsko učinkovito prenove javne razsvetljave. Z javnim razpisom bo zamenjanih 87 od 323 energetsko najbolj potratnih svetilk v občini, na dveh od-jemnih mestih pa bo montirana regulacija napetosti do svetilk. Predvidena menjava se bo začela v začetku meseca decembra, če bodo vremenski pogoji dopuščali. Na podlagi zamenjave bo občina poleg pridobljenih nepovratnih sredstev iz strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor dodatno pri javni razsvetljavi letno prihranila nekaj več kot 7.000,00 EUR. • Največ škode na cestah V začetku meseca novembra so obilne padavine povzročale nevšečnosti tudi v občini Horjul. Največ škode je bilo povzročene na cestah. V tej situaciji izstopa Vrzdenec, kjer se je hudourniški potok iz smeri cerkve izliv iz struge na cesto in prinesel naplavine. • Oddaja prostorov v najem Občina Horjul oddaja v namen za začasno uporabo nekdanje občinske prostore na naslovu Slovenska cesta 7. Cena za najem za uporabo v pridobitvene namene znaša 6 EUR. Vse zainteresirane vabimo, da se nam oglasijo na sedežu občine, kjer lahko dobijo tudi dodatne informacije. • Obravnava proračuna za leto 2013 V mesecu decembru je predvidena seja občinskega sveta, na kateri bodo svetniki kot eno izmed pomembnejših točk obravnavali tudi proračun za leto 2013. Na podlagi proračuna občina izvaja svoje zastavljene cilje in naloge. Vsi prijavljeni otroci, ne pozabite: Miklavž vas bo obiskal v četrtek, 6. decembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu v Horjulu. Župan Janko Jazbec in predsednik uprave Loterije Slovenje Tim Kocjan po prerezu slavnostnega traku. V Horjulu odprli prizidek k domu za ostarele 54 novih postelj Horjul, 14. november - Center starejših Horjul, kot se uradno imenuje dom ostarelih v tem kraju, je od sredine novembra bogatejši za 54 postelj. Po novem jih ima tako 150, kar naj bi po mnenju poznavalcev omogočalo optimalnejšo delovanje centra. Investitor je bila Loterija Slovenja, ki zaenkrat ne želi povedati koliko jo je stala investicija. Pridobili so tudi avlo, ki jo bodo lahko izkoriščali za različne prireditve, kot na primer razstave - v tem primeru slikarskih del Krištofa Zupeta. Center starejših v Horjulu naj bi z dodatnimi posteljami ustvaril boljše pogoje za racionalnejšo poslovanje. Kot je na svečanem odprtju dejal Tim Kocjan, predsednik uprave Loterije Slovenje, je gradnja potekala v rekordno hitrem času in »... to brez aneksov k gradbenim pogodbam, kar je v današnjem času redkost.« Loterija Slovenje je dobila soglasje za izvedbo projekta leta 2009, dve leti kasneje, 14. septembra, pa je za prizidek postavila temeljni kamen. Ta je še danes osvetljen v atriju centra. Kot je še dejal Kocjan, je sedaj ostala le še pridobitev državne koncesije, ki naj bi jim bila tudi obljubljena. Tudi župan Janko Jazbec je na odprtju prizidka javno apeliral na predstavnike pristojnega ministrstva, naj čimprej podelijo koncesijo. Glede samega projekta pa je dejal, da je to bil eden najtežjih v njegovem dosedanjem mandatu, kajti nasprotovanje nekaterih posameznikov iz lokalnega okolja do projekta je bilo zelo močno. Izrazil je upanje, da so nasprotniki sedaj prepričani, da so se motili in da objekt sodi v ta prostor. Dom starejši občanov Horjul je začel z delom leta 2005, od leta 2011 pa deluje pod okriljem družbe DEOS, d.d. in nudi celodnevno oskrbo 105 stanovalcem, v 30 enoposteljnih, 33 dvoposteljnih in 3 triposteljnih sobah. Dom je razdeljen na tri oddelke in sicer na stanovanjski, negovalni in oddelek s povečanim nadzorom (demenca). V domu se izvaja institucionalno varstvo starejših, osnovna oskrba in zdravstvena nega ter socialna oskrba. Po zadnjem odprtju prizidka, bo v njem še 54 dodatnih postelj, zanje pa bodo prav tako skrbeli zaposleni iz Deosa. Center ima na novo tudi avlo, ki jo bodo lahko izkoriščali za različne prireditve (v njem že gostuje razstava Krištofa Zupeta) in pa zunanji atrij. Loterija je zgradila tudi dodatno parkirišče nad pokopališčem, občina pa je uredila še celoten del ceste in razširila uvoz na parkirišče pri športni dvorani. Kot sta nam povedali Slavica Kosi, direktorica centra in njena namestnica Slavica Vekic, imajo že najavljene stanovalce za novi prizi- dek, zato bodo takoj začeli z njihovim nameščanjem. Cena naj bi bila po njunih navedbah enaka kot tista v »starem« delu centra. Gašper Tominc Zgodovina gradnje Centra starejših v Horjulu Leta 1956 so preuredili staro horjulsko mež-narijo v proizvodnjo pletenin tovarne Rašica. Konec devetdesetih so ukinili proizvodnjo, zato je stavba začela samevati. Leta 1999 je zemljišče s stavbo vred kupila horjulska občina. 2004 so Rašico podrli in ob občinskem prazniku istega leta na njenem zemljišču postavili temeljni kamen za gradnjo novega doma za starejše občane. Izvajalec del je bil velenjski Vegrad, ki je nastopal kot glavni investitor, občina pa je v projektu nastopala z zemljiščem. Ob tem je bila ustanovljena tudi nova družba Veho, ki je združevala oba omenjena poslovna partnerja. Naložba je stala milijardo tristo tisoč tedanjih slovenskih tolarjev. Dom starejših občanov v Horjulu so odprli za občinski praznik 17. junija 2005, odprtja pa so se med drugim udeležili tudi tedanji predsednik Državnega zbora RS France Cukjati, minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič in poslanka Mojca Kucler Do-linar. Že nekaj let po odprtju je objekt dobil novega lastnika, to je bilo podjetje Rednak iz Šoštanja, ki pa ni bilo kos težavam. Leta 2009 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kontaktiralo Loterijo Slovenje glede položaja doma za starejše občane v Horjulu, ker je bil le ta zaradi slabega finančnega stanja takratnih lastnikov naprodaj. Predlagali so naj Loterija Slovenje razmisli o nakupu doma starejših občanov in ji v primeru pozitivnega odziva obljubili možnost širitve koncesje iz 105 na 150 postelj. Po skrbnem pregledu in opravljeni cenitvi Doma ter pridobljenih pisnih zagotovilih s strani občinskega sveta občine Horjul, da podpira razširitev - dozidavo doma in da bo v prostorskih aktih poskrbljeno, da bo območje, kjer se bo gradilo, namensko zazidljivo, se je novembra istega leta loterja odločila za nakup doma s pol hektarja velikim zemljiščem za 5,5 miljona evrov. 14. septembra 2011 so postavili temeljni kamen za prizidek, 14. novembra letos pa so ga svečano predali svojemu namenu. Klasična dovoposteljna soba Prostor za dnevno druženje Novi prizidek z več kot petdesetimi posteljami. 24 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Kup s kosovnimi odpadki v Horjulu dodobra prebran Nekako tako je potekalo razlaganje kosovnih odpadkov pri Športnem parku Horjul - pomočnikov ni manjkalo. V četrtek, 25. oktobra je Občina Horjul organizirala jesenski odvoz kosovnih odpadkov in gum. Zbiranje je letos potekalo na enem skupnem zbirnem mestu za vsa naselja v občini. Velik kup odvečnih predmetov in izdelkov iz Takšen pa je bil pogled v enega od vozil. najrazličnejših materialov se je znašlo pri Športnem parku Horjul, kjer je bilo določeno skupno zbirno mesto. Samo zbiranje je potekalo dan pred odvozom, torej v sredo med 10. in 21. uro. V tem času so bili na zbirnem mestu prisotni tudi občinski javni delavci, ki so skrbeli za red pri samem zbiranju in odvozu odpadkov ter hkrati občanom pomagali pri razlaganju le-teh. Sicer pa je »pomočnikov« za razlaganje kar mrgolelo, pravzaprav so tekmovali, kdo bo prvi odprl zadnja vrata avtomobila oziroma stranico prikolice ter od tam v svoje vozilo odnesel le izbrane kose kosovnega materiala. Zbiralci odpadnega železa so iz zbirnega mesta odnesli prav vse kar je še imelo denarno vrednost. Tako so se na kupu kosovnih odpadkov znašli neuporabni, poškodovani ali pokvarjeni izdelki iz plastike, lesa in drugih umetnih mas ter nekaj gum. Tisti iz železa, bakra ali drugih kovin pa so kaj hitro našli novega lastnika. Da se nad kosovnimi odpadki, ki se danes še znajdejo na zbirališčih, pritožuje že samo podjetje Snaga, nam je potrdil tudi eden od javnih delavcev. Vrednost kosovnega odvoza je res vprašljiv, saj so kupi kosovnih odpadkov v večji meri prebrani. Glede na to lahko v prihodnosti morda pričakujemo spremembe, še posebej v smislu javnega obveščanja o odlagališčih, katerim zbiratelji sledijo iz dneva v dan. Nadja Prosen Verbič v Prosvetnem dgmu Horjul VABLJEN)! Poplave 2012 Obilno deževje na srečo povzročilo le nekaj škode Obilno deževje med 4. in 5. novembrom ni prizaneslo niti občini Horjul. Tu so bila prizadeta območja na zahodnem delu občine, predvsem naselji Samotorica in Vrzdenec. Kratkotrajni nalivi v ponedeljek dopoldne in posledično narasli hudourniki so povzročili poplavljena cestišča, poškodbe in celo odnose bankin ter spodjede na cestah, posebej makadamskih, kjer so bili zamašeni propusti. Občinska predstavnica pove, da so čiščenje naplavin na cestah opravili kar vaščani in gasilci sami. Škodo, ki je nastala predvsem na cestni infrastrukturi,pa je Občina prijavil na Upravo za zaščito in reše- vanje, kjer so izdali sklep, da se Občino Horjul uvrsti na seznam občin, kjer se bo ocenjevala neposredna škoda na stvareh zaradi poplav z zbiranjem vlog oškodovancev. Ocenjevanje mora biti zaključeno do 5.12.2012, je pojasnila predstavnica občine. Rdeči alarmi Agencije Republike Slovenje za okolje (ARSO) o možnih poplavah zaradi preobilice padavin so tokrat bili še kako na mestu, toda za občino Horjul, na srečo le kot opozorilo. Narasla voda je sicer grozila, da bo prestopila bregove, a je še pravi čas upadla. Na nekaterih območjih pa so se krajani na posledice groženj in opozoril pripravili ter območja zavarovali z vrečami peska, za kar so večer pred redčim alarmom poskrbeli gasilci, ki so tudi tokrat opravili kar nekaj prostovoljnih delovnih ur. Nadja Prosen Verbič Pogled na poplavljeno območje horjulske doline. Pripravljeni na zimsko sezono Po snegu sicer še ne diši, a temperature se počasi spuščajo in tudi mesec je že pravi, da nas snežinke ne smejo več presenetiti. Pravzaprav nas je tisti prvi že presenetil in mnoge dobil nepripravljene. Zato je prvi šok že za nami. Tudi vul-kanizerji so že v pravi formi, saj je 15. november, na katerega je večina voznikov čakala, že mimo. Toda na cestah je še vedno opaziti policijo, ki natančno pregleduje opremljenost vozil z zimsko opremo in v primeru neupoštevanja predpisov deli kazni. Zakon o varnosti cestnega prometa namreč določa, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko V vulkanizerstvu Aniks plus, d. o. o., zaloga gum čaka tudi zamudnike. opremo v obdobju od 15. novembra do 15. marca oz. pred ali po tem datumu v primeru zimskih razmer (ko se ob sneženju sneg oprijemlje vozišča ali je vozišče zasneženo oz. poledenelo), da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti oz. bi se lahko raztresale z vozila, ter da morajo biti stekla in vzvratna ogledala vedno čista. Ustrezna zimska oprema pa pomeni, da ima vozilo nameščene vse štiri zimske pnevmatike s profilom vsaj 3 milimetre, če ima nameščene letne, pa morajo biti v avtomobilu shranjene ustrezne snežne verige. Voznike, ki za to še vedno niste poskrbeli, lahko po zakonu o varnosti cestnega prometa doleti denarna kazen v višini 40 evrov. Če pa boste zaradi prekrška ovirali promet, vas lahko oglobijo za kar 500 evrov. Škoda je torej, da bi tvegali in za kazen odšteli skoraj toliko kot za nove pnevmatike, katerih cena je sicer odvisna od blagovne znamke. Podjetja, ki se ukvarjajo z menjavo gum - vulka- nizerji, imajo navadno na voljo več blagovnih znamk. V podjetju Aniks plus, d. o. o., lahko izbirate med šestimi, poleg tega pa se lahko pohvalijo s prostorom oziroma možnostjo shranjevanja pnevmatik, kar vam v primeru prostorske stiske pride še kako prav. V delavnici na Ljub-gojni imajo še vedno na zalogi večino blagovnih znamk, saj kot pravijo, »vsi vozniki ne upoštevajo prometnih predpisov; nekateri včasih čakajo do zadnjega, da zapade res veliko snega«, torej čakajo na takšne vremenske razmere, v katerih brez ustrezne zimske opreme res ne gre. Toda zimski letni čas se, tudi meteorološko gledano, nezadržno bliža, zato je nova velika pošiljka snega lahko tik pred vrati. In kdo ve, koliko otrok je zanjo prosilo sv. Miklavža - morda jo prinese ravno on. Nadja Prosen Verbič Oratorij v Horjulu ORATOR.I) > HORJUL 2012 Letošnji oratorij smo doživljali od 27. junija do 1. julija, tema pa se je glasila GREM JAZ. Dnevi so potekali karseda živahno in glasno. Veliko smo se igrali, zabavali in peli. Anima-torji smo otrokom vsak dan predstavljali življenje Marije Dominike Mazzarello, ki je bila do svoje družine in sorodnikov zelo prijazna in jim je pomagala z vsemi močmi. Ko pa je zbolela in jim ni več mogla pomagati, je skupaj z don Boskom ustanovila Družbo Marije Pomočnice. Želela je skrbeti za uboga zapuščena dekleta enako, kot je don Bosko skrbel za uboge zapuščene fante. Tako smo tudi ani- matorji poskušali doseči, da bi se otroci v teh dneh vživeli v vlogo Marie Dominike, da bi bili prijazni in pripravljeni pomagati staršem ali komu drugemu. Tudi na zabavo nismo pozabili. V četrtek smo organizirali izlet na Dolenjsko, k izviru Krke. Tam smo imeli sveto mašo, nato pa smo se odpravili do jame. Ker nas je bilo veliko, smo si morali jamo ogledati v dveh skupinah. Prvi so si jo ogledali starejši, nato pa še mlajši otroci. Mlajši so nas prav nasmejali. Nekaj nadobud-nežev je modrovalo, ali je človeška ribica, ki jo prikazuje maketa v jami, prava ali ne. Vodička jim je med razlago trikrat povedala, da je plastična, a so na koncu vseeno zaključili, da je prava. Po ogledu so sledile kateheze, ki smo jih ani-matorji pripravili kar v naravi, ob poti proti avtobusu. Ob poti so bile pripravljene tudi »postaje« za veliko igro, pri kateri so otroci še posebno uživali. Skozi oratorij nam ni primanjkovalo pozitivne energije, saj smo animatorji vseh pet dni skrbeli za dobro voljo in nasmehe na obrazih otrok. Z veseljem lahko rečemo, da je tudi letošnji oratorij uspel! Uživali smo in komaj čakamo naslednjega, seveda pa ničesar ne bi mogli izvesti brez skrbnih donatorjev; to so Občina Horjul, Ko-vinos, d. o. o., Excenter, d. o. o., Me-trel, d. d., Metrel mehanika, d. d., Fortrade, Varikon, d. o. o., DG 69, TD Krka, PGD Podo-lnica in PGD Horjul. Zahvaljujemo se tudi OŠ Horjul ter vsem družinam in posameznikom, ki so primaknili kakšen evro več, prinesli pecivo in sladoled ali se spomnili na animatorje. Hvala tudi g. župniku, ki nas je spremljal v teh dneh. Geslo oratorija nam sporoča, da bi se v življenju radi odzivali na potrebe drugih, da bi aktivno prevzemali pobude in sprejemali odgovornosti, ki nas čakajo. Zato pred vsako nalogo, ki nas čaka, rečemo GREM JAZ!!! Lepo vas pozdravljamo animatorji horjulske-ga oratorija. 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina || Horjul NAŠ ČASOPIS 25 Zbirajmo zamaške za Dejana Grilja Dejan Grilj je pred tremi leti in pol v delovni nesreči izgubil obe roki v nadlahti. Za nakup bionskih protez, ki bi mu povrnile vsaj delno samostojnost, mora zbrati 170.000 evrov. Z vsakim zamaškom pomagamo Dejanu do bionskih protez in samostojnosti. Zbiramo zamaške od: sokov, šamponov, tekočih praškov, dezodorantov, tekočih jogurtov, zdravil oziroma vse, ki imajo oznako PP ali PE oz. znak za reciklažo. POZOR: Pokrovčki ali zamaški, ki imajo oznako PS, niso primerni! Kako se lahko vključim v akcijo? 1. Doma postavim škatlo, v katero zbiram za-maške. 2. Vzpostavim zbiranje zamaškov v svoji okolici (šola, vrtec, zdravstveni dom, služba, trgovina, gostilna ...), zbirno mesto označim s plakatom, ki vam ga lahko pošljemo. 3. Vzpostavim začasno skladišče, kjer se bodo hranile večje količine zamaškov iz zbirnih mest ali pa jih prinesem na naslov Center Astera, Ljubljanska cesta 38, 1354 Horjul. 4. Ko bo zbrana večja količina zamaškov (kolikor pač premore skladišče 10, 15 ali več vreč), bom poklical Center Astera, 040 90 66 90 - Gorazd in poskrbeli bomo za odvoz. Hvala za vsak zamašek! Gorazd Rožnik, Center Astera www.centerastera.si OŠ Horjul Astronomija malce drugače Letošnje šolsko leto se je zame začelo na čisto drugačen način. Po enem tednu pouka sem odpotovala na izobraževanje na Portugalsko, kjer je od 1. 9.2012 do 15. 9. 2012 potekalo izobraževanje na temo astronomija Astronomy@myback-pack v sklopu programa Galileo Teacher Training Program-GTTP. Cilj programa je posodobiti poučevanje astronomije v šoli. Izobraževanje je sofinanciral Cmepius - center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Izobraževanje je potekalo v angleškem jeziku in zato sem se že v avgustu udeležila jezikovnega tečaja za obnovitev znanja angleščine. To mi je kasneje zelo koristilo. Delo na seminarju se je vsak dan začelo v obliki predavanja, nato so sledile delavnice, opazovanja, konference na daljavo in uporaba spletnih virov, ki so prosto dostopni in nam omogočajo sodobne metode dela v razredu. Naša skupina je štela le 9 članov iz različnih evropskih držav - Portugalske, Romunije, Lat-vije, Poljske, Grčije, Italije in Slovenje in tako smo bili ves čas zelo aktivni in smo se dobro spoznali. Na sletnem naslovu GTTP lahko poiščemo vire, ki jih lahko uporabimo pri pouku astro-nomje. Brezplačno si lahko naložimo več programov. Navajam nekatere: Stellarium, Celestia, Scratch, SalsaJ, Faulkes teleskopes, Discover the Cosmos, Sky charts, Sun4all, Universe Quest. Spoznavali smo tudi Portugalsko, njihove nacionalne jedi in glasbo. Bili smo na predstavi v planetarju v mestu Belem, si ogledali Lisbono. Peljali so nas na zanimivo ekskurzijo v Sintro in ogledali smo si zelo lep grad ter okolico z urejenimi vrtovi. Obiskali smo najzahodnejšo točko Evrope Cabo do Roca. Ugotovila sem, da je Portugalska zelo zanimiva dežela, žal ni bilo dovolj časa za oglede. V mesecu oktobru smo z učenci naredili več aktivnosti v razredu na temo astronomija. Učiteljica matematike, fizike in astronomije Vladislava Burja, OŠ Horjul Sklop ur astronomije pri fiziki Pri zadnjih urah fizike smo obravnavali za veliko učencev najzanimivejšo temo - vesolje. Začeli smo z razdaljami v vesolju (svetlobno leto, astronomska enota, parsek), nato pa nadaljevali z zgodovino astronomije. Pri tem smo izpostavili nekaj najpomembnejših astronomov ter znanstvenikov, ki so pripomogli k boljšemu poznavanju in raziskovanju vesolja. Ogledali smo si dokumentarni film o teleskopu Hubble, pri tem pa ponovili malo angleškega jezika. Nato smo prešli na naslednjo temo - ozvezdja. Ugotovili smo, da so rdeče zvezde najhladnejše in modre najtoplejše ter ne obratno, kot je zmotno prepričanje. Opisali smo planete v našem osončju ter opisali njihove značilnosti. Še posebej pa smo se osredotočili na Zemljin edini naravni satelit - Luno. Spoznali smo imena njenih pozicij -men ter o njenem vplivu na Zemljo (plima,oseka). Tudi nas, ki se nam zdi astronomija zanimiva in imamo še iz prejšnjih let nekaj prakse, so te ure naučile veliko novega in smo s tem dopolnili našo zakladnico znanja. Martina Marolt, učenka 8. a OŠ Horjul Mladi smo učili starejše računalništva V tednu od 15. do 19. oktobra 2012 je že drugo leto potekal vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@ 2.0, ki je povezal dve generaciji. Namen projekta je bil prek medgene-racjskega sodelovanja povečati računalniško pismenost starejših in da bi mladi prostovoljci predstavnike generacije svojih dedkov in babic navdušili za rabo računalnika. Izobraževanje je potekalo tudi na Osnovni šoli Horjul. V dopoldanskem času smo imeli delavnice v celoti zasedene, v popoldanskem pa je bilo še kar nekaj prostora. Pridružilo se nam je osemindvajset ljudi, vedoželjnih računalniških veščin iz bližnje okolice. Zaradi precejšnje zasedenosti na drugih lokacijah pa so se nam pridružili tudi iz Brezovice, Borovnice, Vrhnike, Šentvida in celo iz Kamnika. Pomagalo je osemindvajset prostovoljcev - učencev in učiteljev. Zelo nas veseli, da smo starejše lahko ponovno učili uporabe računalnika. V petih različnih modulih smo prikazali, kaj je računalnik, za kaj se uporablja, spoznali zunanje dele računalnika, se učili navigacije z miško in uporabe tipkovnice. Govorili smo o zagonu računalnika, namizju, datotekah in mapah. V programu Word smo se naučili napisati vabilo in osnove urejanja besedil. Naučili smo se spremeniti barvo, velikost in tip pisave ter označiti, izrezati, kopirati in prilepiti besedilo. Sledila je uporaba interneta ter elektronske pošte, na družabnem omrežju Facebook pa smo nja računalništva, samo nimamo korajže. Starejši se kar malo sramujemo, ker imamo premalo znanja v računalništvu. Rabimo spodbudo in še več takih tečajev.« To je utrinek z delavnice, ki ga je zapisal neki gospod in poslal prek elektronske pošte. Upam, da vam bomo še lahko pomagali učiti se in da bomo kmalu spet skupaj greli šolske klopi. Zahvaljujemo se lokalnemu ustvarili profil in se ga naučili uporabljati. Zadnji dan smo pogledali še v svet mobilne telefonije ter tako povezovali generacije v duhu sodelovanja in medsebojne pomoči. »Veliko nas je potrebnih zna- in podjetju Metrel merilna regulacijska oprema, d. d., za donacjo, s katero smo lahko pogostili udeležence in prostovoljce projekta. Koordinator projekta na OŠ Horjul: Mateja Istenič Iz naše zgodovine Požar so kmalu udušili Vzorno urejen hlev, last posestnika Jožefa Slovša v Samotorci pri Horjulu na Kranjskem, je uničil ogenj. Zgorela je krma in zadušil se je konj. Hiša zgorela. Dne 21. avgusta. (Slovenski gospodar, 30. 8. 1933, str. 4) Prva svetovna vojna: tehtanje komisa (vojaški kruh kiselkastega okusa)v ujetniškem taborišču v Marchtrenku. Drugi z leve je Janez Maček iz Horjula. (Vir: Dlib.si) Dom in svet, 1907, 2/20 Andrej Zamejic - Dne 1. jan. t. l. je v Ljubljani nenadoma umrl ljubljanskega kapitelja stolni dekan g. Andrej Zamejic. Pokojnik je bil rojen v Horjulu 20. nov. 1824 in bil v mašnika posvečen leta 1848. Deloval je potem kot katehet na ljubljanski uršulinski šoli in pozneje na normalki, dokler ni bil 1867 imenovan profesorjem pastir-stva in pedagogike na bogoslovnem učilišču. Leta 1880 je postal stolni kanonik., leta 1899 pa dekan stolnega kapiteljna ljubljanskega. Umrli stolni dekan je mnogo let deloval na slovstvenem polju. Od leta 1850, ko je pod naslovom »Nove kuharske bukve« izdal svoje prvo delo, do zadnjih dni svojega življenja, ko je še sestavil 27. letnik »Dejanja sv. Detinstva«, je bil Zamejic vedno delaven. Izdal je mnogo molitvenikov, nekatere skupno z L. Jeranom, urejeval je nekaj časa »Danico«, bil med sotrudniki, ki so prestavljali sv. pismo ter sam poslovenil nekatere svetopisemske knjige, izdal nekaj del katehetič-ne in dušno-pastirske vsebine ter bil sotrudnik pri »Cerkvenem govorniku«. 26 NAŠ ČASOPIS_Občina^Horjul Izlet horjulskih upokojencev na Martinovo soboto Na Martinovo soboto 10. novembra smo se horjulski upokojenci odpravili na izlet proti Dolenjski. Točnost je znana vrlina naših upokojencev, zato smo se lahko iz zbornega mesta odpeljali točno ob dogovorjeni uri. Pot nas je vodila proti Dolenjski mimo prijaznih dolenjskih vasic vse tja do Muljave, kjer nas je presenetila kulturna dediščina z Jurčičevo domačijo in Krjavljevo kočo. Nekateri upokojenci smo bili na tem mestu že drugič v tem letu, saj je bil zgodaj spomladi tradicionalni pohod po Jurčičevi poti, ki se ga je udeležilo precejšnje število upokojencev. Sprejela nas je prijetna vodička in nas popeljala v domačijo, kjer je Jurčič preživel svoja mladostna leta. Prikupno - s slamo krito hišo je zgradil Jurčičev ded daljnega leta 1826 in ta je ohranila takratno podobo vse do danes. Hiša ima vežo s črno kuhinjo in ognjiščem, kamro, »štiblc« ter klet. Vsi prostori so opremljeni, prebivanje v njej pa je bilo za nas »razvajence« skorajda nerazumljivo. Težko si prestavljam, kako bi današnje dame kuhale v zimskih mesecih na prepihu, da bi odstranile vso soparo, kajti dimnika hiša slamnate kritine ni smela imeti. Prav tako smo se spraševali po udobnosti počitka v tako ozkih posteljah, ki bi v današnjih razmerah težko zadostila normativom za eno samo osebo. Toda odgovor v tako hladnih sobah brez ogrevanja se ponudi kar sam. V teh posteljah si težko prestavljam spanje dveh sovražno nastrojenih partnerjev. V nasprotnem primeru pa se je število družinskih članov razumljivo kaj hitro povečevalo, kar je tudi delni odgovor številnih družinskih članov. Po kratkem ogledu filma in Krjavljevega domovanja nam je vodička pokazala še naravni amfiteater, kjer domača gledališka skupina tradicionalno uprizarja Jurčičeva dela. Te igrajo domačini v lepem vremenu in predstavljajo pravo idilo za sleherno dušo. Lepota narave je bila tega dne še toliko bolj opazna zaradi lepega vremena in nam je nudila pravi užitek ob vožnji po dolini Krke do Žužemberka mimo mnogih vinogradov ter zidanic vse tja do Novega mesta. Lokalna vodička nam je s svojo igrivo retoriko pričarala dogajanja in življenje od nekoč pa vse do danes. Mnogim je s svojim izjemnim pri- dihom takratnega razmišljanja in pogledov pričarala dogodke tistega obdobja. Posebno nam je segla v srce pripoved življenja Pri-mičeve Julije - nedosegljive ljubezni Franceta Prešerna, ki je živela po poroki v Novem mestu, kjer je še danes videti njen mogočen dom, v katerem je živela. Veličasten je pogled na Novomeško stolno cerkev sv. Miklavža, imenovano »Kapitelj« ter na naselje »Breg«, kjer obiskovalca nehote s svojo izjemno ohranjenostjo hiš in pročeli miselno popelje v takratno življenje. Mesto ima še Frančiškansko cerkev in samostan, nadvse zanimiv pa je tudi Kandijski most, kjer so postavili skulpturo v bronu Leona Štuklja, ki nam jo je podarila mlada ruska kiparka, kar je njeno odlično opravljeno diplomsko delo. Pot nas je vodila do srednjeveškega gradu na samem rečnem otočju - Otočec. Prvi zgodovinski podatki tega gradu segajo v 13 stoletje 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si in govorijo o otoških vitezih in škofih. Arhitektura se je oblikovala skozi stoletja, posebno preobrazbo pa je dobila po turškem pustošenju leta 1471. Med drugo svetovno vojno je bil Otočec požgan, vendar je bil pod nadzorom Spomeniške službe v 50-ih letih obnovljen in sedaj služi kot protokolarni objekt za pomembnejša državniška srečanja. Eno najstarejših in obenem tudi najmanjše mesto v Slovenji je Kostanjevica. Tu stoji mogočen cistercijanski samostan, v katerem je danes galerija slikarja in grafika Božidarja Jakca z njegovimi deli in deli drugih umetnikov. Ogledali smo si tudi dela priznanega akademskega kiparja in slikarja Janeza Bol-ke. Izven galerije pa je moč videti več kot 100 mednarodnih skulptur - imenovanih Forma viva. Rahlo utrujeni, vendar na moč razpoloženi, smo se odpravili k zadnjemu dejanju tega dne - to je na Martinovo kosilo. Vozili smo se mimo Šentjerneja in prispeli v prijetno dolenjsko vasico pod Gorjanci - Ratež. Lokalna vodička iz Novega mesta nam je že pred tem obetala v gostilni Vovko dobro kosilo in prijetno bivanje. Vse to je kaj kmalu postalo tudi dejstvo. Nežnejši spol se je nadvse razveselil prikupnih in nadvse uglajenih mladih fantov, ki so nam postregli nadvse okusno kosilo. Tudi močnejši spol tega dne ni bil za nič prikrajšan, saj so bile vodičke nadvse brhke in mlade. Zadnje zadovoljstvo oz. piko na i pa je zagotovo naredilo dobro dolenjsko vino, ki ga kličemo cviček. Že po nekaj požirkih smo pozabili na rahlo utrujenost in se vsaj miselno vrnili v nekoliko mlajša leta. Rezultat tega je bilo odlično razpoloženje na samem avtobusu, kjer smo imeli še srečolov in mlajšega upokojenca, ki je s svojimi šalami predramil še tako umirjeno dušo. In kot je videti, tovrstni izleti in praznovanja postajajo naša utečena navada. Olga Gabrovšek Bučijada v vrtcu Horjul, že četrtič zapored V našem vrtcu smo zadnji teden pred počitnicami priredili Bučijado, na katero smo vsi otroci in odrasli težko čakali. Otroci so imeli doma že pripravljene buče, v svojih glavicah pa načrte za izdelavo strahcev. Po naših igralnicah je bilo iz dneva v dan več buč, različnih oblik, velikosti in barv. Občudovali smo jih, tipali, prenašali, se seznanjali z njihovo namembnostjo in se z njimi igrali. Razvrščali smo jih po različnih lastnostih, ob igrah z njimi utrjevali prostorske odnose in se urili v spretnosti hitrega odzivanja. Z bučkami in bučami smo se tudi razgibali in se preizkusili v spretnosti podiranja kegljev iz buč. Tekom tedna se je po vrtcu širil mamljiv vonj po slanih in sladkih bučnih jedeh, ki smo jih pripravljali po skupinah. Preizkusili smo se v pripravi bučne juhe. Otroci so bučo golico spremenili v juš-nik, iz njega zajemali juho, jo dekorirali z bučnimi semeni in smetano ter se z njo posladkali. Prav tako so se seznanili s pripravo bučnega tiramisuja, zavitka, bučnih mafinov in popečenih bučk s sirom. Otroci so se znova prepričali, da so jedi iz buč izvrstne, saj so jim kar dobro teknile. Pri vsej bučni kulinariki so nam veliko pomagale naše dobre kuharice, na bučni grad povabil prijatelje strahce in jim postregel z jagodnim sokom, mlekom in sirom. Ob zaužitju teh dobrot so strahci postali rdeče, nato bele barve, ob siru pa rumeni in še luknjičasti povrhu. Rešil jih je dež, ki si je ponoči ogledal našo razstavo. Vsi smo težko čakali večer, ko smo skupaj z otroki, njihovimi starši in prijatelji z lučkami oživeli strahce in druge izdelke. Našo razstavo je obogatilo kar nekaj izjemno zanimivih izdelkov, ki so jih starši in otroci prinesli od doma in jih prav tako razstavili na zelenici vrtca. Zahvala gre naši zemljici, ki nam je obrodila toliko buč, in vam, spoštovani starši, za vse darovane buče ter sodelovanje na večeru Bučijade. Tako kot otroci smo se tudi odrasli imeli lepo. Med seboj smo poklepetali, ob ogledu razsvetljenih izdelkov pa smo obudili otroka v sebi. Teden Bučijade smo zaključili z ogledom dramatizacije Taščica in žabec v izvedbi skupine Metulji. Vanja Šubic za kar smo jim vsi zelo hvaležni. Končno smo začeli izrezovati strahce in ustvarjati druge izdelke iz buč. Otroci so navdušeno dolbli buče, opazovali bučna semena, jih ločevali in jih sproti okušali. Bučna semena so res dobra - predvsem pražena, rahlo potresena s soljo. Vse izdelke smo razstavili na zelenici pred vrtcem. Med velikimi in malimi strahci s strašnimi in prijaznimi pogledi je stala hišica z ljubkimi zavesicami, v kateri je stanovala mala miška. Grizljala je semena in odslavljala mimoidoče popotnike, ki so želeli prebivati v njeni hiški. V pal-čkovi deželi pa so v malih bučkah čela-darkah živeli palčki, ki so vsako jutro zgodaj odhajali na delo in se pozno zvečer vračali domov. Obiskali so jih palčki - strahci iz sosednje vasi. V hišicah so ugasnili svetilke, opazovali zvezdice in jih šteli. Na drugi strani zelenice pa je stalo bučno naselje z velikimi in malimi stavbami, ob katerih je stal park z drevesi in gredica s cvetlicami. Strahec Gašper je BJ FIT, POD HRUŠEVCO 48C,VRHNIKA (POSLOVNA STAVBA BLOGOMIX), M: 031 373 500 26. november 2012, 399. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 Povabilo na tradicionalno prednovoletno srečanje V prednovoletnem času vabim vse občane, ki so dopolnili petinsedemdeset let in več, da se ob kulturnem programu skupaj poveselimo in si ob prijetnem druženju medsebojno izrečemo tople besede. ■ Pričakujem vas v sredo, 12. decembra 2012, ob 17. uri v kulturni dvorani na Dobrovi.. . Franc Setnikar, Zupan Občine Dobrova - Polhov Gradec f 1 ¥ ■ ■ f I ■ ■ 4 ♦ * T, I I . . r * ■ * * (jtq| IMj|{;i| iii iip1 "h.--■"- ■ J|iililj ^h'cij Amonij« vu v.^«.». H J -J-jhuji pridnih i1r im -Ln|ft« t trliUnrifi r.ija, kii- hjkn mLi -.fHM l.i t rt/njimi jfi i^l j V ^jF"iiii cfcvufi, j i I'm.....v^iucmhIi ii. 1 '■ -L -...... ■ ■ !■■■ lm11 j i ■■ "i i - ii i ■■ "-rf."'■nnrL H |J- ■ Ll-l ČAJ / GROFOM BLAGAJ E M Poplavljena regionalna cesta v kraju Dvor. Neprevozna lokalna cesta Dvor - novi del Dolenje vasi. Poplave 2012 V tednu dni zaradi poplav večkrat zaprta regionalna cesta Dobrova - Polhov Gradec Rdeči alarmi ter opozorila Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) o možnih poplavah zaradi preobilice padavin so tokrat bili še kako na mestu, saj so se, na žalost, te tudi uresničile. ljali tudi vozače avtobusa LPP. Ta dan je bila nekaj ur zaprta cesta istočasno na vseh odsekih, kar je za krajane Dvora, Babne Gore in novega dela Dolenje vasi pomenilo popolno nedostopnost do/iz svojih domov. Za krajane Babne Gore in novega dela Dolenje vasi sicer obstaja še rezerva, ki jo marsikdo izmed tam živečih sploh še ne pozna, in sicer gozdna cesta Babna Gora - Brezje oziroma pot čez Be-zenico, ki so se jo tokrat poslužili. Gradaščica se je v popoldanskih urah začela umerjati in upadati ter za seboj puščati prej nevidne posledice. Posledice tokratnih poplav »Posledice tokratnega obilnega deževja in poplavljanja rek na območju občine Dobrova - Polhov Gradec niso bile tako katastrofalne kot leta 2010«, so povedali na občini. Pojasnili so, da je škoda, ki je nastala predvsem na cestni infrastrukturi, in to v minimalnem obsegu, v večini primerov že odpravljena. Največ poškodb je bilo na bankinah in na makadamskih cestah, ki so nastale zaradi zamešenih propu-stov. Glede na to, da bo strošek odprave škode po mnenju predstavnice občine prenizek, da bi bila občina upravičena do povračila stroškov, se bo sanacija financira iz občinskih sredstev. Kar pa se tiče posledic nastalih na regionalni cesti R3 641 Ljubljanica-Ljubljana (Dolgo most) pa je občinska predstavnica zatrdila, da je Občina že obvestila pristojne na direkciji, tako sta si stanje na dan poplavljenega vozišča na regionalni cesti že ogledala predstavnika Direkcije RS za ceste. Kdaj pa bodo posledice odpravljene, mi ni uspelo izvedeti. Obilne padavine pa so na nekaterih območjih občine Dobrova - Polhov Gradec prizadele tudi kmetijska zemljišča, predvsem je šlo za močne zajede vodotokov, zato so se na Občino obrnile posamezne prizadete kmetje. Tudi tu je po zagotovilu predstavnice ta že ukrepala, in sicer so si stanje na terenu že ogledali tako izvajalci javne službe vzdrževanja vodotokov, kot predstavniki ARSO-ta, ki so upravljavci vodovodov. V kolikor pa bo Občina z njihove strani prejela kakršno koli informacijo o sanaciji struge, bo o tem obvestila kmetje. Glede na to, da so predstavniki ARSO-ta obiskali občino in pregledali posledice tokratnega poplavljanja reke Gradaščice lahko upamo, da so prepoznali in si zabeležili todi potrebo po čiščenju rečne brižine in struge reke, ki zmanjšuje njeno pretočnost. Na to območje, kjer so sicer v lanskem letu urejali brižine in strugo, so v letošnjem letu skorajda pozabili, pa čeprav naj bi se še vedno izvajal 3 letni Program odprave posledic neposredne škode na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih zaradi poplav 2011-2013. Nadja Prosen Verbič Močna zajeda vodotoka je poškodovala del kmetijskega zemljišča. odredilo Cestno podjetje Ljubljana, v primeru lokalnih cest pa je za varen prehod poskrbelo PGD Dvor, ki je z opozorilnimi tablami sproti obveščalo voznike. Poleg tega je PGD Dvor o voznosti regionalne ceste vseskozi obveščalo tudi Center za obveščanje Republike Slovenije, preko katerega so vozniki lahko dobili neposredne informacije. Toda nekateri jih kljub Poškodbe cestišča na regionalni cesti v kraju Log pri Hrastenicah. Prve napovedi so veljale za soboto, 27. oktobra, ko je bilo na mestih kjer Gradaščica običajno poplavlja opaziti prvo naraščanje, proti večeru pa so sledile napovedane poplave. Podobno je bilo na praznik spomina na mrtve, 1. novembra, ko je Gradaščica ponovno poplavila na običajnih lokacijah, poleg tega pa se je razlila še na mnoga kmetijska zemljišča. Tokrat razlog ni bil le v močnem deževju, pač pa tudi v taljenju zapadlega snega v preteklih dneh. Tretjemu poplavljanju Gradaščice v enem samem tednu pa smo bili priča v ponedeljek, 5. novembra, ko so obilne padavine zajele praktično celotno Slovenijo in smo jo, v primerjavi z drugimi, še dobro odnesli. Tudi tokrat je Gradaščica, ki od tega dne glede na meritve hidrološke postaje ARSO beleži nov rekord višine vodostaja, poplavila na običajnih lokacijah regionalne ceste R3 641 Ljublja-nica-Ljubljana (Dolgo most), in sicer v Dvoru in na Logu pri Hrastenicah ter na lokalnih cestah Belica - Babna Gora ter Dvor - novi del Dolenje vasi. Na vseh štirih odsekih je bila v času poplavljanja zaprta cesta. V primeru poplavljanja regionalne ceste je njeno zaprtje Cesta čez Bezenico z novim mostom, ki za krajane novega dela Dolenje vasi in Babne Gore v primeru poplav, pomeni stik s svetom. temu niso upoštevali in Gradaščico, kljub njenemu zaprtju na neprevoznih in zato še kako nevarnih odsekih, samozavestno poskušali prečkati. Nekateri od njih visoki vodi niso bili kos, saj jim je ta zalila avtomobil in nemočni so obstali v njej. Na srečo so tudi takrat, pravzaprav ves čas rdečega alarma, na cesti bdeli gasilci PGD Dvor, ki so vozila potegnili na varno. Na varno pa so v ponedeljek z gasilskim vozilom preko vode dvakrat prepeljali tam živeče otroke, ki so bili dopoldan v šoli. Prav tako so preko poplavljenega cestišča na relaciji Log - Polhov Gradec dvakrat prepe- Nov pločnik na Šujici V izgradnji je pločnik na odseku od regionalne ceste do mostu. V prvi polovici novembra je podjetje KPL začelo graditi nov pločnik na Šujici. Gradijo ga na odseku od regionalne ceste oziroma avtobusne postaje do mostu čez Gradaščico, in sicer v sklopu izgradnje plinifikacije. Dela se bodo zaključila predvidoma do konca novembra. Občina Dobrova - Polhov Gradec želi z dograditvijo zagotoviti večjo varnost udeležencev v cestnem prometu, predvsem varnost šoloobveznih otrok na njihovi vsakodnevni poti v šolo. (sa) Prosta mesta v vrtcih V vrtcih na območju Občine Dobrova-Pol-hov Gradec je še nekaj prostih mest za vključitev otrok v drugo starostno skupino: v Polhovem Gradcu eno in na Dobrovi tri. Vse zainteresirane prosimo, da se obrnete na upravi obeh vrtcev: OS Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova, tel. 360-12-20 OS Polhov Gradec, Polhov Gradec 95, Polhov Gradec, tel. 059-082-658. Simona Kostrevc, Občina Dobrova-Polhov Gradec 1 ^ " 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova y^ - Polhov Gradec 399., 26. november 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Koledar prireditev za leto 2013 Objave prireditve V koledarju bomo objavili turistične informacije, informacije o športnih, kulturnih in drugih prireditvah v letu 2013. Da bi bil koledar resničen odsev dogajanj v naši občini, potrebujemo pomoč vseh, ki pripravljate prireditve. Prosimo vas, da nam NAJPOZNEJE DO 15. decembra 2012 posredujete informacije o prireditvah, ki jih pripravljate. Informacija naj vsebuje: • datum in uro prireditve, • naziv prireditve, • kratek opis prireditve, • kdo je organizator prireditve, • kraj in naslov prireditve, • kontaktne podatke (telefon, e-naslov, spletna stran), • fotografijo prireditve. Prosimo vas, da podatke posredujete elektronsko v Exelovi datoteki. info@dobrova-polhovgradec.si ali helena. cuk@dobrova-polhovgradec.si Za dodatne informacije lahko pokličete na št. 01 3601 800, ali 041 353 364. Zakup oglasnega prostora Kot vsako leto bo v Koledarju prireditev nekaj prostora namenjenega komercialnim oglasom. Če vas zanima objava komercialnega oglasa, nam do 15 decembra 2012 na elektronski naslov pošljite naročilo z želeno velikostjo oglasa in oblikovan oglas. Cenik oglasnega prostora: Cela stran A5 90 € Polovica A5 strani 50 € Četrtina A5 strani 30 € Helena Čuk Letos si želimo, da zažarijo skupaj z nami oči vseh otrok iz našega okoliša. V ta namen prirejamo v sodelovanju z vrtcem Dobrova in Brezje, Božično-novoletno zabavo, v sredo 12.12.2012 ob 17.30 uri v avli OŠ Dobrova. Vabljeni, da se nam pridružite že ob 17. uri na tradicionalnem pohodu z lučkami od vrtca do šole. V upanju na čim večjo udeležbo vas že nestrpno pričakujemo! Sklad Vrtca Dobrova prosi za pomoč pri zbiranju promocijskih daril za novoletni srečelov oziroma za denarno pomoč namenjeno za potrebe otrok v vrtcu. Z vašo pomočjo bomo omogočili nekaj lepega in nepozabnega otrokom, ki so naše in Vaše pomoči nadvse potrebni. Hvala! Sedež: Vrtec Dobrova, Stara cesta 13, Ljubljana e-mail: skladvrtca.dobro-va@hotmail.com Denarna sredstva se zbirajo na transak-cijskem računu OŠ Dobrova: 01221 - 6030648907 SKLIC 00 - 292500 SKLAD VRTCA. Na zgoraj navedenem e-mailu nam lahko pustite kontakt za do-natorsko pogodbo. Radi bi pomagali vrtcu Dobrova, ki je letos odprlo še dva nova oddelka. Zato bomo začeli z Akcijo zbiranja igrač in knjigic, ki jih vaši otroci ne potrebujejo več ali pa bi jih želeli podariti vrtcu, ki to zares potrebuje. Zbirali bomo v vrtcih Dobrova in Brezje od 26.11.2012 do 21.12.2012. Hvala, verjamemo, da nam bo skupaj uspelo! Društvo otrok in družin, PISANE URICE in SKLAD VRTCA DOBROVA KS Dobrova organizira Prihod Miklavža Obiskal nas bo v sredo, 5. decembra, ob 18. uri v dvorani zadružnega doma na Dobrovi. Miklavž zbira naročila za darila pridnim otrokom do sobote, 1. decembra, na naslednjih mestih: KS Dobrova Občina Dobrova - Polhov Gradec Trgovina Mercator na Dobrovi Visoke in nevarne razpoke na cesti so nastale z drsenjem na pla-zovitem terenu. Sanacija del na javni cesti Belica-Babna Gora-Dvor Čez Babno Goro končno po normalno prevozni cesti Vsaj 20 let je trajalo, da je javna cesta Belica-Babna Gora-Dvor normalno in tako tudi varno prevozna. Cesta namreč vsaj na enem izmed odsekov poteka po izjemno plazovitem območju, zato teren ves čas, posebno pa ob večjih nalivih in manjših potresih, močno drsi. Iz tega razloga sta se na tem odseku že večkrat izvedli izravnava ceste in preplastitev asfalta, vendar se k pro- blemu nikoli ni pristopilo celostno, vse do danes, ko je občina vsaj za zdaj za ta odsek investirala okrog 15 tisoč ev-rov. Za rešitev problema je bilo treba izvesti izkop in prestavitev vodovoda, električnega voda in drugih omrežij, ki potekajo prav na tem območju. Sledilo je nasutje in utrjevanje terena, polaganje asfalta pa se načrtuje za prihodnje leto, saj se mora material na cestišču ustrezno stabilizirati in utrditi. Dela je izvajalec Andrej Trobec, s. p., zaključil tik pred poplavami in tako vaščane Babne Gore rešil pred popolno odreza-nostjo od civiliziranega sveta. Le ta cesta namreč vodi iz vasi Babna Gora čez Bezenico v Brezje pri Dobrovi, kjer se lahko izognemo predelom, na katerih Gradaščica najpogosteje poplavlja. Nadja Prosen Verbič Vsak ponedeljek 19.30 - 20.40 od 5.11.2012 Plesna dvorana OŠ Dobrova Pridite in poizkusite Vadbe se lahko udeleži vsak, še posebej pa je primerna za ljudi, ki veliko sedijo, delajo za računalnikom ali imajo slabo držo, bolečine v vratu, ramenih, hrbtu, medenici idr. Poudarek je na aktivnem sproščanju prenapetih in bolečih delov telesa, kar omogoča poravnavo hrbtenice ter pravilno aktiviranje globokih in povrhnjih mišic, ki začnejo podpirati telo pri vsakodnevnih aktivnostih in športu. i n fo i n p r i j ava: www.NJAMJOGA.si Javni zavod Polhograjska graščina in Osnovna šola Polhov Gradec Mikla^žžv Sejem v Polhograjsko graščino, / ' ki bo potekal 1. in v nedeljo 2. decembra .V/ med 10. in 18. uro. sejma, na katerem boste lahko kupili izdelke delovalcev, ustvarjalcev in pridelovalcev, bo /potekaiOgaBSpremljevalni program za otroke, razvrstile ""jaTnrepelavnice in lutkovne predstave, odprt bo tudi Muzej pošte in telekomunikacij. Trgovinsko-poslovni center v Polhovem Gradcu Vse bližje začetku gradnje V začetku meseca oktobra je v prostoru Kulturnega doma Jakoba Trobca potekala javna obravnava Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki zajema območje dela Polhovega Gradca, kjer se načrtuje izgradnja novega trgovinsko-poslovnega objekta ter širjenje poslovnih prostorov podjetja Schwarzman. Na predlagan OPPN posebnih pripomb ni bilo, zato Občina, v želji, da bo drugo leto objekt stal, nadaljuje z usklajevalnimi deli. »Polhov Gradec potrebuje večjo trgovino«, je splošno mnenje in tudi večletna želja krajanov Polhovega Gradca in njegove okolice. Ta si glede na svojo velikost, število prebivalcev in druge karakteristike prav gotovo zasluži večji trgovinski center, kakršnega ima že več kot 30 let. Resnica je, da se tega dejstva zavedajo tudi občinski možje, zato že kar nekaj let potekajo pogovori in usklajevanja o možni in ustrezni lokaciji za umestitev objekta, kakršen je trgovinski center. In končno se je našla primerna lokacija, sprejemljiva tako za lastnika, Občino, trgovca kot tudi za krajane. Nov objekt bo nekoliko odmaknjen od centra Polhovega Gradca, in sicer se bo nahajal v bližini Osnovne šole - pod klancem, natančneje na parcelni številki 198/2, k.o. Polhov Gradec. Ta prostor sicer spada v območje tretje poplavne nevarnosti, kar predvideva Shema iz potrjenega OPPN, ki prikazuje nov poslovno-trgo-vinski center na eni in nove zgradbe podjetja Schwarzman na drugi strani. manjšo verjetnost poplav in zato dovoljuje gradnjo objektov takšne vrste. Celotna površina prostorske enote bo predvideno merila 4.313 mt, brutoetažna površina objeta pa 1.950 mt. Poleg trgovine in lokala v pritličju, bo ta imel v prvem nadstropju namenjenih še nekaj poslovnih prostorov za druge dejavnosti - katere, bo odločil končni investitor. Objekt torej ne predvideva stanovanj, saj občinski odlok mešanja dejavnosti te vrste ne dovoljuje. Sicer pa je shema, ki je bila z OPPN potrjena in prikazuje okvirno postavitev stavbe s prostori, za investitorja zelo odprta. Pripravljavec OPPN, ki ureja kako in na kakšen način je na tej lokaciji dovoljeno graditi, je bila občina Dobrova-Polhov Gradec. Ta vseskozi sodeluje in se usklajuje tudi z lastnikom zemljišča, s katerim je že podpisano pismo o nameri, s trgovcem, ki ostaja Mercator ter s potencialnimi investitorji, ki zaenkrat ostajajo le potencialni. Kdo pa bo končni investitor, se bo izvedelo kmalu, saj bo Občinski podrobni prostorski načrt predvidoma sprejet že v decembru kar bo osnova za odločitev potencialnega investitorja o nadaljnjih korakih. Župan Franc Setnikar optimistično, kot vedno, zagotavlja, da je interes velik, zato lahko upa, da bo nov objekt - trgovinsko-poslovni center v Polhovem Gradcu - stal že naslednje leto. Nadja Prosen Verbič 26. november 2012, 399. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Zgornji del parkirišča, kjer je bila narejena škarpa in je podlaga pripravljena za asfaltiranje. Novi parkirni prostori Parkirišče pred trgovino oziroma pri Kulturnem domu Jakoba Trobca bo v prihodnjih dneh dobilo novo podobo. Ne le da bo to parkirišče odslej nekoliko večje, pač pa bo tudi bolje in lepše urejeno. Prva opazna novost na parkirišču je bila izgradnja škarpe, ki zdaj zaključuje zgornji del parkirišča in ga loči od poti. Sledila je celotna ureditev podlage parkirišča - opravljena so bila zemeljska dela in utrditev podlage. Zatem je bil položen robnik, ki jasno označuje velikost parkirišča. Ta dela je opravil Zdenko Dolenec, s. p. Sledi še polaganje asfalta in risanje zaznamb za parkirne prostore in nova pridobitev v kraju bo nared. Celotne stroške investicije, ki bodo znašali okrog 20.000 evrov, bo poravnala Krajevna skupnost Polhov Gradec, ki kot samostojna pravna oseba posluje v svojem imenu in z računom. Veliko večino sredstev pridobi prav z zaračunavanjem najemnin od Kulturnega doma Jakoba Trobca. Dom je sicer od 9. 8. 2008 v lasti Župnije Polhov Gradec, kateri je pripadel s postopkom denacionalizacije, vendar v dogovoru med Župnijo in KS le-ta kot njen upravljavec pobira večino najemnin in jih namenja zgolj za obnovo in ureditev okolice in notranjosti kulturnega doma. Upravljavec kulturnega doma ima v prihodnjih letih namen obnoviti fasado in opraviti še druga dela, zato si prizadeva, da prav vse najemnine, ki se pobirajo za najem prostorov v stavbi kulturnega doma, gredo na račun Krajevne skupnosti. Problematični sta namreč najemnini zobne ambulante in zdravstvenega doma, ki se še vedno iztekata na račun občine. Ker zadeve s strani vpletenih še niso popolnoma jasne in razčiščene, se pripravlja formalen dogovor med Župnijo Polhov Gradec, Krajevno skupnostjo Polhov Gradec ter Občino Dobrova - Polhov Gradec, ki bo nejasnosti odpravil in upamo, dal »cesarju, kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega«. Nadja Prosen Verbič Turistično društvo Polhov Gradec in gostilna Pograjski dom Turistično društvo Polhov Gradec je lastnik gostilne Pograjski dom, ki so jo člani društva s prostovoljnim delom zgradili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gostilna je v preteklosti doživljala svoje vzpone in padce in jih doživlja še dandanes. Zob časa je neusmiljen, tudi do objektov, ki bi brez rednega vzdrževanja začeli hitro propadati. Tekoče vzdrževanje za seboj potegne kup finančnih stroškov, ki so žal neizogibni. Turistično društvo Polhov Gradec ima od februarja 2009 najemno pogodbo z ga. Ireno Mrežar, od katere je iz naslova najemnin od sklepa pogodbe do oktobra leta 2012 prejelo 25.800 evrov. V zadnjih štirih letih je društvo za objekt namenilo 24.022,11 evrov lastnih sredstev, kar pomeni 93 odstotkov sredstev iz naslova najemnin. Do konca leta bo društvo poskrbelo še za obnovo strehe nad jedilnico, za kar namerava odšteti dodatnih 3.500 evrov. Vsa dokumentacija in prejeti računi bodo na voljo za vpogled na našem občnem zboru, ki bo predvidoma v marcu 2013. Točen datum bo objavljen na spletni strani www.td-polhovgradec.si. UO TD Polhov Gradec Bosta Polhov Gradec in Dobrova ohranila krajevni (matični) urad? Na Občino Dobrova - Polhov Gradec je bil v času poletnih dopustov naslovljen dopis Upravne enote Ljubljana, ki predlaga prekinitev najemnih pogodb in sklenitev sporazuma o neodplačni uporabi prostorov za dejavnost Krajevnega urada Dobrova in Krajevnega urada Polhov Gradec. Razlog za omenjeni predlog tiči v pomanjkanju finančnih sredstev oziroma v varčevalnih ukrepih vlade, ki očitno gleda prav na vsak evro. Ta ocenjuje, da so stroški obeh krajevnih uradov visoki, pa čeprav gre le za nekaj kvadratnih metrov veliki sobi, kjer enkrat na teden potekajo uradne ure krajevnih uradov. Na obeh lokacijah občani lahko uredijo zadeve, kot so izdelava osebne izkaznice, potnega lista in vozniškega dovoljenja, prijava začasnega prebivališča, prijava stalnega prebivališča, izdaja potrdila iz registra stalnega prebivalstva, izdaja potrdil iz matičnega registra (rojstna matična knjiga, poročna matična knjiga, matična knjiga umrlih) ter overitev podpisa ali fotokopi listin za potrebe pravnih postopkov. Skratka - večino zadev, zaradi katerih bi se morali odpraviti na upravno enoto v Ljubljano. Upravna enota predlog o neodplačni uporabi prostorov in s tem prekinitvi najemnih pogodb upravi-čuje z dejstvom, da ima Občina Dobrova - Polhov Gradec kar dva krajevna urada, kar je specifika, in nadaljuje, da vplačil oziroma vlog za opravljanje storitev ni veliko, kar je sicer relativno oziroma je težko ocenjevati. Zaključek dopisa pa je zelo jasen; upravna enota v njem navaja, da bo v primeru nestrinjanja občine z njihovim predlogom ta morala pristopiti k aktivnostim za zaprtje enega od obeh krajevnih uradov. Člani krajevne skupnosti Polhov Gradec so vsebino dopisa obravnavali na svoji 10. redni seji, 23. oktobra. Sprejeli so sklep, v katerem so izrazili željo, da v Polhovem Gradcu krajevni urad ostane in da zadeve ostanejo nespremenjene - najemnina se za uporabo prostora še naprej plačuje po enaki najemni ceni in pod enakimi pogoji kot doslej. Sklep je KS posredovala občini, ki pa je že ukrepala. Na občini je namreč pred časom potekal delovni sestanek med županom Francem Setnikarjem in načelnikom Upravne enote Ljubljana Dušanom Verbičem. Sestanek je bil namenjen razreševanju tekoče problematike, med drugim tudi iskanju ustreznega dogovora glede ohranitve oziroma ukinitve krajevnih uradov v občini. Dejstvo je, da je Upravna enota Ljubljana zaradi racionalizacije materialnih stroškov in stroškov dela v povezavi s številom strank - uporabnikov storitev na uradih - občini že večkrat predlagala združitev uradov oziroma ukinitev enega od njiju. Toda župan kljub temu vztraja pri ohranitvi obeh. Tako je tudi na tokratnem sestanku poudaril, kako potreben je obstoj obeh uradov zaradi približevanja opravljanja storitev občanom na obstoječih lokacijah, ter načelniku predlagal, da to stališče občine in prav tako krajevne skupnosti do nadaljnjega upošteva. Gospod Verbič je do nadaljnjega to tudi sprejel. Zadeva torej za zdaj ostaja nespremenjena. Kakšna bo usoda krajevnih uradov v občini v prihodnje in kako bo s plačevanjem najemnine Upravni enoti Ljubljana za uporabo prostorov, pa boste obveščeni v eni izmed naslednjih številk Našega časopisa. Nadja Prosen Verbič Prometna nesreča s smrtnim izidom V soboto, 13. oktobra, se je pred osnovno šolo Polhov Gradec pripetila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen avtobus z otroki. Okoli 17.30 ure je gasilska postaja Polhov Gradec prejela poziv o prometni nesreči. Nesreča se je pripetila pred osnovno šolo Polhov Gradec. Med vzvratno vožnjo avtobusa z otroki je le ta zbil dve osebi, eno lažje poškodovano in drugo s smrtnim izidom. Gasilska zveza Dolomiti je izid nesreče postavila s predpostavko za gasilsko vajo. Namen vaje je bil preveriti usposobljenost in opremljenost gasilskih enot ter pridobiti dodatna znanja in izkušnje o tehnologijah avtobusov ter postopke odziva pri nesreči z avtobusom. Ena izmed bistvenih razlik je število ponesrečencev, saj imamo lahko v eni nesreči tudi do 50 ponesrečencev ali celo več. Vaje so se udeležila vsa občinska gasilska društva, ki so Pričetek reševanja otrok z avtobusa. se izkazala za izredno usposobljena. Svojo dobro usposobljenost pa so izkazali tudi bolničarji občinske Civilne zaščite. Ker se nesreče, v katerih so udeleženi avtobusi, v marsičem razlikujejo od Zbirno mesto za ponesrečence. prometnih nesreč ostalih kategorij vozil, je bil glavni namen vaje tudi v tem, da se pridobijo dodatna znanja in izkušnje v primeru odziva tovrstnih nesreč. (sa) Dan varnosti na podružnični osnovni šoli Šentjošt Po potresu lahko tudi zagori Šentjošt, 12. oktober - Na podružnični osnovni šoli Šentjošt je v petek potekal dan varnosti, v sklopu katerega so otroci spoznali potres kot naravni pojav, po katerem lahko tudi zagori. V sklop letnega delovnega načrta za osnovno- joški osnovnošolci so ta dan opravili v petek, šolce spada tudi izvedba dneva varnosti. Šent- 12. oktobra. Kot vsako jutro so v šolo prispeli ob 8. uri. V učilnici pa jih ta dan ni čakala le učiteljica, temveč tudi gasilca PGD Šentjošt. Skupaj so preživeli prvo šolsko uro, na kateri so spoznavali potres kot naravni pojav in njegov nastanek ter spregovorili o posledicah, ki lahko nastanejo v primeru potresa. Gasilca sta se dotaknila tudi teme letošnjega projekta Oktober - mesec požarne varnosti, ki se glasi »Po potresu lahko Otroci so na varnem opazovali, kako so bolničar- Iskanje morebitnih ujetih v stavbi šole. ji oskrbeli ponesrečenca. Sedeti v pravem gasilskem vozilu je bila za osnovnošolce posebna izkušnja. tudi zagori«, predstavila in orisala sta načine evakuacije ter postopek reševanja v primeru požara. Sledil je zanimivejši del programa v sodelovanju s PGD Šentjošt in PGD Butajnova - Planina, in sicer evakuacijska vaja v primeru potresa. Ob lažnem alarmu so otroci v spremstvu učiteljic in gasilcev varno zapustili šolsko zgradbo. Gasilci so ustrezno poskrbeli tudi za vse ujete v stavbi ter oskrbeli poškodovane. Po končani vaji so si otroci ogledali gasilska vozila; največ občudovanja je bilo deležno novo vozilo PGD Butajnova - Planina. Nato je tako šolarje kot gasilce čakala malica, s katero so se okrepčali in podprli za nadaljevanje dneva. Otroke je čakalo še ustvarjanje likovnih in literarnih izdelkov za 17. nagradni natečaj, ki nosi naslov Naravne in druge nesreče - potres. Koliko so se ta dan naučili in kako ustvarjalni in domiselni so bili, pa bodo izvedeli s podano oceno natečajne komisije. Nadja Prosen Verbič 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 399., 26. november 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Iz svetniške klopi NSi Pred dvema letoma sem kot najmlajši svetnik dobil vaše zaupanje, da s svojimi idejami in zagnanostjo sooblikujem življenje v naši občini. Veliko stvari se je zgodilo v tem času, verjamem, da veliko dobrih ter upam, da čim manj neprijetnih. Zavedam se, da so otroci naše največje bogastvo, zato sta področji otroškega varstva in šolstva moja poglavitna skrb. Vsako leto se tu pojavi kakšna težava, problem, ki mi ga predstavijo starši ali občinska uprava. Kako trajno zagotoviti kakovostne prostore in dovolj prostora v vrtcih, je trenutno ena izmed pomembnejših tem, s katero se ukvarjamo. Če se bodo upoštevale demografske projekcije, na katere bo posredno zelo vplival tudi novi občinski načrt (še vedno v sprejemanju), bomo lahko govorili o trajnostnem razvoju na področju šolstva. Leto se počasi končuje, prav tako tudi investicije, ki so še v teku. Nekaterih žal ni bilo mogoče realizirati, saj preprosto ni dovolj sredstev ali pa projekt kasni. Pri pridobivanju evropskih sredstev je bila občina delno uspešna, razlog pa je iskati v statistični razporeditvi občine med najrazvitejše zaradi bližine glavnega mesta. Na zadnji, petnajsti redni seji občinskega sveta smo sprejeli rebalans proračuna za letos. Svetovna finančna kriza se pozna povsod, tudi v občinskem proračunu, tako so se za dobrih 6 % znižali skupni prihodki in odhodki glede na veljavni proračun. pomeni, da vseh načrtovanih projektov žal ne bo mogoče izvesti, ampak se prenesejo v naslednja leta. Na naslednji, šestnajsti redni seji občinskega sveta, ki bo 21. 11., bo glavna točka predlog odloka o proračunu za leti 2013 in 2014. V občinskem odboru NSi se bomo trudili po naših najboljših močeh, da bo proračun usklajen z vašimi pričakovanji. Pomembno se nam zdi, da je proračun pripravljen na podlagi izkušenj prejšnjih let in da imajo najavljeni programi tudi predvidena sredstva v načrtu razvojnih programov. Tako bodo spremembe v morebitnih rebalansih samo kozmetične narave in ne toliko zaradi težav s pridobivanjem finančnih sredstev. Poleg projektov na področju otroškega varstva bosta zaradi evropske direktive zelo pomemben tempo izgradnje kanalizacije in nadaljevanje programa subvencioniranja malih čistilnih naprav, za varovanje pred poplavami pa dosledno zagovarjanje izhodišč občine pri pripravi državnega lokacijskega načrta, ki mora vsebovati tudi projekte izvedbe poplavne varnosti v naši občini. Izpostaviti moram še projekte, ki zadevajo državni proračun in so za Novo Slovenijo ključni, če želimo podjetništvu v občini omogočiti konkurenčno okolje. Pri tem moram poudariti, da so ti projekti v precejšnji meri odvisni od aktivnosti same občine. Mednje sodi čimprejšnje nadaljevanje rekonstrukcije državne ceste Dobrova-Polhov Gradec in Ljubljanica-Briše, ki bi omogočila normalno povezavo Šentjošta s Polhovim Gradcem ter prekvalifikacija ceste Polhov Gradec-Črni Vrh v državno cesto. Prav tako je potrebna izvedba obvozne ceste v Polhovem Gradcu. Vabim Vas, da mi na e-poštni naslov (robert.gr-dadolnik@dobrova-polhovgradec.si) napišete vprašanja, ki vas težjo, lahko me tudi pokličete na mojo telefonsko številko (031/383-118). Prav za vsakega si bom vzel dovolj časa, da si izmenjamo svoja mnenja. Odprt sem za vse vaše predloge in pripombe. Ne odlašajte na jutri, kar lahko storite že danes. Predvsem pa je moja dolžnost in želja delo z ljudmi, delo z Vami. Lep pozdrav Robert Grdadolnik, svetnik NSi Slovenske kokoške in polet inovacij Uspeh domačih plesalk na evropskem prvenstvu Tri slovenske inovacije - Pipistrelovo letalo Panthera, Elanove smuči Waveflex in kolo Big Fish iz Studia Moderna - so na prvenstvu IDO Show Dance European Championship 2012 v soboto, 27. oktobra, v madžarskem Peczu nastopile s plesalkami Formamas v točki Slovenean hens. Slovenska inovacija - kolo Big Fish Ponosni venček slovenskih plesalk Med vikendom od 27. do 28. 10. 2012 se je skupina Formamas udeležila plesnega prvenstva v mestu Pecs na Madžarskem. Gibčna dekleta so osvojila naslov svetovnih prvakinj v kategoriji show formacije v starostni kategoriji člani 2 (nad 32 let). Veselje je bilo neizmerno, prema- gale so favorizirane Finke in Poljakinje. Nataša Potočnik, ustanoviteljica Plesnega kluba Forma in trenerka skupine Formamas: »Koreografija točke je slonela na ideji gospodarskih okoliščin Slovenije: krize in recesije. Preboj iz njih lahko naredijo prav inovacije. V slovenskem jeziku je zato točka nosila ime Polet inovacij, za mednarodni parket pa smo jo poimenovali po obliki Slovenje: Slovenean Hens. Tako smo kokoški dali nov, pozitiven pomen. Slovenska himna je na tem prvenstvu zaigrala kar nekajkrat in napovedovalec se je pošalil, da ima Slovenja več plesalcev kot državljanov.« Skupino Formamas sestavlja štiriindvajset mam iz Ljubljane in Dobrove pri Ljubljani. Uspeha so se veselile tudi plesalke male skupine, ki so v isti starostni kategoriji osvojile tretje mesto, ter mladinska formacija, ki je v konkurenci triindvajsetih formacij osvojila osmo mesto in za las zgrešila finale. Skupine, ki so se pravkar vrnile z Madžarske, že pridno trenirajo za tradicionalni nastop na novoletni produkciji, ki bo 22. decembra ob 18. uri v športni dvorani na Dobrovi. Tema naj ostane še skrivnost. Na produkciji se bodo združeno predstavili plesalci Panorame in Forme. Predstava bo trajala dobro uro, vstop bo brezplačen. Do produkcije pa naše plesalce čakata še dva svetovna prvenstva. Na prvem bodo sodelovale članske plesalke (nad 16 let) s koreografijo The Scrabble. Svetovno prvenstvo v show plesih bo v nemškem mestu Riesa. Tja bomo odpotovali 28. 11. Drugo svetovno prvenstvo v stepu bo en teden pozneje v istem mestu. Tam bo naša mala mladinska step skupina v veliki konkurenci (pričakuje se šestintrideset skupin) poskušala čim bolje prepričati sodnike. (sa) Koreografija točke je slonela na ideji gospodarskih okoliščin Slovenije: krize in recesije. Zdrav življenjski slog s čebelarstvom Božnar Čebelarstvo Božnar je v oktobru svoje izdelke predstavilo na sejmu Narava - zdravje. Tudi letošnji sejem je spodbujal lokalno trajnostno oskrbo s hrano, to pomeni zagotavljanje kakovostne in varne hrane v celotni živilski verigi ter vzpostavljanje, ohranjanje in spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad. Sejem poudarja pomen samooskrbe in lokalno pridelane hrane. Na njem razstavljajo sadjarji, pridelovalci zelenjave, mlekarji, gobarji, medičarji, zeliščarji in številni drugi ponudniki kmetijskih pridelkov oz. živil. Čebelarstvo je na sejmu predstavilo svoje že dobro poznane izdelke, med njimi tudi novitete, med katere spada čokolada z medom oziroma najnovejši izdelek ročne izdelave - mlečna čokolada s cvetnim prahom. (sa) Karate za vse starosti Shotokan karate klub Grade je začel novo sezono treningov in vadbe v Polhovem Gradcu. Karate klub Grade v svoje vrste vabi vse, ki jim je borbenost blizu. V klubu se člani naučijo skupne poti, budo - pot bojevnika, popolnega nadzora in uravnoteženega stanja notranjega miru. Treningi pozitivno vplivajo na zdravje duha in telesa. Posamezniki se naučijo: • pravilnega dihanja in koncentracije, • pravilne drže in prožnosti, • graditi kondicjo, hitrost in eksplozivnost, • razviti mišično moč, • fleksibilnosti, • agilnosti, • izjemne koordinacije, • izboljšati kardiovaskularno kondicjo. Vadba v športni dvorani Polhov Gradec poteka dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih med 18.30 in 20. uro. Vabljeni ste torej vsi, ki vas zanima razvoj duha in telesa, vseh starostnih skupin. Ekipa je sestavljena iz mladih in znanja željnih udeležencev, ki bodo medse odprtih rok sprejeli nove člane. Kontakt: Karate klub Grade, 041 362 245 ali http://www.karate-klubgrade.si. (sa) Reprezentanca Slovenija U19,3. mesto Podelitev priznanj najboljšim igralcem Reprezentanca Slovenja (člani), 1. mesto Floorball Dobrova 2012 Slovenska moška in slovenska floorball reprezentanca U19 sta se v soboto, 3. novembra, prvič predstavili na Dobrovi, kjer je potekal mednarodni turnir. Floorball je nenasilen šport, primeren tako za fante kot dekleta. Vsi prekrški so strogo kaznovani, grobih prekrškov pa pravila ne dovoljujejo. Nekateri pra- vijo, daje to šport 21. stoletja, saj spada med najhitreje rastoče športne dejavnosti, predvsem pa je prepoznaven po svoji dinamiki, hitrosti in tehniki. Igrajo ga vsi, mladi in starejši, njegova prednost pa je tudi, da oprema igralca ne zahteva velikih stroškov. Slovenski moški ekipi sta se na med- narodnem turnirju, ki je letos potekal v športni dvorani Dobrova, pomerili z ekipama Italije in Avstrije. Za prvo mesto na turnirju sta se potegovali ekipa slovenske moške reprezentance in ekipa Italije, osvojila pa ga je slovenska ekipa. Avstrija pa je v boju za tretje mesto priznala premoč slovenske flo-orball reprezentance U19. Uspeh slovenskih reprezentantov odmeva doma in v tujini. Predsednik Floorball zveze Slovenje Božidar Zupančič se ob tej priložnosti zahvaljuje predvsem ljudem v zaku-lisju, ljudem, na katere se dostikrat ne spomnimo ali jih nehote prezremo. Ti so ključnega pomena, da takšna prireditev uspe in da vse poteka tako, kot bi moralo. Zato gre na tem mestu zahvala Simoni Kostrevc in seveda županu občine Dobrova Francu Setnikarju ter vsem, ki ste prišli bodrit naše repre-zentante. »Hvala, Dobrova, za topel sprejem in prijetne trenutke. Upam, da se naslednje leto zopet snidemo,« je Zupančič dejal ob koncu prireditve. 26. november 2012, 399. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Športna dvorana na Dobrovi, polna ljubiteljev Bitencovih skladb Koncert ob 5-letnici delovanja Ansambla Bitenc Številčna podpora občinstva od vsepovsod Dobrova, 19. oktober - Polna športna dvorana na Dobrovi je v novo leto delovanja pospremila Ansambel Bitenc, ki je ob 5-letnici pripravil promocijski koncert. Nanj je povabil Ansambel Stanka Pet- riča, Ansambel Saša Avsenika, Fante s Praprotna, Andreja Šifrerja ter Ivana Hudnika in Tanjo Vidic, Ansambel Saša Avsenika so Bitenci spremljali pri venčku Avse-nikovih skladb. Bitenci so skupaj z Ansamblom Stanka Petriča zapeli Belo obleko si že nosila. Voditelja Tanja Vidic in Ivan Hudnik, ki sta glasbene goste na oder povabila kar s pesmijo. Posebno lepo in ubrano je zvenel venček Slakovih pesmi, kjer so se glasovi Ansambla Bitenc združili z glasovi Fantov s Praprotna. Publiko je pošteno ogrel in razvnel legendarni Andrej Šifrer. »Kako hitro mine pet let, se zavemo šele, ko so mimo,« pravijo fantje Ansambla Bitenc, ki se na prehojeno pot ozirajo z nasmeškom na obrazu. Še povsem živ je njihov spomin na začetek skupnega ustvarjanja, tj. začetek leta 2007, ko je njihova pesem Naj breze govorijo čez noč osvojila srca ljudi in postala hit. Njihov nenadni vstop na narodno-zabavno sceno je bil prav osupljiv. Videospot, ki so ga posneli, je bil celo najbolj predvajana skladba na televizijskih zaslonih. Pesem je zmagovala na lestvicah radijskih postaj, na spletu se je širila po forumih in to-rentih. Osnovna želja - posneti zgolj nekaj pesmi za dušo - se je razblinila, saj je prišla večja, tj. želja po lastni zgoščenki, ki se je v dobrem letu tudi uresničila. S pesmijo Naj breze govorijo so fantje osvajali ne le srca ljudi, temveč tudi glasbene nagrade. Jeseni 2008 so zmagali na tekmovanju Slovenski slavček in osvojili prestižnega diamantnega slavčka. Maja 2009 so ob izdaji prve zgoščenke, ki nosi naslov priljubljene pesmi, v šotoru športnega centra v Gaberju priredili svoj prvi samostojni koncert, ki je bil deležen prekrasnega obiska. Razprodani koncert je bil prava napoved prodaje izdane zgoščenke, ki je že v prvem letu dosegla naklado zlate plošče in kar tri ponatise do današnjih dni. Vrstili so se številni koncerti, televizijski nastopi, veselice, praznovanja, podoknice in vse, kar spada na urnik uspešnega in znanega narodno-zabavnega ansambla. Izjemni odzivi javnosti so člane ansambla spodbudili, da so svoje delo nadaljevali z novimi pesmimi. Tako so se že naslednje leto ponašali z novo zgoščenko Veseli godec. Na njej je bilo enajst novih pesmi značilnega Biten-čevega zvena, med njimi nekaj povsem inštrumentalnih in vokalnih, saj je ansambel znan tudi po ubranem štiriglasnem fantovskem petju, s katerim razveseljuje poslušalce v domovini in onkraj njenih meja, kamor jih rado zanese. Prvovrstno doživetje, Pevska zasedba Ansambla Bitenc, ki v kategoriji štiriglasnega fantovskega petja na festivalih in glasbenih tekmovanjih osvaja lepa priznanja. kot pravijo sami, je bila tritedenska turneja po Kanadi in ZDA poleti 2010. Naslednje leto pa so bili povabljeni v Nemčijo, kjer so s svojo glasbo prav tako razveselili številne izseljence, željne slovenske glasbe. Anekdote s turnej še danes izvabljajo smeh na vajah, ki jih imajo fantje vsak torek. Pred posebnimi nastopi in festivali pa so vaje pogostejše, saj osvojiti srebrnega zmaja na festivalu Vurberk ali Šifrerjevo plaketo za najboljše štiriglasno petje ni ravno mačji kašelj. Lahko se pohvalijo tudi z udeležbo na Diatoničnem večeru v spomin Lojzetu Slaku pretekli mesec, kamor je bilo povabljenih le deset najboljših tovrstnih ansamblov. Kot pravijo, dober glas seže v deveto vas, zato so kvalitete Ansambla Bitenc znane mnogim, tudi znanim Slovencem. Kaj o njih menijo in kaj jim željo Ota Širca Roš, Fredi Miler, Nataša Pinoza, Franc Mihelič, Tine Lesjak in drugi, smo se lahko prepričali ob ogledu videoposnetka, ki so ga premierno predvajali na velikem koncertu na Dobrovi. Posnetek je še vedno dostopen na spletni strani ansambla. Da je na začrtani poti vredno vztrajati ne le zaradi lastnega veselja, temveč zaradi veselja drugih - poslušalcev, se je potrdilo na tokratnem koncertu. Ansambel Bitenc je s svojimi najuspešnejšimi skladbami in štiriglasnim petjem navdušil občinstvo, ki je na Dobrovo prišlo z vseh koncev Slovenije pa tudi iz izse-ljenstva. Poleg občinstvu dobro poznanih skladb so zapeli dve novi avtorski skladbi, ki bosta glede na odziv publike prav tako postali uspešnici. Vsebinsko zelo bogat program sta povezovala Tanja Vidic z radia Veseljak in Ivan Hudnik. Namesto z besedo sta glasbene goste na oder pospremila kar s pesmijo. Svojevrsten vtis pa so pri poslušalcih pustile pesmi, ki jih je Ansambel Bitenc zapel z vsakim od gostov. Z Ansamblom Stanka Petriča so skupaj zapeli znano skladbo Belo obleko si že nosila, Zelene livade s teboj pa so prepevali skupaj z Ivanom Hudnikom in vso dvorano. Z velikim veseljem so Bitenci spremljali Ansambel Saša Avsenika ob igranju venčka Avsenikovih skladb. Dobro razpoloženo občinstvo je sjsvojimi pesmimi in humorjem dodobra razvnel zabavni Andrej Šifrer, s katerim so se strinjali, da si je »treba čas vzet'«, in skupaj zapeli skladbo Za prijatelje. Posebno lepo in ubrano je na odru zvenel venček Slakovih pesmi, ki so ga zapeli skupaj z legendarnimi Fanti s Praprotna. Poleg glasbenih gostov pa se je voditeljema na odru pridružil župan Franc Setnikar, ki je Ansamblu Bitenc čestital za petletnico delovanja in skupaj s publiko Bitencem zavriskal še na mnoga leta. Obilo uspeha tudi v prihodnje jim je na odru zaželela Marija Prelesnik, ki je na koncert prišla iz daljne Kanade. Publika je bila res pisana druščina ljubiteljev slovenske glasbe in te se je med tri ure dolgim, a za nekatere še vedno kratkim koncertom zares naužila. Po njem pa se je večer nadaljeval s plesom ob zvokih Ansambla Saša Avsenika in se kmalu prevesil v noč ter za seboj pustil prijetne spomine, ki jih bo, kdo ve, mogoče dopolniti že spomladi, ko bo izšla ansamblova tretja zgoščenka. Nadja Prosen Verbič Tradicionalni koncert Ansambla Jurčki Pod Jurčkovim klobukom je luštno b'lo Polhov Gradec, 14. oktober - V dvorani Kulturnega doma Jakoba Trobca je bilo v nedeljo, 14. oktobra, veselo. Kot že nekaj let zapored je Ansambel Jurčki tudi letos pripravil koncert, na katerem je zaigral nekaj svojih starih viž in tudi novo skladbo, v svoje goste pa je povabil ansambel Trio Šubic, pevsko zasedbo Odoica in Lucijo Kavčič, ki je publiko spravljala v smeh v vlogi Ane-Lizike. Priljubljenih jurčkov so se ljudje to jesen razveseljevali predvsem v gozdu, kjer so se skrivali pod listjem ali za drevesnimi debli. Tokrat pa je bilo nekoliko drugače - ni jih bilo treba iskati, temveč so se trije jurčki in ena lisička pokazali kar sami in razveselili polhograjsko publiko. Ob praznovanju devete obletnice obstoja so v Kulturnem domu Jakoba Trobca pripravili koncert, na katerem so zaigrali nekaj svojih, publiki že dobro poznanih skladb - ta je ves čas pela z njimi in ploskala - ter nekaj pesmi iz zakladnice slovenskih narodno-zabavnih. Da še vedno pridno ustvarjajo, pa so dokazali z novo skladbo, ki nosi naslov Mamina pesem. Ta bo le še ena v šopku prelepih novih skladb, ki bodo zapolnile novo zgoščenko. Izšla naj bi naslednje leto, ko bo štiričlanski ansambel praznoval okroglih deset let delo- vanja. Na oder je tokrat stopila tudi harmonikarica Mihaela; ansamblu se je pridružila v skladbi Zadnja noč in tako popestrila dogajanje. Glasbeni del programa sta obogatila še ansambel Trio Šubic in fantovska pevska zasedba Odoica, za povezovanje in razvedrilo med koncertom pa je poskrbela Lucija Kavčič v vlogi Ane-Lizike. Ta je na oder povabila tudi župana Franca Setnikarja, ki je ansamblu namenil nekaj pohvalnih in spodbudnih besed. Ne glede na to, da je nekaj stolov v dvorani ostalo praznih, je občinstvo kipelo od energije; pelo je in ploskalo skoraj ves čas koncerta, vse do zadnje - Šnopcar-ske. Popolnoma jasno je bilo, da so obiskovalci skrbi vsakdanjega dne pustili zunaj. Očitno drži geslo z domače spletne strani ansambla, ki pravi: »Vse tegobe rešujejo te gobe.« Nadja Prosen Verbič TA VESELI KONCERT Godbe Dobrova -Polhov Gradec gostje: Fantovski zbor Dobrova Otroški zbor Višajčki, Polhov Gradec Sobota, 8. december ob 19. uri Kulturni dom Dobrova Prost vstop - Polhov Gradec 399., 26. november 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Kosilo in nagelj za upokojence nad osemdeset let Polhov Gradec, 26. oktober - Društvo upokojencev Polhov Gradec je tudi letos za vse svoje člane, starejše od 80 let, pripravilo srečanje in nadvse prijeten petkov popoldan. Petkovo deževno vreme ni prav nič vplivalo na razpoloženje zbranih v gostilni Pograjski dom. Tu je Društvo upokojencev Polhov Gradec letos pripravilo srečanje vseh tistih članov, ki so že obrnili osemdeseti list življenja. Društvo jih letos šteje že šestdeset; od teh jih osem živi v domovih za ostarele. Vse te, ki se obeda in srečanja ne morejo udeležiti, konec vsakega leta obiščejo predstavniki upokojencev in jim voščijo lepe praznike. Preostalih dvainpetdeset pa je povabljenih na dogodek, kakršen je bil tokrat. »Čas hitro beži in ponovno smo se zbrali, da malo pokramljamo,« je zbrane najprej pozdravil in nagovoril predsednik Društva upokojencev Polhov Gradec Matija Golc. Sledilo je dobro kosilo, po njem pa čas za pogovor in druženje. Starejši dneve na podeželju preživljajo različno; nekateri še veselo pomagajo pri hišnih, gospodinjskih ali kmetijskih opravilih, drugi dneve najpogosteje preživljajo v krogu svojih domačih, najraje vnukov in pravnukov, spet tretje pa je starost že nekoliko prizadela, tako da si dneve najpogosteje krajšajo z gledanjem televizije in poslušanjem radia. Izkušnje starejših so vsekakor različne, zato je izmenjava mnenj in doživetij še toliko zanimivejša. Ob koncu srečanja so upokojenci v poklon prejeli nagelj, stisnili so si roke, izmenjali nasmeške ter si obljubili, da se naslednje leto srečajo znova. Nadja Prosen Verbič p v • t • v • 1 I v Srečanje starejsih občanov na v Črnem Vrhu V nedeljo, 21.10.2012, so se krajani KS Črni Vrh, starejši od 70 let, zbrali v dvorani Doma krajanov na Črnem Vrhu. Prijetno toplo sonce jih je kar vabilo na druženje in klepet, ki si ga med letom le malokrat privoščijo. Zanje smo namreč člani KD Črni Vrh pripravili že kar tradicionalno srečanje s krajšim kulturnim programom in moram priznati, da se ga vsako leto radi udeležujejo. Najprej jih je s svojim nagovorom pozdravil župan g. Franc Setnikar, v katerem je poudaril pomembnost ohranjanja časa za prijetna druženja. Sledil je pozdrav predsednice Krajevne skupnosti Črni Vrh Tončke Dolenc, nato pa so naši mali sončki nekaj minut namenili svojim babicam in dedkom s pesmicami - Kristjan in Grega Koprivec ter Tanja Kožuh. Otroški zborček je pod Gabrijelinim vodstvom zapel tudi pesmico ob spremljavi kitare. Za konec smo na oder povabili mladega harmonikarja Primoža Trobca, ki se je prvič predstavil na odru s svojo harmoniko. Letos smo za vse zbrane pripravili tudi manjšo razstavo čipk in izdelkov iz čipk, ki jih ustvarja naša sokrajanka Petra Dolenc, z njo pa sodelujejo tudi otroci OŠ Črni Vrh. Petra je najstarejši udeleženki srečanja poklonila tudi malo čipkasto rožico. Po končanem programu sta sledila pogostitev in klepet ob ka-vici ter sladici, vse izpod rok domačih kuharjev in gospodinj. Iz pohval in veselih obrazov je mogoče sklepati, da starejši preživijo nekaj lepih uric, ki jim ostanejo v spominu. Prav gotovo pa je to tudi v veliko zadovoljstvo nas organizatorjev, ki iz teh razlogov že več let pripravljamo dogodke, kakršen je bil ta. Katja Skopec Dobrodelni koncert župnijske Karitas Šentjošt, 18. november - Drugemu koncertu šentjoške župnjske Karitas je tudi letos prisluhnila nabito polna dvorana lokalnega kulturnega doma. V slabi dve uri dolgem programu, ki ga je Tone Kompare, predsednik Škofijske Karitas Ljubljana, označil kot enega najboljših, je nastopilo preko deset lokalnih in drugih glasbenih izvajalcev. Ansambel Javor Kot je že sam naslov prireditve povedal »Veselje v sožitju«, je bil njen osnovni namen, da ljudje družno pomagajo ljudem v stiski. Pozdravni nagovor je imel župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, ki je nagovoril zbrane, naj sožitje iz te prireditve prenesejo tudi v vsakodnevne odnose do ljudi. Držav-nozborska poslanka Alenka Jeraj pa je pozvala k deljenju upanja in pomoči, kajti to bogati ne le tiste, ki jim poma- Družinski trio Demšarjevih: Pia, Doroteja in Talita. Marko Oblak (na fotografiji), direktor podjetja IMO, je Karitas daroval invalidski voziček, Franc Leskovec pa dve veliki termo posodi za čaj. gamo, marveč tudi nas sam, ki dajemo. Na odru se je zvrstilo enajst izvajalcev, od Polna dvorana priča o priljubljenosti koncerta med domačini. tega nekaj domačinov, nekaj pa jih je prihajalo tudi iz malo bolj oddaljenih koncev. Nastopili so: Ansambel Jurčki, Skupina One night band, Ansambel Prosen, skupina Ultra, Ansambel Mladi Godci, Mladinski zbor Šentjošt, Ansambel Javor, Katarina Tominec, Martina Kavčič, Pia in Doroteja Demšar, harmonikarja Tomaž Demšar in Blaž Kavčič ter Ansambel Nevihta. Program je povezoval Matej Kavčič. V sklepnem delu glasbenega večera se je organizator zahvalil sodelujočim, posebj pa tudi Marku Oblaku, ki je Karitas daroval invalidski voziček in Francu Smre-karju za dve veliki termo posodi za čaj. Za mikrofon je stopil tudi Kompare, ki je dejal, da šentjoški koncert sodi po duši in po programu med najboljše, kar jih je doživel v svoji »poklicni karieri« v vlogi predsednika ljubljanske škofijske Karitas. Na koncertu so s prostovoljnimi prispevki zbrali malce več kot 1500 evrov GaSper Tominc Izlet v Varaždin V zgodnjih jutranjih urah smo se člani DU Dobrova odpravili proti Hrvaški. V Celju nas je čakal vodnik Gregor, ki nas je vodil in skrbel, da je vse potekalo po programu. Prvi postanek je bil na jutranji kavi v Mo-škancih, nato pa smo po nekaj kilometrih prestopili mejo s Hrvaško. Ustavili smo se v zanimivem hrvaškem mestu Varaždin, ki leži na robovih Panonske nižine ob reki Dravi. Na parkirišču nas je sprejela lokalna vodička Zorica, ki nas je seznanila z zgodovino mesta od nastanka do danes. Varaždin je tretje hrvaško mesto po številu prebivalcev. Leta 2001 je ob popisu prebivalstva štelo 49000 prebivalcev. Razvito imajo prehrambno industrijo, gradbeništvo, tekstilno in kovinsko industrijo ter predelavo lesa. Nato je sledil ogled pokopališča,^ ki ga uvrščajo med najlepše v Evropi. Že leta 1773 je Marija Terezija ukazala, da umrlih ne smejo pokopavati kjer koli za obzidjem, ampak samo na določenih mestih. Ob prihodu Hermana Hollerja se je po njegovi zamisli začelo spreminjati tudi pokopališče in dobilo obliko, kot jo ima še dandanes. Dolge aleje so zasejane z več kot 7000 sadikami javorjev, brez, jesenov in cipres, ki rastejo med grobnicami. Vsako drevo ima tudi svojo obliko. Oglede smo nadaljevali na mestni tržnici, kjer smo lahko tudi kaj kupili, se sprehodili po lepo urejenih ulicah do starega gradu in si ga tudi ogledali. Grad hrani najstarejše zbirke; to so cehovski pred-meti,pohištvo, portreti, slike, orožje, ure-,porcelan in steklo. Vse to je razstavljeno v štiridesetih sobah. Ustavili smo se tudi v eni izmed cerkva in obiskali kovača, ki je izdeloval spominske kovance. V drugi polovici dneva nas je čakalo dobro varaždinsko kosilo v restavraciji Verglec. Restavracija je znana po lastniku Flohu, ki je bil eden največjih varaždinskih ljubiteljev dobre hrane, pijače, veseljačenja in glasbe. V tej hiši še vedno igra lajna tako kot nekoč. Tudi nam je kosilo popestril lajnar. Preostala sta nam še dva ogleda, in sicer muzej metuljev in muzej angelov. V muzeju metuljev so primerki žuželk, ki živijo v naravi, vodi, pod zemljo in nad njo, v temi, in to od ličinke pa do končnega razvoja. V muzeju angelov so njihove slike, ki jih slika samostojni umetnik slikar Željko Pr-stec. Naslikal jih je na tisoče in jih še slika. Pravi, da se angeli zbirajo na enem mestu in da je Varaždin mesto, v katerem spijo. Ogledujejo se jih ljubitelji z vsega sveta. Z ogledom tega muzeja se je naš ogled mesta končal. Domov smo se vrnili v večernih urah. Za DU Dobrova Anica Tomšič OŠ Polhov Gradec Naravoslovni dan sedmarjev V sredo, 10. 10. 2012, smo učenci 7. razreda imeli naravoslovni dan. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se od tam odpravili z avtobusom v Ljubljano v Cankarjev dom, kjer je potekal Festival znanosti. Ogledali smo si veliko zanimivih stvari. Za vse je bilo najbolj zanimivo, ko so učenci neke srednje šole predstavili robote, ki so jih izdelali sami. Ko smo si vse ogledali in se veliko novega naučili, smo imeli malico. Potem smo se razdelili v dve skupini - a in b. Razred A je odšel v meritveno delavnico, razred B pa v eksperimentalno, kjer so nam predstavili različne in zelo zanimive poskuse z različnimi plini. Po res zanimivih delavnicah smo se z avtobusom odpeljali na ogled Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tam so nam predstavili posamezne oddelke. Seznanili smo se z delom in namenom oddelka. Pokazali so nam tudi razne naprave in predmete, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Tudi sami smo lahko kakšno stvar poskusili, dobili pa smo tudi spominek. Naravoslovni dan nam je bil zelo všeč, saj smo videli in izvedeli mnogo novih in zanimivih stvari. Rebeka Prosen, 7. b Tradicionalni slovenski zajtrk Na OŠ Polhov Gradec bomo tudi v letošnjem šolskem letu imeli tradicionalni slovenski zajtrk. O omenjeni tematiki pa v šolskih klopeh ne le razpravljamo, temveč o zdravem prehranjevanju tudi literarno ustvarjamo. V nadaljevanju vam v branje ponujamo dve zanimivi deli. Zajtrk in jaz Vsako jutro, ko se zbudim, se umijem in oblečem ter počešem. Ko pa se odpravljam v šolo in sem že obuta, s torbo na ramenih, se mi zazdi, da sem na nekaj pozabila. A kaj? Seveda, zajtrk! Ko pa znova pogledam na uro, vidim, da je za zajtrk že prepozno, vendar pa kljub temu skočim po tablico čokolade. Zavedam se, da je zajtrk najpomembnejši obrok, čokolada pa za zajtrk seveda ni dovolj, zato se me čez dan hitro loti lakota. No, pravijo, da se na napakah učimo. To je vsekakor res. Prihodnjič bom izbrala meni najljubši zajtrk: kosmiče. Res pa je, da ne maram preveč zelene zelenjave. Grrr, kar zmra-zi me, ko pomislim na to. No, po zajtrku je na vrsti kosilo. Po navadi vsebuje juho, meso in kakšno prilogo. V šoli sem navajena pojesti vse, kar nam ponudijo, le tiste hrane ne pojem, ki je ne maram. Ob vikendih pa kosilo pripravi mami, nepogrešljiva je tudi babičina goveja juha. Sama se zelo veselim praznikov, kot je na primer novo leto, ko se zbere vsa družina ter sorodniki. Običajno pri babici, ki nas praznično pogosti: na mizi, ki se kar šibi od vseh dobrot, je okusna potica, juha, dišijo štruklji, tukaj je še solata, ocvrto meso in še mnogo druge hrane. Prehranjujemo pa se po pravilih oziroma bontonu. Pri jedi namreč uporabljam vilice in nož, se kulturno obnašam in ne govorim s polnimi usti. Prehranjujem se zdravo, a si rada privoščim kdaj pa kdaj tudi kaj sladkega. Anamarija Potokar, 6. a Pesmica o zdravi hrani Zelenjavo in sadje radi imamo, zato tovrstno hrano na jedilnik damo. Pri kosilu nam zelenjava zadiši, vsak z njo imunski sistem si okrepi. Sladkarije iz vsakdana odstranimo, raje v roke jabolko vzamemo. Maša Setnikar in Ana Rihar, 8 b 26. november 2012, 399. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Ekskurzija članic GZ Dolomiti V soboto, 6. oktobra, smo se gasilke odpravile proti Dolenjski v Novo mesto. Večji del sredstev smo prispevale same, za del prevoza je prispeval župan g. Franc Setnikar, vstopnino za muzej in razliko prevoza pa GZ Dolomiti. Ekskurzijo je vodil Tone Tomšič, za varen prevoz pa je poskrbel g. Vinko Jereb. V lepem sončnem dopoldnevu nas je v hiši kulinarike sprejel župan Novega mesta g. Alojz Muhič. Ker je bil z nami tudi naš župan g. Setnikar, sta ob srečanju poklepetala. Hkrati so gobarji razstavljali gobe, zato smo si ogledali tudi to razstavo. Sledila je malica. Skuhali in postregli so nam jo učenci gostinske šole. Nadaljevali smo obisk v gasilski brigadi Novo mesto. Vodja izmene nam je razkazal vozila in tehniko, ki jo imajo. V prijetnem klepetu nam je povedal nekaj o intervencijah, seveda pa je odgovarjal na vsa vprašanja, ki smo mu jih postavili. V popoldanskem času smo si ogledale stari del mesta. Lokalni vodnik nam je opisal zgodovino mesta, obiskali smo kapitelj, najstarejšo knjižnico, se sprehodili po mostu čez reko Krko, videli rojstno hišo Primicove Julije in nadaljevali mimo rojstne hiše slikarja Božidarja Jakca. Nato je sledil ogled stolne kapiteljske cerkve, ki je arhitekturno zanimiva zaradi gotskega prezbiterija. Le-ta je zgrajen v lomljeni osi na ladjo, pod njim je kripta, kjer je vzidanih več nagrobnih spomenikov. Največja dragocenost je oltarna slika sv. Miklavža. Med Bregom in stolno cerkvijo je kompleks več stavb, kjer ima svoje prostore Dolenjski muzej, ki smo si ga ogledale. Po končanih ogledih smo se odpeljali na pozno kosilo pod Trško goro v gostišče Pugelj. Za prijetno vzdušje so poskrbele naše gasilke, s harmoniko nas je zabaval Marko Buh, Za humor je poskrbel naš poveljnik GZ Dolomiti Jože Kožuh. Ker je to bila moja zadnja ekskurzija v dveh mandatih (deset let), se zahvaljujem vsem, ki ste z nama prepotovali velik del Slovenje, obiskali devet gasilskih zvez doma in eno v tujini. Še posebno pa se zahvaljujem g. županu za sredstva, ki jih je namenil za gasilke, in za čas, ki ga je preživel z nami. Predsednica komisije za članice Anica Tomšič c o v^ ica D< >va V prazničnem mesecu smo za vas pripravili praznične vsebine: * 5. 12. 2012 ob 17. uri vabljeni na uro pravljic s pravljičarko Jelko Krošelj Tokrat boste otroci lahko uživali ob pravljici Colleen Monroe ŽELIM SI POSTATI BOŽIČNO DREVO. Po pravljici boste ustvarjali glavne junake pravljic. (Na ure pravljic vabljeni vsako prvo sredo v mesecu!) * 13.12. ob 17. uri Lutkovna predstava Zgodba na gumbe Predstava, ki jo izvaja Lutkovno gledališče Zapik, je duhovita in zabavna. V njej cirkuški gumbi plešejo po vrvi in požirajo meče, narisani deček pa si zaželi spuščati papirnatega zmaja visoko k soncu ... Predstava je primerna za otroke vseh starosti. * 20. 12. 2012 ob 16.30 vabljeni na tretjo izobraževalno delavnico v sodelovanju z Borzo dela, tokrat z naslovom POSLOVNA OBLEKA. Ugotavljali bomo, kako se obleči za razgovor in različne priložnosti. Poiskali bomo skupne značilnosti poslovnega oblačenja in poslovnega obnašanja v različnih situacijah. Delavnico bo vodila ga. Lilijana Pahor. Knjižnica Dobrova Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova www.mklj.si Tel.št.: 01/364 20 40, e-naslov: dobrova@mklj.si Vodja knjižnice: Maja Car Marn Spremenjeni, nekoliko podaljšani urnik knjižnice: pon.: 8.00 - 15.00 tor., sre., pet.: 12.30 - 19.00 čet.: zaprto Izlet v neznano - Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec Eh hribček bom kupil ... Letošnji izlet v neznano je Planinsko društvo Blagajana namenilo štajerski deželi. Obiskali smo rojstni hiši prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška na Slomu pri Ponikvi ter skladateljev in zdravnikov Benjamina in Gustava Ipavec v Šentjurju pri Celju. Povzpeli smo se še na slovito arheološko najdišče Rifnik. A najprej je bilo treba ugotoviti, kam nas sila neznanih izletov vodi (beri: Stane Dvanajščak, ki z ženo Marico organizira te izlete). Glavno vprašanje je bilo precej zagonetno. Praded znanega Slovenca, ki se je pisal Novak, je spremenil priimek, ko je dokupil veliko zemlje in jo zaokrožil v posestvo - kdo je ta znani Slovenec in kam gremo? Tuhtanje na avtobusu ni prineslo nobenega rezultata, čeprav ga je dopolnila vest, da bomo obiskali še neko arheološko najdišče. Tako smo odgovor izvedeli pač iz ust spraševalca: gremo v Slomškovo rojstno hišo. Praded »znanega Slovenca« Antona Martina Slomška - Štefan Novak - je kupil več kmetij, jih združil v posestvo Slom in spremenil svoj priimek v Slomšek. Anton je bil prvorojenec premožnega kmeta in gotovo je kaplan Prašnikar moral napeti vse sile, da je očeta Marka prepričal, da je sin, namenjen za naslednika na kmetiji, lahko šel v šole. To je bilo za tiste čase nenavadno, prav tako, kot je bila nekaj posebnega svetloba ob njegovem rojstvu nad domačo hišo. Tako govori ljudsko izročilo. Mali Anton je menda že vaškim otrokom rad pridigal s cerkvenih stopnic in je že v otroštvu večkrat pokazal bistroumnost. Pri birmi je dobil še ime Martin. Mati mu je kmalu umrla, zvedavi sin pa ni več imel dostopa v domačo hišo. A svoje sile je naravnal v učenost in se ves posvetil slovenstvu, njegovi kulturi, jeziku,^ šolstvu, pedagoški dejavnosti, založništvu. Še posebej je zaslužen, da je sedež svoje škofije prenesel v Maribor in tako pridobil kar precej krajev, ki so do tedaj spadali v graško škofijo. Nekaj glavnih dejstev iz njegovega življenja smo pač izvedeli na avto- busu, v sami hiši pa smo pogrešali vodiča; film namreč ne more nadomestiti žive besede. Ta pa je izbrano vrela v lepi predstavitvi skladateljev in zdravnikov v hiši bratov Ipavec v Šentjurju pri Celju. Sam priimek se navezuje na Vipavo, rod pa je prišel iz Bele krajine. Že oče Franc se je na Dunaju poučil o skrivnosti oči in preprostim ljudem vračal vid, žena pa je hkrati igrala na klavir. To je bila posebna protibolečinska terapija, ki se je razvedela. Sinova Benjamin in Gustav sta bila zelo navezana drug na drugega in sta tudi umrla v istem letu. Gustavov sin Josip je nadaljeval očetovo delo. Rod Ipavcev je z zadnjimi potomci zdrknil v Ameriko, tako da tudi hiša nasproti rodni sameva; v Šentjurju nimajo več potomcev. Gustav je avtor znane pesmi Slovenec sem, in čeprav nismo izvrstni pevci, se je ta pesem zaslišala po lepo urejenih sobanah. Pesem so menda zapeli tudi cesarju Francu Jožefu ob obisku, kar je bilo pri dostojanstveniku lepo sprejeto. Kje so moje rožice in Planinska roža se tudi zelo pogosto slišita. Pred obiskom hiše Ipavcev smo se mimo razvalin gradu povzpeli še na Rifnik, ki je bogato arheološko najdišče iz predkrščanskih časov, iz mlajše kamene dobe 4.000 pred Kristusom. Najdbe so deloma razstavljene na vrhu griča osamelca. Prav razgledna lega, ki je omogočala obrambo z vseh strani, je pripomogla, da je na vrhu že v prazgodovini nastalo naselje s kar dvema cerkvama. Na vožnji do izhodišča smo ob neki hiši med sušečim se perilom opazili pleničke. Vesel, a redek prizor, pri tem je tudi nekaj osebnih spominov. Na stezi proti vrhu je iz tal že kukala trobentica. To sicer zadnja leta ni nobeno čudo. Tončka Koprivec pa je razložila (in pokazala) tudi, da je korenina rebrenjače prav sladka. Velja se prepričati! Izvedeli smo tudi, da ima bukev srce. Na njenem odžaganem deblu je bila v sredini temnejša plast, ki se po besedah poznavalca Janka Škofa tako imenuje, a sami kakovosti lesa ni v prid. Kuharsko vnemo so burile gobe, imenovane črne trobente, a se je nekaterim ob tem v očeh pokazal očiten dvom. Ta je bil nekoliko omiljen ob štorovkah, prav nobenega zadržka pa ni bilo videti v naslednjih urah, ko smo po kulturno bogatem dnevu z vsemi pritiklinami, ki sodijo zraven, na vse možne načine počastili še sv. Martina. V bližini godovanja teh svetnikov res ne gre, da bi bil človek lačen, kaj šele žejen. Milka Bokal VL7 i fi i ■ Srce bukve Pod lipo ob rojstni hiši bratov Gustava in Benjamina Ipavec Zibka Antona Martina Slomška 34 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si ri i »1 ' •• v Svetniki na seji o proračunu Log - Dragomer, 21. november 2012 - Občinski svetniki so tokrat na dnevnem redu imeli trinajst točk, obravnavali so jih le osem, s sejo pa bodo nadaljevali čez teden dni. Takrat jih med drugim čaka informacijo o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo objekta v Športnem parku Dragomer in urbanistična presoja za legalizacijo večstanovanjskega objekta. V prvem delu seje so opravili splošno razpravo proračuna za prihodnje leto in ga dali v javno obravnavo do 3. decembra, na seji pa so potrdili tudi nižje cene vrtca. Svetniki so na seji opravili splošno obravnavo proračuna, v dolgi in izčrpni razpravi so največ besed namenili loškemu vrtcu ter en za drugim predlagali, da se do druge obravnave v proračunu zagotovi sredstva za najbolj nujna popravila v loški enoti vrtca. Poleg tega so govorili tudi o nujnosti celovitega razreševanja vrtčevske problematike na Logu, ki mora v najkrajšem času priti na svetniške mize, pogovarjali so se še o prodajah, nakupih oziroma o menjavi zemljišč, predlagali na kakšen način oklestiti proračun ter med drugim spregovorili še o nekaj manjših investicijah, ki bi po njihovem mnenju morale najti mesto v proračunu za prihodnje leto. Sicer pa za enkrat zadolževanje v prihodnjem letu ni predvideno, ni pa izključeno, da do njega ne bi prišlo z rebalansom. Zadolževali bi se v primeru, da bi gradnja pločnikov in kolesarskih poti ob regionalni cesti ponovno stekla, saj bi v tem primeru sočasno gradili kanalizacijo in obnovili morebitno dotrajano infrastrukturo. Vrtec bo cenejši Svetniki so nižje cene programa vrtca sprejeli za nazaj, veljale pa bodo od 1. oktobra dalje. Tako kot smo že pisali v prejšnji številki Našega časopisa se cena dnevnega progra- ma za prvo starostno skupino niža za 5,59 odstotkov, nova cena je 452,88 evrov, za drugo starostno skupino pa bo nova cena 367,65 evrov, kar je 5,41 odstotkov manj. Občinski svet je razpravljal tudi o Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, glavna razloga za obravnavo pa sta, da občina tovrstnega svojega odloka še nima, zato uporablja še vrhniškega ter izenačitev Loga z Dragomerjem in Lukovico, kjer so po starem vrhniškem odloku na tem delu občine za nadomestilo do sedaj plačevali več. Šlo je za prvo obravnavo, do prihodnjič bodo pregledali pripombe z razprave, se do njih opredelili, nato pa bodo svetniki Odlok dobili v sprejem. Zeleno luč je občinski svet dal cenam najema šolskih prostorov za prihodnje leto, cene ostajajo enake kot letos, potrdili so tudi sklep o brezplačnem prenosu zemljišča parc. št. 1855/4 na Občino Log - Dragomer, malenkostno popravili Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o PUP za plansko celoto L2 -Log ter imeli kar nekaj svetniških vprašanj in pobud. Podrobneje o seji ter o še neobravnavanih točkah dnevnega reda boste več lahko prebrali v decembrski številki Našega časopi-sa.(ve) Na državni razpis za energetsko • • 1*1, t V • • •• »1 sanacijo objektov se občina ni prijavila Kot so nam pojasnili na občinski upravi, ne bodo kandidirali za sredstva, ki jih je ministrstvo za infrastrukturo in prostor namenilo za celovito energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Razlog: ni primernih projektov. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je konec septembra objavilo 52 milijonov vreden razpis za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Projekti, ki bodo izbrani, bodo stoodstotno sofinancirani; od tega bo 85 odstotkov prispevala Evropska unija iz Ko-hezijskega sklada. Razpisana sredstva bodo namenjena za projekte energetsko učinkovite sanacije obstoječih stavb ali nadomestne gradnje v primeru nesmotrnosti investicije v obnovo obstoječih stavb. Lokalne skupnosti bodo v okviru omenjenega razpisa lahko prijavile tudi projekte za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na kogenera-ciji in rabi obnovljivih virov energije pa tudi za samodejno spremljanje porabe, ki omogoča spremljanje kazalnikov projekta. Občina Log - Dragomer svojih projektov na ta javni razpis ne bo prijavila. Kot so povedali na občinski upravi, stavbe v lasti občine za sofinanciranje na tem razpisu ne pridejo v poštev. Vrtec Dragomer so energetsko prenovili lani, ko so zamenjali fasado in okna. Vrtec na Logu je energetske sanacije sicer nujno potreben, a ni popolnoma v lasti občine, zato celovita energetska prenova na tem objektu ne bi bila mogoča. V poštev bi morda prišla le sanacija šolske telovadnice, vendar v tem trenutku energetska sanacija ne bi bila najbolj smotrna, saj naj bi v prihodnosti šolsko telovadnico razširili s tribunami. Kdaj (če sploh) naj bi se to zgodilo, pa še ni jasno, saj občina še ni sprejela strategije športa, ki bi med drugim odgovorila tudi na to vprašanje. Druga težava, ki jo imajo majhne občine pri kandidiranju na tem razpisu, je vrednost energetske sanacije; ta mora biti ocenjena med 200 tisočaki in tremi milijoni evrov. Občine lahko sicer v eno operacijo prijavijo več stavb, vendar je v tem primeru malo možnosti, da bodo sredstva dobile, saj je namen razpisa celovita energetska sanacija, zato izvedba parcialnih ukrepov na več lokacijah poslabšuje oceno vloge. Občine, ki bodo s svojimi projekti izbrane na tem razpisu, bodo financirale DDV ter neupravičene stroške. Sosednji občini, Vrhnika in Brezovica, sta se na javni razpis za energetsko sanacijo stavb, ki so v občinski lasti, prijavili z dvema projektoma. Prva za energetsko sanacijo nekdanje IUV-jeve šivalnice, ki jo bo občina v kratkem kupila, in energetsko sanacijo vrhniške glasbene šole, druga pa s projektom obnove vrtca v Podpeči, za leto 2014 pa z energetsko sanacijo OŠ Pre-serje in Rakitna. Seveda če bodo takrat sredstva sploh še na voljo, saj je zanimanje izjemno. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do konca leta 2014, prvi rok za oddajo vlog pa je bil 2. novembra. Vesna Erjavec ■fr-i Razpoke so vedno večje / ■■■ i U m Hitrost plazenja zemljine na plazu Pod Lovrencem je odvisno od vremenskih razmer, zadnje deževje je stanje še poslabšalo. Plaz se še vedno premika Deževje, ki je v začetku novembra prizadelo predvsem vzhodni del Slovenje, je bilo bolj prizanesljivo v Osrednji Slovenji, potoki v občini Log - Dragomer niso prestopili bregov. Se je pa zaradi razmočene zemlje še poslabšalo stanje na plazu Pod Lovrencem, zato Občina ponovno urgira pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Stanje na plazu Pod Lovrencem se je v zadnjih dveh letih, sprožil se je septembra 2010, še poslabšalo, plaz pa še vedno ogroža dve nepremičnini. Njuni lastniki ob vsakem obilnem deževju trepetajo, saj začne takrat zemljina hitreje plazeti. Tako je bilo tudi ob novembrskem deževju, ob premikanju zemljine se je dodatno posedlo dvorišče pod eno izmed nepremičnin, razpoke na podpornem zidu ob objektu so se izrazito povečale, vidno se je spremenila površina terena, pojavili so se novi odlomni robovi, na plazenje pa kažejo tudi vedno bolj nagnjena drevesa na območju plazu. Nevarnost preti dvema objektoma Kot so nam pojasnili na občini sta ogrožena dva objekta in občinska cesta, ogroženost spodnjega je zelo velika, tega ogroža predvsem plitvi in globoki plaz, medtem ko zgornji objekt ogroža predvsem drsina, ki ima odlomni rob na sredini dvorišča. »Zaradi znatnih premikov pla-zine obstaja velika verjetnost zdrsa gmote plazu, posledično pa seveda tudi ogroženosti objekta. Ogrožena so življenja ljudi, ki prebivajo v obeh nepremičninah, saj lahko pride do zdrsa celotnega objekta, kar na mestu ugotavljajo tudi strokovnjaki, ki so pripravljali projektno dokumentacijo sanacije plazu,« so pojasnili na Občinski upravi. Situacija je kritična, plaz se je aktiviral v takšnem obsegu, da bo uporaba začasnih ukrepov za stabiliza-cio nemogoča. Kot so še povedali na Občini se odlomni robovi pojavljajo po celotni površini območja plazu, pri čemer voda neovirano pronica v razpoke in poslabšuje stanje. Občina že dlje časa poskuša pridobiti državna sredstva za sanacijo plazu, saj svojega denarja za sa- nacijo nima. Ker so razmere vedno slabše tako Ministrstvo na Občini prosijo za takojšni sestanek v zvezi z reševanjem že zelo kritičnega stanja, ki se pojavlja na terenu zaradi plazenja. Naj spomnimo, da imajo na občini za sanacijo plazu že pripravljeno projektno dokumentacijo, izdelano je geološko geotehnično poročilo s sintezo raziskav za potrebo sanacije plazu ter PZI projekt, dvakrat pa so objavili tudi javno naročilo za izbor izvajalca za sanacijo plazu, ki sta bila v postopku tudi izbrana. Ministrstvu tako sedaj sporočajo: »Občina je izpolnila vse zahteve, ki so bile predpogoj za pridobitev sredstev s strani države, vendar le teh do danes ni bilo.« Ali bodo državna sredstva za sanacijo plazu tokrat le dobili bodo poročali, ko bo znanega kaj več. Vesna Erjavec Postopki za poslovno-proizvodno cono na Logu se še kar zapletajo Po več kot šestih letih usklajevanj, pogajanj, dogovorov, papirnate vojne in sprejemanja različnih dokumentov je vzpostavitev poslovno-proizvodne cone na Logu na prvi pogled le korak dlje kot na začetku. Občinski svet je svoje naredil že pred časom, ko je sprejel predlog OPPN, ta je nato romal k nosilcem urejanja prostora, kjer pa se je znova popolnoma zapletlo. Tokrat postopke preprečuje Dars, ki na predlagani OPPN za poslovno-proizvodno cono na Logu ni dal pozitivnega mnenja; Dars je namreč eden izmed nosilcev urejanja prostora, ki morajo na predlagani OPPN podati svoja mnenja. Kot nam je pojasnila Zora Janežič Guštin, ki pripravlja OPPN, na Darsu menijo, da koridor, ki je v predlogu OPPN PPC Log predlagan za širitev avtoceste in vnovično vzpostavitev primestne železniške proge, ni dovolj širok. Dars želi bistveno širši koridor, to pa za investitorje poslovne cone pomeni precejšnjo škodo. Dars naj bi vztrajal, da se koridor razširi kar šest metrov izven žičnate ograje oziroma, povedano drugače, štiri metre od roba cestnega sveta. Na uradni odgovor Janežič Guštinova še čaka, bodo pa pripombe v vsakem primeru morali upoštevati. Če bodo postopki potekali tako, kot kaže trenutno, popravljeni predlog OPPN PPC Log letos zagotovo ne bo še enkrat romal na občinski svet, kar pa je bilo sicer predvideno. Ta zaplet pa ima dolgo brado. »Gre za to, da že v dolgoročnem planu občine Vrhnika (pred desetletji, op. a.) ni bil zarisan koridor za vnovično vzpostavitev železniške proge, ki je tam nekoč že bila,« je povedala Jane-žič Guštinova in dodala, da takrat železnice niso dale nikakršne usmeritve. Pozneje, ob pripravi OPPN, so Slovenske železnice svoj koridor zahtevale, zato je sledilo mučno leto usklajevanja med njimi in Darsom. Trasa je bila usklajena, nato pa sta šli obe odgovorni osebi v pokoj. »Ko smo pridobivali mnenja k OPPN-ju, kar je naslednji korak po javni razgrnitvi, ko ti nosilci prostora dajejo pozitivno mnenje k dokumentu, so Slovenske železnice svoje pozitivno mnenje podale, Dars pa je izrazil dvom, da je tam dovolj prostora za širitev avtoceste,« je pojasnila Zora Janežič Guštin. Kako se bo razpletlo, bomo še poročali, ko bo znanega kaj več. (ve) Zapletom pri vzpostavitvi poslovno-proizvodne cone na Logu ni videti konca. 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 Poplave bodo vedno pogostejše /n *1 • • 1* t* J* * *v»i Gasilci v pripravljenosti, napovedi se niso uresničile Log - Dragomer, 5. in 6. november 2012 - Medtem ko so predvsem vzhodni del Slovenije prizadele silovite poplave z več sto milijonsko škodo, se napovedi močnega deževja v osrednji Sloveniji k sreči niso uresničile, Arso je namreč napovedal oranžni alarm. A kot poudarja log - dragomerški župan Mladen Sumina je ekstremno vreme vedno bolj pogosto, s tem pa se veča tudi poplavna ogroženost, zato preventiva ni odveč, a ne na račun sosedov. Potem, ko so v soboto na Arsu izdali oranžni alarm za konec tedna, predvsem za nedeljo in ponedeljek, so bili tudi v Občini Log - Dragomer pripravljeni na najhujše. Civilna zaščita je v pripravljenosti že od nedelje, nam je pojasnil log - dragomerški župan Mladen Sumina: »Poveljnik civilne zaščite je izdal usmeritve štabu CZ in operativnim enotam ter pogodbenim izvajalcem ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. Pripravljenost in dosegljivost enot bo zagotovljena.« Tudi tokrat so bili glede na izkušnje iz preteklosti najbolj pozorni na hudournike. »Največja nevarnost prelitja hudourniških voda in poplav preti ob potokih Snežak v Dra-gomerju in Molščice na Logu. Nekoliko manjša nevarnost je še ob Petrovem potoku v Jordano-vem kotu na Logu. Kot običajno so možni vdori talnih in površinskih voda v hiše in druga poslopja. Možni so tudi vdori in plazenje zemljin,« je pred napovedanim obilnim deževjem na občinski spletni strani opozoril Sumina. Potoki niso prestopili bregov V pripravljenosti so bili gasilci obeh prostovoljnih društev, ki so opazovali pretoke. Ti tokrat niso bili kritični, tudi zaradi večjih in manjših protipoplavnih ukrepov, ki jih je občina izvedla v lanskem letu. Ob poplavah septembra pred dvema letoma sta bila najbolj kritična potoka Malenščica in Snešak. Potok Malenščico so sicer z velikimi težavami lani celovito uredili, naj spomnimo na težave pri pridobivanju soglasij in medsosedske spore, in pretok za nekajkrat povečali. Struga Malenščice je bila tokrat ob najhujšem deževju napolnjena tretjinsko, če potoka lani ne bi sanirali pa bi najverjetneje zo- pet prestopil bregove in poplavil bližnje hiše, je poudaril župan. Ta je dodal, da so z manjšimi ukrepi, čiščenjem zadrževalnika Snešak in struge Molščice, nekaj naredili tudi za pro-tipoplavno ogroženost ob teh dveh potokih. A ker sta ob močnem deževju nepredvidljiva, predvsem hudournik Snešak, ju bo potrebno v prihodnjih letih celoviteje reševati. Arso skupaj z občino že pripravlja projekt za sanacijo Mol-ščice, v prvih povojih pa je tudi priprava OPPN Snešak. Župan poziva k lastnim ukrepom za protipoplavno varnost »Predvsem v pogledu zaščite lastnega premoženja, vendar ne na račun sosednjega.,« je dodal Sumina, ki je pojasnil, da ne bi bilo odveč, če bi ljudje na ogroženih območjih doma preventiv- Občina Log - Dragomer je lani sanirala potok Malenščica, ki je pred dvema letoma poplavljal, tokrat je bila struga napolnjena le tretjinsko. no imeli protipoplavne vreče, pesek in druga sredstva s katerimi se da preprečiti vdor vode v objekte. Sumina priporoča še redno čiščenje meteornih kanalov, ki naj bi potekali v odprtih kanalih, saj je potem čiščenje lažje. Sicer pa spremljajte informacije o stanju poplavne varnosti v vašem in v sosednjih krajih v medijih, preko prijateljev, občine,.. Spremljajte radarsko sliko padavin in stanje bližnjih voda. Vesna Erjavec Recite NE visokim stroškom elektrike, ogrevanja, tople vode ... Brezplačne neodvisne strokovne nasvete o energijski sanaciji in povečanju energetske učinkovitosti stavbe poiščite v energetsko svetovalni pisarni Ensvet na Vrhniki. Svetovanje je brezplačno tudi za občane Občine Log - Dragomer. Gre za partnerski projekt občine in države, ki ga financira Ekosklad, izvaja pa Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane v sodelovanju z energetskimi svetovalci in lokalnimi skupnostmi. V pisarni na Vrhniki na Tržaški cesti 1 v mali sejni sobi v kleti občinske stavbe vas bodo pričakali usposobljeni energetski svetovalci, ki vam bodo glede na izkušnje pomagali poiskati primerne rešitve. »Nasveti o učinkoviti rabi (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bodo v pomoč, kako izboljšati bivalne razmere, pravilno in učinkovito obnavljati hišo in stanovanje, kako načrtovati novogradnjo,« je pojasnil energetski svetovalec ENSVET Matjaž Valenčič. V energetski svetovalnici na Vrhniki boste tako lahko izvedeli, kateri ogrevalni sistem in ogrevalne naprave so najprimernejše za vaš tip hiše ali stanovanja, kako toplotno zaščititi zgradbo, svetovali vam bodo o izbiri ustreznih oken in zasteklitve, sanaciji zgradbe z namenom zmanjšanja rabe energije, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, odgovorili pa vam bodo tudi na vsa druga vprašanja, ki se nanašajo na rabo energije. Sicer pa vas bodo v energetsko svetovalni pisarni seznanili še o novih nepovratnih spodbudah, ki jih Ekosklad nudi občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Kot pravijo v svetovalnici, za nasvet ni nikoli prepozno, saj so stroški ogrevanja iz leta v leto višji, dražjo pa se tudi elektrika, topla voda ... » Že sedaj v marsikateri družini skupni letni stroški dosegajo šest mesečnih plač. Ko pogledam slovenska gospodinjstva skozi definicijo energetske revščine, se zgrozim. Po podatkih Statističnega urada je v Slovenji 650.000 gospodinjstev, ki skupaj po-rabjo 49.000 TJ energje. Ta številka ne pove kaj dosti, ko pa jo prevedem na povprečni izdatek za energijo na posamezno gospodinjstvo, je izračunan povprečni letni strošek za energetsko oskrbo gospodinjstev skoraj 3.000 evrov,« še pojasnjuje Valenčič, ki dodaja, da morajo gospodinjstva, če ne željo zabresti še goloblje v bedo energetske revščine, odločno zmanjšati rabo energje in izboljšati energetsko učinkovitost stanovanj. Svetovanje v obliki individualnih razgovorov poteka vsako sredo od 16.00 do 20.00 na Tržaški cesti 1 na Vrhniki v mali sejni sobi v kleti vrhniške občinske stavbe. Na svetovanje se morate predhodno prijaviti, prijave sprejemajo na Občini Vrhnika na telefonski številki 01/7555-419 (Marjanca Tomažin). V svetovalnici priporočajo, da za obisk v pisarni pripravite projekt ali načrt hiše in vgrajenih inštalacij, račune o plačilu energje in goriva . Vesna Erjavec Vabilo na 70-urni tečaj za bolničarje Občina Log - Dragomer in Štab civilne zaščite vabita prebivalce Občine Log - Dragomer na usposabljanje iz prve pomoči oziroma na 70-urni tečaj za bolničarje/ke. Tečaj bo po novem letu v popoldanskem času v ustreznem prostoru na območju občine. Tečaj bo izvajal Rdeči križ Slovenje, OZRK Vrhnika. Udeležencem bo program dostavljen ob pisni potrditvi prijave. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki iz društev javnega pomena, predvsem gasilskih društev in vseh drugih društev v občini, pa tudi občani posamezniki. Udeleženci tečaja bodo prejeli potrdilo o uspešno končanem 70-urnem tečaju za bolničarja/ko. Stroške tečaja bo poravnala občina. Kandidati naj se prijavijo do vključno 14. 12. 2012 pisno na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici z izjavo, ki jo najdete na spletni strani Občine Log - Dragomer. Merila za potrditev seznama kandidatov: - izjava o aktivnem članstvo v društvu, ki deluje na območju Občine Log - Dragomer, če so člani le teh, - zaželeno je priporočilo matičnega društva ali javnega zavoda, - prostovoljna opredelitev prebivalca v primeru, da ni član nobenega društva, da se strinja za nudenje prve pomoči v primeru nesreč na lokaciji, kjer prebiva v okviru lastnih zmogljivosti, - priporočamo prijavo mlajših oseb obeh spolov, - zaželena je običajna sposobnost dela z ljudmi in poškodovanimi osebami, - enakomerna udeležba iz več društev in naselij. Dodatne informacije glede povabila lahko dobite na občini, telefonska številka 01/7507 700 ali po e-pošti: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer Tudi v Log - Dragomerju bi slavil Pahor A le za las. Po neuradnih podatkih je za Boruta Pahorja v prvem krogu predsedniških volitev v občini Log - Dragomer glasovalo 38,74 volilcev, za dr. Danila Türka 37,80 odstotkov in za dr. Milana Zvera 23,46 odstotkov. Volilna udeležba je bila tu nad slovenskim povprečjem, na volišča je prišlo 59 odstotkov volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 1737 glasovnic, od tega 28 neveljavnih. (vn) Komunala je na zimo že pripravljena Čeprav je zima letos svoje zobe pokazala zelo zgodaj, prvi sneg je Slovenijo pobelil že 31. oktobra, so bili na takšne razmere na vrhniški komunali dobro pripravljeni, a plužiti jim v Občini Log - Dragomer vendarle še ni bilo treba. Tudi letošnjo zimo bodo za vzdrževanje cest v zimskih razmerah na Logu, Lukovici in v Dragomerju poskrbeli kooperanti, ki so občinske ceste posipali in plužili že v prejšnjih letih. Izvajalci zimske službe v Občini Log - Dragomer tudi v letošnji zimi ostajajo isti kot lani, kar je zelo dobrodošlo, je dejal Ivan Turk, ki je v Komunalnem podjetju Vrhnika zadolžen za zimsko službo. »Če ne menjamo kooperantov, ti dobro poznajo detajle, manj je škode na cestiščih, manj je telefonskih klicev in ljudje so bolj zadovoljni.« Kot nam je še pojasnil, bodo lokalne ceste plužili domači izvajalci. Tako bo po novem tudi v Borovnici, kjer so lani uporabljali mehanizacijo vrhniške komunale, letos bodo za pluženje zadolženi kooperanti, svojo mehanizacijo pa bo Komunalno podjetje Vrhnika uporabilo na Vrhniki. Kot smo še izvedeli, Komunalno podjetje Vrhnika skrbi za zimsko vzdrževanje v občinah Vrhnika, Log -Dragomer in Borovnica, dve tretjini jo izvajajo kooperanti, eno tretjino pa komunala. V začetku novembra so na komunali že začeli postavljati snežne kole, kooperanti in komunala so večinoma že preizkusili svojo mehanizacijo, dobro pa so založeni tudi s posipnimi materiali. »Nekaj zalog soli in posipnega materiala imamo še na zalogi od lani. Prvi teden novembra smo dobili 200 ton nove soli, dovolj pa je tudi peska,« je dejal Turk. V Občini Log - Dragomer ob prvem oktobrskem sneženju še niso posipali cest ali jih plu-žili, so pa imeli nekaj dela v drugih dveh obči- nah, a le v višjih delih, kjer so posipali ceste. Naj spomnimo kako je bilo lani. »Lanska sezona je bila podpovprečna, padavin ni bilo veliko, predvsem februarja pa so pritisnile Da bodo ceste pozimi čiste in normalno prevozne, bodo poskrbeli kooperanti, ki so v Občini Log - Dragomer ceste posipali in plužili že lani. zelo nizke temperature. Posipanega materiala smo februarja porabili veliko, saj zaradi nizkih temperatur ta ni učinkoval, kot bi moral. Ostali zimski meseci pa niso prinesli večjih presenečenj,« je povedal Turk, ki je še spomnil, da pa je bila bistveno dražja zima pred dvema letoma. Vesna Erjavec Občini manjka še triindvajset kanalizacijskih služnosti Na Občini Log - Dragomer jih poskušajo pridobiti s pomočjo služnosti v javno korist. Sklep o začetku tega postopka je občinski svet sicer sprejel že pred pol leta, a postopki ne bodo tako hitri, kot so sprva pričakovali na občini. Pridobivanje služnosti za kanalizacijo je zapletlo postopke, s katerimi bodo na občini uredili odvajanje kanalizacijskih voda. Občina je sicer že vložila vlogo za gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacije, a je bila vloga zavrnjena zaradi manjkajočih služnosti. Ko bo občina pridobila prav vse služnosti, bo lahko dobila gradbeno dovoljenje ter evropski denar za gradnjo kanalizacije. Večino služnosti je občina sicer že uspela pridobiti, in to brezplačno, v nekaterih primerih pa kljub številnim prizadevanjem dogovora niso sklenili. Da bi pospešili postopke in razpletli gordjski vozel, so na majski izredni seji svetniki sprejeli sklep, s katerim so omejili lastninsko pravico s služnostjo v javno korist. A kot so kasneje ugotovili na občinski upravi, postopki ne bodo potekali tako hitro, kot so sprva predvidevali, postopki služnosti v javno korist bi lahko potekali kar vse leto. Sicer pa so na občini še pojasnili, da jim trenutno največ služnostnih pogodb manjka na Logu, tam jih potrebujejo še enajst (del 1354/15-travnik, 1. območje kmetijskih zemljišč, del 1354/21 - travnik, 1. območje kmetijskih zemljišč, del 1673/8 - travnik, del1647/3 - pot, del 1647/9 - pot, del 1853/13 - pot, del 1332/2 - travnik, del 221/1 - barjanski travnik, 1. območje kmetijskih zemljišč), na Lukovici devet (175/7 - pot, 180/3 - pot, 180/5 - pot, 159/2 - pot, 170/9 - pot, 40/1, 35/2 - travnik, v naravi v večjem delu pot, 37/10 - travnik, v naravi je pot, 40/1- travnik, 2. kmetijsko zemljišče, 41/16 - pašnik) in tri v Dragomerju (1120/5 - pot, 1121/10 - pot (v obeh primerih je lastnik pokojni), del 614/1 - njiva, 1. območje kmetijskih zemljišč, 609/4 - travnik). (ve) 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. november 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si V vrtcu in šoli jedli tradicionalni slovenski zajtrk Log - Dragomer, 16. november - Otroci po vsej Slovenji so za zajtrk jedli hrano lokalnega oziroma slovenskega porekla. Kot vsako leto so zdrave, predvsem pa slovenske proizvode okušali tudi v Log - Dragomerju. V šoli so otroci zagrizli v kruh z maslom in medom ter jabolka in popili kozarec mleka. V vrtcu pa so letos jedli nekoliko drugačen tradicionalni slovenski zajtrk kot običajno. Na jedilniku so tokrat imeli ovsene kosmiče z mlekom, ki so jih posladkali z medom ter mletimi orehi in lešniki. Pri zajtrku se je otrokom v dragomerški enoti vrtca pridružil župan Mladen Sumina, na Logu pa direktor občinske uprave Andrej Kos. Da otroci radi jedo zdravo in slovensko hrano smo se skupaj z županom Mladenom Sumino v dragomerški enoti vrtca prepričali tudi letos. V preteklih letih so se otroci ob tradicionalnem medenem zajtrku sladkali z medom, kasneje je ta dan prerasel v tradicionalni slovenski zajtrk z lokalnimi proizvodi, letos pa so se v vrtcu odločili, da bodo otrokom predstavili še nekoliko drugačen slovenski zajtrk, ki pa je sicer tudi tradicionalen. Na mleku kuhani ovseni kosmiči so bili tako dobri, da so nekateri otroci pojedli kar dve porciji. Otroci so nam povedali, da je bil tokratni zajtrk zelo zdrav, zaradi tega ker so jedli med in mleko, ki sta ju v vrtec pripeljala lokalni kmet in čebelar. Na pomen zajtrkovanja pa opozarja tudi župan Sumina, ki sicer nikoli ne izpusti zajtrka in se je otrokom pri jutranji jedi tako kot vsako leto z veseljem pridružil. Vesna Erjavec Župan Mladen Sumina se je otrokov v enoti Dragomer pridružil pri zdravem slovenskem zajtrku. Dejavnosti KUD Kosec v decembru 3.12. in Izdelava voščilnic pod mentorstvom Drage 4.12.2012 Davitkove Erič in Martine Barjič ob 18. uri Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 4.12.2012 Bralni krožek ob 18. uri Boris Pahor: Vila ob jezeru Lokacija: Sejna soba Občine Log - Dragomer 11.12.2012 Ura pravljic za najmlajše z igralcem ob 17. uri Matejem Recerjem Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 18.12.2012 Bralni krožek ob 18. uri Feri Lainšček: Ločil bom peno od valov Lokacija: Sejna soba Občine Log - Dragomer Prijave za bralni krožek in delavnico izdelave voščilnic sprejema tajnica KUD Kosec Lojzka Šarabon, gsm: 064 132038. KUDjf Kpsec Log - Dragomer Vabljeni na Frogsmass! Za nami sta prva dva meseca petnajste Žabje sezone in v ŠŠD Log - Dragomer že komaj čakamo na naše tradicionalno prednovo-letno srečanje, ki bo v četrtek, 29. novembra, ob 18. uri v veliki telovadnici OŠ Log - Dragomer. Več kot dvesto udeležencev naših programov bo predstavilo zanimiv plesno-akrobatski program. Na prireditvi, kjer vstopnine ne bo, si boste lahko ogledali nastope naših najmlajših (Mini, Cici in Maxi Žabice) in naj starej šili (Žabice babice) rekreativnih skupin, svojega prvega letošnjega nastopa pa se še posebno veselijo ^zelo okrepljene tekmovalne otroške, mladinske in članske ekipe Žabic. Zanimive plesno-akro-batske nastope bodo predstavile tudi vrhniške Pegice, evropske podprvakinje in slovenske reprezentantke na prihajajočem svetovnem prvenstvu ter naši najuspešnejši pari: Maxi Mohorič & Janko Mazi, trenutno vodeča na lestvici Evropske cheer lige, Ida Grom & Matevž Remškar, evropska podprvaka in slovenska re-prezentanta na prihajajočem svetovnem prvenstvu ter sestri Špela & Liza Urbančič, evropski prvakinji, ki bosta prav tako predstavljali Slovenijo na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Orlandu na Floridi. Med najzanimivejšimi bo zagotovo nastop naših lanskih državnih in evropskih prvakinj med članskimi plesnimi skupinami ter akrobatski spektakel aktualnih evropskih podprvakov med člani. Žabice smo vam znova pripravile nepozabno doživetje, zato pridite in uživajte v naših nastopih! Bralni krožki, starejši delimo znanje z mladimi in učenje tujih jezikov v KUD Kosec V bralnem krožku smo prebrali in spoznali življenje in delo Marija Čuka Pena majskega vala. Dogovorili smo se tudi, da bomo do konca leta spoznali še deli Marka Kravosa Kratki časi in Borisa Pahorja Vila ob jezeru, po novem letu pa Borisa Pangerca, Dušana Jelinčiča in morda še koga. Tako bomo zaokrožili spoznanja o slovenskih pisateljih s Tržaškega. Spomladi pa se bomo odpravili na potep po krajih, o katerih nam pripovedujejo prebrana dela. Napredujemo tudi pri projektu Starejši delimo znanje z mladimi. Ob četrtkih starejši prostovoljci pomagajo petim ali šestim učencem naše osnovne šole. Veseli smo, ker sta se nam pridružila dva nova prostovoljca za pomoč pri učenju angleščine. Tako imamo zdaj za angleščino že tri prostovoljce. Ponovno pa vabimo k sodelovanju v projektu Starejši delimo znanje z mladimi nove prostovoljce za pomoč pri matematiki in slovenščini. Vabimo občane vseh starosti, da se nam pridružijo na bralnih krožkih, ki potekajo dvakrat mesečno, vedno ob torkih. Še vedno je tudi čas, da se prijavite za tečaj španščine in francoščine. Nika, Olga in Alenka Naš trud je poplačan Minilo je približno leto, odkar smo se prvič srečale na dvorišču gasilskega doma. Večina nas sploh ni vedela, v kaj se podajamo. Sesalna cev, cevar ena, strojnik ... Izrazi, s katerimi si do takrat nismo bile na TI. Mogoče nas je ravno to spodbudilo k spoznavanju, kaj tekmovalna gasilska vaja sploh je. Po nekaj srečanjih smo že vse blede stale na našem prvem tekmovanju, srčni utrip je ponorel, trema je dosegla višek; bile smo na koncu razvrstitve. Nič zato. Krst smo preživele, trdno odločene, da se ne predamo in nadaljujemo z vajami. Ob letu osorej pa smo jo dočakale . Tisto prvo, pravijo, da je najslajša! Bilo je na tekmovanju v Podlipi v organizaciji PGD Pod-lipa - Smrečje. Tik pred začetkom tekmovalnega dela smo v en glas zavpile: »Kdo je najboljši?« »LOŽANKE,« je odmevalo. V tistem hipu se nam še sanjalo ni, da bo na koncu res tako. Da bomo v zrak dvignile zmagovalni pokal. Bile smo ponosne in nasmeh ni in ni izginil z naših obrazov. Premlevale smo potek vaje in se zavedale, da smo vse dale od sebe svoj maksimum in da so se stvari, kot radi rečemo, poklopile. Tudi tisti zadnji dejavnik - sreča je bila tokrat na naši strani. Na tak način smo več kot upravičile naše priprave na Hvaru. Občutki so res lepi in od tu naprej je treba graditi naš napredek. Še kako se zavedamo, da je predvsem potrebna kilometrina in da je pred nami še ogromno vaj in verjamemo, da tudi še kakšna zmaga. Še nekaj imamo za Vas. Vemo, da se bližajo prazniki in da prihaja čas obdarovanj. Čas, ko si med drugim izmenjujemo tudi koledarje. Rade bi vam povedale, da bo letos gasilski koledar povsem drugačen. Glavno besedo imamo tokrat ženske - gasilke, ki smo tudi fotografiranje sprejele kot povsem nov izziv (tako kot smo pred letom vzele gasilstvo). Nobena namreč še nikoli ni bila v vlogi modela. Moram zapisati, da je bilo nastajanje koledarja izredno zabavno in da vas tudi tokrat ne bomo razočarale. Končni izdelek je za nas še ena zmaga. Ob tej priložnosti bi se vse punce rade zahvalile vizažist-ki Tini Janša, ki je poskrbela za naš popoln zunanji videz, in seveda našemu fotografu Andreju Gubiču, ki je prenesel vse ženske »muhe« in na koncu iz vsake potegnil tisto najboljše! Še enkrat: Hvala obema. Naj Vas ne mine radovednost in si zagotovite svoj izvod koledarja pri vašem najbližjem prijatelju gasilcu ali prijateljici gasilki. Ne bo Vam žal!!! Pika G., PGD Log Regin izlet v neznano Tudi letos smo se na Martinovo soboto odpeljali v neznano. Avtobus smo napolnili do zadnjega sedeža. Na Logu se nam je pridružil 17-letni Blaž, ki je takoj po vstopu na avtobus vzel v roke harmoniko in nam igral večji del poti. Vodička Anica nas je čakala v Ljubljani. Na njeno vprašanje, kam gremo in kaj si bomo ogledali, je najprej odgovorila Marjana. V Šmarju pri Jelšah smo se ustavili na kavici, Jože nam je postregel s kozarčkom žganega, Jožica pa z rogljički. Potem smo se odpeljali do samostana Olimje. Sprehodili smo se do čokoladnice in si medtem ob poti ogledali gredice, na katerih je posajenih več kot sto zdravilnih zelišč, označena pa so s slovenskimi in latinskimi imeni ter podatki, za kakšne bolezni se uporabljajo. V čokoladnici so nam predstavili svojo zgodovino in na kratko opisali ročno izdelavo čokolade. Po nakupu sladkih pregreh smo se vrnili pred samostan, kjer nas je čakal pater Jože in povedal nekaj besed o zgodovini samostana. Nato nas je pospremil v cerkev, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti. Na sredini oltarja je Marija z Jezusom, ki stoji na luninem krajcu. Pozlačeni oltar v črni barvi je trinadstropen in tako eden izmed največjih zlatih oltarjev pri nas. Tam se nahajajo tudi edine ohranjene baročne orgle iz leta 1764. Iz cerkve smo odšli v staro lekarno, ki velja za tretjo najstarejšo lekarno v Evropi. Lekarna, ki je tu delovala v letih 1663-1784, je v vmesnem obdobju služila kot shramba za poljske pridelke. Leta 1991 so se v samostan vselili minoriti in stari lekarni znova vdihnili življenje. Prvotna lekarniška oprema ni ohranjena, so pa spretne roke restavratorjev obnovile razkošne Lerchingerjeve freske iz leta 1780, ki skozi svetopisemske motive govorijo o poti do zdravja in sreče. Od tam smo odšli v novo lekarno, kjer nam je pater Jože predstavil zdravila, ki jih pripravljajo: čaje, mazila, praške, tinkture, sirupe, čebelje izdelke in drugo. Med razlaganjem uporabe zdravilnih zelišč nas je večkrat spravil v smeh. Zoper vsako bolezen raste rož'ca, je rekel Kosobrin, zato smo kupili nekaj »arcnij« za domačo lekarno. Na klopcah pred samostanom smo pomalicali in se nato zapeljali do gostišča Amon. Od tam smo peš nadaljevali do zidanice Aničinega brata Jožeta. Na mizah so nas čakali vino, domači kruh in sir. Gostitelj nas je povabil tudi v klet. Vino je bilo zelo dobro, zato smo kar nekaj litrov kupili za domov, Marjana pa je za nagrado dobila buteljko vina. Po prijetnem druženju smo se poslovili in odšli naprej, do gostišča Banovina v Virštanju. Zunaj smo si ogledali zanimiv obred krsta mošta v vino in snemanje klopotca ter se nato odpravili v gostišče na Martinovo kosilo. Po obilni pojedini sta Blaž in Tone poskrbela, da smo se veselo vrteli po plesišču. V večernih urah smo se odpeljali proti domu. V Ljubljani smo se poslovili od Anice. V imenu vseh se zahvaljujem Blažu, da nam je s svojim izjemnim igranjem popestril dan, Nuši pa za zanimiv in lepo organiziran izlet. J. Trček Gasilski pohod na Sv. Ano ( 484 m) V meglenem oktobrskem nedeljskem jutru se nas je šestdeset pohodnikov, od tega tretjina otrok, podala na tradicionalni gasilski pohod. Letos smo se odločili za pohod na Sv.Ano, ki je na drugem koncu Barja pod Krimom. Opremljeni z dobrotami, dobro voljo in odsevnimi jopiči smo se podali na pohod ob glavni cesti in ob vrtnariji na Podplešivici zavili desno in ob spomeniku levo ob Velikem grabnu. Po slabih dveh kilometrih smo zopet zavili na glavno cesto v Notranjih Goricah in ob glavni cesti krenili proti Podpeči. V nedeljskem jutru na srečo ni bilo veliko prometa, a megla se je počasi spustila. Prečkali smo pod-peški most in pri trgovini Mercator smo počakali še avtomobilistične pohodnike in potem skupaj odšli po rahlo strmi in spolzki poti proti vrhu. Po slabe pol ure hoda smo bili na vrhu pri cerkvi, a na žalost nam vreme ni naklonilo pogleda po širnem Ljubljanskem barju. Po prigrizkih in skupinskem fotografiranju smo odšli nazaj v dolino v smeri proti Preserju in potem po gozdnih bližnjicah v Podpeč. Tam se je skupina razdelila in slaba polovica nas je odšla peš, preostali pa s štirikoles-niki. Ob poti nazaj nas je počasi pozdravilo sonce s svojimi žarki in v gasilski dom na Log smo prišli rahlo utrujeni, a zadovoljni po prehojenih 17 km poti in petih urah pohoda. Zadovoljstvo ob dobrem prigrizku z žara, potešitvi žeje in malo glasbe s kramljanjem je bilo še toliko prijetnejše. Spomini z izleta nas bodo greli še dolgo v zimo in upamo na še kakšen izlet v ta del ljubljanske kotline in gričevja. Andrej G., PGD Log elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 37 ÜPAAUFJ A E NOT* VftHMkA Irl+Uj 1, IÄO Wfimka T: 01 750 78 50 F: 01 750 78 80 E: ue.vrhnika@gov.si http://www.upravneenote.gov.si/vrhnika/ Zahtevek za pridobitev in preklic spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za fizične osebe - sigen-ca Vlogo za pridobitev in preklic spletnega kvalifikacijskega digitalnega potrdila za fizične osebe se vloži osebno v sprejemni pisarni na upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogi je potrebno obvezno priložiti osebni dokument s sliko. Bodoči imetnik digitalnega potrdila izpolni zahtevek, katerega dobi na spletni strani ali v sprejemni pisarni. Zaposleni na prijavni službi zanesljivo ugotovijo istovetnost osebe, preverijo verodostojnost podatkov iz zahtevka in na zanesljiv način posredujejo podatke Ministrstvu za pravosodje in javno upravo (oz. izdajatelju SIGEN-CA). Izdajatelj na podlagi odobrenega zahtevka pripravi referenčno številko in avtorizacijsko kodo, ki sta unikatni za vsakega bodočega imetnika digitalnega potrdila posebej. Referenčno številko izdajatelj pošlje bodočemu imetniku digitalnega potrdila po elektronski pošti, avtorizacijsko kodo pa s poštno pošiljko. S pomočjo obeh številk in navodil za uporabo spletnih digitalnih potrdil imetnik nato prevzame svoje digitalno potrdilo. Digitalno potrdilo velja pet let. Vlogo za novo potrdilo lahko imetnik vloži elektronsko tako, da v zadnjih dveh mesecih pred potekom veljavnosti obstoječega potrdila izpolni elektronski zahtevek, ga digitalno podpiše s še veljavnim potrdilom SIGEN-CA za fizične osebe, ter odda. Spletno potrdilo lahko uporabljamo v bančništvu, za storitve državne ter lokalne uprave (sistem eDavki, dostop do geodetskih podatkov, elektronske upravne zadeve), v podjetjih in drugje (študentski servis). V primeru zamenjave, zlorabe potrdila, sprememb podatkov, prenehanja uporabe in ostalega je potreben preklic digitalnega potrdila. Preklic se uredi osebno na upravni enoti - izpolni se zahtevek za preklic potrdila. Preklic se lahko opravi tudi: - elektronsko po elektronski pošti, štiriindvajset (24) ur na dan vse dni v letu, če gre za možnost zlorabe ali nezanesljivosti potrdila, sicer pa v času, ki po veljavni zakonodaji velja za poslovni čas državnih organov. V tem primeru imetnik oz. odgovorna oseba organizacije pošlje na SIGEN-CA elektronsko sporočilo z zahtevkom za preklic, ki mora biti digitalno podpisan z zaupanja vrednim potrdilom za njegovo overjanje. Hkrati mora o tem telefonsko obvestiti SIGEN-CA na dežurno telefonsko številko za preklice (01 478 87 77). - telefonsko, štiriindvajset (24) ur na dan vse dni v letu, če gre za možnost zlorabe ali nezanesljivosti potrdila, sicer pa v času, ki po veljavni zakonodaji velja za poslovni čas državnih organov. Pri klicu na telefonsko številko za preklice 01 478 87 77 pa mora navesti geslo, ki ga je v zahtevku za pridobitev potrdila imetnik podal kot geslo za preklic potrdila. Brez gesla za preklic imetnik ne more telefonsko preklicati potrdila. 14 . tradicionalni spominski pohod po poti Cankarjeve matere sreda, 26. 12. 2012 Tradicionalni 14. spominski pohod po poti Cankarjeve matere Neže Pivk (Vrzdenec-Vrhnika) je namenjen praznovanju njenega rojstnega dne (29. 12. 1843) in Dnevu samostojnosti in enotnosti. Ob prijetnemu druženju na pohodu bomo spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike. Pohod zaključimo z udeležbo na proslavi in s toplo malico. Pohod je ob vsakem vremenu in na lastno odgovornost. Program 7.00-7:30 Zbor pohodnikov in odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika (Jelovškova 3). 8.00-8.15 Zbor pri Sv. Kancijanu na Vrzden-cu (ogled lokalnih znamenitosti). 8.15-8.30 Pozdrav pohodnikom in predstavitev lokalnih znamenitosti Vrzdenca. 8.30 Začetek spominskega pohoda od Vrz-denca do Vrhnike. 13.50 Udeležitev proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti (prostor pred TC Mer-cator, Robova 6, Vrhnika) 14.30 Topla malica in druženje v Gasilskem domu na Vrhniki. 16.00 Odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika proti Vrzdencu. Prijave za pohod in ostale informacije Prijavnina znaša 5 €, prijave in informacije TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. (01 755 10 54, 051 661 063, tic@zavod-cankar.si, www.zavod-cankar.si) Prijavnino lahko poravnate tudi na dan prireditve, pred začetkom pohoda. Prijavnina vključuje organizacijo pohoda, avtobusni prevoz, pogostitev ob poti, toplo malico in pijačo ter druženje ob zaključku. Organizatorji: Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, Planinsko društvo Horjul, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, OZVVS Vrh-nika-Borovnica, PDV Sever Ljubljana - odbor Vrhnika, Občina Vrhnika, Občina Horjul, KS Ligojna, KS Stara Vrhnika ter Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Vljudno vabljeni! Pravnica svetuje Minka iz Verda sprašuje: Ali lahko napišete na splošno o dimnikarski službi? Dimnikarska služba je namenjena izvajanju meritev, pregledovanju in čiščenju kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Dimnikarsko službo natančneje ureja Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Ta določa, da se dimnikarska služba opravlja s podelitvijo koncesije, in sicer se za opravljanje dimnikarske službe na posameznem dimnikarskem območju podeli ena koncesija (ki je izključna, kar pomeni, da lahko dimnikarske storitve na enem dimnikarskem območju na malih kurilnih napravah opravlja le izbrani konce-sionar - izvajalec dimnikarske službe in nihče drug). Dimnikar med drugim izvaja tudi letni redni pregled, ki se opravi enkrat na leto, sočasno s čiščenjem kurilne naprave. Po opravljenem pregledu izda dimnikar uporabniku poročilo o pregledu, ki vsebuje njegove ugotovitve o stanju naprav. V primeru pomanjkljivosti pa dimnikar izda uporabniku opozorilo in rok za odpravo napak. Po poteku roka mora dimnikar preveriti, če so pomanjkljivosti odpravljene. Če niso odpravljene, dimnikar obvesti pristojno inšpekcijo. Dimnikar tudi čisti kurilne naprave in z njimi povezane dimne vode zaradi odstranjevanja katranskih oblog na površinah na dimni strani naprav. Na kurilni napravi na tekoča in plinasta goriva do 50 KW je treba poskrbeti za čiščenje enkrat v kurilni sezoni, na kurilni napravi na trda goriva pa je čiščenje pogostejše. Na zahtevo uporabnika lahko dimnikar opravlja preglede in čiščenje pogosteje, kot je predpisano. Mag. Nina Scortegagna Kavčnik AKTUALNI RAZPISI IZKORISTITE DODATNA SREDSTVA IZ EU - Kohezijski sklad - Evropski socialni sklad - Evropski sklad za regionalni razvoj Več informacij na www.blagajana.si/euskladi oziroma na posameznih ministrstvih. v v v v • Črna kronika oktober 2012 • Črna kronika oktober 2012 • Črna kronika oktober 2012 • Črna kronika oktober 2012 • Območje PP Vrhnika Oktobra so policisti območja Policijske postaje Vrhnika, skupaj z logaškimi kolegi, zaprli »mobilno družinsko podjetje«, ki se je ukvarjalo z ilegalnim črpanjem finančnih sredstev iz banko-matov na Vrhniškem in Logaškem, o čemer smo že pisali v prejšnji številki. Moškega in žensko z otrokom, sicer romunska državljana, so zasačili logaški policisti. Odrasla člana bremeni sum več podobnih kaznivih dejanj storjenih na območju Vrhnike, Loga in Logatca, zato ju je po prejemu kazenske ovadbe preiskovalni sodnik dal nemudoma pod ključ, otroka, ki je kolateralna žrtev kriminalnega početja svojih »skrbnikov«, pa je prevzel Center za socialno delo. To pa ni bil edini primer, ko so pretekli mesec obravnavali malopridne tuje državljane. Opravka so imeli tudi z »bratskimi« Evropejci iz slovaške republike, ki so z vsiljivim beračenjem nadlegovali obiskovalce vrhniških trgovskih centrov. Nadležneži so pokasirali več glob iz naslova kršitev Zakona o tujcih in Zakona o javnem redu in miru, enemu od njih, ki je že star znanec policije, pa je sodnik na podlagi dokazov uradno odrekel gostoljubje Republike Slovenje. Znova so se na pohod podali tudi vlomilci. Zaenkrat še neznani »športni zanesenjak« se je spre- hodil do garaže stanovanjskega bloka na Vrhniki in se od tam odpeljal z dirkalnim kolesom Scott CR! Karbon in kolesom znamke Cannon Dale, ProHead MX2. Ali je potem v triatlonskem slogu tudi preplaval Ljubljanico, nam ni znano. Spet drugega zmikavta je zamikala vsebina parkiranega avta na Drenovem griču. Zaklenjena vrata ga pri tem niso ustavila in sedaj na neznanem kraju uživa 150-evrsko vsebino denarnice. Stanovski kolega prej omenjenih je skušal izvesti podoben plenilski pohod skozi hišo na Dolu pri Borovnici, pa je njegovo namero preprečilo že okno, skozi katerega je nameraval vstopiti. Prepozno pa so goljufijo opazili v gostinskem lokalu na Vrhniki, kjer je zaenkrat še neznani ponarejevalec pil pravo pijačo, plačal pa s ponarejenim evrskim pet-desetakom. Med drugim so policisti obravnavali še devet prometnih nesreč, ki so se vse razen ene, kjer so bile prisotne lažje telesne poškodbe, na srečo končale le z materialno škodo. Območje PP Ljubljana Vič Območje Policijske postaje Ljubljana Vič je oktobra znova prizadela serija tatvin in vlomov, naraslo pa je tudi število prometnih nesreč. Možje v modrem so se sicer podali tudi v iskalno akcijo za mladoletno osebo iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, ki so jo uspešno našli še isti večer in dostavili domov. Dobre novice so bile tudi za lastnike stanovanjskih hiš na Dobrovi in v Gabrju, kjer so vlomilci obupali že pred premočnimi vrati in okni. Precej vztraj-nejši in na koncu tudi uspešnejši pa je bil strastni kadilec, ki je vlomil v bencinski servis v Horjulu in odnesel zgolj večjo količino cigaret. Hja, nikotinska odvisnost je huda reč, morda nič manj kot je hudo posameznikom iz Podolnice, ki so jim možje v modrem zasegli prepovedane droge. Podobno je lastnik podjetja v Podsmreki zalotil dolgoprste ljubitelje nerjavnih kovin, katerim se zdaj obeta srečanje s sodno vejo oblasti. Pridružili se bodo dvojici, ki se je nameravala zastonj greti na drva drugega občana iz Podolnice. Se pa zaenkrat nekaznovan naokrog prevaža »naf-tar«, ki je v Horjulu odkril bogate zaloge goriva v rezervoarjih tujih tovornih vozil. Vedno znova se na te konce vračajo tudi čedalje predrznejši zbiralci barvnih in nebarvnih kovin. Nekatere so navdušili masivni pokrovi kanalizacijskih jaškov v Dobrovi, spet drugi so s cerkve sv. Lenarta v Polhovem Gradcu vlekli bakrene žlebove. Nedvomno za nepoštene namene pa so izginile tudi registrske tablice z avtomobila v Babni Gori. Vse še iščejo. Možje postave so posredovali tudi na javni prireditvi v Vrzdencu, kjer bo srboritežu izdana mandatna kazen zaradi udarca, medtem ko so medsosedski spor v Horjulu uspešno umirili brez neprijetnih posledic. Občutno več dela pa so tokrat imeli varuhi reda na področju prometne varnosti. Začelo se je z namernim poškodovanjem osebnega vozila na Dobrovi in nadaljevalo s prometnima nesrečama z materialno škodo na relaciji Dobrova-Brezje pri Dobrovi ter Polhov Gradec-Gabrje, od koder sta brezvestna povzročitelja strahopetno pobegnila. Obravnavali so še prometno nesrečo z nastalo materialno škodo v Stranski vasi in primer, ko so štirje mladoletniki z osebnim vozilom končali na boku v Šujici. Nesojeni mladinski prvak v rally-ju očitno ni vedel, da kolesarski izpit ne zadošča za vožnjo avtomobila. Pred pristojnimi sodnimi organi v Ljubljani bo svoje početje lahko obširneje pojasnil, poleg tega pa še, komu je sunil registrske tablice, ki jih je namestil na sicer neregistrirano vozilo. No ja, na koncu jo bo odnesel precej bolje, kot jo je odnesla divjad v nesrečah v Stranski vasi in na cesti Gabrje-Polhov Gradec, naj jim bo lahka zemljica. Zbral in uredil: Damjan Debevec 38 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje ■ Patronažna služba Ena od dejavnosti ZD Vrhnika je tudi patronažna služba. Osem patronaž-nih medicinskih sester izvaja patro-nažno zdravstveno nego na domu. Le-ta obsega preventivne in kurativne obiske. Za kurativne obiske izda nalog za obisk zdravnik, kadar je narava bolezni oziroma stanje bolnika takšno, da ne more priti sam v zdravstveni dom, bolnik pa potrebuje strokovno nego-npr: oskrba rane, aplikacija injekcije, oskrba katetra, različnih stom. Prav tako vas patronažna medicinska sestra pouči o oskrbi nepokretnega bolnika, svetuje glede pripomočkov za nego, ... in je , če je to potrebno v kontaktu s pacientovim zdravnikom. Zelo pomembno delo je tudi preventivna dejavnost, ki obsega svetovanje in zdravstveno vzgojno delo pri nosečnici, otročnici in novorojenčku, starostniku, kroničnem bolniku. Morda boste lažje zastavili vprašanja sestri na vašem domu kot v ordinaciji, saj si bo patronažna sestra vzela dovolj časa za pogovor z vami, vam prisluhnila in svetovala glede težav, ki vas pestjo. Želimo vas opozoriti, da patronažno sestro lahko pokličete tudi sami, saj za obisk ni vedno potreben nalog osebnega zdravnika. To storite takrat, kadar je vaš zdravstveni problem ali problem vašega svojca takšen, da zdravnikova intervencija najverjetneje ni potrebna, sami pa si glede reševanja nastale zdravstvene situacije ne znate pomagati. Zelo pomembno je, da pokličete takrat, kadar je vaš svojec še v bolnišnici, se pa pričakuje, da bo po odpustu rabil veliko nege. Patronažna sestra se lahko poveže z bolnišnico ali kakšno drugo ustanovo in vam pomaga pri iskanju rešitev ter vam svetuje, kaj lahko storite, da bo oskrba na domu čim lažja. Posebej želimo povabiti bodoče mamice, da nas pokličejo v zadnjih treh mesecih nosečnosti. Spoznale boste patronažno sestro, ki bo hodila v vašo družino po prihodu iz porodnišnice, se pogovorili z njo o poteku nosečnosti, porodu in dobili odgovore na vprašanja, ki vas še zanimajo. Dosegljive smo po telefonu ali osebno v ZD Vrhnika: od ponedeljka do petka:od 7h do 8h in od 13h do 14h. telefon: 01 755 51 53 elektronski naslov: patronaza@zd-vrhnika.si Zdravstvene delavke na Ljubljanskem maratonu Telesna dejavnost je pomemben del zdravega načina življenja. Tega se zavedamo tudi v Zdravstvenem domu Vrhnika, saj smo pred kratkim, tudi ob podpori g. direktorja Tomaža Glažarja organizirali tekaško ekipo, ki se je konec oktobra udeležila letošnjega 17. Ljubljanskega maratona. Predstavnice smo imeli na vseh razdaljah - tako na 10 km, 21 km in tudi na 42 km. Kljub neugodnim vremenskim pogojem smo vse uspešno prišle do cilja. Razmišljamo tudi že o prihodnosti, naša naslednja skupna udeležba bo na Malem kraškem maratonu konec meseca mar- ca. (UD) Huda luskavica z obsežno prizadetostjo kože y Pustulozna luskavica stopala površina, vedno razmišljamo o sistemskem zdravljenju. Dermatologi imamo na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil, s katerimi lahko obvladamo ali zelo olajšamo skoraj vse oblike luskavice. Po navadi najprej poskusimo z zdravljenjem s tabletami, ki vsebujejo eno od treh zdravilnih učinkovin: metotreksat, ciklosporin ali acitretin. Vsako od teh zdravil ima tudi svoj profil neželenih učinkov, vendar ker gre za zdravila, ki jih v medicini uporabljamo že dolgo in jih tudi dobro poznamo, imamo odlično izdelano shemo spremljanja varnosti zdravljenja, ki vključuje redne laboratorijske preiskave krvi. Če z običajnimi sistemskimi zdravili (meto-treksatom, ciklosporinom ali acitretinom) in fototerapijo ne obvladamo luskavice, tudi v Ob svetovnem dnevu luskavice Luskavica - svetovni zdravstveni izziv Luskavica je pogosta bolezen kože, ki po navadi poteka kronično, dolgotrajno. Njenega vzroka natančno ne poznamo, vemo pa, da ni nalezljiva. Bolniki z luskavico, ki naj bi jih bilo v Sloveniji okrog 40-60.000, po svetu pa več kot 125 milijonov, se srečujejo s številnimi ovirami pri zdravljenju in družbenem sprejemanju svoje bolezni. Organizacije bolnikov - v Slovenji je to Društvo psoriatikov s sedežem v Mariboru in številnimi podružnicami po vsej državi - od leta 2004 obeležujejo 29. oktober kot svetovni dan luskavice. S to obeležitvijo naj bi pomagali ozavestiti splošno javnost o luskavici in pripomogli bolnikom k učinkovitejšemu zdravljenju, pa tudi povezali bolnike in njihove svojce med seboj in jim omogočili izmenjavo izkušenj. Luskavica se lahko pojavi v kateri koli starosti in pri komer koli. Po navadi se kaže s pordelimi, zadebeljenimi, s srebrnkastimi luskami pokritimi, od okoliške zdrave kože ostro omejenimi spremembami. Najpogosteje prizadene kožo nad komolci, koleni, križem in v zatilnem delu lasišča. Pri večini bolnikov poteka v omejeni obliki, na manjši površini, razmeroma nemoteče, a trdovratno in vztrajno. Spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih zelo srbijo. Luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih, ki se rjavo ali rumeno obarvajo, zadebelijo in odstopajo. Včasih, zlasti na dlaneh in podplatih, se lahko kaže tudi z rumenimi ali rjavkastimi mehurčki, ki so videti gnojni, čeprav v njih ni bakterij. Pri 10-30 % bolnikov luskavica prizadene tudi sklepe. Luskavični artritis se lahko kaže zgolj z blagimi bolečinami ali s hudim, hitro napredujočim vnetjem, ki deformira sklepe. V zadnjih desetih letih raziskave ugotavljajo tudi, da bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni; pri njih se pogosteje pojavljajo debelost, sladkorna bolezen, depresija, visok krvni tlak, kajenje in alkoholizem. Da gre za luskavico, po navadi ugotovimo klinično, kar pomeni, da vidne spremembe s pomočjo izkušenj, brez preiskav, prepoznamo kot luskavico. Krvne preiskave, ki bi nam bila pri tem v pomoč, ni. Včasih si pomagamo s histološko preiskavo, to je izrezom manjšega koščka prizadete kože in pregledom pod mikroskopom. Luskavica se včasih pojavlja družinsko, večinoma pa ne. Dejavniki iz okolja, ki jo lahko sprožijo ali poslabšajo, so v nekaterih primerih okužbe, npr. angina, hormonske spremembe, npr. menopavza, alkohol, nekatera zdravila in hud psihični stres. Pri večini bolnikov sprožilni dejavnik ostane neznan. Prehrane, ki bi sprožila luskavico, ali diete, ki bi jo zdravila, žal ne poznamo. Bolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in nerazumevanjem svoje okolice. Zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogledov okolice skušajo kožne spremembe prikriti ali se izogibajo situacijam, ko bi morali razgaliti ali uporabljati skupne objekte (bazene, garderobe, savne), včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega živ- Dolga desetletja je veljalo prepričanje, da je pri luskavici smiselno in potrebno le lokalno zdravljenje, to je zdravljenje s kremami in mazili, ali fototerapija, to je obsevanje z ultravijoličnimi žarki. Naštete metode zdravljenja večinoma res zadoščajo pri blagih oblikah luskavice in na voljo imamo številne različne pripravke. Vemo pa tudi, da pri bolj razširjenih, trdovratnih ali zapletenih oblikah luskavice samo uporaba krem ni dovolj in da je potrebno sistemsko zdravljenje. Če je prizadetih več kot 10 % površine kože - ena bolnikova dlan je približno 1 % telesne površine - ali pri nekaterih drugih oblikah luskavice, tudi če je prizadeta manjša Slovenji že več kot pet let obstaja možnost zdravljenja z biološkimi zdravili. To so izjemno učinkovite beljakovinske molekule, pridobljene s pomočjo zahtevnih tehnoloških postopkov, ki jih bolniki prejemajo v obliki injekci v razmikih od enega do dvanajst tednov. Ob upoštevanju predpisanih previdnostnih ukrepov je zdravljenje z biološkimi zdravili, kot ga poznamo v praksi, zelo učinkovito in varno. V Slovenji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice, kot jih poznajo drugje po svetu, in dostopne so vsem bolnikom, ki jih potrebujejo. Dogodki, kot je svetovni dan luskavice, lahko pomagajo dodatno informirati tiste bolnike, ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje, pa ne vedo, da obstaja, in splošno javnost, ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem. Vesna Tlaker Žunter, dr. med., zdravnica specialistka dermatovenerologje, Dermatove- nerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana Sončni center zdravja in lepote MIKRODERMOABRAZIJA profesionalni naravni'postopek glajenja kože, svftovanjjl 07.12.2012 vsak torekTNITIKÄ^JE OBRAZA" po promocijskih cenah !kože, gVS akt i po prt Robova cesta 6 (TC Mercator), 1340 Vrhnika T: 01/547 43 ?5, M: 041/52 12 07, F: 01/547 43 96 I: www.soncnicenter.net, E: soncnicentei@siol.net DELOVNI CAS ponedeljek, četrtek: 9.00-17.00 ure torek, sreda in petek: 12.00-20.00 ure 1. in 3. sobota: 8.00-13.00 ure nedelje in prazniki zaprto akcije v decembru in januarju 2013 5x terapevtska masaža hrbta 30 min+ 10min polaganje toplih vulkanskih kamnov: lCTaJR X- refleksna masaža stopal: 3c :ur S masaža z vročimi vulkan skimi kamni: R cUR Novo vozilo - nova barva V zadnji številki smo poročali, da je Zdravstveni dom Vrhnika dobil novo vozilo, ki mu ga je poklonila občina. Sama ga namreč ni potrebovala, zato se mu je odpovedala. Vozilo je bilo srebrne barve, a so v zdravstvenem domu kmalu poskrbeli za »pravilno« preobleko. (gt) BREZPLAČNE MINI NEGE ZA OBRAZ IN OSTALA SVETOVANJA: * Naturale D'Argan: 04.12., 15.01.2013 *Sophyto: 30.01.2013 * Učenje s kozmetiko Alexami: 04.12., 15.01.2013 * Svetovanje za BIOSECURE, BIOKILL, VIADERM.ACNEON: 14.12. * Brezplačne 15min masaže: 11.12., 15.01.2013 * Indijska kozmetika SHAHNAZ HUSAIN : 18.12., 22. 01. 2013 super decembrska akcija HITRO UČENJE: 10 EUR PERMANENTNO LAKIRANJE Z O P I LAKI: 15 eur depilacija cele noge + bikini: lUR AQUADETOX (20 min razstrupljanje organizma) + PEDIKURA klasična nega obraza MIRA CLE (60min):5o:uR um IDEJA ZA DARILO PAKET NOVOLETItO RAZVAJANJE: 40 EUR IR SAVNA (20 min) masaža hrbta (20 min) + 10 min polaganje vulkanskih kamnov masaža obraza (20 min) E pedikura (50 min) ß mc X NUPO PREHRANA IN BREZPLAČNO svetovan- je za izgubo odvečnih kilogramov prehrano in merjenje indeksa telesne mase. - (/< !jn<.JMifm/m (fabUmh Smivv Obiščite tudi našo specializirano trgovino v TC Spar na Vrhniki, Ljubljanska cesta 29, 1360 Vrhnika © DOBRA®?' MISEL specializirana trgovina z zdravili in medicinskimi pripomočki PREDSTAVITEV NAŠIH STORITEV: S naročanje za 15 min brezplačne masaže: 11. 12., 15.01.2013 S ALOE VERA SOK 1 L +1 L GRATIS S NO DOL 60 kps+ 60 kps GRATIS S KORALNI KALCIJ 80 kps + 80 kps GRATIS S KOENCIMQTO 30 MG + OMEGA 3 GRATIS S IMUNIT VITAMINI ZA OTROKE 30 KPS + 30 KPS GRATIS Tel: 01 750 59 48, fax: 01 750 59 49, www.dobramisel.net;dobra.misel@siol.net OBIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU Fl 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 39 • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Odvoz organskih odpadkov - od 17. decembra 2012 do 1. marca 2013 vsakih 14 dni Obveščamo vas, da bomo od 17. decembra 2012 do vključno 1. marca 2013 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev vsakih 14 dni. Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. V tednu od ponedeljka, 17. 12., do petka 21. 12. 2012, torej ni odvoza organskih odpadkov. V tednu od ponedeljka, 4. 3. 2013, naprej bomo organske odpadke spet odvažali po ustaljenem, dosedanjem urniku. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Odvoz organskih odpadkov vsakih 14 dni bo potekal po naslednjih terminih: od ponedeljka, 24. 12., do sobote, 29. 12. 2012, odvoz organskih odpadkov je; *Zaradi praznika (25. december) je urnik za en dan zamaknjen. od ponedeljka, 7. 1., do petka, 11. 1. 2013, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 21. 1., do petka, 25. 1. 2013, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 4. 2., do sobote, 9. 2. 2013, odvoz organskih odpadkov je; *Zaradi praznika (8. februar) je urnik za en dan zamaknjen. od ponedeljka, 18. 2., do petka, 22. 2. 2013, odvoz organskih odpadkov je. Veterinarski nasveti Odgovarja: Manca Pavšič, dr. vet. med. Strah psa pred V • • 1 • močnimi poki Pozdravljeni, sem lastnica dve leti starega mešančka, ki se poleg grmenja ob nevihti zelo boji pokanja petard. Ker se bliža december, me zanima, kako mu lahko pomagamo oz. omilimo strah. Najlepša hvala za odgo- vor. Bralka Marija Spoštovana gospa Marija, pokanje petard je tako kot za večino ljudi zelo neprijetno tudi za živali in večina psov se glasnih pokov boji, saj jim povzročajo hud stres. Strah pred poki lahko izvira iz neprijetne izkušnje, ki je bila povezana s pokom, na nastanek strahu pa lahko vplivamo tudi lastniki sami, z nepravilnim odzivom na različne močne poke, če se denimo obnašamo panično, začnemo psa tolažiti ali če ob pokanju sami občutimo strah - pes to namreč zazna. Glede na to, da je pri vašem psu strah pred poki že prisoten, poskušajte upoštevati naslednje: - Ob pokanju ostanite mirni, obnašajte se, kot da ni nič. - Psa med pokanjem ne tolažite, ne božajte in ne trepljajte. - Pustite mu, da se nahaja v vaši bližini. Če je le mogoče, ga v tem obdobju ne puščajte samega doma. - Psu lahko že vnaprej pripravite skrivališče, kamor se bo zatekel, če bo želel (to naj bo majhen, temen prostor, kjer so zvoki čim manj slišni, npr. pod mizo, za omaro), vendar ga v tako pripravljeno skrivališče ne silite. - Če pes biva v pesjaku oz. zunaj, mu pustite, da se umakne v hišo ali v vašo bližino. - Poskusite lahko z nekaterimi naravnimi pripravki za pomiritev, ki jih kupite v trgovinah z opremo in hrano za male živali, vendar morate take pripravke začeti psu dajati že nekaj dni pred predvideno »sezono pokanja«, če želite doseči želeni učinek. - V skrajnem primeru, če nobeden od naštetih ukrepov ne bo pomagal, lahko uporabite pomirjevalno sredstvo, kakršna so na voljo v veterinarskih ambulantah - v obliki pršila, gela ali tablet. Pomirjevalna sredstva uporabite le po predhodnem posvetu z veterinarjem. - Psa vodite na sprehode v času, ko pokanje ni tako pogosto (dopoldne), in na mirnejše lokacije. Pred sprehodom se prepričajte, da je ovratnica pripeta dovolj tesno ob vratu, ker obstaja velika nevarnost, da se pes ob nepričakovanem poku močno prestraši, sname s povodca, začne nekontrolirano bežati in se tako izgubi ali poškoduje. Vsi našteti ukrepi so namenjeni blažitvi strahu. Morda se sprašujete, ali je strah pred močnimi poki ozdravljiv. Če pri psu opazimo, da strah šele nastaja in še ni tako izrazit, ga lahko ustavimo s preusmeritvijo pozornosti. Psa takrat npr. nagovorimo k njegovi najljubši igri, ga spodbujamo k izvajanju različnih trikov in ga pri tem nagradimo s priboljški. Pri psih, pri katerih je strah že močno razvit, pa lahko poskusimo s t. i. metodo desenzibilizacije. Ta je sicer zelo dolgotrajna. Poteka tako, da psu predvajamo posnetke pokov petard ali drugih močnih zvokov. To počnemo postopoma, in sicer takrat, ko je pes čim bolj sproščen. Sprva jih predvajamo čisto potiho in psa medtem spodbujamo k igranju ter mu ponujamo njegove najljubše priboljške - skratka, zvok pokanja poskušamo povezati z neko prijetno izkušnjo. To ponavljamo več tednov in posnetek vsakič predvajamo nekoliko bolj na glas. Če se strah znova pojavi, se vrnemo na nižjo jakost zvoka in vajo ponavljamo. Gospa Marija, upam, da boste na podlagi nasvetov lažje izbrali način, kako pomagati vašemu psu pri premagovanju strahu. Naj pa bo to tudi priložnost, da vse ljubitelje pirotehničnih sredstev spomnimo, naj s svojim početjem živalim (in ljudem) v okolici ne povzročajo nepotrebnega trpljenja. December je namreč lep, prazničen čas. Naj bo tak za vse. Za odgovore na vprašanja lahko pišete na naslov: Najbolj pasji salon, Cankarjev trg 7, 1360 Vrhnika, ali pa pokličete na telefonsko številko 031 343 453. Trgovina Doget praznuje 20 let Vse ljubitelje živali vabimo na veliko praznovanje, ki bo v soboto, 15. decembra 2012, v trgovini Doget na Vrhniki. Ob rojstnem dnevu bomo ob nakupu ponudili 20-odstotni popust, obiskovalcem pa postregli s kuhanim vinom, čajem, prigrizki in posebno slavnostno torto, ki jo podarja slaščičarna Berzo. Vaš ljubljenček je nekaj posebnega in mi to vemo. Ker so tako prisrčni in nas imajo brezpogojno radi, jih imamo radi tudi mi. Naše domove so naredili bolj ljubeče. S svojo prisotnostjo ustvarjajo boljše odnose v družinah in bogatijo naše vsakdanje življenje. Obilje veselja, ki ga pokažejo vsakič, ko se vrnemo domov, je prava eksplozija. Le kdo jih ne bi imel rad? Imeti rad pa pomeni predvsem odgovornost. Naši ljubljenčki niso sposobni samostojnega življenja; so povsem odvisni od človekove pomoči. Potrebe se glede na živalsko vrsto ali pasmo seveda razlikujejo, na splošno pa je vsem treba zagotoviti hrano, vodo, ustrezno velikost in temperaturo bivalnega prostora ter zadostiti njihovi potrebi po gibanju. In ko se sprašujete o prehrani, negi in ugodju hišnih ljubljencev, smo pravi naslov mi. Vas in vaše ljubljenčke razvajamo z izdelki, ki niso testirani na živalih. Zagotovilo kakovosti so skrbno izbrani proizvajalci, ki pri proizvodnih procesih uporabljajo le naravne in kakovostne sestavine. Široka ponudba cenovno različnih izdelkov zadovolji prav vsako potrebo in še tako prefinjen okus. Prav je, da se v prazničnem mesecu spomnimo tudi tistih, ki najbolj potrebujejo pomoč. Zato smo skupaj z društvom Animal Angels Slovenia pripravili posebno dobrodelno akcijo, v kateri boste lahko v naši trgovini za vse pomoči potrebne do konca leta kupo- vali izdelke 20 % ceneje, mi pa bomo poskrbeli, da bodo izdelki prišli v prave roke. Se vidimo v soboto, 15. decembra, v trgovini Doget na Stari cesti 2 na Vrhniki. Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 01/750 24 47 ali e-mail rk.vrhnika@siol.net. Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK dopoldne od 9. ure do 11.30, VSAK PRVI IN DRUGI TOREK V MESECU popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih več-stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje in drugo radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B, vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru (telefon: 01/750 24 47). Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Dobrodošla tudi pomoč v obliki prehrambnih izdelkov Socialno ogroženih družin in posameznikov je na Vrhniki, v Borovnici in Log - Drago-merju vsak dan več, zato je dobrodošla tudi pomoč v obliki prehrambnih izdelkov. Vsi, ki tovrstno pomoč lahko ponudite, pokličite na OZ RK Vrhnika (01/750 24 47), da se dogovorimo o prevzemu pomoči. Prehrambne pakete, pralni prašek in hrano iz intervencijskih zalog razdeljujemo občanom vseh treh občin, ki so do pomoči upravičeni, vsako sredo od 16. ure dalje. Družina oz. posameznik prejme pomoč enkrat na mesec. Vsako sredo se hrana razdeli od 35 do 40 družinam in posameznikom, žal se število upravičenih prejemnikov povečuje. Hrano razdeljujemo v prostorih nekdanje mlekarne na Vrhniki. Zahvala V imenu prejemnikov pomoči se iskreno zahvaljujemo trgovini s sadjem in zelenjavo DG 69, Drenov Grič, ki že nekaj let vsako sredo podarja sadje in zelenjavo, ki ju razdelimo upravičenim prejemnikom pomoči. Iskrena zahvala tudi farmacevtski družbi FARMICOM - za podarjena prehranska dopolnila, ki so med prejemniki pomoči prav tako zelo dobrodošla. Pravočasno poskrbimo za svoje zdravje Kako? Redno si merimo krvni tlak in krvni sladkor ter nadzorujemo holesterol in trigli-ceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigli-ceridov morate biti obvezno tešči! Za OZ RK Vrhnika Mojca Marolt 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dr. Irena Marinko: študentom prijazna šola Na naši šoli smo pravkar prejeli poročilo NAKVISA (Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu), v katerem je zapisano, da naša šola izkazuje skrb za študente in njihovo kakovostno izobraževanje z izjemno individualiziranim pristopom do študentov in da je šola prijazna študentom. Pot do takšne pohvale s strani zelo natančnih presojevalcev je bila dolga in se je zanjo naš kolektiv trudil vrsto let. Lahko bi rekli, da smo zaposleni zasledovali vse najboljše, kar smo našli na tujih in domačih izobraževalnih ustanovah, potem pa smo to prenašali na šolo. Svoj odnos do študentov in medsebojne odnose v kolektivu že ves čas gradimo na osnovi prepričanja, da je vsak človek nekaj posebnega in da ima potenciale, ki jih je možno razviti. Mogoče si kdo misli, da je to samo fraza, vendar to prepričanje vsak dan udejanjamo v praksi. Nikoli nismo sprejemali samo študentov z visokimi ocenami, ampak vse od kraja, ker se nam je zdelo, da bi tistim s slabšim uspehom sicer naredili krivico. Tako smo med študente dobili tudi precej takšnih, ki so se na začetku študija z veliko težavo priborili do zadostne ocene iz prvega predmeta, pa tudi takšne, ki so na prvih izpitih padli in so jih morali ponavljati. Vendar smo jih spodbujali, da so vztrajali in jim, če je bilo potrebno, dajali dodatne ure predavanj in sčasoma se jim je odprlo. Spomnim se mlade žene, ki je imela o svojih študijskih sposobnostih zelo nizko mnenje in je v prvih mesecih padla na več izpitih. Bila je že čisto obupana, češ da kratko in malo nima sposobnosti za študij. Vendar smo jo uspeli pregovoriti, da je vztrajala. Ocene so se ji proti koncu prvega leta toliko izboljšale, da je lahko pogojno napredovala v drugi letnik. Koncem drugega letnika je dohitela sošolce in ob prvi desetki se je razjokala od sreče. Danes končuje visoko šolo in praviloma dobiva najvišje ocene. Številne poslovne šole (še zlasti tiste v tujini) med študenti zelo rade razvijajo konkurenco in so prepričane, da jih s tem pripravljajo na uspešno življenje v poslovnem svetu. Tudi pri nas bi lahko študentom s slabšimi ocenami postavljali za zgled tiste z boljšimi, ampak zavestno smo se odločili, da tega ne bomo delali. Študenti so si med seboj različni: eni prihajajo iz okolja, kjer so jih vedno spodbujali k študiju, drugim pa domači ali sodelavci govorijo, da je izobraževanje čisto nepotrebno. Eni imajo poleg zaposlitve samo še študij, drugi pa zraven še družino in jim je zelo težko študirati. Nekateri študenti nam to povedo, drugi pa zadržijo zase, zato smo se odločili, da so za nas enako pomembni vsi in da ne bomo delali nikakršnih nepotrebnih primerjav. Seveda pa je s tem pristopom na šoli nastalo tudi prijetno in domače vzdušje. Nekaterim od predavateljev je bilo težko spremeniti stališče pri izpitih, naj bi namreč pri študentih iskali znanje in ne nezna- nja. Profesorji smo bili pretežno vzgojeni v šolskem sistemu, kjer je veljal za dobrega učitelj, ki je bil oster, strog in je na izpitih vrgel čim več študentov. Vendar se nam je večini zdelo, da je to popolnoma nepotrebno in da je treba dati študentom čim več možnosti, da si pridobijo lepo oceno. Zato pri nekaterih predmetih to omogočamo z dodatnim sodelovanjem študentov pri raziskovalnih nalogah, z domačimi nalogami, s posebnimi IBS MEDNARODNA POSLOVNA SOLA LJUBLJANA IBS INTERNATIONAL BUSINESS SCHOOL LJUBLJANA Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, Slovenja Tel.: 040/561 896, www.ibs.si, e-naslov: info@ibs. OBIŠČITE PREDAVANJA IN NAVEZITE STIKE Z UVELJAVLJENIMI DOMAČIMI IN TUJIMI PROFESORJI NA MEDNARODNI POSLOVNI ŠOLI V LJUBLJANI - MEDNARODNO POSLOVANJE V TUJI IN DOMAČI PRAKSI. V študijskem letu 2012/13 smo s pomočjo Evropske unije pripravili delavnico MEDNARODNO POSLOVANJE V DOMAČI IN TUJI PRAKSI - večje število predavanj vrhunskih tujih in domačih visokošolskih učiteljev in strokovnjakov iz raziskovalnih organizacij, gospodarskih družb in drugih ustanov, ki nam bodo posredovali znanja in izkušnje na področju mednarodnega poslovanja, prava, uprave, družbenih ved in humanistike. projekti in tako naprej. Samo enkrat se je zgodilo, da je starejši predavateljski kolega odprl redovalnico in zagodrnjal: »Pa kdo uči ta predmet, pri katerem so same devetke in desetke? Kakšne bedaste kriterije pa ima?« Predmet sem poučevala sama in sem mu dokazala, da si študenti takšne ocene pač zaslužijo. Prav gotovo nam je oceno, da smo študentom prijazna šola, prineslo tudi aktivno vključevanje študentov v predavanja. Ker imamo odrasle študente, vemo, da po osemurnem delovniku pač ne moremo pričakovati, da bodo študenti še štiri ure sedeli v predavalnici in poslušali monotono predavanje. Zato v vsa predavanja vlagamo tudi diskusije, kratke skupinske naloge, brainstorming in podobne metode ter s tem preprečimo, da bi študenti med predavanji zakinkali. Organizacijsko precej zahtevno (za šolo pa tudi dražje) je omogočanje študentom, da delajo izpite v individualnih izpitnih rokih. Večina sicer raje opravlja izpit skupaj s sošolci, vendar imamo vsako leto nekaj mladih žensk, ki med študijem rodijo in vsaj v prvih mesecih ne morejo hoditi na izpite skupaj s sošol- ci. Pa tudi drugi kdaj zbolijo, imajo službena potovanja, gradijo hišo in potrebujejo dodatne izpitne roke. Velika ugodnost je, da imajo takšen individualni izpitni rok vsak teden (in da zanj tudi ni potrebno nikakršno doplačilo). Vsako leto se v študij vključi nekaj študentov, ki jih je strah tujih jezikov, zato posebej pazimo, da predavatelji pri poučevanju tujih jezikov ne uporabljamo zastarelih metod (na primer, da bi zahtevali znanje slovničnih pravil na pamet), ampak da v okviru učnih ur predelujemo čim bolj zanimive in provokativne tekste, ki spodbujajo k razpravam in pomagajo, da študenti pozabijo na strah, ali bodo govorili čisto pravilno ali ne. Seveda pa znanje tujih jezikov še posebej spodbujajo predavanja tujih predavateljev, ki pri nas gostujejo vsak mesec. Do praktične uporabe tujega jezika pa prihaja tudi zato, ker imamo med študenti tudi takšne, ki sploh ne znajo slovenščine (iz Indonezije, Bangladeša, Gane, Rusije, Brazilije itd.) in lahko s sošolci komunicirajo samo v angleščini. Krajinski park Ljubljansko barje ■»■r • I V • V V* - 1 V* t t * Narava ni od včeraj, zaščitena območja pa tudi ne FOTO: DARINKA MLADENOVIČ Človek močno vpliva na svoje okolje. Rastlinske in živalske vrste so že dolgo ogrožene zaradi nabiranja, lova in širjenja kmetijskih površin. V sodobnem svetu pa so se tem dejavnikom pridružili še onesnaževanje, promet, širjenje bolezni in širjenje tujerodnih invazivnih vrst. Živa bitja so med seboj tesno povezana. Drug drugemu predstavljajo hrano in življenjski prostor, zato ne morejo obstajati izolirana, temveč je njihov obstoj mogoč le v združbah in ekosistemih. Kadar jih iztrgamo iz ekosi- stema (npr. živali v živalskem vrtu, rastline v botaničnem vrtu) izgubijo svojo funkcijo in so zreducirana na nekakšne »spomenike«. Tudi če rastlin in živali fizično ne uničujemo, lahko izginejo zaradi spreminjanja okolja, v katerem živijo. Krhko ravnovesje hitro porušimo s prevelikim vnosom gnojil, z neselektivno sečnjo, s spremembami vodnega režima ipd. Da varstvo posameznih rastlinskih in živalskih vrst ni dovolj, so se zavedali že v 19. stoletju, ko so po svetu pričeli z ustanavljanjem prvih narodnih parkov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje sta grof Auersperg in oskrbnik gozdov dr. Hufnagel iz gospodarjenja izključila del kočevskih gozdov, ki so dandanes zavarovani kot pragozdni rezervati Kopa, Pečke in Rajhenav-ski rog. To dejanje velja kot prvo zavarovanje nekega območja na Slovenskem. Pričele so se krepiti ideje o formalnem varstvu nekaterih območij. V Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva v Ljubljani, ki je bila izdana leta 1920, je med drugim zapisano: ustanovijo naj se alpski, srednjegorski (gozdni) in barski varstveni parki. Zamisli o Triglavskem narodnem parku so obrodile sadove leta 1924, ko so del doline Triglavskih jezer zavarovali kot »Alpski varstveni park«. Za Triglavski narodni park pa je bila dolina razglašena šele 1961. Meje Triglavskega narodnega parka so kasneje razširili, še vedno pa to ostaja naš edini narodni park. Ustanovili so še več drugih naravnih parkov, ki so po sedaj veljavni zakonodaji razvrščeni v kategoriji regijskih in krajinskih parkov. Krajinski park Ljubljansko barje je bil ustanovljen šele leta 2008, čeprav so ustanovitev manjšega varstvenega parka na tem območju predlagali že leta 1920 v prej omenjeni Spomenici. Ob ustanovitvi je bilo v Slovenji že vzpostavljeno tudi omrežje posebnih varstvenih območj Natura 2000. Ta so namenjena varstvu redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter ha-bitatnih tipov. Teh na Ljubljanskem barju res ne manjka. Mokrišča so namreč v zavesti ljudi do- stikrat zapisana kot nekoristno gojišče komarjev. Mnoga so zaradi izsuševanja in zasipavanja že izginila. Pozabljamo, da nam takšna območja zagotavljajo pitno vodo, delujejo kot naravne čistilne naprave in nas varujejo pred poplavami. Zaradi svoje vlažne narave so tudi zelo produktivna - energijo sonca vežejo v rastlinsko in posredno tudi živalsko biomaso, kar omogoča njihovo izredno biotsko pestrost. Ljubljansko barje je kot Natura 2000 območje kvalificirano za sedem habitatnih tipov, 22 vrst ptic, 2 vrsti sesalcev, 1 vrsto plazilcev, 3 vrste dvoživk, 8 vrst rib, 4 vrste metuljev, 2 vrsti kačjih pastirjev, 3 vrste mehkužcev in eno rastlinsko vrsto. Poleg njih živijo tukaj še številne druge lepe in zanimive vrste. Naloga krajinskega parka je predvsem ohranjanje naravnih vrednot, biotske in krajinske raznovrstnosti ter ugodnega stanja vrst. Hkrati pa se skozi delovanje parka razvija trajnostno gospodarjenje z naravnimi dobrinami, ki omogoča dolgoročno stabilnost in večjo kakovost bivanja. Za konec pa še citat g. Staneta Peterlina, nekdanjega urednika revije Varstvo narave: »Če vemo, da so pobude, ki so bile pred petdesetimi leti za sodobnike nerealne, danes uresničljive in splošno sprejete, potem so tudi današnji »blazni« predlogi morda vendarle utemeljeni v potrebah prihodnosti.« Da bi bila prihodnost svetla prebivalcem Ljubljanskega barja ob novem letu želi tudi ekipa Krajinskega parka Ljubljansko barje. Maja Sopotnik, KP Ljubljansko barje 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 41 Festival narodno zabavne glasbe Igramo kot znamo 30. novembra bo ob sedmih zvečer v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki odmevala harmonika. Glasbeni večer bodo soustvarjali mladi, še ne uveljavljeni narodno-zabavni ansambli iz naših krajev, od katerih bodo najboljši tudi nagrajeni. Predvidenih je 10 ansamblov, od katerih bo vsak zaigral po dve pesmi, trije člani komisije pa bodo določili zmagovalca - prejemnika plakete Našega časopisa. V glasovanje boste vključeni tudi gledalci, saj boste lahko z glasovalnim lističem sodelovali pri izboru nagrajenca občinstva. Zabavno bo, zato ne smete manjkati. Moški, psssst (!) - prireditev bo vodila Jasna Kuljaj, za smeh pa bo poskrbel komik Ranko Babic. Se vidimo 30. novembra ob 19. uri v Cankarjevem domu. oktobru so se udeležili festivala Cerkvenjak, v naslednjem času pa imajo namen posneti še nekaj skladb in se udeležiti še kakšnega festivala. Predstavili se bodo z avtorsko pesmijo: Lažje skupaj bi živela (melodija: Blaž in Lovro, besedilo: Blaž, aranžma: Igor Osred-kar). Druga skladba pa bo Venček ob kupici -besedilo in melodije so ljudske, aranžma pa je sestavil Igor Osredkar. Ansambel 4je Ansambel 4Je izhaja iz ansambla 3J s katerim so se predstavili leta 2010 na šovu Slovenja ima talent. Letos se jim je priključil še kitarist Jernej Penko. Jošt Cankar (klavirska harmonika), Jurij Cankar (vokal in trobenta) in Jo-han Cankar (vokal in bas kitara) prihajajo iz Smrečja, Jernej (ritem kitara) pa iz Vrhnike. Predstavili se vam bodo z valčkom Mama praznuje in s polko Katarinca. Melodjo za skladbi je napisal Jošt Cankar, besedilo pa Jurij Cankar. Ložanske vrane Skupina Ložanske vrane po večini prihajajo iz Ložanske doline, ki leži med Logatcem in Rovtami. Štiričlansko zasedbo sestavljajo: pevka Metka, Simona (bas kitara in vokal), Boštjan (kitara in vokal), Matjaž (harmonika in vokal). Skupaj delujejo dobri dve leti. V prihajajočem letu imajo namen posneti videospot za skladbo s katero bi se predstavili na festivalu: Le daj zaigraj muzikant, za katerega je besedilo in aranžma prispeval harmonikar Matjaž in s polko Ti nisi taka (ansambel Modrijani). Ansambel Presenečenje Ansambel Presenečenje je imel svoj prvi javni nastop lansko jesen na folklorno-glasbenem večeru na Drenovem Griču. Torej so zelo mlad ansambel, čeprav njihov videz tega ne kaže. Glavni »krivec«, da so skupaj, je harmonikar Jože Ogorevc iz Drenovega Griča, ki je imel že od nekdaj željo po igranju v ansamblu. K igranju je povabil še prijatelja Janeza Trčka iz Podlipe ter kitarista in vokalista Staneta Za-laznika z Vrhnike, ki ga po poškodbi uspešno na kitari nadomešča Franc Lukan iz Podlipe. Bas kitarist je vsestranski umetnik in glasbenik Andrej Kos z Vrhnike, vokalista pa sta še Drenovca Miran in Irena Kržmanc. Predstavili se bodo s skladbama: Nocoj bo druga rekla mi (Mladi Dolenjci) in Pridi zvečer (Štirje Kovači). \ h A II ijaT Ansambel Livada Vsi člani ansambla Livada so stari šestnajst let, prav tako vsi prihajajo iz Borovnice. V sestavi: harmonikar Vid Vidic, kontrabasist Nejc Trček in kitarist Patrik Košir. So pravi ljubitelji slovenske narodno-zabavne glasbe. Njihova posebnost je zasedba tria s klavirsko harmoniko. To leto se bodo udeležili še festivala Dolenjske toplice z njihovo prvo avtorsko skladbo Ko ustavil bi čas, za katero je melodjo in aranžma prispeval Vid Vidic, besedilo pa je napisala Urška Lužar. Na festivalu Igramo kot znamo se bodo predstavili s skladbama Tvoje solze me boljo (ansambel Modrjani) in Draga povej (skupina Gadi). SkliPfNA ^^hfr'T Je mBJ I HfEV\H TA tidal auti ) m Ansambel Posluh Ansambel Posluh prihaja iz okolice Horjula. V sestavi so harmonikar Primož Jesenko, kitaristka Petra Jesenko, basist Tone Gerjolj in baritonist Krištof Janša, ki se jim je pridružil kot zadnji član ansambla. So mlad ansambel, ki prepeva in igra že dobro leto. Predstavili se bodo z dvema lastnima skladbama: Posluh polka z avtorjema Bogdanom Maroltom (besedilo) in Primožem Jesenkom (skladba) in z valčkom Poletna prevara, ki je nastala izpod rok Domna Šergana. Ansambel Ponos Ansambel Ponos izhaja iz okolice Iga. Basist Blaž in kitarist Janez štejeta 20 let, harmonikar Lovro pa 17. Vsi trje preigravajo že drugo leto. Gojjo triglasno moško petje in klasični trio z diatonično harmoniko. Pred nekaj meseci so izdali prvi izdelek: Na večne dni. V novembru pa so posneli še dve lastni skladbi. V Jaka Klemenčič) in Spomini na dom (besedilo Klavdija Vlaj, glasba Jaka Klemenčič). Skupina Nevihta Skupina Nevihta prihaja s Katarine nad Ljubljano. Kot šestčlanska ekipa so v sestavi: Žiga Kršinar (bas kitara in vokal), Štefan Krek (kitara in vokal), Klemen Tehovnik (bas), Klemen Rade (klaviature), Tina Stare (vokal) in Marko Buh (harmonika in vokal). Igrajo veliko na-rodnozabavnih viž, zabavnih skladb domačih in tujih izvajalcev, evergreenov, sodobne pop in rock'n'roll glasbe, yugo, slo in eng rock, ter plesne glasbe, itd. Predstavili se bodo s skladbama: Morska pravljica (ansambel Petra Finka) in Meni ni za bogatijo (Lojze Slak). r Deseti ansambel še iščemo Če imate predlog, ga nam zaupajte na elektronski naslov igramokotznamo@orel.si. Za-željeno je, daje iz »naših« krajev. Ansambel Krimski lisjaki Člani ansambla Krimski lisjaki prihajajo iz Občine Brezovica, natančneje izpod Krima. Ansambel šteje štiri člane: Dejan (kitarist, 1. bas), Nejc (bas kitara, 1. tenor), Blaž (harmonika, 2. tenor) in Martin (2. bas). V povprečju so stari okoli 16 let, skupaj pa sodelujejo manj kot eno leto. Člani ansambla Krimski lisjaki so se odločili, da vam bodo na festivalu zaigrali dve skladbi, in sicer: Čas bi zavrtel nazaj (ansambel Toneta Rusa) in Radi bi vam zapeli (ansambel Pogum). Ansambel Novi sosedje Ansambel Novi sosedje je bil ustanovljen 22. marca 2012. Zastopajo ga člani: Roman Podmiljšak (bas kitara, vokal), Roman Povše (ritem kitara, vokal), Nuša Fujan (vokal) in Jaka Klemenčič (harmonika, vokal). Po imenu sodeč, bi rekli, da so člani ansambla sosedje, pa temu ni tako. Prihajajo iz Golega pri Igu, Domžal, Krašnje in Kamnika. Igrajo več zvrsti glasbe, najraje pa »zašpilajo« polke in valčke. Skladbe, ki jih bodo igrali na festivalu so lastne in bodo prvič predstavljene publiki: Šoferska polka (besedilo Klavdja Vlaj, glasba Prireditev bo vodila Jasna Kuljaj Za smeh bo poskrbel stand-up komik Ranko Babic 42 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spominska razstava Vpogled v srce slikarja Milogoja Dominka Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki je bila v torek 13. novembra zopet polna ljudi, prav tako je tudi izžarevala polno pozitivne srčne in življenjske energije. Zgodil se je veličasten trenutek odprtja razstave slikarja in grafika ter nenazadnje tudi Vrhničana Milogoja Dominka. Muzejsko društvo Vrhnika in ZIC Vrhnika sta pripravila »Spominsko razstavo Milogoja Dominka« ob njegovi 80. letnici rojstva. Sama razstava je bila izbor slikarjevih najpomembnejših del iz zadnjih štirih desetletij, ko je plodno deloval in živel na Vrhniki. Mirno in ponosno lahko rečemo, da je bil Vrh-ničan in eden največjih vrhniških kulturnih umetnikov ob boku pisatelja Ivana Cankarja. Milogoj Dominko je del svojega ustvarjalnega življenja preživel v Švici, kjer je spoznal nova likovna obzorja. Z družino se je leta 1984 preselil na Vrhniko in nadaljeval svoje raznoliko in plodno slikarsko dejavnost ter prekmalu umrl leta 2010. V tem obdobju je razstavljal zelo malo, vendar pa so njegova dela bila zelo opažena in trdno zasidrana v sodobni slovenski umetnosti. Njegova najboljša dela hranijo tako domače kot tuje galerije in kulturni hrami. Ob tem je potrebno še posebno poudariti in se spomniti na veliko razstavo in predstavitev knjige Prešernovega Krsta pri Savici, kjer so številne ilustracije delo prav »našega« Milogoja Dominka. To se je zgodilo pred poldrugim desetletjem in prav tedaj je tudi galerija Cankarjevega doma dobila novo - bolj sodobno prenovo. Dvorana je bila resnično nabito polna, prisotni so bili tudi takratni vladni veljaki. Idejo o spominski razstavi ob 80. letnici slikar-jevega rojstva je dalo Muzejsko društvo Vrhnika in tako izpeljalo resnično velik projekt. Zato je na uvodu odprtja razstave prva spregovorila predsednica društva Marija Oblak Čarni: »O pripravi spominske razstave smo v društvu razpravljali že ob njegovi smrti leta 2010. Glede na potrebne priprave smo sklenili, da bomo z njo počastili 80. obletnico slikarjevega rojstva. Nalogo sta prevzela člana društva Mira Ran-čov, umetnostna zgodovinarka in Pavle Mrak, slikarjev prijatelj in poznavalec njegovega umetniškega opusa.« Nato pa je slikarja in grafika osvetlila v strokovni luči še Vrhničanom poznana umetnostna kritičarka Polona Škodič ter med resnično zanimivim pripovedovanjem še posebej poudarila: »V izjemno razgibanem umetniškem delu Milogoja Dominka so se zvrstila številna obdobja in ciklusi, v značilnem slogu od zmerne modernistične figuralike do historičnega ekspresionizma, kar pa je gotovo preskopa oznaka za celoten opus. Z enako veščo mojstrsko roko je do potankosti obvladoval risbo, različne grafične tehnike, olje na platno, gvaš, kolaž, ilustracijo ali katerokoli drugo tehniko slikanja. Kot neizčrpni temi sta ga vedno privlačili spomin, ki se pne in prepleta v velikem kulturno zgodovinskem loku od reminiscene antične umetnosti, pa vse do elementov realizma, baroka, manierizma, nadrealizma, post modernizma in najsodobnejših likovnih prijemov. Dominko ostaja eden najbolj temperamentnih, vsebinsko in barvno prepoznavnih slikarjev v tokovih sodobne umetnosti. Bogato motiviko je zajemal iz sveta narave, iz morskih globin (ribe, ladje, pristanišče, šopki iz školjk), življenja, religije (Pieta, Križani), spominov in doživetij, ki jih je pretvarjal v svojstven, metaforično in simbolno prežet likovni rokopis. Bil je vedno na poti odkrivanja neznanih, zanimivih likovnih razsežnosti, kajti zanj je bila umetnost večna ideja in gibalo. S pretanjenim oblikovanjem slehernega detajla, kot tudi celote je dosegel spontano prehajanje ostrine v mehkobo, liričnosti v dramatičnost, impresije v ekspresijo in slednjič v abstrakcijo. Vedno ga je zanimal človek, njegova bit, njegov duhovni svet in položaj v okolju, kar se v delih odraža kot močna refleksija preteklosti in sedanjosti. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je nasto- menji, znaki, grafizmi, zapisi, letrizmi... V tem obdobju je vse bolj prisotna človeška podoba, bodisi zabrisana, lebdeča ali v fragmetih izginjajoča. Dominko je v svoji domišljijski širini postregel z ikonografsko zapletenimi vsebinami, ki jih je treba šele odkrivati in spoznavati. Zato njegovih del ni moč zaobjeti z enim samim pogledom. Treba jih je podoživeti v njihovi bogati pripovednosti. Njegovo slikarstvo je ponotra-njeno, brezčasno in vsekakor takšno, da se nas bo na tej, prvi spominski razstavi lahko močno dotaknilo.« Zbrane je nagovoril tudi direktor Zavoda Ivan Cankar Boštjan Koprivec ter se vsem avtorjem in soavtorjem spominske razstave javno zahvalil. Še posebno pa je izpostavil: »Največja zahvala pa gre osebama, ki sta omogočili in dovolili razstavo vrhunskih umetnikovih del ter s tem omogočili vpogled v srce svojega očeta slikarja Milogoja Dominka, to sta hčerki Mirjam in Milojka Dominko.« S tem zaključkom je bila razstava uradno odprta. Na ogled bo do 9. decembra in je vsekakor zelo vredna ogleda, Konji (2006), kreda na platno Pieta (1991), olje na platno Šopek školjke (1989), olje na platno Umetnostna kritičarka Polona Škodič Skupina Hic et nunc (dva člana, dva gosta), Bernard Kogovšek, Jure Mesec, Tomi Popit in Polona Janezič Obiskovalke in obiskovalci, ki so se poklonili spominu na umetnika Milogoja Dominka Spominsko razstavo in Mirjam Dominko, so omogočili in pripravili (od leve): Milojka Pavle Mrak in Mira Rančov človeška figura in nasploh tudi figura konja. Obe imata kot študiji in stalnici v njegovem opusu pomembno mesto. Bil je virtuozen risar in nemiren kolorist svojske občutljivosti. Dotaknile so se ga, tako rekoč klasične in aktualne umetniške smeri, znotraj katerih je izživel in izslikal svoje vsebine, a se črpanje znanja iz te bogate zakladnice še zdaleč ni zaključilo. V slikarjeva dela je vtkan pilo obdobje, ko se je začel približevati fantastičnim variacijam na baročne teme. Pojavljati se je začela impozantna oltarna arhitektura z dinamičnimi fragmenti posameznih podob in kipečih figuralnih kompozicij. Iz globin so začela vstajati magična mesta. Zdi se, kot bi slikar v jeziku lastne mitologije odstiral segmente davnine in list za listom prodiral v zapise spominov knjige življenja sveta. Tudi dela iz zadnjega ustvarjalnega obdobja so stkana z vso slikarsko občutljivostjo, v slogu ekspresivnega podajanja snovi, kjer likovno dinamiko sestavlja s figurami, oblikami, zna- šaj je izbor slik resnično odprto srce Milogoja Dominka, njegove velike raznovrstne slikarske umetnosti in njegove izpovedi duše v različnih obdobjih življenja tako v Švici kot na »naši« Vrhniki. Slikar Dominko je imel zelo rad tudi glasbo. Zato se je spominu nanj pridružila glasbena skupina Hic et nunc in zaigrala dve svoji priredbi. V sestavi so bili: kitarist Bernard Kogov-šek, fagonist Vrhničan Jure Mesec, pianistka Polona Janežič in Milogojev prijatelj in sosed kitarist Tomi Popit. Simon Seljak 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 43 Koncertna dogajanja v klubu Orfej Športno-kulturno društvo Orfej, ki ima svoje prostore na Stari cesti 87 v Sinji Gorici, je že več let dejavno na različnih področjih. Zraslo je iz lokostrelskega druženja, kjer se je spontano oblikoval prijateljski krog ljudi, in iz energije prostora, ki ga je lastnik Klemen Frank opremil v izvirnem slogu, da spominja na nekakšen viteški brlog. Klemen je te prostore opremil namensko, da bi se v njih odvijali raznovrstni dogodki, ki bi v sebi nosili kakršnokoli prestižno energijo prosvete, kulture ali umetnosti. In tako, kot je bilo zamišljeno, se je zgodilo ... Prostori zdaj slišijo na ime klub Orfej. Tisti, ki smo redni obiskovalci Orfejevih dogajanj in tvorimo družbo svobodno mislečih posameznikov, smo bili v teh nekaj letih priče in soustvarjalci mnogih res vrhunskih predstav, večerov, dogodkov. V tem gnezdu se je zvrstilo že marsikaj: od branja poezije v okviru mednarodne delavnice prevajanja do krasnega pravljičnega večera z Ljobo Jenče, tu so razstavljali obetavni mladi fotografi, dr. Petra Draško-vič je predstavljala svoje neverjetne prigode iz Kanade in Altaja, vsako jesen tradicionalno izluščimo orjaški kup fižola, prakticiramo zazen, se učimo o slovenski predkrščanski mitologiji, tu je bila opravljena staroverska poroka, tu se zares pleše na rezijanske melodije, tu se lahko v globino spoznaš skozi ogledalo loka in puščice, lahko pa le odigraš partijo biljarda ali namiznega nogometa ... Z letošnjo jesenjo smo se odločili (glavna pobudnica in promotorka je naša Marta Vrhovec iz Horjula), da ponudimo drugim in sebi karse-da dobro živo koncertno glasbo. Hoteli smo dokazati, da je ne glede na čase mogoče izpeljati tak projekt. Z res veliko srčne volje in vztrajnosti se je jesenski del koncertov lepo odvil, vsem v veselje in užitek. Pravzaprav je samo idejo koncertiranja v klubu dokončno spočel nastop skupine Horda grdih v letošnji pomladi. Postalo je jasno, da prostor kliče po takih dogodkih, zato se je jeseni odvijalo naprej. Kot prve^smo 21. 9. gostili Črt Remic trio v zasedbi Črta Remica (saksofon), Mihe Korena (kontrabas) in Jureta Rozmana (bobni), ki so nam pripravili fantastično odprtje jesenske sezone v klubu Orfej, klubu za »prijazna druženja.« V skoraj dveurnem nastopu so poleg svojih skladb zaigrali še nekaj priredb Stinga, Raya Charlesa in drugih. 13. 10. se je zgodil etno koncert zagrebške zasedbe Trio Vuge, ženskega tria, ki se v svojem delovanju ukvarja predvsem z raziskovanjem bolgarske polifonije zvokov, njihov repertoar pa dopolnjujejo pesmi vseh balkanskih dežel. Mestoma se jim je na kitari in buzukiju pridružil Hrvoje Sudar. Na tretjem koncertu 19. 10. je v prostorih kluba odmevala čudovita srednjeveška glasba Eleonore Sobjeske na lutnji ob spremljavi njenega brata Leonharda. Pred kratkim, 9. 11., smo doživeli ognjeni tuš irsko-škotskih etno melodij, strastno zaigranih v zasedbi dua Walker& Sudar. Irec in Hrvat sta združila svoje muzikalne moči in nam pričarala nepozaben večer, ki se je razvil v še bolj nepozabno zabavo po koncu uradnega dela. Naj tukaj pripomnim, da je tak razplet večerov skoraj pravilo, zato vsem, ki vas bo pot zanesla v ta kraj, polagam na srce, da se spomnite mojih besed in vztrajate do konca - in naprej. Tudi dogajalo se bo namreč še naprej! 7. 12. nas obišče trio Tristan. Obeta se akustično-vokalna poslastica s širokim repertoarjem, od avtorskih skladb do priredb slovenskih, irskih in makedonskih folk napevov. 22. 12. pa prihajata Ana Kravanja in Samo Kutin, samosvoja glasbena ustvarjalca, ki sta si nadela umetniško ime Naj-oua. Ponujata avtorsko afriško godbo na ka-limbah, ki se ji bodo pridružili humorno igrivi ritmi gosta Borisa Magdalenca na hangu. Naj bo to dokaz, da je mogoče z dobro voljo in resnim delom ljudem ponuditi res vrhunsko živo glasbo. Vsa naša volja izhaja iz ideje, da se tudi v manjšem kraju vzpostavi vrhunska koncertna ponudba za simbolično ceno. Odziv izvajalcev je presegel pričakovanja in nihče se ni nikomur potožil zaradi premajhnega izkupička, torej je še živo tudi tisto predajanje umetnosti in muzam glasbe, ki ne gleda na vse le skozi oči dobička. S koncertiranjem v Orfeju imamo še velike načrte; navdušenja nam ne manjka, tudi glasbe podarjajočih ljudi ne, pravzaprav je najpomembnejše, da bodo v teh neprijaznih časih ljudje prihajali na glasbene večerje v Orfej. Tudi vi ste toplo povabljeni, za vas je zakurjena kmečka peč in skuhano vino. In za borih nekaj evrov vam večer zacveti v živi glasbi, med živimi ljudmi ... Vabljeni na Staro cesto 87, Sinja Gorica, vabljeni na večere v Orfej! V drugem novemberskem koncertu 24. 11. 2012 nas je obiskala zasedba Soul, Jazz in Jaz , Anja Hrastovšek z zasedbo, ki se je na zanimiv način lotila jazz standardov ,soul uspešnic, zimzelenih in disco priredb. Publika je tudi tokrat užila presežek na naših Orfejevih druženjih. petek 30. 11. 2012 gostimo prav poseben duo, Ano Pandur, eno najboljših slovenskih flamenko plesalk in priznanega kitarista Vita Marenca, ki vas bosta s svojim nastopom popeljala v svet strastnih flamenko ritmov in plesa. petek , 7. 12. 2012 od 19h dalje, Trio Tristan, akustično vokalna poslastica s širokim repertoarjem, od avtorskih, do priredb slovenskih, irskih, makedonskih.. folk skladb. Prispevek: 8 evrov. sobota 22.12. 2012 od 19h dalje, duo NAJ-OUA , avtorsko afriška godba na kalimbah, humorno igrivi ritmi z gostom Borisom Magdalencem na hangu. Vabljeni v Klub Orfej, Sinja gorica 87, Vrhnika. Primož Bizjan •Klub Zakon • Klub Zakon Klub Zakon• Klub Zakon^ Klub Zakon^ Klub Zakon^ Otroške delavnice otroške delav- Tokrat bomo izdelali okraske za na jelko, postavili super sneža-ke in še in še. Seveda ne bo manjkalo niti snežnih vra-golij in iger. Pridi torej 24., 27. in 28. decembra od 10h do 13h in 16h do 19h, v prostore krajevne skupnosti na Tržaško 11 (nad klubom Zakon). Delavnice so brezplačne! Krompirjeve počitnice Krompirjeve počitnice so zopet minile v znamenju otroških delavnic. Letos nas je obiskovalo 6-8 otrok, s katerimi smo naredili super žužke, izrezali grozovite buče, izdelali mega štampilj-ke, se podali na pustolovske sprehode in premagovali ovire na poligonu. Obiskala nas je tudi deklica s cerebralno paralizo in motnjami v razvoju. Najprej smo pogledali album s slikami in odgovorili na vprašanje, zakaj je deklica drugačna od nas, nato pa smo jo sprejeli in se skupaj zabavali ter igrali. Ponovno smo uživali v dobri družbi otrok in mentorjev, ki komaj čakajo na zimske delavnice. Popravek V prejšnji številki se je v članek Gabra premalo cenimo prikradel tiskarski škrat in napačno poimenoval priimek mlade violinistke Ize. Pravilno je: Iza Obal. Uredništvo Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Ani in Dani Hadalin, za podarjeni material, saj so tako, kot pravijo otroci, otroške delavnice postale tudi otroške igralnice. Hkrati pa bi se radi zahvalili tudi KS Center, ki nam vsake počitnice prijazno odstopi svoje prostore. Otroci in mentorji otroških počitniških delavnic Kluba vrhniških študentov. Impro predstava V Klubu vrhniških študentov bodo v decembru zopet improvizirali in vas zabavali Improtentni in sicer 8.12.2012 ob 20.00. Vabljeni! Iščemo: • Fante in dekleta z izrednim okusom za glasbo in posluhom za publiko, da spravijo ljudi na noge in jih pripravijo k plesu do jutra. DJ-i, javite se na številko 040 353 759 ali na mail: program_kvs@yahoo.com. • Ustvarjalce z vseh umetniških področij, ki željo svoje delo razstaviti v našem klubu in predstaviti širši publiki. Dobrodošle so vse oblike umetniškega izražanja. • Entuziaste, ki se željo preizkusiti v vlogi tonskega tehnika na koncertih in prireditvah v klubu ter s tem nadgraditi svoje znanje ali pa ga pridobiti. • Popotnike, ki bi bili pripravljeni deliti z nami izkušnje, dogodivščine in vtise s potovanj po eksotičnih in manj eksotičnih deželah. • Fotografe, ki bi nam nesebično posredovali svoje fotografije z dogodkov v klubu ali izven njega za objavo na spletni strani ali v glasilu Ob k' bo. • Marljive, inovativne, komunikativne in iznajdljive aktivne člane, ki bi želeli pridobiti izkušnje na različnih področjih; organizacija dogodkov, urejanje spletnih strani, novinarsko izražanje, skratka za pomoč pri vodenju kluba. Pridružite se naši ekipi! Sestanki Kluba vrhniških študentov potekajo vsak ponedeljek ob 20.00! Vsi študentje in dijaki ste vljudno vabljeni! Red five point star Red five point star se z novimi komadi vrača v Klub Zakon. Unikatno zmes swinga, jazza, punka, rockabilly] a, latino ritmov in kančka balkana na suvereni ska podlagi lahko slišite v soboto 22.12.2012, ob 22h. Predskupina: Zsa Zsa Bizarre. Za odlični koncertni performans boste odšteli le 6€, člani KVŠ pa le 3€. Se vidimo! Narava je zakon! Vabljeni vsi mladi in ljubitelji pohodov v naravi, da se nam pridružite na pohajkovanju po okolici Vrhnike. V novembru smo se že odpravili na vsem dobro poznano Planino, vendar po malo manj znanih poteh in brezpotjih, v mesecu decembru pa se bomo odpravili še na dva pohoda. Prvi izziv bo vzpon na 819 m visok Ljubljanski vrh, in sicer se dobimo 9. 12. 2012 ob 8:00 pred KVŠ. Pot bomo verjetno prehodili v štirih urah, ne pozabite pa na dobre superge in seveda na malico, rezervno majico in dobro voljo. Prav tako pred KVŠ ob 8:00, pa se dobimo tudi za drugi pohod, ki bo 23. 12. 2012. Na tem pohodu bomo spoznali skrivnost Konč hriba, simpatično pot med Raskovcem in kamnolomom, videli kamnolom od blizu ter se sprehodili po pešpoti od Bistre do Verda. Pot je sicer dolga okoli 14km vendar se izogiba strmih klancev in je v tem pogledu nezahtevna. Seveda pa prav tako ne pozabite na primerno obutev in malico v nahrbtniku. Prijavite se lahko na spletni strani kluba: www.kvs-klub.si Pihalni oikesterUrhnika BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT sobota, 15. II. 1011 ob I«, uri Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vabljeni! Zima je pred vrati in prav tako nice KVS. r i 44 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pevski zbor društva invalidov Vrhnika Drenovsko-lesnobrdski pevci Trio D-dur Letni koncert MePZ KUD Drenov Grič -Lesno Brdo MePZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo je organiziral letni koncert v Kuclerjevem kamnolomu na Lesnem Brdu. Sončno vreme je privabilo naše zveste poslušalce, ki se jih pevci vedno razveselimo. Tokrat smo v goste povabili MePZ Društva invalidov Vrhnika, ki ga vodi zborovodja Jože Jesenovec. V uvodnem delu so pevci zapeli pesem z naslovom Zdaj obletnico slavimo, ki jo je napisala članica zbora, gospa Lučka Štebal, uglasbil pa jo je Jože Jesenovec. Če zborovodja Jože v zboru prepeva z basi, taktirko kaj hitro prevzame gospa Lilijana Stepic. V drugem delu koncerta smo prisluhnili Triu D-dur, ki ga sestavljajo Jana Ravnikar, Barbara Filipič in domačinka Dominika Naveršnik. Povedale so, da so se prvič sestale februarja 2012. Njihov prvotni program so predstavljale dalmatinske pesmi, nato so začele tudi s prepevanjem različnih slovenskih pesmi. Druži jih veliko veselje do petja, glasbenega ustvarjanja in pevskega nastopanja ob različnih priložnostih. Čeprav delujejo le kratek čas, imajo za seboj že nekaj uspešnih nastopov. Pevci domačega pevskega zbora smo se predstavili pod vodstvom zborovodje Gorazda Jana. Koncert smo sklenili vsi nastopajoči s pesmijo Pijmo ga, pij-mo. Prireditev je povezovala Katarina Lenarčič. Člani kulturnega društva se ob tej priložnosti zahvaljujemo trgovini DG 69 za darovano sadje. Naše druženje se je nadaljevalo ob kamnitih fosilih, ki so jih pred leti izdelovali umetniki na likovni koloniji. Pravijo, da se o vremenu pogovarjamo takrat, ko nimamo primernejše teme, mi pa si nismo mogli kaj, da ne bi rekli: pa smo zopet imeli srečo z vremenom. Bernarda Novak Fotografije: Mateja Bartol Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Jani Jošovc ČAROBNI DECEMBER Čarovniška predstava Sobota, 15. december 2012, ob 16. uri Praznični dnevi, polni veselega pričakovanja, kar kličejo po čarovnijah, ki starodavne skrivnosti zimskega časa naredijo še lepše, še čarobnejše. Čarodej Jani v predstavo Čarobni december vpleta dogodke in like, ki se pojavljajo v prednovoletnem času. Otroci postanejo čarodejevi pomočniki; tako si krepijo samozavest, izgubijo strah pred javnim nastopanjem in spoznajo, da lahko s sodelovanjem ustvarjajo nemogoče. Predstava je zabavna in hkrati poučna. Čarodej Jani in otroci nasme-jani! Predstava traja 40 minut; 2. leti +. Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Iztok Mlakar SLJEHRNIK Petek, 14. december 2012, ob 19.30 uri Burkaška moraliteta Krstna uprizoritev Gledališče Koper in SNG Nova Gorica Režija: Vito Taufer Igrajo: Sljehrnik: Iztok Mlakar 2ena: Marjuta Slamič Revež: Rok Matek Mati: Teja Glažar Prijatelj: Igor Štamulak in drugi ... V življenju ni nič gotovega, razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna izterjevalka, pred katero ni mogoče ubežati. Iztok Mlakar se je tokrat navdihoval pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman). Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik -Pepi je razpet med tu in onstran: tu pleše med Ženo, Revežem, Kompa-retom, 2andarjem, Putano ter Sveto Trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo, Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poante motiva pa se vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi sodobne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje, ampak ... Predstava traja 90 minut in nima odmora. Vabljeni! SITI TEATER BTC in KREKER STAR FOTR Monokomedija Režija: Jurij Zrnec Igra: Janez Hočevar - Rifle PONEDELJEK, 17. december 2012, ob 19.30 Smešna stran neizogibnega staranja za vse, kijih je groza trenutka, ko jim bodo mlajši prijazno odstopili sedež. Kaj se zgodi, ko vas zapustijo otroci in vaš dom napolnijo vnuki? Sladke skrbi sodobnega dedka nam bo zaupal Janez Hočevar Rifle v režiji Jurija Zrneca. Dva mojstra humorja, ena odlična predstava za vse generacije! Vabljeni! E ' S Äii i m RAZSTAVE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI Do 9. decembra 2012 je v Galeriji Cankarjevega doma odprta SPOMINSKA RAZSTAVA ob 80-letnici rojstva slikarja in grafika Milogoja Dominka (1932-2010), ki smo jo pripravili skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika. Do 9. decembra 2012 si v avli lahko ogledate likovno razstavo Maksa Lenarta Černelča BORI SE DO KONCA SVOJEGA ŽIVLJENJA. V torek, 11. decembra 2012, ob 18. uri Vas vljudno vabimo na odprtje fotografske razstave 40 LET DELOVANJA FOTOKLUBA DIANA, ki bo z bogatim kulturnim programom v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstavo v avli in galeriji si lahko ogledate do 20. januarja 2013. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! Prog 2;ram prireditev za december 2012 )v Z»rtlviniCuM:< Cankarjev dom Vrhnika do 9.12.2012. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Maks Lenart Černelč BORI SE DO KONCA SVOJEGA ŽIVLJENJA Likovna razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki do 9. 12.2012. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA Milogoj Dominko 1932 - 2010 SPOMINSKA RAZSTAVA Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 1. 12. 2012, ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA JUBILEJNI KONCERT ob 20-letnici zbora in 30-letnici Društva invalidov Vrhnika Zborovodja: Jože Jesenovec Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 2. 12. 2012, od 7. do 19. ure. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE Cankarjev dom Vrhnika SREDA 5. 12. 2012, ob 20. uri. (116 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PISMA SVETEMU NIKOLAJU Romantična komedija(15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 7. 12. 2012, ob 19.30 uri. Vstopnina: 7 €, dijaki, študentje: 5 €. BIG BAND VRHNIKA NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Matjaž Lenarčič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 8. 12. 2012, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA PRAZNIČNI KONCERT z gosti: MePZ Pentakord iz Podgrada Zborovodja: Lovro Grom Zborovodkinja: Lilijana Stepic Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 11. 12. 2012, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA FOTO KLUB DIANA; 40 LET DELOVANJA Fotografska razstava v Galeriji in Avli bo odprta do 20. januarja 2013. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA 12. 12. 2012, ob 20. uri. (100 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA KAKO ZAČINITI ZAKON Komedija(15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 14. 12. 2012, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Gledališče Koper in SNG Nova Gorica Iztok Mlakar SLJEHRNIK Burkaška moraliteta Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 15. 12. 2012, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Jani Jošovc ČAROBNI DECEMBER Čarovniška predstava s prav posebnim gostom! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 15. 12. 2012, ob 19. uri. Vstopnina: 6 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Milan Matičič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 17. 12. 2012, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA STAR FOTR Monokomedija Režija: Jurij Zrnec Igra: Janez Hočevar Rifle Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 19. 12. 2012, ob 19. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA PRAZNIČNI KONCERT ORKESTROV GLASBENE ŠOLE VRHNIKA Dirigenta: Nastja Cajhen Rode in Jaka Jerina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 21. 12. 2012, ob 20. uri. (93 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA UGRABLJENA 2 Akcijska kriminalna drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 26. 12. 2012, ob 20. uri. (95 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PARANORMALNO 4 Grozljivka (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 27. 12. 2012, ob 19. uri. Vstop prost. KUD DRENOV GRIČ - LESNO BRDO 10. BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT UROŠA PETRAČA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure; Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 45 Prireditve v Cankarjevi knjižnici Literarno glasbeni večer "Midva sva najin dom" Kje: Čitalnica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Tržaška cesta 9b, 1360 Vrhnika Kdaj: 05.12.2012, ob 18:00 V goste nam prihaja gospa Katarina Kala-ba, ki kljub sladkorni bolezni, ki ji je pustila le 20% vida, na življenje gleda pozitivno in ostaja ustvarjalna. Njenih pesmi se je nabralo že za drugo pesniško zbirko, ki nam jo bo predstavila ob spremljavi kitare. Njeno prvo pesniško zbirko »Sem kakršna sem« pa si lahko izposodite na odraslem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vabljeni! Vabilo na knjižno čajanko Kje: mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Tržaška cesta 9b, 1360 Vrhnika Kdaj: 13.12.2012, ob 9:00 Prirejamo našo tretjo KNJIŽNO ČAJANKO z naslovom NOVOLETNO DARILO. Zaradi bližajočih praznikov bo decemberska čajanka izjemoma drugi četrtek v mesecu. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za vso družino. Prisrčno vabljeni! Simbioz@ 2012 V tednu od 15. do 19. oktobra 2012 se je 5033 starejših na 300 lokacijah po celi Slovenji s pomočjo 5254 računalnikov učilo osnov računalništva in mobilne telefonije. Izobraževanja so potekala v knjižnicah, šolah in domovih za starejše. Sodelovalo je 3.250 prostovoljcev. Pobudnik in organizator projekta je bil tudi letos Zavod Ypsilon. Na Vrhniki je projekt potekal na treh lokacijah: Osnovni šoli Antona Martina Slomška (OŠ AMŠ), Osnovni šoli Ivana Cankarja (OŠ IC) in v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (CKV). Starejši so se prijavili na vseh 345 razpisanih prostih mest! Letos so se v knjižnici prijavili še dodatno s prenosnimi računalniki. V sredo popoldan jih je bilo kar 7, tako, da smo bili v »računalniškem« kotičku naše čitalnice kot »sardine v konzervi«. Zelo me veseli, da se je letos za izobraževanje starejših odločilo za dobro tretjino več prostovoljcev kot lani. Na Vrhniki je 71 prostovoljcev poučevalo 89 udeležencev. Zahvale in pohvale Letošnji prostovoljci: Matej Pet-eh, Andrej Vuk, Gregor Fras, Pri- mož Trček, Branko Pongrac, Jelena Cvetkovic, Andrej Vuk, Apolonija Jerko, Tamara Jesenovec, Katja Pleško, Jan Strajnar, Mija Ribič, Juri Cankar, Maruša Fras, Primož Verbič, Manca Grom, Matjaž Grom, Jan Hočevar, Barbara Ribič, Nebojša Živanovic, Tjaž Krašnja, Petja Rus, Duldina Oslic, Gregor Gajič, Marjeta Podlipec, Dino Pu-ric, Jošt Cankar, Mojca Petrič, Tijan Štimec, Helena Žakelj, Jaka Carle-varis, Jure Carlevaris, Medeja Ko-govšek, Juri Šteblaj, Tia Robida, Živa Gabrovšek, Anja Jereb, Žiga Patačko Koderman, Žan Japelj, Tajra Abdakovic, Jan Gomboc, Mark Rupar, Anja Molek, Marko Mrzlikar, Žan Skočir, Anže Celar, Alma Samardžič, Jernej Zupančič, David Kociper, Ellen Malovrh, Dženisa Šabic, Tilen Oblak, Lucija Lekšan, Jure Cankar, Nadia Solina, Anateja Popit, Tjaša Primožič, Jan Popit, Monika Kvaš, Jure Komat, Jakob Kužnik, Nejc Rom, Aljaž Kužnik, Aljaž Slavec, Žan Huber, Nejc Nagelj, Žiga Valentič, Mateja Bartol, Lidija Cvetkovic, Uršolina Horvat, Jelka Mihajlovska in Mario Antolovic. Še posebej bi rada izpostavila mentorje, ki so k sodelovanju povabili osnovnošolce: Apolonija Jerko (OŠ AMŠ), Branko Pongrac (OŠ AMŠ) in Primož Trček (OŠ IC). Jelena Cvetkovic je v Cankarjevi knjižnici vodila vseh deset delavnic, Jan Strajnar je v OŠ AMŠ vodil na vseh dopoldanskih delavnicah, na vseh Popoldanci - "učitelji in učenci" - v Cankarjevi knjižnici Vrhnika popoldanskih pa je sodeloval kot pomočnik. Na vseh desetih izobraževanjih je sodeloval tudi Andrej Vuk. Najmlajši prostovoljec, ki se je preizkusil v vodenju delavnice je bil Tilen Oblak na OŠ IC. Hvala mojim sodelavkam in sodelavcem: Ireni Petrovič, Zdenki Obal in Niku Nikolčiču, ker so pomagali pri prijavljanju udeležencev. Tamari Jesenovec in Katji Pleško, ki sta sodelovali na delavnicah. Našim uporabnikom in uporabnicam, ki ste razumeli in sprejeli omejeno uporabo računalnikov v tem tednu. V tem tednu sta se dva udeleženca »pomladila«: Terezija Nikolčič in Peter Tratnik, obema še enkrat iskrene čestitke. Suzana Potočnik, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Polonca Šurca Gerdina, ravnateljica OŠ IC in Darja Guzelj, ravnateljica OŠ AMŠ so omogoči- le, da se je na Vrhniki projekt odvijal na treh lokacijah. Zahvaljujem se jim za odprtost in spodobujanje projekta v svojih zavodih/organizacijah. Hvala županu Občine Vrhnika, gospodu Stojanu Jakinu, ki je vse točke tudi osebno obiskal. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste sodelovali. Sonja Žakelj, Lokalna koordinatorka pri projektu Simbioz@ Cankarjeva knjižnica Vrhnika Lokalna sponzorja B.J. pub in gostilna Jurca sta poskrbela, da grla sodelujočih niso ostala suha, Računalniški servis Molek je sodelujočim podaril parkirne ure in žetone za nakupovalne vozičke. Za slastni zaključek projekta pa je poskrbela pizzerija Boter z odličnimi pizzami. Novosti na knjižnih policah Cankarjeve knjižnice Vrhnika v oktobru 2012 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI... CHARTIER, R.: Red knjig DOBRILA, P. T.: Stripovski junaki rešujejo Evropo GUINNESS world records 2013 MARTIN, S.: Ljudožerci NAJVEČJE uganke sveta 1 FILOZOFIJA.ETIKA.OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA ARIELY, D.: (Poštena) resnica o nepoštenosti BRANCH, R.: Kognitivno-vedenjska terapija DYER, W. W.: Izpolnjene želje HAWKES, J. W.: Sozvenenje JOHNSON, R. A.: Midva MIHAJLOVIČ-Slavinski, Ž.: Transcendent MULEJ, N.: Rdeča nit NHOAT H. T.: Resnična ljubezen PTICA, O.: Svet ima rad zmagovalce in nima časa za poražence SCHEFF, L.: Krava na parkirišču STOJANOVIČ, L.: Sveta znanja URBANČIČ, I.: O krizi WALTON, C.: Vrhunska forma v 60 sekundah 2 VERSTVO AMORTH, G.: Močnejši od zla CHATEL, F.: Ustvarjeni v dar GRÜN, A.: Jezus - podoba človeka JUHANT, J.: Človek in religija KERŠEVAN, M.: Protestanti(sti)ka PETAUER, B.: Romanje v Damask ZEPAN, M. B.: Mantre, meditacije in filozofije vzhoda 3 SOCIOLOGIJA.POLITIKA.EKONO-MIJA.PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGIJA CINGULA, M.: Finančna regulacija CRAWLEY, J.: Mediacija za menedžerje DRŽAVA želi, da ostanemo cigani! EL-Rouayheb, K.: Pred homoseksualnostjo v arabsko-islamskem svetu, 1500-1800 HUSSON, M.: Čisti kapitalizem JANČAR, D.: The city, its borders, and creativity LAZZARATO, M.: Proizvajanje zadolženega človeka LOVE and sexuality : anthropological, cultural and historical crossings MARSHALL, T. H.: Državljanstvo, razred in socialna država PFEIFER, Žiga, 1982- Vodenje projektov javno-zasebnih partnerstev PRAPROTNIK, A.: Denar - nedolžna prevara? PRIMERJALNI pogled na delovanje izbranih področi javnega sektorja v Slovenji RAZUMEN in razumljen javni sektor v Slovenji SAMBOLEC, T.: Osnovna šola za ateje in mame Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ŠTAJNPIHLER, T.: Precedenčni učinek sodnih odločb pri pravnem utemeljevanju TOMAŽEVIČ, N.: Družbena odgovornost in odličnost javne uprave TRSTENJAK, V.: Pravo EU : ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU VUČO, J.: O učenju jezikov VUKASOVIČ, T.: Trženje ZAPOVED in zločin ŽERDIN, Ali H. Omrežje moči 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONO-MIJA.FIZIKA.KEMIJA.BIOLOGIJA AVSEC, J.: Termotehnika GRAY, T.: Elementi KIRN, A.: Družbenoekološki obrat ali propad PODGORNIK, R.: Elektromagnetno polje ROŠ, M.: Gospodarjenje z odpadnimi vodami STERŽE, J.: Varstvo okolja USENIK, J.: Matematične metode I in II 6MEDICINA.TEHNIKA.KMETIJSTVO. VODENJE.INDUSTRIJA.OBRT BEČAN, T.: Ko naš učenec zboli DOBRA kuha DOMAČA kuhna pa to FINK, A.: Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih FINK, A.: Zdravstvena nega starostnika GRADIŠNIK, A.: Z užitkom užita: sladica brez žita HAČEK, M.: Upravljanje človeških virov v upravi KARMEL, A.: 100 najboljših kašic KLOPČIČ, A.: Energetiki današnjega časa o energetski učinkovitosti KRESAL, J.: Gradiva v arhitekturi : prenovljeni učbenik za arhitekte PIKL, P.: Električno vozilo PRALINEJI in konfeti PSIHODINAMIČNA psihiatrija. Del 4, in Del 5 REPE, B.: Hmelj in slad - božanski hlad RIZZOLI, P.: Rešitev za migreno STOJANOVIČ, L.: Mesta moči WOLF, R.: Paleorecept 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTO-GRAFIJA.GLASBA.ŠPORT BIENALE oblikovanja (23 ; 2012 ; Ljubljana) CRARY, J.: Tehnike opazovalca ENCIKLOPEDIJA športa FIDLER, A.: Diving log book FRIEBE, D.: Največji kolesarski vzponi v Evropi GORUPIČ, B.: Pogovori s slikarji LIKOVNI kritiki izbirajo II LIKOVNO, vizualno NAŠI olimpijci ROGELJA, N.: Prineslo jih je morje TRI, štiri, zdaj! 81 JEZIKOSLOVJE VR GALLO, C.: Skrivnosti predstavitev Steva Jobsa S slovenščino po svetu 82 KNJIŽEVNOST GRAFTON, A.: Ponarejevalci in kritiki GRŽAN, K.: Odreševanje niča s posebnim ozirom na vlogo duhovnika v dramatiki Stanka Majcna JORNET, K.: Teči ali umreti PREDAN, V.: Literarni in gledališki pu- blicizmi 82-1 POEZIJA DURKOVIČ, L.: Vseeno, nekaj se spreminja PERŠOLJA, P.: Gospodinjski blues PIKALO, M.: Amiche bestioline = Zverinice prijateljice PLUT, K.: Kresničke ŠKRJANEC, T.: V zraku so šumi 82-2 DRAMATIKA MAZZINI, M.: Prst 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA BAROVIČ, B.: Barabe živijo dolgo CHASE, L. L.: Škandalozna pota COSTELLO, J.: Hočem te nazaj DEAVER, J.: Plesalec na krsti FIDLER, A.: Plačanec FLISAR, E.: Dekle, ki bi raje bilo drugje : roman HADERLAP, M.: Angel pozabe IGGULDEN, C.: Osvajalec KINSELLA, S.: Igra parov MCNAUGHT, J.: Whitney, moja ljubljena MOORE, L.: Verjemi vame MORGENSTERN, E.: Nočni cirkus MUSSO, G.: Dekle s papirja OBLAK, T.: Kadetke, tovornjakarice in tete RIZMAN, T.: Z obronka kajžarskih goric ROWLING, J. K.: The casual vacancy TREMAIN, R.: Trenutek odločitve WISEMAN, N. P.: Fabiola ali Cerkev v katakombah ZRNCA : najkrajša srbska proza 82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI. DNEVNIKI.POTOPISI COELHO, P.: Magov dnevnik KINSELLA S.: Vsiljivka ŠTEFANČIČ, M. jr.: Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE BROJAN, J.: Dedkove solze CHILD, L.: Nisem zaspana in ne bom šla spat CONSTABLE, K.: Poletje škržatov COOPER, D.: Tara in govoreči muc srečata samoroga FURLAN, A.: Šim in torta za Lizo GLOGOVEC, V. Z.: Mici in Maksi HOPGOOD, S.: Pet malih pingvinčkov IVENS, J.: Viktor. Dedek Mraz rabi pomoč KINNEYC Jeff Kaplja čez rob KLOPČIČ, A.: Bober Kasti in žabica Silva KLOPČIČ, A.: Sokol Falko in učiteljica KORANTER, S.: Jap - cap KORANTER, S.: 300 zelenih mačkov z roza pikami in rumenimi podplati KOREZ Korenčan, D.: Boječka LEGAN Cvikl, J.: Tree = Drevo = Baum = L'arbre LENNIY: Irenca, lahko noč LESKOVEC, A.: Uganke MACKEY, S.: Miki in zvezda želja MAGUIRE, E.: Čudoviti mrtvi. Knj. 1 - 4 MAKAROVIČ, M.: Kalinovjak MARKUŠ, J.: Jurka Burka na šolskem odru MAV Hrovat, N.: O miški, ki je zbirala pogum MLAKAR, I.: Cipercoperček MUSTER, M.: Miki : zbirka Miki Muster 8 NOVAK, M.: Miška Kaja OBIOLS, A.: Kraljevi Tiranozaver : kralj dinozavrov PARVELA, T.: Ela in prijatelji 1 PETRLIK-Huseinovic, A.: Ljubezen ROWLANDS, C.: Ledena doba SFILLI, C.: Če bi mi dali kovanec --SIJAJ, sijaj, sončece SIVEC, I.: Dolenjska naveza : grajska ljubezenska kriminalka SMITH, L. J.: Vampirkin dnevnik. Knj. 6, Vrnitev - senčne duše VILAR, S.: Skupaj lažje rastemo WERSBA, B.: Walter : zgodba o podgani WILKINS, K.: Divji beg 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFIJA. ZGODOVINA.BIOGRAFIJE ANTIČ, Č.: Kratka zgodovina Srbije HARVEY, D.: Kozmopolitstvo in geografije svobode KOVAČ, M.: Mančan - slovenski ban KRIŽ, B.: Odsevi prazgodovine v bronu LUTHAR, O.: Dežela senc OTRIN, G.: Dominik Savio, moj dnevnik RAHTEN, A.: Jugoslovanska velika noč SNOJ, J.: Portret skladatelja Janeza Mati- čiča SRUK, V.: Gospoda gre čez progo TORKAR, B.: Prikriti odpor VAUHNIK, M.: Pe-fau in dvajseto stoletje VOLČJAK, V.: Partizanska bolnica Franja Najbolj brane ali iskane knjige v oktobru 2012 1. Petiška, E.: Stare grške bajke 2. Milčinski, F.: Butalci 3. Sophocles: Antigona 4. Woodiwiss, K. E.: Shanna 5. Dahl, R.: Matilda 6. Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica 7. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 8. Zgodbe Svetega pisma 9. Garwood, J.: Odkupnina 10. Pregl, S.: Priročnik za klatenje Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si. Izbor: Niko Nikolčič 46 NAŠ ČASOPIS v Šport in rekreacija 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Krompirjev vklop Zavod Ivana Cankarja je v sodelovanju z zasebnim zavodom Zavod Sent že drugič organiziral Jesenski vklop - športne počitnice, ki so potekale od 29. oktobra do 2. 11. Z jesenskim vklopom smo razširili ponudbo športnih počitnic na skoraj vse šolske počitnice. Zavod s tem zaključuje ponudbo za osnovnošolsko mladino. Zaradi praznikov je vklop trajal samo tri dni in sicer ponedeljek, torek in petek. V ponedeljek so bile na sporedu spoznavne igre, igre z žogo in ustvarjalne delavnice. V torek dopoldne smo obiskali bowling center v Postojni, popoldne pa smo se sprehodili po vrhniški okolici. Vklopa se je udeležilo 21 vrhniških osnovnošolcev, ki so imeli možnost obiska vklopa od 6.30 do 16.30. Za kosila pa je poskrbelo gostišče pri Kranjcu. Daniel Cukjati Strokovni sodelavec za šport >w Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Nova smučarska sezona Pred nami je nova smučarska sezona. Na Krvavcu smo se na njo dobro pripravili, saj smo poskusno naprave zagnali že 31.10.2012. Ob prvi močnejši ohladitvi in z nekaj snežnih padavin, so lahko delavci RTC Krvavec pripravili 40 cm podlago iz naravnega in tehničnega snega. Ob ugodnem razpletu vremenskih razmer, bi bila proga primerna za treninge slaloma za mladince. Normalno odprtje smučišča pa pričakujemo v začetku decembra. Kot vsako leto, tudi letos ponujamo v času novoletnih počitnic, pet dnevni smučarski tečaj. V terminu od 26.12. do 30.12. Otroci imajo organiziran prevoz, malico na smučišču, hrambo smuči na samem smučišču. Kar pa je najpomembneje, so pod vodstvom profesio- nalnih učiteljev smučanja, ki to delo opravljajo vsakodnevno skozi celotno sezono. Napredek otroka je zagotovljen. Ne pozabite na vaše smuči. Pred sezono je pravi čas za servis vaših smuči. Le tako boste lahko vašo smučko izkoristili maksimalno. Pred nakupom smučarske opreme, pa vam priporočam, da si na naši spletni strani pogledate tabelo o svetovanju pri izbiri opreme, ki vam bo pomagala pri samem nakupu. Za vse dodatne in aktualne informacije obiščite spletno stran www.ski-race.net ali po telefonu: 041-497-514 Mario, 041-714-802 Gregor Mario Blagojevič ^ www.sk net v Športnik Vrhnike za leto 2012 Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, organizacije in posameznike, da posredujejo predloge za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2012. Predloge je potrebno posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti, če zanje zaprosite na e-naslov: sportnazvezavrhni- ka@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www.sportnazveza-vrhnika.si. Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p. p. 88 ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 10. decembra 2012. Športna zveza Vrhnika Komisija za podelitev priznanj Predsednik: Borut Fefer Novičke v Športne zveze Vrhnika V času od našega zadnjega oglašanja se je zgodilo kar precej dogodkov, pomembnih za šport. Zadnji dan pred prazniki so se v polnem številu sestali člani Nadzornega odbora Športne zveze Vrhnika. Pregledali so poslovanje zveze in za obravnavo na skupščini pripravili poročilo. Takoj po praznikih smo vse naše člane pisno obvestili o objavljenem razpisu Fundacije za šport ter o objavi za nas še bolj pomembnega razpisa, namreč Javnega razpisa za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2013. Opozorili smo jih tudi na Anketni vprašalnik za ugotavljanje lokalnega javnega interesa na področju športa v Občini Vrhnika. Za ti dve zadnji zadevi je čas za oddajo do 30. novembra, zatorej pohitite, da ne zamudite. Društva smo tudi seznanili s terminskim načrtom naših srečanj v mesecu novembru. Prvi teden novembra smo se člani Izvršnega odbora sestali na redni seji, katere osrednja točka je bila priprava sklica redne letne skupščine in pregled pripravljenega gradiva. Določili smo predlog dnevnega reda in gradivo za obravnavo posameznih točk. Na tej seji smo se dogovorili tudi o začetnih aktivnostih za izvedbo prireditve »Športnik Vrhnike za leto 2012«. Na podlagi sklepa Izvršnega odbora smo našim članom in ostalim vabljenim posredovali vabilo in precej obsežno gradivo. Materialu za skupščino smo priložili še gradivo, ki smo ga pridobili za obravnavo sprememb in dopolnitev Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Vrhnika. Pred začetkom skupščine smo se člani Izvršnega odbora sestali še na krajši seji, namenjeni operativnim zadevam. Na večer pisanja tega prispevka je skupščina za nami. Veseli smo bili udeležbe in konstruktivne razprave. V zvezi z našim članstvom podajamo informacijo, da sta izmed naših članov dva kluba prenehala delovati po volji ustanoviteljev in sta izbrisana iz registra društev, vlogo za včlanitev v zvezo pa je podalo sedem društev oziroma klubov. Obravnavali jih bomo na prihodnji seji Izvršnega odbora. Več o skupščini pa preberite v posebnem prispevku, ki ga je pripravil urednik in novinar Našega časopisa Gašper Tominc. Na skupščini smo se tudi dogovorili, tako kot smo že predhodno načrtovali, da opravimo neke vrste javno obravnavo o Predlogu pravil- nika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Vrhnika v torek, 20. novembra. Društvom smo poslali vabilo na obravnavo; kako pa je obravnava potekala in kakšne zaključke smo sprejeli, v času pisanja še ne vemo. Zaenkrat načrtujemo, da se bomo sestali še na eni seji, na kateri bomo oblikovali skupno dogovorjena stališča. Že danes pa lahko napišemo, da nam je v postopku priprave usmeritev za javno obravnavo in pri oblikovanju pisnih pripomb izdatno pomagala ga. Vida Mihelčič, bivša inšpektorica za šport. Z nami je sodelovala že marca, ko nam je pripravila predavanje o vodenju društva. Zaradi prej navedene javne obravnave se nismo odzvali povabilu Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez na dvodnevni izobraževalni seminar na temo »Krizno obdobje v slovenskem športu«. Vodilne teme seminarja za občinske športne zveze so bile: sodelovanje med državo in civilno sfero, novi projekti OKS-ZŠZ v korist članic, povezovanje športnih organizacij na področjih športa za vse in delovanje občinskih športnih zvez. Informacije bomo pridobili in jih objavili na naši spletni strani. Do konca meseca bomo, tako kot naši člani, pripravili tudi prijavo na Javni razpis za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2013. Razpis oziroma poziv za posredovanje predlogov za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2012 je objavljen v tej številki Našega časopisa in na naši spletni strani. Rok za posredovanje predlogov je 10. december. Upamo, da bo 14 dni časa dovolj, da boste pripravili in nam posredovali predloge za podelitev. Za tradicionalno prireditev Športnik Vrhnike za leto 2012 smo že rezervirali Cankarjev dom na Vrhniki. Prireditev bo v petek, 1. februarja 2013. Rezervirajte si čas. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si bomo redno dopolnjevali z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Za vse informacije nas pokličite na telefon 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sport-nazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Letna skupščina športne zveze Zasedanje v senci novega pravilnika Vrhnika, 13. november - Na letošnji skupščini je bilo govora večinoma o pravilniku za sofinanciranje športa, ki naj bi bil ključ za delitev sredstev v letu 2014. Predstavljeno je bilo opravljeno delo v preteklem in letošnjem letu, govora pa je bilo seveda tudi o občinskem denarju za šport. Vsi bi si ga želeli več, sploh ker naj bi bila za šport že več let namenjena ista vsota. Člani skupščine so že pred njenim začet- sedstvo zveze, je zbrane obvestil, da si želi kom prejeli poročilo o opravljenem delu v letu 2011 in v letošnjem letu, zato ga predsednica Športne zveze Vrhnika Irena Oblak na skupščini ni podrobneje predstavila. Člani so lahko med drugim razbrali iz poročila, da se vodstvo zveze redno srečuje na sestankih, zveza se povezuje tako lokalno kot regionalno s sorodnimi organizacijami, skrbi za obveščanje članov o novostih ter da vsako leto poskrbi za organizacijo prireditve »športnik Vrhnike«. Pri debati na dana poročila sta bili dve pripombi, in sicer glede v zadnjem času skrhanega odnosa športna zveza in ZIC Vrhnika, kar naj bi slabilo položaj športa na Vrhniki ter želja po natančnejši specifikaciji stroškov zveze. Borut Fefer, ki je vodil delovno pred- članstva v zvezi, ki trenutno šteje 26 članov (društev), še sedem novih društev. Njihovo članstvo bodo potrjevali na prvi prihodnji seji izvršnega odbora zveze. Prav tako je tudi še pojasnil, da višina članarine na klub ostane nespremenjena: 10 €. Več debate pa je bilo glede novega pravilnika za sofinanciranje športa v Občini Vrhnika. Predlog, ki so ga pripravili na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, je bil sicer že v obravnavi na občinskem svetu, vendar se je svet odločil, da se ga ne sprejme po hitrem postopku, marveč poskuša doseči na njegovo vsebino čim širši konsenz zainteresirane javnosti. Na skupščini niso bili vsi zadovoljni s predvidenim točkovanjem, res pa je tudi, kot so ugotavljali nekateri, da bo težko najti pravilnik, ki bo vse zadovoljiv. Smernice morebitnih sprememb naj bi podala javna razprava, ki je predvidena v zadnji polovici novembra, želja pa je tudi, da bi pripravljavec predloga po tem pripravil simulacijo izračunov. Pogovor je nanesel tudi na višino sredstev, ki jih občina namenja športu. Po mnenju nekaterih so ta tri leta enaka, po mnenju drugih pa že šest let. Župan Stojan Jakin, ki je bil tudi prisoten na skupščini, je dejal, da so športniki lahko veseli, da nimajo celo manj sredstev, kajti zaradi krize so povsod zarezali v občinski proračun, le pri kulturi, športu in turizmu so sredstva pustili nespremenjena, (gt) Na skupščini jih bilo od 26 članov prisotnih 16. Športna zveza Vrhnika bo v kratkem štela 33 članov. Še sedem društev je namreč vložilo vlogo za članstvo. F- Priprave na Vrhniki - Slovenija 60+: 11 - Gvardjančič, 18 - Gantar T., 8 - Braniselj, 26 - Rome, 25 - Lorbek, 23 - Fišer, Brenk (trener), 22 - Lovše, 7 - Urbič, 16 - Pokorn, 20 - Omahen, 10 - Gantar M. in 9 - Modrijan v Sport in rekreacija Košarkarji veterani Odšli na sedmo evropsko prvenstvo v Litvo V Kaunasu, drugem največjem mestu Litve, je konec julija pod pokroviteljstvom FIMBA maxibasketball potekalo 7. evropsko veteransko prvenstvo v košarki. Prvenstva se je udeležilo pet ekip iz Slovenje, med njimi tudi naša, najstarejša ekipa SLO 60+, ki je v kategoriji igralcev, starih od 60 do 65 let, osvojila osmo mesto. Imeli smo nekaj smole pri žrebu skupin, saj smo se že na začetku srečali z zelo močnimi nasprotniki. V naši skupini so bile ekipe Rusija »A« - poznejši prvak, tretjeuvrščena Ukrajina in Nemčija. 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Organizacija prvenstva je bila na zelo visoki ravni, saj je Litva v letu 2011 uspešno gostila že člansko evropsko prvenstvo. Na voljo so bile lepo urejene dvorane z odličnimi igralnimi površinami, organizacija tekem je vključevala pomožne sodnike in vodenje statistike za vsakega igralca posebej, zagotovljena je bila zdravniška služba ipd. Posamezna prizorišča so bila med seboj povezana z avtobusnimi linijami in s cenovno ugodnimi taksi prevozi. V času prvenstva smo imeli dva prosta dneva, ki smo ju izkoristili za ogled mesta Vilne in obale Baltiškega morja (Klaipeda, Nida, Kur-ska kosa). Vilna je glavno in največje mesto Litve z okoli 550.000 prebivalci; ni le ekonomsko, temveč tudi univerzitetno in kulturno središče države. S starim mestnim jedrom spada med najlepše urejene evropske prestolnice. Kaunas je drugo največje mesto z okoli 320.000 prebivalci in pomembno industrijsko središče, znano predvsem po informacijski tehnologiji in tudi dobri kulinariki, v kateri prevladujejo jedi iz krompirja in pese. V Kaunasu sta poleg številnih znanih imen iz kulture in umetnosti NAŠ ČASOPIS 47 svojo uspešno kariero na športnem področju (pot v evropsko in NBA-košarko) začela igralca Arvydas Sabonis in Sarunas Jasikevičius, ki se ga spomnimo še kot igralca ljubljanske Olimpije. V sklopu priprav na prvenstvo smo zadnji del teh opravili v športni dvorani OS Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer smo imeli odlične pogoje za vadbo. Ob tem bi se radi zahvalili Zavodu Ivana Cankarja, še posebej pa Jožetu Nagodetu in Danielu Cukjatiju za vsestransko pomoč ter Niku Dolinarju (gostilna CH Vrhnika) za dobre gostinske storitve. V ekipi Slovenja 60+ so poleg nekaterih znanih slovenskih košarkarskih imen iz nekdanje prve jugoslovanske lige, ki so igrala za Olim-pijo - to so Marko Gvardjančič, Radovan Lorbek in Jože Fišer -, nastopili tudi trije nekdanji igralci Vrhnike: Tone Gantar, Franjo Modrijan in Marjan Gantar. Omeniti pa moramo tudi Milana Jevška, ki je uspešno nastopil za ekipo Slovenja 50+; ta je v svoji kategorji osvojila zlato medaljo. Veterani pa so z mislimi že v Solunu v Grčiji, kjer bo konec junija prihodnje leto 12. svetovno veteransko košarkarsko prvenstvo. Franjo Modrijan Vrhniški akrobati prvič na državnem prvenstvu v akrobatiki Dobro izkoriščeno jesensko pripravljalno obdobje je akrobate GD Vrhnika spodbudilo k udeležbi edinega tekmovanja v akrobatiki v državi. Dobra fizična pripravljenost in obiski treningov v Ljubljani, kjer je tudi nastala fotografija, so akrobatom omogočili samostojno izvajanje težjih skokov. V soboto, 10. novembra, je v Kopru potekalo državno prvenstvo v akrobatiki. Rezultati Vrhničanov so navdušujoči, saj akrobatiko treniramo na trdih blazinah, ne pa na tekmovalni stezi. V kategorji cicibanov je Ožbe Kuhar dosegel 10. mesto, med starejšimi deklicami so se izkazale Iza Sraj Miklič (26.), Maja Pišek (46.) in Nika Kogovšek (47.), v kategorji starejših dečkov pa Jan Sraj Miklič z 28. mestom. Vsi naši člani so lepo izvedli skrčeni salto naprej, Iza in Jan pa tudi vezavo rondata in skrčenega salta nazaj. Ob prehodu in prvem nastopu v višji kategorji so to za nas lepi rezultati, ki jih bomo v prihodnje poskusili še izboljšati. Čestitke našim tekmovalcem ob prvem tekmovalnem akrobatskem nastopu! Jure Kern, GD VRHNIKA Odličen zaključek Pokala Slovenje in Sarina priprava Kanal ob Soči, nedelja, 11. novembra 2012 - Karate zveza Slovenje je v sodelovanju s tehničnim organizatorjem ŠD Gorica priredila 3. pokalno tekmo v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorje do 18 let. Tekmovanja se je udeležilo 263 tekmovalcev iz 55 klubov. Naši najmlajši člani so zadnjo tekmo Pokala Slovenje za leto 2012 zaključili z dvema medaljama. Andraž Peklenk je dokazal, da prejšnji uspeh ni bil naključje, in znova v močni konkurenci osvojil 3. mesto, z odličnim 2. mestom pa nas je tudi tokrat razveselila ekipa mlajših deklic, v kateri so tekmovale Tinkara Sluga, Tjaša Kovač in Brina Arsič. Ne smemo izpustiti preostalih nastopajočih in njihovih rezultatov, kot sta 4. mesti Nejca Cvetkovica in Sare Arsič, ki dokazuje, da dozoreva v odlično tekmovalko - z rezultati in tudi s tem, kako se loteva priprav na nastop (na fotografiji). Vsem dobitnikom medalj in tistim, ki so tokrat ostali pod stopničkami, čestitamo! (mp) Poskrbimo zase Čas zase in preprečevanje bolezni Glede na zdajšnjo situacijo, ko so življenjske razmere vedno težje, še kako veliko pomeni rek, ki lepo opiše besedo wellness, in sicer: zdrav duh v zdravem telesu. Lahko bi rekli tudi osebna rast na vseh področjih, ki smo si izbrali jih v življenju. Fizična aktivnost V to kategorijo spadajo šport, hoja namesto vožnje, delo zunaj ... Torej kakršna koli dejavnost, ki dvigne srčni pulz in pospeši dihanje. Treba pa se je zavedati, da telo vedno teži k ho-meostazi - ravnovesju. To pomeni, da bo glede splošne vzdržljivosti ali kondicje napredovalo toliko, kot je potrebno. Zato je dobro, da se v dejavnostih, kot je šport oziroma vadba, bolj utrudimo, kot pri običajnih opravilih, ki jih imamo čez tipičen dan. Prehrana Pri prehrani je treba paziti, da je ta čim bolj nepredelana, sveža in zdrava. Ni se treba obremenjevati, koliko ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob pojemo. Namesto tega poskrbimo, da z jedilnika črtamo vsa živila, ki vsebujejo rafinirane ogljikove hidrate (izdelki iz bele moke, predelani kosmiči, bel riž, sokovi ... ) in hidrogenirane rastlinske maščobe (ocvrta hrana, margarina, hidrogenirana olja, majoneza ...). Namesto rafiniranih ogljikovih hidratov iz-birajmo polnovredna živila (polnozrnata moka in testenine, ovseni kosmiči, nebrušeni riž, čaji ...). Namesto hidrogeniranih rastlinskih maščob pa izbirajmo hladno stiskana olja za takojšnjo uporabo, živalsko maščobo (svinjska mast, maslo) za pregrevanje, nepražene oreščke, semena, mastne rib ... Poleg naštetega lahko pazite, da ogljikove hidrate, ki so vir hitre energije, uživate čez dan, zvečer pa predvsem beljakovine, da ima telo gradnike za regeneracijo. Masaža Telo je lahko utrujeno ali izčrpano zaradi več razlogov, kot sta stanje po vadbi in stanje po napornem dnevu. Pri obeh primerih nastanejo zakrčene mišice, ki so polne odpadnih snovi. Z masažo tako stanje lahko uspešno odpravlja- mo; mišice se sprostijo, ob pritiskih se odpadle snovi lažje iztisnejo in potujejo po krvi do sistemov čiščenja, pretok krvi se sprosti, prekrvavi se koža in odpravlja se stresno stanje. Savna Savna že dolgo velja za eno najbolj zdravih in obenem prijetnih oblik sproščanja. Ob rednem obisku savne se kažejo učinki na fizičnem in tudi na psihičnem počutju. In zakaj je tako? V savni se telo pregreje, kar povzroča znojenje in s tem odstranjevanje škodljivih in nekoristnih snovi iz telesa. Znojenje, ki nastane zaradi pospešenega kroženja krvi, je izredno koristna in učinkovita telesna reakcija, saj blagodejno vpliva na napetost v mišicah oziroma jih sprošča. Zaradi čiščenja znojnic in posledično čiščenja kože le-ta po savnanju postane nežna in gladka. Savna s svojimi učinki krepi imunski sistem in ob redni uporabi preprečuje virusna in bakterijska obolenja ter pospešuje delovanje limfnega obtoka. WELLNESS Kot ste opazili, imajo že našteti segmenti članka veliko stičišč. To pa je tudi bistvo, ki ga zajema beseda wellness: kako z različnimi dejavnost- mi dvigniti telo na višjo raven zdravja, kondi-cijske pripravljenosti in dobrega počutja. Po napornem dnevu se zviša nivo stresnega hormona kortizola, zato ga je treba vrniti v prvotno stanje. Ker zvišan kortizol ni tako visok, da bi pomenil alarm za telo, ta ne sproži ukrepov, da bi se to zgodilo. Zato ga s telovadbo, ki je nenazadnje za telo stres, dvignemo tako visoko, da se telo odzove tako, da ga zniža celo pod prvotno vrednost. Ker telovadba sproži tudi izločanje serotonina, hormona sreče, je psihično stanje po fizični aktivnosti popolnoma drugačno. Ker smo tisti dan pravilno jedli, trening ni predstavljal takega napora, da bi vadili z odporom in se tudi po treningu počutimo močne in sposobne. Ker pa so mišice zakrčene, se odpravimo v savno, ki mišice ogreje, razširi žile in telo pripravi na učinkovitejše odpravljanje odpadnih snovi, kar bomo dosegli z masažo, ki dokončno sprosti in umiri telo ter nas pripravi na nove delovne in osebnostne izzive. Zavedati se moramo, da je skrb za preventivo našega zdravja bistveno lažja in zabavnejša kot skrb za bolezensko stanje, zato se poskušajmo ukvarjati s seboj, kolikor je le mogoče. Ekipa Studia Forte STUDIO ^ FORTE Brigadirska 12, Vrhnika - Verd www.studioforte.si Akcija: S PRIJATELJI V SAVNO! Obisk savne za 2 osebi - 12 eur/ osebo Obisk savne za 3 osebe - 10 eur/ osebo Obisk savne za 4 osebe - 8 eur/ osebo Obisk savne za 6 - 8 oseb - 6 eur/ osebo V mesecu decembru 10 % popust pn nakupu darilnih bonov na vse storitve. Cene veljajo do konca Leta 2012! Vsi obiskovalci savne prejmejo manjše darilo! Zaključene skupine, zakup cele savne: cene po dogovoru. 48 NAŠ ČASOPIS elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Strelsko društvo Vrhnika Strelski krožek Tako kot vsako leto smo strelci prevzeli strelski krožek na Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki. Na krožek se je letos prijavilo dvajset učencev od 4. do 9. razreda. Vadba streljanja poteka v ponedeljek in sredo od 16.00 do 17.30. Učenci se seznanjajo z orožjem, varnim rokovanjem in tekmovanji. Najprizadevnejši se bodo udeležili šolskih tekmovanj v okviru regije, od koder pa se najuspešnejši uvrstijo na finalno tekmovanje - državno prvenstvo za osnovne šole. Začetek strelske sezone Po zasluženem poletnem oddihu in dobri sezoni 2011-12 smo strelci začeli s polno paro že v avgustu, tako da smo se dobro pripravili na prihajajočo sezono 2012-13. Cilji so realni, upamo, tudi dosegljivi, tako da smo polni optimizma krenili v tekmovalno sezono. Že na prvem tekmovanju v regijski PNK-ligi zahod, ki je bilo v Idriji 13. in 14.10. 2012, smo ponovili lanski uspeh, tako da smo se domov vrnili zadovoljni. Pri mlajših pionirjih je Jan Rom dosegel četrto mesto, ampak vsi verjamemo vanj, da njegov čas šele prihaja. Pri pionirjih sta za-blestela Nejc Rom in Žan Žuber, ki sta pobrala prvi dve medalji, sledil je Ožbe Drašler na četrem mestu in David Boršo na devetem. Ekipno so pionirji zmagali. Tudi v kategoriji mladincev se je Bojan Lampreht vrnil v stare tirnice in z odlično zadnjo serijo 98 krogov pokazal, da si zasluži prvo mesto. Nekoliko je popustil s serijsko puško v kategoriji članov, kjer je bil sedmi V tej kategoriji je nastopil še Aleš Rom, ki je osvojil deseto mesto, potem, ko se mu je pokvarila puška. Tudi članici Benjamina Rudolf in Mojca Rus sta dokazali, da letos ne nameravata prepustiti stopničk sotekmovalkam, tako da sta zasedli drugo in tretje mesto. Ekipno so člani zasedli drugo mesto. Tudi veterani v kategoriji od 50 do 60 let so prispevali k skupne- mu uspehu. Tako sta Bojan Lampreht st. in Vladimir Ravnikar zasedla sam vrh stopničk s prvim in drugim. mestom, Matija Japelj pa sedmo mesto v kategoriji 60 do70 let. Ekipno so veterani zmagali. Nekoliko slabše je Bojan st. začel sezono s pištolo, kjer je bil šesti, se je pa zato zasvetila zlata medalja v kombinaciji puška - pištola. Pionirji Vrhnike poleteli v novo sezono 21.10. 2012 smo se udeležili prvega kroga državne mladinske lige v Ljubljani, ki so jo organizirali strelci iz Trbovelj. Že po prvi seriji, kjer je nastopilo štirideset strelcev, se je izkazalo, da smo na pravi poti in da je pred nami zanimiva sezona. Vsi naši strelci so se obdržali pri vrhu in tako je ostalo tudi po drugi skupini. Na zmagovalne stopničke je ponovno stopil vrhniški strelec Nejc Rom, ki je osvojil odlično drugo. mesto, sledila sta mu Žan Žuber na šestem mestu in Ožbe Drašler na 36. V istem dnevu so naši mladi upi na stopničke stopili še drugič, in sicer v ekipni razvrstitvi, kjer so zaostali samo za strelci iz Hrastnika. Tako se je zgodilo prvič, da imamo odlično ekipo pionirjev, ki so se pripravljeni spopasti in nam pričarati še kakšno presenečenje in zadovoljstvo. Na elitno tekmovanje in najmočnejšo državno ligo za mlade smo prijavili ekipo pionirjev v sestavi Nejc Rom, Žan Žuber in Ožbe Drašler. Vse rezultate in druge aktivnosti si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.strelskodrustvo-vrhnika.si. Kot virus je Darči s hiphopom okužila Vrhniko Plesna dejavnost se je na Vrhniki začela intenzivneje razvijati takrat, ko sta Marko Hren in Anita Vihtelič (takrat Kazina in zdaj Plesno mesto) prišla pomagat Andreji Dolničar ter so skupaj oblikovali prvo rock 'n' roll skupino. Vrhnika je kmalu začela prirejati prva RnR-tekmovanja, Teja Šraj in Vinko Bizjak pa sta na Osnovni šoli Ivana Cankarja opazila, da zanimanje za ples narašča, zato je šola Anito in Marka povabila k rednemu sodelovanju. Učencem so najprej ponudili splošne pop programe in seveda rock 'n' roll, ko pa je Plesno mesto med prvimi v Slovenji začelo poučevati hiphop in disco dance, sta na Vrhniko prišla tudi ta dva plesa. Učence je najprej poučeval Aleš Gorišek, pozneje pa je hiphop in disco dance prevzela Darja Kresnič, ki jo otroci kličejo kar Darči. Darja, kdaj si sama začela spoznavati plesne korake? Moja plesna dvorana je bila najprej moja sobica v Ljubljani. Ker pa sem zato dobila kar nekaj bušk (zaradi skokov in obratov), se je moja mami, ki sem ji hvaležna še danes, odločila, da me vpiše v plesni klub. In tako se je moja plesna pot - najprej rekreativna in pozneje tudi tekmovalna - začela pri osmih letih, in sicer v Plesni šoli Kazina. Nadaljevala pa sem jo v Plesnem mestu. Nekaj let si namenila tudi tekmovalnemu hiphopu in disco danceu. Si v tej plesni zvrsti dosegla kakšen večji uspeh, bi nam morda lahko zaupala kakšen poseben dogodek? Res je, športni ples, oziroma natančneje, hiphop in disco dance sta nekako zaznamovala moje življenje. Plesala sem v hiphop in disco formacijah, malih skupinah ter v paru. Najbolj se spomnim hiphop formacij, saj so vedno odražale stanje, v katerem smo živeli. Naj navedem le dve, to sta Gverila in New York. Zadnja je bila posvečena 11. septembru. Spomnim se, da smo prav za ti dve formaciji najeli kreatorko, da nam je drese narisala, Romana Hren pa je te fantastične drese izdelala. Prav tako se spomnim disco male skupine, ko smo na oder prišle oblečene v palčice z ogromnimi belimi kapami. Kar se rezultatov tiče, sem bila državna vicepr-vakinja v parih s takratnim trenerjem Alešem Goriškom. Na svetovnih in evropskih prvenstvih pa smo pogosto plesali v finalu. V Plesnem mestu zdaj skrbiš za disco dance, na Vrhniki pa za hiphop plesne korake. Nam lahko na kratko opišeš plesno sezono, kot jo doživijo otroci na Vrhniki? Sezona se za rekreativce začne oktobra in konča maja. V eni sezoni se otroci naučijo tri ali štiri koreografije, ki jih tudi predstavijo na nastopih - prvi je decembrski »M-ov božični žur« in drugi »M-ov pozdrav počitnicam« konec maja. Treningi v teh skupinah so prilagojeni zmožnostim otrok, poudarek pa je vedno na zabavnih vložkih, ki jih na takih treningih ne manjka. Vzdušje je sproščeno, hkrati pa želim otroke naučiti hitrosti, gibljivosti in nekaj vaj za moč. Predvsem zadnje so zelo povšeči moški populaciji. So pa Vrhničani takole iz osnovnošolskih programov posegli zelo visoko. Menda ste bili celo evropski prvaki. Opiši nam malo to generacijo... Ko sem začela učiti na Vrhniki, sem imela v skupini 24 učencev. Tekmovali in zmagovali smo v disco danceu in se resno spogledovali tudi s hiphopom. Z nami je plesal Jernej Bizjak, ki ga je plesna pot nato zanesla tudi po svetu. Med prvimi učenci pa je bilo tudi sedem nadobudnih plesalk, ki so kot mala skupina pozneje v hip-hopu osvojile naslov evropskih prvakinj pa tudi naslov državnih prvakinj v disco danceu. To je bila generacija plesalk, ki so živele, dihale samo za eno stvar, in to je bil ples. Bile so neverjetno energične, pridne, tekmovalne, čustvene plesalke, in lahko rečem, da mi je bilo v čast delati z njimi. Vse to pa je potrditev, da se na Vrhniki v plesni dejavnosti že vsa leta dela dobro. Vrhničani imate ne nazadnje tudi državne, evropske in svetovne prvake v rock 'n' rollu. Bliža se božični čas, v katerem meščani Plesnega mesta vsako leto pripravite predstavo, na kateri plešejo tako najmlajši kot tekmovalci različnih plesnih skupin. Kaj boste hipho-perji z Vrhnike pripravili letos? Ja, tudi letos bomo za 23. december pripravili hiphop točko. Začetna in nadaljevalna skupina bosta skupaj odplesali točko, ki se imenuje Let's dance. Dekleta in fantje že komaj čakajo, da zaplešejo in hkrati gledalcem pokažejo, kaj so se v treh mesecih naučili. Seveda se bomo tudi primerno oblekli - imeli bomo »ful hude« hlače ... Kaj več pa ne izdam. Plesna skupina Sonuno Na fotografiji je eden izmed naših mnogih uspehov. Smo trebušne plesalke, ki dosegamo priznanja s predanostjo trebušnim plesom. Gibe, ki pri tem nastanejo in jih ustvarjamo, so edinstveni in unikatni. Naša skupina se imenuje Sonuno. Skupino sestavljamo plesalke: - z Vrhnike; Slavi Jelic, Janja Mišič, Vesna Mi-trovski, Aleksandra Petrič, Maja Ravbar -Lam-pič, Breda Zrinski, Nina Veršič, Marjana Zajec, Violeta Leben, - plesalke iz Logatca; Adela Čerigoj, Anda Ov-sec in - plesalke iz Postojne; Zorica Geržej, Erika Na-bergoj, Emanuela Boštjančič, Mirjana Stanek, Martina Leskovec. Skupaj plešemo že osem let. Ples za nas ni zgolj učenje korakov, je obvladovanje lastnega telesa, kar nam pride prav tudi v vsakdanjem življenju, saj je veščina izražanja s telesom neposredno povezana z našo samozavestjo. Zgodovina orientalskega ali trebušnega plesa je tradicionalno povezana z religijo, erotiko in kulti rodnosti. Boginja mati je prisotna praktično v vseh religijah sveta, pri čemer je bila njena funkcija vedno reproduktivna. Od nje so bili odvisni cikli letnih časov, ki so vplivali na rodnost zemlje, živali in ljudi, prav tako pa je bila popolnoma odvisna od nje tudi dobrobit ljudi. Zaradi neposredne povezave z materjo zemljo so ljudje tradicionalno plesali bosi. Tipični so gibi medenice, bokov in prsnega koša. Senzualni, gladko drseči gibi se izmenjujejo s tresočimi in odrezanimi gibi. Ti plesi so plesi mišic in ne korakov, kot so navadno na zahodu. Center gibanja je bolj v zgornjem delu telesa kot pa v medenici. Z izravnano in graciozno držo z rokami nad glavo klasični orientalski ples sledi baletnemu idealu. Druži nas veselje, čutnost in gibčnost naših teles, ki ga izražamo skozi ples, ki pa je tudi naš način preživljanja prostega časa in prijetnega prijateljskega druženja med seboj. Moramo se pohvaliti z naslovom državnih prvakinj v kategoriji oriental mix formacija, ki smo ga dosegle letos. Prvenstvo je organizirala Plesna zveza Slovenje, potekalo pa je v Medvodah. Za seboj imamo že veliko skupnih uspehov. Leta 2008 smo dosegle srebrno nagrado na državnem prvenstvu v Krškem, leta 2009 smo dosegle elitno bronasto nagrado v Portorožu, letos smo dosegle še bronasto nagrado na svetovnem prvenstvu na Češkem. Našo skupino vodi Ani Mužič, ki od leta 2005 poučuje orientalski ples, je učiteljica in koreo-grafinja.. Svoje znanje še vedno izpopolnjuje na vrhunskih mednarodnih delavnicah doma in v tujini. Vesele smo, da svoje znanje deli z nami in se skupaj z nami tudi veseli naših uspehov. Naši uspehi so tudi uspehi vseh vas, ki ste nam omogočili, da smo, kar smo. Še posebno se zahvaljujemo vsem donator-jem, ki so nam omogočili nastop na svetovnem prvenstvu, ki je letos potekalo na Češkem. Nagrada, ki smo jo prejele, je bila za nas zlate barve! Za Vas še naprej pleše Skupina Sonuno! Slavi Jelic elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 Vigi, vigi, vigi - Vrhnika in Dren, boljši ni noben! Mlin Usnjarčkov melje in melje... Člansko moštvo je po izjemnem začetku neprepoznavno padlo pod svoj nivo kakovosti. Ekipa, ki jo je krasil moštven duh in je preko večjega dela sezone kraljevala v zgornji polovici lestvice, je zaradi neresnosti, nekaj poškodb in večjega števila kartonov zabeležila kar pet zaporednih porazov in to s kar veliko goli razlike. Preko zime bo dovolj časa, da se vrsta strne in pripravi na spomladanski del, vsekakor pa se kadrovskim zamenjavam med igralci ne bomo mogli izogniti. Mladinci in kadeti so osvojili sedmo mesto. V spomladanskem delu računamo na sodelovanje z enim izmed zunanjih klubom, kar bo končno pomenilo umirjenost v kadetski vrsti in nekaj več svobode v mladinski. Prepričani smo, da bodo tako prišli tudi rezultati.Dekleta so po debiju v prvi slovenski ligi na koncu zasedle odlično 6. mesto. Ekipa, ki jo povezuje izjemno prijateljstvo, je pod taktirko trenerja Vjekoslava Ivanušca zabeležila že prve tri točke in en neodločen rezultat. Slednji je še toliko večji, v kolikor vemo, da je bil dosežen proti ekipi, ki trenutno v prvenstvu vodi. Še več veselja pa sta letos prinesli selekciji starejših in mlajših dečkov. Naši mladi Usnjarčki so preko prvenstva dobesedno mleli. Padali so celo skalpi zelo znanih ekip, kot na primer NK Domžale, NK Interblock in NK Bravo (oba iz Ljubljane), pa selekcija NK Piran, Livarja, Kalcita Kamnik, Borovnice, itd ... . Bera je bila res velika. Trenutno selekcija starejših dečkov po vsega dveh porazih in enem neodločenem izidu, zaseda odlično 3. mesto. V naših vsrtah se lahko pohvalimo tudi z najboljšim strelcem lige in najhitrejšim obrambnim igralcem. Ekipa je izjemno povezana in usklajena. Dobesedno živijo in igrajo drug za drugega, kar se 1 LMVIt'A Ii l'ilfi HI II [ 1 KLUti iT I h f CA lt 1 l^-MJI J L:JWJ-d u U ■ • XI. 1 it 4 1 »üjfij 11 4 T ■ n < n 1 *** . ■ ■ t 1 J 41: u U ■ UH 11 1 t 1 34.4 M ■ M < J t ti 10 I* i M-umii Id i 4 ±1 M 14 4 1 IhlllJItAMU l« 4 % 1 ±1 I» 11 ■ ■ 10 1 t 4 ti n it ■ i . :T . ... 11 1 1 1 li n t 1" | r ■ J (J 1 D * pri t II 1» t • t UN 1 ■ i I.WT4 ■ 1 t » l.U < H it I h * Treningi v telovadnicah. Vse selekcije že od začetka novembra pridno trenirajo v dvorani OŠ Antona Martina Slomška in v Gasilskem domu na Drenovem Griču. Zaradi prostorskih težav imajo v zimskem delu treninge po 2x tedensko, zato podpiramo vsako idejo o umetni travi -sploh, če bi bila le-ta pokrita z balonom. Vabimo vse otroke, da se nam pridružijo pri zabavi z nogometno žogo. U-8 zaseda drugo mesto. Našo najmlajšo tekmovalno selekcijo, ki jo vodi Anže Valentin-čič, najdemo v skupini 5, kjer zaseda drugo mesto. Videti je, da se otroci resnično zabavajo na treningih in tekmah, kar je še bolj pomembno kot same zmage na turnirjih. Vadeči lepo napredujejo in se veselijo vsakega novega treninga, kjer se bodo lahko naučili nekaj novega. Selekcija U-9 blizu zaključnemu turnirju! Selekcija U-9, ki jo vodi trener Iztok Gruden je v jesenskem delu zabeležila 11 zmag in 1 neodločen rezultat, ob gol razliki 34:2, kar priča o odlični obrambi in izvrstnem napadu pri naših de-vetletnikih. S prednostjo 12 točk pred drugo ekipo v skupini in 21 točkami pred tretjo ekipo, misli na zaključni turnir niso pre-uranjene. Ekipe, ki so prve v svoji skupini po jesenskem in spomladanskem delu, odidejo na zaključni turnir, kjer se pomerijo proti ostalim zmagovalcem drugih skupin. Lansko leto so igralci se- odraža tudi v borbenosti ekipe. Poraz proti drugo uvrščeni ekipi NK Slovana je bil vse prej kot zaslužen, saj so naši mladi asi igrali praktično brez polovice prvokategornikov. Pred ekipo je še zelo veliko dela, vendar pa smo prepričani, da jim bo uspelo. »Duša človeka je bistvo njegovega obstoja. Srce človeka pa je tako veliko, kot so velika njegova dejanja. Če k temu dodamo še pravo mero čustev je zmes za oblikovanje pozitivnega človeka narejena. Zelo podobno je z nogometno ekipo. Njena duša so igralci, srce njihova želja, čustva pa homogenost ekipe. Mi smo prava zmes za pozitivno, k uspehu naravnano moštvo. Priznava, da je občutek lep. Priznava, da sva vesela bolj, kot morda pokaževa. Priznava da sva ponosna na svoje fante. Hvala za vse ......no, pa vendarle imamo še veliko rezerve!« sta po koncu jesenskega dela sezone svoje misli strnila trener selekcije starejših dečkov in njegov pomočnik. Mlajši dečki pa so ponos, ki nam ga zavidajo tudi največji klubi. Najmlajši izmed Vrhniških Usnjarčkov, zasedajo prvo mesto v prvenstvu. Zmleli so praktično vse ekipe in si privoščili le peščico porazov. S kar nekaj tekmami manj v prvenstvu suvereno vodjo. Trener Jasmin Muratagič in pomočnik Gorazd Gomboc Gombi sta na svoje varovance izjemno ponosna. Fantje ju imajo zelo radi. Hvaležno jima vračajo vsa njuna angažiranja in vlaganja z izjemno igro in še večjo prijateljsko povezanostjo v ekipi. ftFIVK A4 ki.hi n ID J J ji KLUB ir t i P ER if L L"" H JL i * »1 »4 i n JI ir * ■1 1 LI 'J ■ 1 t*n • i. U H J 11 Uitt U ■ M LP 1 id n n L i »bpr-i U II i H tr i t 1 H K-rf* tr i» j ■i Liti t ' Mill--.-' --I H 1» 1 Iti il t 4 fini« H 11 1 14 M tU H h J UULLMHIW 11 * ta t JI it i>r te iS I * r Obe ekipi, tako starejše, kot mlajše dečke je res lepo gledati v njihovi igri. Krasi jih kombinatorna in domiselna igra, ekipni duh in izjemno srce. Mirno lahko zapišemo, da gre pri takšnih uspehih tudi za delež, ki ga prispeva zavzeta uprava kluba. Tako ves njihov trud nikakor ni zaman. Ob vseh uspehih se še bolj veselimo prihajajočega spomladanskega dela sezone. Pri nas je fair play doma ... V obdobju med 15.10. in 11.11.2012 se je Nogometni klub Vrhnika odzval tudi na vseevropski projekt FARE. Gre za projekt z namenom preprečevanja vseh vrst diskriminacije v nogometu. V ta namen smo posvetili kar 8 domačih tekem, pogostili kar nekaj naših članov, ter izvedli anketo med naključnimi prebivalci na Vrhniki. V našem klubu je veliko igralcev in strokovnega kadra, ki prihajajo iz republik nekdanje Jugoslavije. Ker je pri teh ljudeh praktično nenehno prisotno šikaniranje na vsakem koraku, je ta projekt za nas še toliko bolj pomemben, to so naši ljudje, naši : rvj{ A n 11 : j 'IV* tr t M r ti If 1 MKBfHVKV»! * 1 I D n i. »'.'nnfli » * t 1 n a M * * t 1 HP Ii 4 Uu r jrrriL * « 9 A Hilt ti ■ 1 'VH.I 4 v 1 i Ulli U 4 t J t i 14 F hjrn 1 1 I i Lil» m 4 * MOTDD K 1 t t L kili t I Twnri f T a Li 14 ■ 1U MM* tMbod* ■ 4 t + «lit 1 t >4 P iT It lekcije U-9 na zaključnem turnirju osvojili 2. mesto, kar je več kot odličen rezultat. Letos pa jim ponovno kaže odlično, da ponovijo lanski uspeh. U-10 zabije v povprečju več kot 5 golov na tekmo! ... in prejme manj kot 0,5 gola na tekmo, s čimer se ne more pohvaliti niti slovita Barcelona niti Real iz Madrida. Fantje dokazujejo, da načrtno in trdo ter pošteno delo pod vodstvom Jana Zaletela pripelje do želenih rezultatov. Z igro, ki je izredno gledljiva in kombinatoma, otroci navdušujejo tudi nasprotne U12 - tekma z NK Vir člani, ki so del naše sredine in za katere nam ni vseeno. Gre za naše prijatelje, naše soigralce. S projektom želimo pokazati, da ne poznamo verske ali narodnostne diskriminacije in da odločno zastopamo stališča parol: stop diskriminaciji in fair play vodi naprej! U14 - Tekma z NK Bravo Vabilo v naše vrste ... V MNC VD vpisujemo in sprejemamo nove člane preko celotne sezone. Trenutno treniramo in igramo še na zunanjih igriščih v športnem parku na Vrhniki, s koncem novembra pa se selimo v telovadnice. Vse zainteresirane toplo vabimo, da nas obiščejo v času posameznih treningov ali kontaktirajo prek telefona ali elektronske pošte. Vse potrebne informacije o treningih in kontakti so na voljo tudi na naši bogati spleti strani, kjer lahko najdete poleg naštetega še veliko drugih zanimivih in zabavnih vsebin o klubu. Športni pozdrav, MNC Vrhnika-Dren. www.nkvrhnika.si in www.mnc-vd.si sodnike in trenerje, zato je že nekaj običajnega, da nasprotnik poleg zmage čestita našim fantom tudi za izredno všečno igro. V svoji skupini so fantje na prvem mestu s prednostjo 3 točk in ob 7 zmagah ter 2 neodločenih rezultatih z veseljem pričakujejo zimsko sezono, v kateri se bodo pomerili v zimski ligi, ki jo organizira MNZ Ljubljana. Obisk Krke! V petek, 9.11.2012, sta selekciji U-10 in U-9 odšli na prijateljsko tekmo v Novo mesto, k ekipi Krke. Tekma je potekala na umetni travi pod reflektorji, kar je dalo prijateljski tekmi poseben čar. Igra je potekala zelo tekoče, brez kakšnih večjih prekrškov in v pravem »fair play« duhu. Selekcija U-9 je svoje sovrstnike premagala brez večjih težav ter tako potrdila svoje visoke cilje za letošnjo sezono. Nastopili so igralci: Gašper, Kris K., Kris G., Oskar G., Oskar J., Filip, Jakob, Jan, Matevž, Tine, Tim. Selekcija U-10 pa je po veliko težavah na koncu izgubila. A vseeno smo lahko izredno zadovoljni s predstavo na igrišču, ki kaže da ima ekipa velik potencial. Ekipo U-10 pa so zastopali: vratar Nik, kapetan Anže, Jaka, Mark, Lun, Julij an, Matija, Siebe, Marko, Jon in Luka. 50 naš časopis elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski 6. 10. 2012 - Pohod Triglavk na Ojstrico (2350 m) V soboto, 6. 10. 2012, smo se z osebnimi avtomobili odpeljali proti Kamniku, pot nadaljevali proti prelazu Černivec, kjer smo le malo pred njim zavili levo in pot nadaljevali proti Kranjskemu Raku in se nato spustili v dolino Podvolovljek. V baru Gams, tik ob cesti, smo imeli prvi postanek za jutranjo kavo, kjer smo se ob pripovedih novih šal že dodobra nasmejali. Polni pričakovanj smo se nato odpeljali proti Planini Podvežak, sprva še po asfaltirani cesti, nato po makadamski, kjer je bilo treba vožnjo primerno upočasniti. Na parkirišču pod planino Podvežak smo si oprtali nahrbtnike in se za vodnikom Bogdanom odpravili proti planini Podvežak (1564 m). Pot nas je vodila navkreber skozi gozd in nato po gozdni cesti do planine Podvežak. Od tam se nam je odprl lep razgled na Lepenat-ko in Rogatec, za katera smo se odločili, da ju bomo spomladi obiskali, ker sta prav takrat najlepša zaradi pomladnega cvetja. Pot smo nadaljevali skozi gozd z macesni prek travnate ravnice in vzponi skozi pas ruševja. Nekoliko višje smo si ogledali Inkretov studenec s pitno vodo. Ob postanku se kar nismo mogli načuditi sončnemu vremenu, ki nam je polepšalo dan. Prešerno razpoloženi smo dospeli na Molič-ko planino, kjer smo se okrepčali ob kratkem postanku poleg zaprte Kocbekove koče. Koča so postavili leta 1894 in tri leta zatem še kapelo sv. Cirila in Metoda. V času postavitve je bila s 1780 metri n. m. najvišje ležeča kapela na Slovenskem. Pred njo smo se spomnili na našo nedavno preminulo Triglavko Meto, ki je bila tisti dan pogosto del naših pogovorov in misli. Za nadaljevanje poti je vodnik izbral pot v smeri Korošice, ki nas je potem vodila s Se-delca po Kocbekovi poti, najprej po travniku, ki se nato vzpne po pobočju in nas je ozka steza privedla do vrha Male Ojstrice, ki ga krasi miniaturni Aljažev stolp, do katerega se je vsa navdušena povzpela Ivi. preostali smo opazovali okoliške hribe: Dedca, ki se strmo vzpenja nad planino Korošico, prav nasproti Ojstrice, Kocbekov dom na Korošici in modro nebo brez oblakov. Z nadaljevanjem poti smo se strmo vzpenjali, pred ^^ nami je bila pot po skalnatem terenu; prijetnejša je bila tam, kjer tääSjmj^ so klini za oprijem. Z grebena sta ■ivlJIJu'r bila lepo vidna Logarska dolina in ^^HIImI Robanov kot. Bolj smo se vzpenjali, večja previdnost je bila potrebna. Kot ekipa, kjer vodnik in spretnejši v skalah vedno priskočijo na pomoč manj veščim, smo hitro napredovali proti vrhu in ob vzpenjanju že opazili, da se iz dolin dvigujejo oblaki megle. Veselje, ko smo prispeli na vrh Ojstrice, je bilo precejšnje. Vsak si je našel svoje mesto za občudovanje okoliških vrhov. Bogdan nam je razlagal imena vrhov, ki so jih Triglavke osvojile letos poleti: Turska gora, Skuta, Kočna ... Pogled se je zazrl v morje megle, ki je zastirala razgled v dolino, vrh je bil v soncu, v daljavi pa beli oblaki, na pogled kot blazine iz puha, na katerih bi lahko lebdel. Ob takih pogledih je treba prepustiti domišljiji prosto pot. Na vrhu so bile dobro razpoložene tudi skupine drugih planincev, s katerimi smo se malo pošalili. Nato je sledil spust z vrha prek Škarij, kjer je v zgornjem delu zaradi grušča na poti potrebno veliko previdnosti. Precej nižje smo ob poti občudovali kamnite stvaritve narave, kot je pes koder, želva in moški, kar pa vsake oči vidijo drugače. Ko smo zagledali nizka borova drevesca, smo vedeli, da smo že blizu Kocbekovega doma na Korošici. Po daljšem postanku z malico smo se v nekoliko oblačnem in hladnejšem vremenu odpravili na pot proti dolini. Pot se je kar naprej vzpenjala ali pa se nam je tako samo zdelo, vendar pa ogleda jezera v obliki srca - Vodo-točnik nismo hoteli izpustiti. Pot po travnati površini je bila za utrujene noge prav prijetna. Po markirani poti smo se vračali proti našemu jutranjemu izhodišču prek planine Podvežak, kjer megle ni bilo več. Pred nami je bila le še vožnja proti domu, a še prej ugotovitev skupine, da je za nami resnično lep pohod v prijetnem vzdušju pod odličnim vodstvom naših vodnikov Bogdana in Jožeta ter organizatorke Cilke, ki si zaslužijo pohvalo. Besedilo: Jana Fabjan Fotografije: Irma Krvina, Stefoa Suhadolnik 28. 10. 2012 - Vgradnja čistilne naprave na Planini Marsikdo niti ne ve, da se je v letih od odprtja razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko (daljnega 10. maja 2008) na Planini dogajalo mnogo stvari in se še vedno dogajajo. Po sklepu upravnega odbora društva se je preostanek sredstev od izgradnje stolpa odločil za nakup 12.000-litrskega vodnega zbiralnika in sredi septembra 2009 je bil zbiralnik predan v delovanje, kar je največ zasluga našega predsednika Romana Novaka. Vsa ta leta pa nismo mirovali, vedno so se našla, poleg čistilnih in delovnih akcij, tudi druga manjša vzdrževalna dela, 1 ^^ ki smo jim lahko bili kos. Na svoji prvi seji v letu 2012 je Ollj^B^ Upravni odbor Planinskega društva Vrhnika obravnaval tudi toč-Ji™» ko: Obravnava predloga za izgradnjo čistilne naprave za zavetišče na Planini. Predsednik društva je člane upravnega odbora seznanil, da bodo do leta 2017 morale imeti vse stavbe, ki nimajo možnosti priklopa na kanalizacijo, urejene čistilne naprave. PZS naj bi v juniju 2012 poslala vsem planinskim društvom, ki še nimajo urejenega odvajanja odplak, pozive o prijavi za sofinanciranje iz Fundacije za šport. Predlagal je, da zaradi dolgotrajnosti postopka ne čakamo na razpis, ampak se odločimo le za svetovanje s strani članov Gospodarske komisije PZS-ja. Pri urejanju dokumentacije in nadzoru bosta sodelovala naša člana Metka Kraševec in Jernej Drašler ob sodelovanju predsednika, Romana Novaka, podpredsednika društva, Janeza Pet-riča, in tajnika, Mirka Malneršiča. Soglasno je bil sprejet sklep, da se Planinsko društvo Vrhnika vključi v postopek izgradnje čistilne naprave na Planini brez sofinanciranja države. Na isti seji je bil sprejet tudi sklep, da se odkupi zemljišče pod zavetiščem, ki je v lasti Turističnega društva Blagajana, zemljišča, na katerem bo stala čistilna naprava. In »beseda je meso postala«: odkupili smo zemljišče od TD Blagajana, nabavili čistilno napravo, jo namestili na določeno mesto in le še nekatera zidarsko-instalacijska dela bodo potrebna, da bo naprava začela opravljati svoje poslanstvo. Tako kot je obljubil predsednik društva, gonilna sila celotnega projekta, še vse pred prihajajočo zimo, saj nas tudi letošnji sneg ni presenetil. Ker ne znamo dosti govoriti, naj raje spregovorijo fotografije v naši fotogaleriji o vgradnji vodnega zbiralnika in vgradnji čistilne naprave ter na spletni strani zavetišča.. Besedilo: Milan Jerman Foto: Roman Novak in Milan Jerman 11. 11. 2012 - Čistilna naprava od včeraj že deluje V zadnjih dneh so bila opravljena še zaključna vodoinstalaterska dela v zavetišču in vsi odtoki (kuhinja in WC) so priključeni na kompaktno biološko čistilno napravo, ki spada v skupino samodejnih čistilnih naprav, ki uporabljajo biološko filtriranje. Čistilna naprava je sestavljena iz dveh ločenih vkopanih tankov iz HDPE-plastike, ki sta povezana z več cevmi. Odplake najprej pritekajo v prvi tank, kjer se iz njih izločajo trdni delci, olja, masti. Pri tem se začne prva stopnja biološkega čiščenja, nato pa se delno očiščene odplake po cevi pretočijo v drugi tank, v katerem je biofilter. Pretok deluje samodejno, saj je cev položena z rahlim padcem. V drugi enoti je material, ki ga proizvajalec obdela z encimi. Ti pospešujejo rast čistilnih bakterij, ki pre- delajo organske delce in vodo očistijo v postopku, ki je kombinacija aerobično/anoksič-ne biološke razgradnje in čiščenja. Poleg tega je obema a deloma čistilne naprave dodan še ponikalni sistem (glej sliko v priponki). Biočistilna naprava vodo očisti samodejno in ne potrebuje elektrike. Naprava nima nobenih gibljivih delov, za popolno aktiviranje po prvem zagonu potrebuje 24 ur, čistilna sposobnost pa se ne zmanjša kljub dolgim obdobjem brez dotoka odplak. Stroški delovanja in vzdrževanja so zelo nizki, zanesljivost delovanja pa visoka. Naprava deluje neslišno in izpolnjuje zahteve standardov s tega področja. Uporablja se za biološko aerobno čiščenje odpadnih vod (sistem s pritrjeno biomaso). Odlična izbira tudi za objekte, kjer ni mogoč priklop na elektriko. Zelo dobro deluje tudi tam, kjer so objekti naseljeni samo občasno. Sistem čiščenja temelji na sistemu kombinacije pre-drezervoarja in biološke stopnje čiščenja v bioreaktorju. Čistilna naprava združuje vrhunsko in preizkušeno tehnologijo RBC (Rotating Biological Contractors). V prvi stopnji se odpadna voda skozi postopek sedimenta-cije očisti trdnih-netekočih snovi. Po tej fazi odpadna voda po naravni poti (gravitacijsko) potuje v biološko stopnjo (bioreaktor). Tu se odpadna voda čisti prek posebnih medijev, ki so vgrajeni v reaktor. Pri procesu čiščenja se uporablja tudi zrak, ki se ga dovaja prek cevnega sistema. Za dovod zraka ni potreben kompresor, zato tudi ni potreben priklop na električno energijo. Prezračevanje poteka po sistemu naravnega vleka. Čistilna naprava deluje sama, vzdrževanja skoraj ni. Posledično to pomeni izredno nizke stroške obratovanja ob izredno visoki stopnji očiščenosti vode (do 99 %). I " Praznjenje prvega prekata je potrebno približno na 24 do 36 mesecev. Velikost predrezervo-arja je 2000 litrov. Čistilna naprav je bila testirana na nemškem institutu PIA Achen in ima vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahtevata evropska in slovenska zakonodaja. Kmalu vas bomo seznanili z novo investicijo na zavetišču na Planini, ki je v teku. Ne, planinci PD Vrhnika ne spimo! Besedilo: Milan Jerman Fotografije: Iz dobaviteljeve ponudbe Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www. pd-vrhnika.si. Iz decembrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 15. 12. BLEGOŠ 7.00 5 BOŠTJAN RAVNIK 28. 12. NOČNI POHOD NA PLANINO 18.00 2 VODNIŠKI ODSEK 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 51 Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sii^ja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 K A www.avtotrade.si 10.12. ob 17.00 v podjetju Avtotrade □ Izpit za traktor □ Tečaji prve pomoči □ Vožnja v Postojni in Ljubljani PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO Novega kandidata mora obstoječi kandidat pripeljati preden sam opravi izpitno vožnjo in nov kandidat mora pri podjetju Avtotrade poravnati vsaj 1 uro vožnje. Nato pa je izdan dokument za brezplačno uro vožnje kandidatu, ki že vozi pri avtošoli Avtotrade. Brezplačno uro ni mogoče unovčiti za denar. PRVIH 10 UR PO 15€ Akcija je namenjena kandidatom, ki pričnejo s praktičnim usposabljanjem v šoli vožnje Avtotrade in kandidatom, ki so se predhodno že usposabljali v drugi avtošoli, z usposabljanjem pa končajo v šoli vožnje Avtotrade, v nasprotnem primeru je potrebno doplačilo do vrednosti ure po rednem ceniku. POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Cene ur za študente in dijake: Ura vožnje za B kategorijo: 21,5 € Paket 20 ur vožnje za B kategorijo: 420 € Paket 30 ur vožnje za B kategorijo: 600 € Akcije in ceniki veljajo do preklica. Akcije prvih 10 ur po 15€ se izključuje z akcijami preko splenih postalov Bigdeal in Kolektiva ter z akcijo popusti za študente in dijake._ PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 Cenik oglasov v glasilu Naš časopis www.optik-jeloycan.com Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 % strani 225,34 Vi strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 Oglašujte v NAS ČASOPIS novo na vrhniki! 5b. j. fit j -A. Jß BJ FIT, POD HRUŠEVCO 48C,VRHNIKA (POSLOVNA STAVBA BLOGOMIX), M: 031 373 500 Ugodna ponudba velja od 05.11. do 05.12.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolne. Vabljeni! 52 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLUD vEOjKOi JO LET AVTOMOBILSKIH IZKUŠEN i i i « i j za 9.990 € POKLIČITE NA BREZPLAČNO ŠTEVILKO 080 2 301 IN SE NAROČITE NA PREIZKUSNO VOŽNJO! Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,1-7,3 1/100 km. Izpuh CO2: 108-168 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. NOVI PEUGEOT 301 MOTION & EMOTION AVTO LEV d.o.o. Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 80 10 PEUGEOT NOVO NA VRHNIKI - lesna salon LESNA TIP Otiški Vrh d.d. Prijazni do narave In okolja notranjih vrat ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE'9 OSTALENIZKE GRADNJE V Spar centru Vrhnika. Pri nas boste našli pestro ponudbo: • notranjih vrat standardnih dimenzij ali po naročilu (nudimo vam tudi strokovno zamenjavo starih vrat z novimi), • Al pod parketov (kmečki podi, troslojni, dvoslojni oljeni ali lakirani), laminatov, pvc-vinil, plute, • oken in vhodnih vrat Jelovica, • pohištva po meri. Pohištvo in laminate vam tudi strokovno in kakovostno vgradimo. Informacije in vprašanja lahko pošljete na: 070-426-208 ali 031-332-652 oz. elektronsko pošto: salon.lesna@pro-portis.si_ o s.p. www.tlakovanje-jesenko.si Drenovgrič 88, 1360 'Vrhnika tel/faks: 01/ 155 1191, GSM 041/166-581 e-mail: tlakovanje.jesenko @siol. net ŠPORT VSE ZA SPORT PRODAJA, SERVIS, SVETOVANJE Vojkova 77 (Bežigrad) Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana TEL. (Ol) 565-30-30 www.petersport.sl TUDI STARO ZA NOVO - TUDI STARO ZA NOVO Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER » katalizatorji NOVAK » športni izpušni sistemi CSC, REMUS > menjava olja in oljnih filtrov > vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, . AVTODIAGNOSTIKA, > priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, > pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI!!! «< AVTOPL1N PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! biziosi poslovni imenik Preizkusite 7-dnevni brezplačni dostop na www.bizi.si SVETOVANJE-OGLEDI-IZDELAVA-MONTAZA I1LKON Salkon d.o.o. Smrečje 38a 1360 VRHNIKA Tel.: 01 750 22 67, fax: 01 750 22 68 GSM: 041 619 801 info@salkon.si www.salkon.si zapornice hišne in balkonske ograje oprema parkirišč dvoriščna vrata in ograje proti točna zaščita kovinske stopnice avtomobilski nadstreški kovinski izdelki 20 LET TRADICIJE, IZKUŠENJ IN ZNANJA 20% PRAZNIČNI POPUST pri nakupu korekcijskih okvirjev. 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 53 GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi * Traktorski prevozi ' Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp • Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišeks.p. Vas 18,1360 Vrhnika, T: 017553 418 T: 041742 018 I"I schwarzmann 10 let garancije 7 let garancije AHtoAi$<* ~ SEUSKARŠ Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Sri) VE/ AGM DEBEVEC bmlnilK ruAilikipt, inltiH |i9in ruifloltt Dlfjflfcti*.... |f*m)t tmrlU, ptrilrWh d d he m I h piti,... krdatmladkrldrtaita UtmJb prifaürtiigritfl n luiNiiilti, wndflYDif, flmrricfl. p oni H.d h a Klicu.... kipar privBia kLIJntaa i daaava fralfeaaik mitarttiav Kombi praiu* mila dala p* law narac.nl Ii RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje dAirajA^ Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yahoo.com 1360 Vrhnika !! POZOR!! PREDSTAVITEV PIROTEHNIKE sobota, 22.12.2012 ob 19.00 pred B.J. pub-om lRUZINSKI KOMPLETI BAKLE HELIKOPTERJI FONTANE PIROTEHNIKA d.o.o. Stara Vrhnika 51 1360 Vrhnika Pon-Pet Sobota Nedelja 9.00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00 Tel.: 01-750-46-51 GSM: 041-353-982 .'NOVO! Izdelujemo in montiramo inox, kovane in klasične (notranje in zunanje) ograje, stopnice, nadstreške za avtomobile, terase in vhode ter kovinske izdelke po naročilu za stanovanja, lokale, pisarne, delavnice,... info: 041-353-982 IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d Lesno Brdo 41a, 1360 Vrhnika Te I/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si www.koprivec-druzbenik.si 54 NAS ČASOPIS Oglasi 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 «5® nt n a-i mre t a n n A1 ičih rn Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.: 01/7552-714 Nudimo vam: sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic Inštrukcije angleščine in nemščine za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 01 7552871 Na voljo je še ena enota v dvojčku, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremičnino. 041 751 266. Tiho je odšel naš stric in svak ANDREJ v v / KOSCAK 1943-2012 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Mojca, Frenk, Matic, Žiga, Nuša in Jure z družino Odšla si tja, kjer solze ne bolijo, odšla si tja, kjer misel se konča. Odšla si tja, kjer sanje oživijo, odšla si tja in tam si zdaj doma. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila EMA PRISTAVEC (1942-2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem^ sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, DU Borovnica, Zvezi borcev Borovnica, Pogrebni službi Pieta, borovniškim pevcem ter trobentaču za izrečeno sožalje, poklo-njeno cvetje in sveče ter lepo opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Mož Jožef, sinova Jože in Aleksander z družinama Borovnica, oktober 2012 ZAHVALA ANA PREBIL 1928-2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se osebju KC Ljubljana in Bolnišnici dr. Petra Držaja. Posebno zahvalo namenjamo sosedi Joži Nagode, ki nam je bila v veliko pomoč pri oskrbi mame v zadnjem letu. Zahvala gre tudi pogrebni službi Vrhovec, gospodu župniku Janezu Smre-karju za opravljen obred ter pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Podolnica, oktober 2012 Nikoli ne pusti spominom, da so veličastnejši od tvojih sanj in prihodnosti. (Doug Ivester) Iz naše sredine je tiho odšla na pot SLAVKA SLADIC 1925-2012 Vsi njeni V miru si zaspal, nas v tišini zapustil, spomin nate bo ostal, hvala ti za vse, kar si nam dal. ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, dedka in pradedka HADŽIJA BAJRAMOVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od njega. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala nečakinji Vilmi in svakinji Zmagi. Hvala pevcem, Pogrebni službi Vrhovec in sostanovalcem za denarno pomoč. Vsi njegovi Vrhnika, Ljubljana, oktober 2012 ZAHVALA STANKO GERJOLJ Praprotnikov ata Smolnik 14 (1928-2012) V hvaležnosti Bogu za dobrega moža in skrbnega očeta se ob njegovem slovesu iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, ki je storilo vse, da je oče lahko tudi zadnje dni in ure preživel v spoštovanju in skrbni negi, kakor tudi sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste s svojo čutečo navzočnostjo poskrbeli, da je vseskozi čutil našo bližino in molitev. Hvala gospodu nadškofu msgr. dr. Antonu Stresu za tople besede ter duhovnikom in vsem preostalim, ki ste se zbrali v velikem številu in našega očeta spremljali ob zadnjih korakih njegove zemeljske poti. Vsi domači ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta IVANA GOSTIŠE (1927-2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu Blažu Gregor-cu, pogrebcem, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči: žena Jelka, sin Darko, hčeri Janja in Marta z družinami Sinja gorica, oktober 2012 P ■KI V SLOVO V sedemindevetdesetem letu je v večnost odšla MARIJA TOMINEC Stefancova Mici iz Kurje vasi - Šentjošt Boglonaj vsem, ki ste jo spremljali v bolezni in na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Za vedno je zaspala naša draga MARIA KOŠIR (1932-2012) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in njenim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter izkazano pozornost ob slovesu. Iskrena hvala zdravstveno-negovalnemu osebju Centra starejših občanov Horjul. Hvala tudi župniku Blažu Gregorcu, Pogrebni službi Vrhovec in pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika, oktober 2012 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 55 Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: H >s ".c i: IM// i: Ulj A V^ss^ll v Botru * Različni meniji in p rednovnletno in drug*1 zabav« u vse ljubitelje morske, mesne In vegetarijanske hränfi. * več vrst pixz, morskih jedi, mesnih jedi, testenin, sofat/ sladic Veselimo se srečanja z vami I Več informacij in rezervacije: 01/ 7504-L00 ali gostilna, toter#sioLnet Križanka »Boter« Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 7. decembra. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki si bodo obliznili prste v Gostilni Boter (1. nagrada: dagnje v buzari, 2. nagrada: gratinirane testenine v krušni peči, 3. nagrada: pizza Boter) in tri majice Našega časopisa. Naslov uredništva: Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika Nagrajenci prejšnje križanke (pokrovitelj Gostilna Boter): 1. nagrada: zarzuela de marcscos - Valentina Vidovič, Dol pri Borovnici 2. nagrada: gratinirani lignji v krušni peči - Milena Jeraj, Bevke 3. nagrada: pizza Boter - Nik Žnidaršič, Vrtnarja, Vrhnika Majice bodo po pošti prejeli: Teja Fortuna, Podlipa; Anica Verbič, Podolnica; Bogomira Peljhan, Dobrova. Rešitve križanke »Boter« (vodoravno): Boter, etini, lopov, ol, Ta, kisel, pizza Boter, Ita, ruž, zel, aze, ZL, uran, emisar, rja, are, irida, bazar, J, pnk, ataka, juha. Rešitev simetrične križanke prejšnje številke: Košir, obraba, Akadem, arhivar otresanje, strn, Sala, Naklo, obi, valkira, zamik, tiara, jamar, kasta, Marat, manta, Saracen, eks, ratan, oral, tata, perilnica, odvržek, kokain, duopol, talka. SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri; 7. reklamni posnetek predmeta; 13. Ilirsko kraljestvo; 15. reka v Walesu in JZ Angliji; 16. frnikola; 17. slovenski pesnik (Aškerc); 19. pregovor; 20. predmet, v katerega se strelja; 22. tuna; 23. fant; 24. izhod, rešitev; 26. prostor, s katerega se je zemlja z oranjem odstranila; 27. HzO; 28. južni in srednji del Velike Britanije; 30. rojstni ali godovni dan; 33. am. pisatelj (James Mallahan, Poštar zvoni samo dvakrat); 34. goveji mladič; 35. barantalec; 38. rakunji pes; 39. doba; 40. igralec, ki igra komične vloge; 42. kovanje; 43. švedska filmska igralka (Garbo); 45. lesno podjetje iz Vrhnike; 46. pri starih Rimljanih uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj; 48. gledališka igra, drama (zastar.); 50. pomaranča; 51. reka v srednji Sibiriji,desni pritok Jeniseja; NAVPIČNO: I. nekdaj ruska in poljska igra s kartami; 2. drugače povedano, z drugim imenom; 3. mikrovalovna pečica; 4. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik; 5. Ivo Ivanovič; 6. železov oksid; 7. ujemanje samoglasnikov v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik; 8. polt; 9. Renato Vugrinec; 10. nauk o gibanju plinov (predvsem zraka) in teles v njih; II. prebito mesto, prebitje; 12. glavno mesto Turčije; 14. stari slovani; 18. klek; 21. nemška znamka avtomobilov; 23. strokovnjak za politologijo; 25. glavno mesto Avstralije; 29. lesen pokrit hodnik na alpski hiši; 30. krhka, prozorna snov za šipe; 31. francoski izumitelj plinskega motorja (Etienne); 32. reka v Švici, levi pritok Rena; 36. hindujska boginja ljubezni in materinstva; 37. kdor žveči tobak; 41. manjša domača žival s srpastimi rogovi; 43. velika nestrupena kača; 44. nekdanji turški velikaš; 47. Tokalič, Nenad; 49. kemijski simbol za radon; NAS ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. november 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sony Xperia Go Povazani 120 30 30 30 30 \ 12 € Povezani 100 100 100 100 18 € ET'TJ Povezani SOO 500 SOO SOO 23 € H'l'I'l Povazani 600 600 600 600 30 € Povezani 1000 1000 1000 1000 4S€ S prenovljenimi paketi Povezani. Povečana odpornost na praske po zaslonu, vlago in prah! .....................1€............................ Akcija NAJNAJ + 24 mesecev X 7€ Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. e @ Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net mšleic RAČUNALNIŠTVO B SERVIS .SI Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molekservis.com www.molek.si ^ > računalniki > prenosniki > mrežna oprema > tudi rabljeni računalniki in prenosniki ... Asus X501U-XX029V AMD C60 1 Ghz, RAM 4GB , trdi disk 500 GB, ekran 15,6'' HD 1366x768, grafika AMD Radeon Mobility HD6290, USB 3.0, HDMI, Windows 7 Home Premium, garancija 24 mesecev (-10% v decembru) Šifra: PC-3575 MEGA Eko i5-3470 Intel Core i5-3470 4 GB DDR3 1333MHz Grafika nVidia GT630 1GB Trdi disk 1,5 TB DVD-RW, Čitalec kartic 1 x USB 3.0 spredaj ^ Napajalnik 430PDR —VH 120mm silent Akcijska cena Redna cena: R70 00,-659,oo^ Dl9, € Cena s programsko opremo Windows 8 SLO 679,oo € Windows 8 T: 01 750 51 70 M: 041 26 48 48 Asus X54HR-SX202V Intel Core i3 2350M 2,3GHz, RAM 4GB , trdi disk 750GB , ekran 15,6" HD1366X768, grafika AMD Radeon 7470 1GB, USB 3.0, HDMI, Windows 7 Home Premium, garancija 24 mesecev, darilo torba Akcijska cena Akcijska cena Redna cena: 444,00 € 399,00€ ^^^ Redna cena: 619,00 € 557,00€ Šifra:LG-E2541T t- LED monitor LG E254 LED zaslon 1920X 1080 i_ odzivni čas: 5 ms kontrast: 5.000.000 : 1 poraba 25W, VGA, DVI Akcijska cena Redna cena A 7n 90 189,00€ 179,90€ 63,9 cn L_ Doplačilo *173,00€ (-10% v decembru) Šifra: PC-5977E MEGA Power i7-3770 Intel Core i7-3770 8 GB DDR 3 1600MHz Grafika Radeon HD7770 1GB Trdi disk 2 TB ČČtalec kartic DVD-RW Napajalnik USP5550 ^fiT-i 120mm silent Akcijska cena Redna cena: Q15Q 00 949,00 € 039 ' Cena s programsko opremo Windows 8 SLO 939,00 € H Windows 8 Šifra: 8862 HP PSC 3050A/3054A Multifunkcijski barvni tiskalnik A4 Scaner, Kopirec, Tiskalnik, Wireless — _ nn Redna cena 65,90€ 79, 00€ Akcijska cena ; 90, PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV! SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV TELEFON MESECA HTC One V Redna cena: 256€ FREE 20 OPCIJA 9 Skupni mesečni stro5ek29 €/mesec • Android4.0operacijskisistem • 1GHz procesor • Fotoaparat 5MP Samodejno ostrenje, LED bliskavica BeatsAudio zvok tusmobil a r H r- r* NOVI PREDPLACNISKI PAKETI BREZ STROŠKA MESEČNE NAROČNINE K 5€ PREDNALOŽENEGA DOBROIMETJA DOSEGLJIVOST 180 DNI OD ZADNJE POLNITVE RDEČI N 4 SKI RECIKLIRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRI PROJEKTU RDEČI NOSKI! O tft 10% POPUST _NA BARVE IN TONERJE OB VRAČILU PRAZNE KARTUŠE / TONERJA. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. ENOSTAVNO, ZABAVNO! ^tusmobil m^lep.Si Molek servis Peter Molek s.p., Vrtnarija 3, Vrhnika, M: 070 210 8U, www.molek.si Dodatne pakete lahko zakupite na predplačniških tarifah FREE2G0, Kul, Vroča Kul, Sekundna in Senior. Zakupljene enote lahko porabite v 30 dneh od vklopa dodatnega paketa. Neporabljene enote se po poteku 30 dni "o od vklopa dodatnega paketa zbrišejo. Ponoven vklop dodatnega paketaje mogoč po poteku 30 dni od prvega vklopa ali po porabi vseh zakupljenih enot. Istočasno sta lahko vklopljen a en Piši in en Surfaj dodatni paket. ^ Enote iz dodatnih paketov veljajo v radijskem omrežju Tušmobila. Cese uporabnik nahaja v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja, se storitve obračunavajo po veljavnem ceniku vklopljene predplačniške tarife.