♦arj« Izhaja vsak dan razen nedelje In praz-oiteov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po poStl K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za Ino-tematvo K 80*—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje*1 v Ljnbljanl, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. _______________________________ :: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške ’ rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/»6.—‘/27. zv, — Reklamacije poštnine proste Posamezna številka O vinarjev. štev. 140. V Ljubljani, v ponedeljek dne 20. novembra 1911. Leto L Strinjamo se. V proračunskem odseku je v petek govoril dr. Šušteršič. Klerikalno glasilo ni napravilo zaradi tega govora take povodnji kakor zadnjič, ko je dr. Šušteršič govoril v zbornici. Ali nekatere njegove opazke zaslužijo pozornost. Vodja slovenskih klerikalcev je izrekel nekoliko dejstev, ki jih že naglašamo sami že ves čas in ki so gotovo značilna za sedanjo politično situacijo. Ne vemo, kakšno pot ubere klerikalna politika in kako bodo njeni predstavniki govorili čez štirinajst dni ali pa čez tri mesece. Med nami in slovensko ljudsko stranko je prepad. Kljub temu je reRnica resnica, tudi če jo izreka naš uajstrastnejši nasprotnik. Treba je, da nekoliko posežemo v razvoj petkove seje. Korošec je predlagal, da naj se razprava o proračunskem provizoriju odgodi zaradi krize v finančnem ministrstvu. StUrgkh je odgovoril, da dr. Meyer ni vložil demisije in večina se je postavila na to formalno sta lišče, pa je odklonila Koroščev predlog, za katerega so bili glasovali poleg slovenskih poslancev socialni demokratje, češki radikalci, češki agrarci in Malik. Nato je govoril Šušteršič o proračunskem provizoriju. Dejal je, da v Avstriji ni resnično ustavnega življenja, po njegovem mnenju zato ne, ker nimamo resnično ustavne vlade. Bazmere so pri nas postavljene na glavo. Namesto, da bi bila vlada odgovorna parlamentu, konstruira vlada svojevoljno nekakšno odgovornost parlamenta. Vlada daje parlamentu krivico, če ni proračun pravočasno rešen; v resnici pa je vlada kriva, zakaj za konstitucionalni značaj vlade ne zadostuje, da je imenovana od kompetentnih faktorjev, ampal^ treba je, da vodi svoje posle v ustavnem duhu Potem je Šušteršič pobijal dolgotrajen proračunski provizorij in je dejal: Parlament mora voditi posle tako, da bo vlada prisiljena, da ostane Da ustavni poti, oziroma da okrene na ustavno pot. Zato je rok proračunskega provizorija važen in govornik ne spoznava, čemu naj bi se dovolil provizorij za pol leta. To mora vlada pojasniti. Tudi proti posojilom je polemiziral Šušteršič in dejal, da je značilno, da najemajo vlade druga za drugo taka posojila, nobena se pa resno ne pripravi, da bi sanirala državne io deželne finance, pri tem pa se pogrezamo boljinbolj v blato kreditnega gospodarstva. Dr. Šušteršič je včasi govoril drugače. Ali tukaj nam ne gre za rekriminacije. Dr. Šušteršič bo morda zopet govoril drugače Ali ne gre nam za uganke. Kar je dr. Šušteršič dejal o neustavnem značaju naših vlad, je pa do pičice resnično in se zelo vjema s tem, kar smo sami neštetokrat pisali o tem predmetu. V Avstriji imamo ustavo, ki je na papirju še precej čedna, čeprav ni niti tako demokratična kakor tista, ki jo je razglasil kitajski cesar, ko mu je začela voda teči v grlo. Imamo ustavo, ali vlada se pri nas absolutistično. Namesto, da bi se vlada ravnala po volji parlamenta, hoče, da naj parlament tako pleše, kakor piska ona. Namesta da bi od parlamenta sprejemala navodila, ukazuje parlamentu. To ne velja samo za Sttlrgkhovo vlado. Taka je bila Gautscheva, taka je bila Bienerthova in take so bile skoraj vse. To se ne kaže samo pri proračunskem provizoriju, temveč v vsem zakonodajnem delu. Avstrijski državni zbor je skrajno neplodovit. Gela vrsta velikih in važnih del, ki so se sprožila že pred leti, de loma eelo pred desetletji je nerešena; nujna in resna vprašanja počivajo pod birokratskim prahom in se ne ganejo nikamor. Socialno zavarovanje, ki je bilo že skoraj dokončano, je za pečjo in kakor pozabljeno. Beforma tiskovnega zakona, ki se je pričela pred približno petnajstimi leti, še zdaj ni dogotovljena. Ali kdo bi našteval ? Saj bi bilo treba pisati knjigo, če bi se hotelo registrirati vse, kar je zamujenega. Državnemu zboru se pravzaprav ne more očitati, da noče delati. Saj je opravil mnogo dela, ki se ni moglo dokončati, ker je vlada z vsakovrstnimi intrigami v gosposki zbornici in za kulisami uničevala še tisto, kar je bilo storjenega. In nikdar ni vlada skrbela za to, da bi imel državni zbor dovolj časa za delo, temveč ga je sklicavala le takrat, kadar je od njega zahtevala .državne potrebščine.* Dr. Šušteršič ima prav: Pri nas ni ustavnega življenja in naše vlade nimajo ustavnega duha. Tudi kar se tiče najemanja posojil, ki je v nasprotju z ustavnimi pojmi, ima prav. Socialni demokratje so že davno obsojali to gospodarstvo s posojili in navadno so bili osamljeni s svojo kritiko. Naravno je torej, da se strinjamo s temi izvajanji klerikalnega šefa, saj je v glavnih potezah izrekel naše lastne misli. Ali nič se ne godi brez vzroka. Neustavnost avstrijskih vlad, ki jo je kritiziral dr. Šušteršič, bi morala biti že davno mrtva, če ne bi vedno dobivala zraka, da lahko diha kakor riba v vodi. Kdo pa je dajal vladam potuho, kadar so ravnale neustavno ? Kdo je podpiral in pospeševal njihovo neustavnost? če bi bile meščanske stranke dovolj živo čutile potrebo ustavnosti, bi bile morale že davno najti sredstva, da bi bila neustavnosti izginila tla izpod nog. Živ krst ne verjame, da bi mogla katera koli vlada v Avstriji dandanes trajno, brez premorov, vladati absolutistično. Vsaka je zlorabljala § 14., ta glavni instrument neustavnosti provizorično in je sklicevala parlament toliko, da ji je legaliziral kršenje ustave. Kadar je bila rehabilitirana in kadar je imela rekrute ter milione za militarizem, je pošiljala parlament na dopust ali pa v pokoj. In stranke večine so to trpele, pa naj je bila večina bolj desničarska ali pa bolj levičarska, bolj črno-rdečezlata, ali pa bolj belomodrordeča. Tako je vsaka vlada naprej vedela, da lahko „raz-laga“ zakon po svojih „nazorih“ in da bo vedno našla večino, ki bo odobrila njene nazore. Ce bi se levičarji uprli, bi ji že zaradi-tega prišli desničarji na pomoč; če bi se desničarji spuntali, bi ji zato levičarji pomagali iz blata. Meščanske stranke, ki so poklicane, da bi gospodovale v tem parlamentu, so vedno čakale na vodstvo vlade ter so same vzgajale vladno ošabnost in samovoljo. Greh teh strank je bil, da niso znale same, brez vlade in preko vlade ustvariti podlage, na kateri bi lahko skupno gospodovale. Ce bi bile imele meščanske stranke to sposobnost, tedaj ne bi bila parlamentarna vlada odvisna od volje višjih faktorjev, temveč naravna in nujna posledica dejanskih razmer, ker bi bila vsaka drugačna vlada sploh nemogoča. J Narodno vprašanje je seveda tista kost, zaradi katere se meščanske Btranke pulijo med seboj. Zaradi narodnega vprašanja niso mogle najti tal za skupno vladanje. Toda kaj so storile za rešitev narodnega vprašanja? .. . čakale so na — močno vlado 1 Tista bajeslovna močna vlada sicer nikdar ni prišla; nobena ni razvezala gordijskega vozla, ali tudi vlada največjih slabotnežev je bila „močna“ napram — strankam. Stflrgkh je sadež teh razmer. In StUr-kghovstva ne bo konec, dokler ne bodo stranke, ki so v sedanjih okolščinah poklicane, da vladajo v Avstriji, našle same v sebi dovolj sposobnosti in moči, da se združijo za skupno vladanje. Seveda proti socialni demokraciji. A kaj da bi imela socialna demokracija tedaj storiti, za to si ni treba meščanskim strankam beliti glave. NOVICE. * Najvišje sodišče e krvavih dunajskih sodbah. Naj višje sodišče je obsodilo septembrske sodnike. Bazveljavilo je dve drakonski sodbi, ki sta bili tipični ta vso šablonsko justico protidemonBtracijskega senata. Sodišče je obsodilo elektrotehnika A. M. na šest mesecev težke ječe zaradi zlobne poškodbe tuje lastnine pod obtoževalnimi okol* nostmi. Kaj je zagrešil .zločinec1' ? S palico je razdrobil dve svetilki. Ker bi se bili lahko splašili v bližini svetilk stoječi fijakarski konji, je dobil — šest mesecev. Najvišje sodišče pa je izreklo, da se mora storilec zavedati konkretne nevarnosti, in odredilo novo razpravo. Bado-vedni smo, če bo generalna prokuratura na podlagi tega odloka spravila ostale pravomo-čne, na las podobne obsodbe pred najvišje sodišče, da zadosti kruto žaljeni pravni zavesti. Samomor gimnazijk. Dne 14. t. m. sta so vrgli na Dunaju 15 letni gojenki gimnazijskega liceja v W&hringu Viljemina Pro-kscheva in Eliza Vilnajeva z dragega nadstropja licejskega poslopja in sta obležali s smrtnimi poškodbami. Prenesli so ju v bolnico, kjer sta obedve kmalu umrli. Vzrok samomora je povsem nesnan, deklioi sta se do- bro učili in bi z lahkoto dovršili študij. Deklici sta najbrže izvršili samomor pod vplivom bolnostnega-histeričnega razpoloženja. * Katehetova stavka. V Hoflichu pri Dečinu imajo nenavadno šolsko stavko. Katoliški župnik pater Brenner noče poučevati učencev gornjih razredov ljudske šole v krščanskem nauku, ker niso šli vsi učenci k spovedi. * Deviški pas. V Košicah na Ogrskem imajo dominikauce, ki na razne načine bogatijo svoj samostan, dasi je samostanovo bogastvo že naravnost ogromno. Posebue vrste opravilo za čast in slavo božjo vnetih dominikancev pa je, da varujejo devištvo nežnega spola. V ta namen so ustanovili posebno bratovščino svetega Tomaža Akvinskega, katere člani so osebe ženskega spola, članice si varujejo devištvo na ta način, da se opašejo z .deviškim pasom**. Deklice, pa tudi zakonske žene, ki žele vstopiti v to bratovščino dominikanskega samostaua, peljejo v sobo dominikanskega patra, ki ga je general dominikanskega reda pooblastil, da sme opasavati članice z deviškim pasom okolo golih ledij. Medtem ko vrši pobožni in za deviško čast vueti pater svojo ceremonijo, morajo članice moliti naslednjo molitvico : .Opasaj me, gospod, s pasom devištva in daj mi po zasluženju kreposti sv. Tomaža moč premagati vse skušnjave, da ostanem stanovitna v čistosti srca do svoje smrtne ure. Amen." Prvi se je bil opasal s takim pasom baje sveti Tomaž Akvinski. Pas se končava z vrvico s petnajstimi vozli, ki naj no-siteljico opominjajo, da moli vsak dan petnajstkrat angeljski pozdrav. Milosti bratovščine deviškega pasu pa je deležna samo tista ženska, ki nosi pas noč in dan in se vsak dan priporoča sv. Tomažu Akvinskemu. Tej bratovščini je tekom let pristopilo tudi več proletarskih) soprog, kise branijo izpolnjevati zakonske dolžnosti, tako da se vsled tega razruši mnogo rodbin in možje pobegnejo od svojcev In vse to se godi v dvajsetem stoletju in v .kulturni “ državi 1 * Krvav pretep t vojašnici. V brnski vojašnici na Spielbergu so se vojaki 8. kom-panije pešpolka 49 krvavo zbili v sobi za moštvo. Obdelovali so se z bajoneti. Pomirili so jih šele z oboroženo silo. Vojaka Leopolda Goi-•erja so težko ranjenega prepeljali v vojaško bolnico. Uvedli so vojaško preiskavo. * Bojeviti duhovniki. Prejšnji petek, torej dan po prvem maročanskem govoru nemškega kancelarja Bethmanna Hollvega v državnem zboru, so blagoslovili v Erfurtu spomenik švedskemu kralju Gustavu Adolfu. Preje pa je bila v serkvi slavnost in ob tej priliki je govoril glavni superitendent Jacobi iz Devina. Omenjal je .državniške" zmožnosti Gustava Adolfa in je dejal: .Včeraj smo doživeli dan, ko je marsikdo vznevoljen segel po meču in nevoljno vprašal: Zakaj se ne more boljše braniti naša narodna čast? In če bi imeli sedaj krvavo vojno namestu miru, ne, prijatelji, krščanska Nemčija in evangeljski cesar na čelu lahko potegneta meč, ako je pravica na naši strani in smo mi krivično napadeni. In potem pa ne položimo ljubega meča, dokler ni uničen zadnji sovražnik11. Gotovo ni primeren bojeviti duh teh besedi za kraj, kjer so bile izgovorjene. Prav tako nam .poganom" ne gre v glavo, ali se vjema s krščanskimi načeli če se meč ne položi preje, preden ni zadnji sovražnik pokončan, kajti to je že več kakor zmaga nad sovražno vojsko. In pa: Moje je maščevanje pravi gospodi * Voli in državnozborski kandidat. Iz Eiderstedta v Schlesvig-Holsteinu poročajo „Kieler Zeitung** naslednjo kratkočasno dogod-bico: Po veliki cesti med Friedrichstadtom in Husumom je šla čreda volov. Kar pridrvi avtomobil, ki počaka, da voli odidejo. V avtomobilu je sedelnarodnoliberalni državnozborski kandidat dr. Schiffrer. Naenkrat stopi k avtomobilu vol in pokaže kandidatu jezik v precej pošteni dolžini. Kandidat si je mislil, vola je dresiral najbrže njegov lastnik zaradi zadnjih dr. Schiffreijevih napadov na agrarce. To pa ni bilo, Pač pa so bili prejšnji dan vola živinozdravniki že petrat preiskali in sicer ob razpoši|jaqju, nalaganju, na živinski rampi, v neustadtskem hlevu in na živinskem sejmu. Vol se je bil vsled tega tako navadil na kazanje jezika, kandidata je smatral za živinosdrav-nika in mu je pomolil jezik. Nak, tak vol I * S krova odplavljen. Poveljnika bojne ladje .Saint Vincent' Brineja so med Portlandom in Berehavnom morski valovi odplavili s krova in je utonil. * Angleška ladjedelnica drednotov v konknrzu. Velika ladjedelniška družba .Tha-mes Iron Works Company“, ki je eno največjih podjetij te vrste na svetu, je prišla v kon-kurz. Ustanovili so jo pred 70 leti in je zgradila leta 1841 prvo oklopnico .Warrior“ za angleško mornarico. Zadnje veliko naročilo je * bil naddrednot .Thunderer", ki je morala družba plačati pri njega gradbi vsak teden za 150.000 K plač. * Beg operetne pevke Mlel TVirthove iz Moskve. Pred kratkim je pobrgnila iz Berolina operetna pevka Mic Wirthova in je zapustila v mestu mnogo dolgov. Šla je v Moskvo in je nastopila svoje gostovanje v moskovskem varieteju „Car“, ki naj bi trajalo več tednov. Berolinska policija je izvedela za to in je posredovala pri moskovski policiji, da bi ji izročila Wirthovo. Mici Wirthova pa je bila toliko spretna, da je tudi moskovski po-jiciji ušla. Ko so prišli policijski uradniki po končani predstavi v gledališče, je Wirthova že izginila, V njeni garderobi so dobili njeno hišnico, ki so jo prijeli po kratkem zaslišanju. * Zdrobljene pnfike francoskih vojakov. V Bougru so našli pred vojašnico rezervistov 22. pešpolka zdrobljeno vojaško puško. Kljub skrbni preiskavi niso mogli stvari razjasniti. V torek so zopet našli na enak način skvarjeno puško. Polkovnik je ukazal, da zlože vojaki vse puške na dvorišču vojašoice, kjer ostanejo čez noč pod skrbnim varstvom več straž.' * AngleSkega mlslonarskega Škofa Je umoril. Guverner angleškega protektorata v Nj&ssa William Maningu poroča, da se je škof in misionar Donglas s tremi diamami izkrcal pri Kanjolu, kjer ga je portugalski uradnik v prepiru ustrelil. Dame so se vrnile v Likomo, V so zadevo preiskujejo. * Pobožna Argentinlja. V prvih s«p-temberskih dnevih je bil imenitni popoldanski korzo na Galle Florida Buenos Aires občutno moten. Pred trgovino z dragotinami se je gnetla ogromna množica ljudi, a ko so odšii eni, so takoj stopili na njih mesto drugi, tako da gneča nikakor ni hotela prenehati. V izložbi je blestel na svilni blazinici nenavadno dragocen diadem iz ogromnega števila biserov in diamantov. Čeprav argentinska aristokracija ne skopari z dragocenostmi, je bilo vendar skoro neverjetno, da je namenjem razkošni diadem kaki dami. In res ni bil namenjen diadem, da bi kronal zemeljsko ženo, pač pa je bil namenjen, da okrona glavo svete device v Euyo, ki je najpriljubnejša Marijina podoba v deželi. In kdo so darovalci dragocenega darila? Naj-preje bi utegnili misliti na pobožno staro gospo iz katoliške rodbine. Toda zmotili bi se korenito, kajti dragoceni diadem je dar — sedanje vladne stranke, ki je popolnoma pod vplvom duhovščine. Ako gre za to, da pokaže stranka svojo pobožnost, tedaj prav nič ne Štedi; poleg 175,000 frankov, kolikor je veljal Mariji diadem, jih je zložila še 120.000, da kupi tudi malemu Jezusu v Marijinem naročja sicer manjšo, toda prav tako dragoceno krono. Ako je najmočnejša politična stanka tako pobožna, tedaj je umevno samoposebi, da vlada ne sme zaostajati v pobožnosti. Tako je izročila namestniku v Buenos Airesu 50.000 frankov, da poravna stroške ob kronanju svete device in njenega Jezusa. Tudi drugače skrbi argentinska vlada prav po materinsko za cerkve in oltarje, gotovo ne mauje, kakor za šole, Še v zadnjih tednih je senat dovolil okolo 600.000 frankov za stare in nove kapelice in samostane, malo pozneje pa je dal verskim kongregacijam pol miliona .podpore**. Izgubljen denar I Tako vzkliknili .prosvitljenci" zaradi teh bogatih daril v dobi gospodarske krize. Hoteli so proti temu protestirati, toda vlada jim je shode prepovedala, kakor tudi ni pustila predavati dami, ki je hotela govoriti o seksualni vzgoji. Tem bolj posvetno pa je bilo slavje device Marije, veliki in mali svet je razgrinjal največje razkošje in je gledal s tribun pestri duhovniški sprevod. Potem pa so hoteli za nameček privreči še nekaj usmiHenja in dobrodelnosti vsej tej ceremoniji: Kakor kaznjenci na galejah so korakali s številkami na prsih v brezkončni vrsti revni ljudje mimo razkošnih tribun z zlatom in diamanti okrašenih dam; ko je vsakdo izmed siromakov zaklical slavnostni vzklik Mariji in Jezusu ter argentinskemu predsedniku, je dobil za plačilo miloščino. * O procesu zoper Ludovika XVI. Henrik Labroue objavlja v »Revue" še ne objavljene dokumente, ki iz njih lahko spoznamo mišljenje in čuvstvovanje sodnikov kralja Ludovika XVI. Ti dokumenti obstoje iz poročil konventovega člana Pineta, ki jih je redno pošiljal svojim rojakom, »bratom in prijateljem** ljudskega društva v Bergeracu; v poročilih je zmerno in trezno sodil o dogodkih revolucije. V tistih januarskih dneh leta 1793. pa, ko je imela pasti odločitev o glavi Louisa Oapeta, so pisma razburjenejša; Pinet se zaveda, da bo obsodba Ludovika XVI. vir hudih eapletljajev za francosko domovino, zaveda se velikih odgovornosti sodnikov, toda »tolažba ima, da je storil svojo dolžnost**. Popolnomo neodvisen in natančno se zavedajoč svoje odgovornosti je glasoval dne 17. novembra Pinet za smrt »krivega kralja**. Zanimivo je, kako odklanja Pinet sleherno vplivanje na konven-tovo glasovanje. Doslej smo navadno slišali pripovedovati, da so konventovi člani slepo sledili ukazom voditeljev ; smrtna obsodba se je zvračala na »strahovlado drhali**. Pinet odločno zavrača sleherno vplivanje mase pri glasovanju o kraljevi smrti. Ob tej priliki piše: »Kako bi vam mogel, bratje in prijatelji, popisati veličastni molk konventa in tribun, ko je razglasil predsednik rezultat glasovanja obenem z dekretom, ki izroča ljudstvu v potrditev razsodbo, ki smo jo izrekli nad prejšnjim kraljem ? Mislite si glas. ki ga zaslišite sredi velikanske puščave Mislite si molk in samoto grobov. Potem boste imeli slabotno predstavo o strašno globoki tišini, ki je vladala par minut v dvorani, kije bilo v njej in ojcolo nje zbranih 3000 do 4000 državljanov.“ Odločilna seja je trajala 44 ur in skrajno utrujen sporoča Pinet končni sklep. »Končno, bratje in prijatelji, se bo izkazal velik zgled narodne pravičnosti. Louis Capet nese svojo s krivdo obteženo glavo na šafot. Včeraj ob sedmih zvečer je izrekel predsednik obsodbo, ki Ludovika obsoja, da končno poplača svoja zločinstva. Njegov glas se bo razlegal po vsem svetu in dospel do najoddaljenejših rodov. Državljani, prvič v svojem življenju sem prevzel najstrašnejšega izmed vseh poslov, obsodil sem človeka na smrt. Vi ste mi naložili to strahovito poslanstvo. Izpolnil sem ga. Storil sem svojo dolžnost, moja vest je ja^na in mirna. In s prav takim mirom bi obsodil samodržce vsega sveta na smrt.“ Ljubljana in Kranjsko. — Klerikalni vodja dr. Šušteršič je imel v proračunskem odseku govor, ki ga omenjamo na uvodnem mestu. Ali dr. Šuster' šič je kakor sfinga. Njegova sedanja politika je protivladna: tako mora človek soditi po govoru v proračunskem odseku. Toda protivladna politika pomeni pravzaprav vendar 'nekaj druzega kakor to, kar klerikalci delajo. Doslej je slišal grof Stflrgkh opozicionalne besede od njih. Opozicionalnih dejanj še ni videl nihče. Pač pa bi bil grof Stflrgkh lahko hvaležen dr Šušteršiču za tako opozicijo. Kakor smo poročali je bil v draginjskem odseku vložen predlog, da se izreče grofu Stflrgkhu nezaupanje, ker je dejal, da ne bo izvršil parlamentovih skle-ppv, če mu ne bodo všeč. Krasna prilika za vsako opozicionalno stranko, da dejansko pokaže svojo opozicijo. Mar so jo klerikalci porabili? — Kaj še! . . . Postavljati se nad sklep parlamenta in proti sklepu parlamenta, je gotovo skrajno protiustavno. Dr. Šušteršič je grajal protiustavnost avstrijskih vlad. Zakaj - niso klerikalci izpremenili graje v nezaupnico? Uganka! Korošec je v petek predlagal, da se odgodi razprava o proračunskem provizoriju. V četrtek so klerikalci pomagali, da se je mogla v petek sploh pričeti. Doslednost ? . . . če se pokažejo taka dejstva, pa klerikalno glasilo kriči, kakor da ga kdo vrti na ražnju. Ali preveč je že kričalo, pa ne zaleže več. — Čese »Slovence** Jezi, mu ne moremo pomagati in če meri prepričanje po groših, je najbrže pri sebi vajen tega merila. Godrnja, kadar se kaj pravi o dostojnosti, pa v eni sapi obrekuje z groši. Kdor nima čuta za to, kaj je dostojno, kaj pa nedostojno, mu ga ni mogoče injicitirati kakor morflm. — „VzaJemnost“ za šentjakobski okraj objavlja: člane sprejemajo vsi odborniki, ki .dobe pristopnice pri sodr. Kocmurju! Pristopnina in Članarina se obračunava na sejah in sestankih sodr. Klobčaverju, drugače pa začasno pri sodr. Kocmurju v bolniški blagajni. Za vsak mesečpi prispevek je zahtevati potrdilno znamko. — V nedeljo, 8. decembra ob 8. zvečer se vrši v gostilni g. Pogačnika v Florijanski ulici št. 6 za člane in povabljence zabavni večer brez vstopnine. V nedeljo 2$. novembra je ob 10. dopoldne rav-notam seja odbora in nadzorstva. — Vodovodno vprašanje. (Dopis iz Sp. Šiške.) Govori se, da vodovod prevzame občina ter da postane še pod gerentstvom vodovod občinska last. Črne pa se tudi, da se Zgornja Šiška nekaj Vrba. Mnenja smo zato, da bi bilo prav, če gospod gerent — pojasni, kako je z vodovodnim vprašanjem ? — Ceste v Spodnji Šiški. »Trptoar** posipajo od tvrdke M. fiosuer et Comp. do šišenske cerkve. To je lepo in prav. Ob tej priložnosti pa naj tudi posipljejo še vse druge prepotrebne ceste in pota; ob dežju so občinska pota v naši občini res potrebna najhujše kritike. Mlake se delajo, voda zastaja v vsakem kolovozu, blata pa je čez glavo. Opozarjamo goapoda gerenta. da v tem oziru stori vse potrebno. Cesta v redu, pot v redu — to mora biti za občinskega glavarja nekaj nad vse važnega. — Sleparski agent. Sredi septembra t. 1. je prišel k umetuemu vrtnarju Andreju Pavlinu v Spodnji Šiški agent, ki se je predstavil za zaupnika tovarne rulet in žaluzij v Kraljevem gradcu ob Ojiri. Pavlin si je dal naročiti pet žaluzij in je plačal dozdevnemu agentu 6 K 50 vin. predplačila. Na reverzu se je podpisal neznanec za Martina Pečnika iz Sel štev. 13. Ali Pavlin ni nikdar videl naročenega blaga. Na njegovo vprašanje mu je odgovorila tvrdka, da ni nikdar dobila tega naročila; nato je Pavlin pisal Pečniku, ali pismo so mu vrnili nedostavljeno. Dozdevni Martin Pečnik je star 40 do 50 let, velik, močan, ima plave lase in prav tako brado. Baje je bil pred več leti u-služben pri Tčnniesovi tvrdki. — Z Viča. Po porazu pri zadnjih obč. volitvah so klerikalci za nekaj časa utihnili, kajti da jih bo večina volilcev tako kruto obsodila, tega se niso nadejali. Pater Čampa je mislil zavladati v občini, g. Ravnihar pa je že videl sebe na tajniškem mestu v županski pisarni ... Pa, vse je proč! Županuje še zrae-rem prejšni župan, ob njegovi strani pa večina protiklerikalnih odbornikov. Sedaj seve klerikalci zopet »delajo" in sicer zelo intenzivno, na tihem. Zadnjič so imeli v svojem domu celo dr. Zajca, ki je znan kot modrijan vseh modrijanov. Lovil je delavce v jugoslovansko strokovno zvezo. No, viško- glinški delavci smo organizirani v svojih strokovnih društvih in pa v »Vzajemnosti**. Kar prihaja iz katoliškega doma. ni dobro! — Še eno! Zelo potrebno bi bilo, da bi se naša »Zarja** v naši občini Še vse bolj razširila nego je. Želeti bi bilo, da bi bil vsak sodrug tudi naročnik na »Zarjo**. To bi bilo izborno delo v vsakem oziru! — Črnuče ob Savi. Naš božji namestnik je zelo vnet — ne toliko za božjo čast in Kristusov evangelij, kakor za politiko in občinske volitve. Zadnjič je poslal svojo kuharico k županu po volilne imenike, Župan se je tej zahtevi seveda uprl. če bi videli, kako se je naš častiti Stazinski razsrdil nad to županovo »predrznostjo“ ; takoj je dirjal nadenj, in sveta jeza se mu je šele potem polagoma ohladila, ko ga je župan s postavo v roki poučil, da morajo biti volilni imeniki pri županu razgrnjeni volilcem na vpogled in ne v fa-rovžu. — Na piki ima zlasti te preklicane rdečkarje, in ni je pridige, v kateri ne bi udrihal čez to »peklensko zalego**. — Ko je imel zadnjič izpraševanje, je natanko pregledal, če ni nobenega moškega v cerkvi potem pa je začel tako kosmate drobiti, da so žene kar mižale. Ko je ne posebno delikatno rešil spolni problem, se je pa lotil moža neke navzoče žene. Ženi je bila mera potrpežljivosti kmalu polna, pa je nejevolno protestirala in je zapustila cerkev. Pa še drugič kaj o tem znamenitem možakarju ! — Rdečkarji, — Tlom. Od 11. do 14. t. m. se je izvršil vlom v pritlično stanovanje v Beethovnovi uliciji, ko stranke ni bilo doma. Vlomilec je ukradel precejšnjo število srebrnih žličk, nožev vilic, srebrno uro, par uhanov z briljantoma in celo vrsto dragocenih drobnarij; vse te dragocenosti je odnesel tat v lesenem ročnem kov-ku z dvema držajema. Kdor pomaga policiji, da prejme vlomilca obenem z ukradenimi predmeti, dobi 100 kron nagrade. Morebitna naznanila naj se oddado na kriminalnem polici-skem uradu. — Tata Je presenetil. Profesor Franc Kolenc, ki je začasno pri svojem očetu v Mirni, je stopil dne 4. t. m. v svojo sobo in se ni malo začudil, ko je zapazil v njej popolonma tujega moža, ki je nekaj brskal po njegovi omari za obleko. Nenadni posetnik pa ni bil niti za hip v zadregi in ga je takoj poprosil za miloščino. Profesor ga je zgrabil in je poslal po orožnike. Neznanec je sprejel orožnike popolnoma mirno, kakor človek, ki si je svest svoje nedolžnosti. Dejal je, da je Danec in je tudi res pokazal danske dokumente. Končno pa se je izkazalo, da je tat ž° večkrat kaznovani Josip Turk s Hrvaškega. Izročili so ga sodišču. Občinske volitve v Zagorju. Socialno demokratična stranka je postavila za volitve v občinski zastop zagorski, ki se vrše dne 3. decembra, sledeče kandidate: h razred. Renčof Martin, Toplice. 30. Kepa Josip, Toplice, 65. Ulle Miha, Toplice, 80. Ravnikar Josip, Zagorje 74. Ratboršek Alojzij, Toplice, 98. Globokar Karol, Zagorje, 38. Dernovšek Ivan, Zagorje, 105. 6ikovc Anton, Selo, 8. Namestniki: Ilnikar Franc, Toplice, 86. Jlauptmau Josip, Zagorje, 49. Cirar Franc, Zagorje, 104. Ulle Martin, Selo, 6. II. razred. Krajšek Jakob, Sv. Urh, 28. Herman Josip, Sv. Urh, 18. Krauskopf Franc, Toplice, 29. Gale Josip, Toplice, 59. Jamnik Martin, Toplice, 50 Savšek Josip, Zagorje, 94. Drolc Matija, Zagorje 78. Repovš Martin, Toplice, 78. Namestniki: Zaletel Martin, Sv. Urh. 13 Drnovšek Ivan, Toplice, 53. Koželj Franc, Topllice, 76. Jerman Anton, Toplice, 44. III. razred. Cobal Melhijor, Zagorje, 99. Cepin Miha, Zagorje, 84. Savšek Peter, Zagorje, 94. Repovš Josip, Zagorje, 42. Ulle Anton, Toplice, 36. Cič Ivan, Toplice, 70. Ranzinger Rihard, Toplice 9 Zahorik Anton, Toplice, 39. Namestniki: Podjed Andrej, Toplice, 117. Wallend Ivan, Toplice, 9. Marn Anton, Toplice, 85. Markove Ivan, Toplice, 117. Štajersko. — Roparski napad. Ko se je v noči 8. t, m vračal Ivan Novak iz Pečnikove gostilne v Brežicah domov v Brežino, so ga napadli v samostanskem drevoredu trije postopači in ga podrli na tla. Eden je pokleknil na njega druga dva pa sta ga oropala Dva zlikovca so naslednji dan izsledili. Eden je mesarski vajenec Jože Požar, drugi pa lončarski vajenec Andrej Lipar. Tretji jo, je pa odkuril. — Otroka Je rešil življenje. Dne 12. t. m. zvečer je peljal hlapec Valentin Miklavčič iz Zavodne s težkim vozom, obloženim s kamenjem, skozi Brežice. Triletni deček Friderik Gamberger je tekel preko ceste in je zašel med konje. Za vozom je šel apneničar-jev sin Oskar Humpolec iz Celja, ki je opazil nesrečo. Naglo je skočil pred konje, jih ustavil in rešil otroka iz nevarnega položaja. Deček je dobil precej hude poškodbe in so ga morali oddati v celjsko bolnico. Ni mnogo manjkalo, pa bi bil deček mrtev, ker je bila njegova glava že tik pred sprednjim kolesom težko obloženega voza. — Roparski umor pri Grofi Kleina. Poročali smo že, daje bil pri Grofi-Kleiuu blizu Lipnice umorjen in oropan svinjski trgovec Zetz. Krvavega dejanja so sumili viničarja Josipa Kaiserja in ga tudi prijeli. Hišna preiskava je dokazala, da je bil sum opravičen in Kaiser res morilec, če prav trdovratno taji. Orožniki so našli pri Kaiserju skrbno oprano obleko, ki pa je kljub temu še vedno imela sledove krvavih lis. Nadalje so našli pri njem ovratnik enake oblike, kakor je bil s krvjo prepojeni ovratnik v bližini Zetzovega trupla in ga pripoznala Kaiserjeva žena za moževo lastnino. Pri okrajnem sodišču v Arvežu ga je spoznal Strohmmerjev hlapec iz Luč za moža, ki se je odpeljal dne 10. t. m., torej na dan pred nočjo, ko se je zgodil umor, iz Gradca skupno z Zetzom na njegovem vozu. Hlapec je bil isti dan slučajno v Gradcu. Hlapec se je odpeljal obenem z Zetzom; pred odhodom je prosil Kaiser hlapca, naj gre z vozom naprej, češ da teče stari Zetzov konj hitreje, ako gre pred njim drug konj z vozom. Pri hišni preiskavi so našli pri Kaiserju tudi 1180 kron v bankovcih. Sumijo, da je izvršil Kaiser tudi roparski umor pri Doblu, ker se v mnogo točkah uj**ma z načinom roparskega umora pri Grofi Kleinu. — Oče Je zabodel sina. Dne 11. t. m. v soboto zvečer je prišel posestnikov sin Jožef Zorko v Dolenjo vas pri Brežicah domov k staršem; ves teden je bil delal pri tujih ljudeh. Na njegovo prošnjo mu je dala sestra Frančiška večerjo. Ko je to opazil njegov oče, je stopil k sinu in mu dejal, naj je tam, kjer je delal. Sin se je razjezil in hotel vreči očeta na tla. Oče je imel v roki odprt žepni nož in je zadal z njim sinu dve rani v hrbet, eno pa v desno nogo. Povzročil mu je smrtno nevarno poškodbo, ker je nož ranil pljuča. Ker so se bali, da bi utegnil ranjenec kmalu umreti, so ga prepeljali v breško bolnico. Koroško. — Zasledovan ravnatelj cirkusa. Okrajno sodišče v Pliberku zasleduje ravna« telja cirkusa »Central** Jožefa Ullrieha zaradi sleparij. — Zaradi neozdravljive bolezni v smrt. Dne 13. t. m je šla gospa Marija Zvi-terjeva, gostilničarka v Št. Jakobu, zjutraj iz doma; dejala je, da gre v Rožek k zdravniku. Vrnila pa se ni več. Ves v skrbeh je zaman pričakoval soprog njenega povratka. Pričel je poizvedovati in je zvedel, da so videli njegovo ženo med Ružekom in Št. Jakobom, kjer jo krenila proti Dravi. In res so našli truplo utopljene žene na Dravinem bregu tam, kjer se izteka v reko mlinski potok. Neozdravljiva bolezen je gnala Zvitterjevo v Dravine valove, kjer jo je dohitela smrt. Zwitterjeva je bila mati četverih otrok. — Zagonetna najdba. Pri Vetrinju so našli drvarji v gozdu močno strohnjeno truplo neznanega moža. Truplo je bilo zakopano v jami med gostim grmovjem in do vratu pokrito s smrekovim dračjem. Mrtvec je bil ustreljen v desno sence, poleg njega je ležala palica za izprehod. Ker niso našli pri mrtvecu nika-kega orožja, je izključeno, da bi izvršil samomor. Orožništvo poizveduje Goriško. — Novi okrajni glavar v Gorici. Novi voditelj goriškega okrajnega glavarstva namestništveni svetnik g. Anton Rebek je prevzel vodstvo glavarstva. — Ljudsko štetje v Gorici. Goriški magistrat je naštel pri svojem famoznem ljudskem štetju: Slovencev 6653, Italijanov 17.856, Nemcev 2077, drugih Slovanov 152. Vladna revizija ljudskega štetja je pa naštela: Slovencev 9819 (-f- 8186), Italijanov 14.720 (— 3136), Nemcev 2040 (— 37), drugih Slovanov 168 (-j- 16). Slovencev je torej po tem štetju v Gorici 36‘70 odst., Italijanov 55‘02 odst., drugih Slovanov 0*62 odst., Nemcev 7 66 odstotkov. — Broz sledu je izginil. 14. t. m. je odšel 351etui Ivan Kain od svoje družine v Gorici na semenj v Ci-rvinjau. S seboj je vzel vse dokumente. Od tedaj ni nobenega sledu več o njem. V Gorici je pustil ženo in štiri otroke. Kdor kaj ve o njem, naj nam sporoči. — Požar v Mirna. Dne 13. t. m. ponoči so se užgale v Mirnu Pavletičeve lesene zaloge. Ker je bil močan veter, je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi po Mirnu. Brzojavili so takoj v Gorico po požarno brambo, ki je pod vodstvom inženirja Peteanija z največjim naporom omejila ogenj. Škoda je krita z zavarovalnino. — Klerikalni abstlnentizem ali — »kupčija je kupčija. (Dopis iz Mirna). Svoj čas so bili naši klerikalci veliki abstinentje; ko pa so spoznali, da jim to ne nese. so si ustanovili krčmo na katoliški podlagi. Alkohol ki so ga svoj Čas preklinjali, zdaj blagoslavljajo. Le noter, ljudje božji! — kličejo jesiharji in zavajajo ljudi k pijančevanju, Jsamo da se mošnjiček napolni! Kako jemljejo resnost delavskemu gibanju. Z resnostjo, ki jo morejo gospodje v tržaškem »Narodnem domu** komaj slutiti, se pripravljajo naše organizacije ob vsaki priliki na delo za blagor delavstva. Pa vam prihajajo narodne zizibambule in vam to delavsko gibanje smešijo. Še nikdar ni bila opica resna, to vemo, in nihče ji ne bo jemal veselja do burk, ako so burke nedolžne in nikomur škodljive. Delavsko gibanje pa ni snov za burke. Preresna je beda delavstva, da bi smela služiti takim namenom. To bi morali vedeti tudi zastopniki tržaške N. D. O., ako si nočejo še nadalje ohraniti zizibambulskega priimka, ki so s» ga pridobili po dolgem opičarenju. Vemo, da bi bila zastopnikom imenovane organizacije težavna ločitev od njih značaja. Ampak koristno bi to bilo zanje in za vse. Vemo, da ne morejo imeti jasnega pojma o delavskem gibanju fantje, ki jim je bila še včeraj sokolska veselica prireditev svetovnega vprašanja. Pametnejši tudi vedo, da celo najgloblje sovraštvo do socialnih demokratov še ni dokaz usposobljenosti za vodstvo delavskega gibanja. ^ Pa nič ne bi rekli, ako bi si hoteli narodnjaki, tako zaradi lepšega ohraniti svojo N. D. 0. Ce že mora biti narodnjaštvo v vseh ozirih škodljivo, naj bi skušali to škodo omejiti vsaj na minimum. Nedopustno je pa zločinsko delo, ki ga opravljajo skupine N. D. 0. kakor vedno, tako tudi pri sedanjem splošnem gibanju delavstva za zboljšanje gmotnega položaja. Teden za tednom vam skoro matematično redno sklicujejo »važne" »shode" delavcev iz tehničnega zavoda in drugih podjetij. Vsi vedo, celo delodajalci, da prihaja na imenovane shode vedno le po par enih in istih oseb, ki govore o vsem, le ne o delavskih vprašanjih. To se pravi, da vodijo delavce za nos. Radi bi dali razumeti, da so močni, pa niso sposobni niti prikriti svoje številne in duševne revščine. Začelo se je železničarsko gibanje. Preden se je »Ligi" sanjalo, je naša organizacija pripravljala potrebni material in ukrenila po trebne korake. Pa vam pridejp »Liga" in tržaški narodnjaki in začno razglašati dneve, ko i začno s pasivno rezistenco. Ker se ui dala ure- sničiti prvič, so jo prenesli na drug dan, in potem zopet na drug, natančno določen dan ; ta dan so jo zopet preložili in končno so jo menda v šestič — odložili up nedoločen čas. Kaj ni to smešenje samega sebe in delavcev pred faktorji, ki bodo določali o železničarskih zahtevah iu pred Mretom ? Oni pravijo, da ne. Trde celo, da so socialni derapkratje krivi, ker niso hoteli slediti njih otročjim sklepom že prvi dan. Še vedno si domišljujejo, da jih smatramo za resne. Tri leta so redno mesec za mesecem vlagali spomenice vodstvu glavnih skladišč iu napovedovali stavke. Ni bilo stavk in delavci ča-'kajo še sedaj menda odgovora na spomenice... Pred mesecem je naša organizacija uslužbencev glavnih skladišč vložila vodstvu glavnih skladišč spomenico, v kateri je ena sama zahtevala 30 odstotkov povišanja vsem delavcem. Po mesecu se zbudi N D. O., ki že ni imela več skupine uslužbencev glavnih skladišč. Pa vam ex offo ustanovi skupino 8 par uslužbenci in vam predloži vodstvu glavnih skladišč spomenico, ki je višek menda zavedne smešnosti, s katero zasleduje gotov namen: škodovati delavskemu gibanju. V spomenici zahteva za delavce prosto vožnjo po železnicah Trikrat ali štirikrat v letu prosto vožnjo za vse delavske družine. Kai imajo glavna skladišča opraviti z železnico ? Zahteva, da se naj po štirih letih stalno nameste vsi delavci iu naj vživajo pri tem prednost člani N. D. 0. (?). In še ne vse. Mari ni to krvavo, brezvestno smešenje delavskega gibanja ? Mari še ne vedo — in ako ne vedo, jih zagotavljamo mi — da jih glavna skladišča še nikdar niso jemala v res^u poštev. Delajte, gospodje, narodne burke in uarodne komedije kolikor vara drago, dokler bodete imeli dovolj backov za seboj. Ampak za božjo voljo pustite delavska vprašanja, delavsko gibanje pri miru Ne razumete ga in ga ne bodete nikdar razumeli. Skrbite torej, da se vam ljudje ne bodo v pest smejali in da vas delavstvo ne bo preklinjalo. Saj ne bodete živeli samo eno leto in dobro veste, da se vaše solnce nagiba prav revno in naglo k zapadu. Pamet torej 1 Trst. — Organizacija kolarjev. Pretečeni četrtek smo v Trstu sprejeli v svoje vrste novo organizacijo, organizacijo kolarjev in kovačev, ki je imela imenovani dan v Delavskem domu svoj prvi občni zbor. Ta nova rečica, ki se bo izlivala v mogočno reko delavskega gibanja, šteje že sedaj ob svojem rojstvu lepo število članov. Ako bo novoizvoljeni odbor pridno vršil svoje jjnaloge, bodo v kratkem v organizaciji vsi kolarski delavci. Na občnem zboru sta fiodruga Begent in Bemisceg poročala o pomembnosti delavskih organizacij in o nalogah odborov. Navzoči so izvajanja poslušali z izr. dno pažajo in pokazali so pri razpravi, da se zavedajo važnega koraku, ki so ga z organizacijo naredili v korist iu blagor svoje stroke. Novim sobojevnikov naš pozdrav! — Veselica mednarodnega delavskega društva za Skedenj in Greto je krasno uspela. Nebo je bilo pač oblačno in hladno in strahoma so se prireditelji veselice ozirali na sive oblake, ki so grozili vsak treuotek uničiti skrbno pripravljeno delo. Ali neugodno vreme ni zadržalo zavednega delavstva z Grete in Skeduja, da se je trumoma zbiralo na veseličnem prostoru. Akoravno je bila veselica napovedana šele ob 4., je bila dvorana že ob 8. domalega napolnjena; po četrti uri pa ni bilo več dobiti prostora. Vse je bilo nabito polno in veliko sodrugov in sodružic ni moglo več v dvorano. Z delavskim pozdravom je godba mladeniške zveze otvorila veselico. Pozdravu so sledili krasno uspeli spevi delavskega pevskega društva z Grete pod spretnim vodstvom pevovodje sodr. Ettora Chiavalci. Dramatični odsek društva se je tudi potrudil, da ustreže z izbranim sporedom. Priredil je kar tri igri. Dramo — „Zločin Biance", BPrvi raajnik" in h koncu še dobro satiro na zaljubljene in ljubosumne. Vse tri predstave so bile tako izborno pripravljene, da zasluži dramatični odsek, zlasti njegov voditelj sodrug Peter Pachlin in sodružice Pečenko Josipina in Marija, Škrl Ivana ter sodrugi Penco Anton in Josip, . Skrl, Burger, Kociančič in Coravetzu za trud in izborno igro javno hvalo. — Pol. komis, pri Sv. Jakobu nam je prepovedal na višje povelje na letakih navedeno in že dovoljeno slavnostno razvitje zastave! R d e č a je in to jih bode! Vložili smo pač rekurz, in se snidemo zatorej, da se še enkrat pošteno na jezo druzih zabavamo na Silvestrov večer — z z a-stavo! Na svidenje I Slovensko gledališče. Opera. Za danes le nekoliko besed. Skladatelju »Ksenije" Viktorju (Parmi je občinstvo v soboto aplavdiralo kakor pri premieri. In to je %\o popolnoma razumljivo, zakai ,, Ksenija" je prišla kakor noviteta na oder. Čimbolj se kdo opominja na prvo uprizoritev, tem večji užitek jto imel od sobotne predstave, dasi se ne more reči, da se je ta muzikalna enodejanka pred leti malomarno spravila pred poslušalce. Ati kar se je v nekdanjih razmerah storilo z najboljšo voljo, ni moglo doseči efektov sedanje inscenacije, čimdalje bolj se spoznava, da se uči tudi širše občinstvo ceniti važnost, ki jo ima v operi orkester in ta je predvsem faktor, ki povzdiguje sedanjo glasbeno diarno nad nekdanjo. Seveda je treba ponavljati, da mora jiti ta občutljivi instrument — in sicer tembolj čembolj je občutljiv — v pravih rokah. G. Talieh vdihuje temu iustrumentu življenje; v njegovi taktirki je centralni motor, ki napenja, potre-sava, urairuje in zopet priteguje vse živce; on ustvarja med orkestrom iz odrom najtesnejšo zvezo, da postaja iz pevcev in godbenikov eno telo, čigar organi funkcionirajo v čudoviti har^ moniji. Bavno v tej smeri se opazuje stalen napredek, ki daje upanje, da se sčasoma iz-glade še tisti nedostatki, ki so v začetkih neizogibni. Da prihaja orkester ne le v uvertiri, temveč tudi med dejanjem boljinbolj do veljave pri občinstvu, se nam zdi velik uspeh in znamenje, da je začela opera vzgojevalno vplivati. V „Kseniji“ so bili na odru zaposleni gdčna. Šipankova z naslovno partijo, gd. Krampera (Aleksij), gd. N o v a k (vitez). Vsi so bili dobro disponirani in so odlično premagali vse težave ne baš lahkih partij. Gdčna. Thalerjeva je s Tatjano pokazala, da utegne postati tudi za opero prav po-rabna moč. Svetovali bi ji, da vloži še malo več truda za študij mimike Na občinstvo je napravila novo uprizorjena opera očividno velik vtisk. Klicalo je ska-datelja, kapelnika in soliste in se ni naveličalo ploskati. Ne vemo, kako je poslušalcem ugijala Wolf-Ferrarijeva „Suzanina tajna”. Kadar se zagrinjalo zadnjič spusti, je že navada, da hiti vse h garderobam in tedaj se ne more nič soditi po močnejšem ali slabejšem aplavzu. ( Mislimo pa, da se bo ta Jntermeco1*, kakor ga imenuje skladatelj, občinstvu prikupil, zlasti če ga parkrat sliši. Ta stvarca ima dražestno li rično glasbo, ki jo nedvomno postavlja med najboljše moderne kompozicijo. Dejanje — če se sme sploh govoriti o dejanju — je seveda zelo ubogo. Grof Gil je strastno zaljubljen v svojo ženo, pa tudi blazno ljubosumen. V salonu diši po turških cigaretah; sam ne kadi, kaj naj torej misli drugega, kakor da ga žena vara z neznanim kadilcem? V svoji ljubosumnosti počenja, kar pač delajo možje v takih situacijah: Bazbija pohištva, vrača se nepričakovan po — dežnik in nazadnje pripleza skozi okno pa zaloti ženo — z gorečo cigareto. To je njena tajnost. Situacije, ki nastajajo vsled tega naivnega nesporazuma, niso dramatično kaj posebno pomembne in gledalec secelojezi, ker pozna že od začetka tajnost, ki se bo možu razodela šele na koncu. Ali poslušalec prihaja na račun. Zakaj vse situacije je znal skladatelj imenitno porabiti v svoje namene in skromni intermeco je glasbeno bogatejši od marsikatere pretenciozne kompozicije, v kateri razsajajo vsi instrumenti, kakor da imajo porušiti nov Jeriho. V pevskem delu gre pravzaprav za duet. Grofico je pela gdčna. Šipankova, njenega moža pa gd. N o v a k , oba s finim pojmovanjem, elegantno in — to je treba povedati — z jasnim izgovarjanjem besedila. Nemo vlogo starega sluge je dobro odigral gospod Horsky. Kralj Matjaž. Včeraj popoldne je bil repriza S p ie a r-j e v e „narodne pravljice" Kralj Matjaž. Ker nam ni bilo po premieri mogoče podati poročila, izpolnjujemo danes svojo dolžnost, o kateri naj kar takoj povemo, da ni prijetna. Ne verjamemo, da se izkazuje pisatelju kakšna usluga, Če se mu zbujajo nade, ki se naj-brže nikdar ne uresničijo. Talent pač lahko blodi po čudnih potih in zgodilo se je že, da se je našel, kjer se sam ni pričakoval in kjer ga drugi niso pričakovali. Ali tako presenečenje pride lahko tudi od človeka, ki ni nikdar prej napisal leposlovne vrstice, če pa imamo pred seboj gotovo delo, imamo soditi po njem, ne pa po eventualnih eventualitetah. Zato je treba o „Kralju Matjažu” po pravici povedati, da je vseskozi ponesrečen poizkus ; ravno tako je treba povedati, da ta poizkus ničesar ne obeta. To bi lahko povedali v „ milejši in obzirnejši" obliki; ali z vsako formo, ki bi pripuščala mnenje, da potrebuje „Kralj Matjaž” le kakšne popravke, bi grešili proti avtorju, ker bi ga vsaka .taka neokretnost lahko zavedla na pope, kjer bi neizogibno doživel razočaranje. Pisati drame itak 0 edino koristno delo v človeški družbi; če -pa je v dramah kaj koristnega, tedaj ne v ta$ih, kakršna je »Kralj Matjaž". Gospod avtor pravi, da je to narodna pravljica; ali to je zmota, zakaj njegovo delo je kombinacija narodne pravljice in malopomembnih vsakdanjih .epizod, v Kateri ni notranje zveze in še zunanje le prav, prav malo za silo. Dejanje se baje vrši na meji Korošlse in Kranjske ; tudi to je zmota, ker ni dejanja. Na oder prihaj* ogromno število .oseb. Toda kaj početi z njimi ? Za kralja Matjaža se v gledališču ne moremo ogrevati kar zato, ker smo Slovenci in ker so znane razne pravljice o njem. Ko ga prvič uzremo na odru, nam je tujec in sam mora razvneti naše zanimanje. Špicarjev Matjaž pa ne stori tega. Do{go čakamo, da se kakorkoli približa naši duši, ali potem nas dolgočasi speče veličanstvo, ki čaka v svoji gori na pogin zadnje srake, da pojde reševat svoj narod, kadar bo že rešen. Pisatelj je imel gotovo naroden namen. Ali kaj dela njegov narod ?. .. čaka na kralja Matjaža ! Ko pride ta v epilogu na dan in se postavi kakor šablonski spomenik med reprezentanti vseh znanih in neznanih slovanskih narodov, se nam zdi, kakor da se ta živa slika norčuje iz zgodovine. Kralj je spančkal in narod je čakal nanj ... ne, tako se ne suče zgodovina. Ne glede na posameznosti. Če je temu kralju ideal, da bomo zopet pekli kruh iz lastnega testa in si delali obleko iz domačega sukna, tedaj naj le ostane v svoji gori, kjer mu želimo prijetem počitek. Z gospodom kraljem se torej nikakor ne razumemo. Ali enako nam je nejasno, kaj ima z njim opraviti vsled stokratne porabe oguljeni romanček Bezike, iz katerega se tudi ne razvija nobeno dajanje, temveč vidimo samo nekatere momentne fotografije in slišimo veliko nepotrebnega pripovedovanja in nekoliko tudi nepotrebnega petja. Itd. Tudi, če bi bilo vse, kar je hotel pisatelj pokazati, potrebno in če bi kaj pomenilo, če bi torej mogli akceptirati podlago dela, je tehnika nesposobna, da bi držala to zgradbo in vse je kakor posili razvlečeno. Slepec Tevž prihaja n. pr. parkrat na oder, da živ krst ne ve, po kaj. Tako je tudi z drugimi prizori. Da pa ne bo nesporazumljenja : Prav je, če se domača dramska literatura pospešuje z vso vnemo ; to je celo važna, morda najvaž nejša naloga slovenskega gledališča. Prav je, če se merijo pri izbiranju za uprizoritev domača dela z drugim merilom, kakor proizvodi svetovne literature, zlasti dokler je slovensko dramatično slovstvo še tako nerazvito kakor doslej. Ali nekaj merila mora vendar biti in sami dobri nameni avtorjev ne morejo več zadostovati. Navsezadnje tudi še ni smrtna nesreča, če se kakšna stvar popolnoma ponesreči; ali tedaj ne gre slepiti avtorja in mu klicati : Le tako naprej ! Ampak povedati je treba : Tako na noben način ne več. če pa sploh, tedaj drugače, popolnoma drugače. Igralci So se resno potrudili. Nastopilo je menda vse dramsko osobje in še nekoliko opernih moči in vsi so igrali z veliko vnemo. Naj zadostuje to generalno priznanje. Nebesa na zemlji. Burke se pišejo zato, da se človek smeje, če ima sploh to sposobnost. Ideja ali pa vsaj košček ideje tudi burki ne škoduje. Ali toliko idej ni na svetu, da bi zadostovale za vse fa-brike komedij in zato se je treba včasih zadovoljiti tudi s spretno konstrukcijo, s situacijsko komiko in starimi, izpreminjevalnimi rekviziti, če se porabijo le vsaj v nekoliko prenovljeni obliki in kolikor mogoče neprisiljeno. Te iastnosti moramo priznati Horstovi burki „Nebesa na zemlji" ; in ker slede smešni prizori, karamboli itd. drug drugemu tako naglo, da se dobrovoljni igralec ne oddahne in da razum nima časa za kakšno analizo, se je ob-čjnstvo sinoči izvrstno zabavalo. Šablona teh „Nebes na zemlji" — seveda zakona — je stara, ali uspešno porabljena. Dr. Vesel je nalagal svojega tasta, da ima posest na deželi, ker je potreboval od njega denarja za popla-Čanje svojih samskih dolgov. Graščak Podržaj je nalagal svojo teto, da ima žeco, ker more le tedaj podedovati njeno imetje, če je oženjen. Naenkrat pride Veselov tast iz Maribora in hoče na njegovo posestvo, Podržajeva teta pa pride iz Bosne in hoče videti njegovo ženo. Podržaj posodi Veselu svojo graščino, Vesel posodi Podržaju svojo ženo in seveda se izleže iz tega B pomočjo drugega graščaka Wipprttza in njegove hčerke Erne ter šansonetke Flo-rette tisoč neumnosti in zadreg, dokler se nazadnje vsa zavozlana komedija ne reši na splošno zadovoljnost. Podržaj se „loči" od svoje, recte Veselove žene, „kupi" od Vesela njegovo, recte 6Vojo posest, zasnubi Wippritzevo Erno (pravzaprav zasnubi ona njega), tako da ima nazadnje po vseh teh transakcijah vsak svoje, tast in teta, ki sta bila dotlej pes in mačka, pa skupaj odpotujeta, zahtevajoč drug od drugega, da ne črhne nobene besede. Najbrže ne bosta storila tega in morda po-dasta Horstu snovi za novo burko. Igralo se je prav dobro; če bi bil le tempo mestoma nekoliko živahnejši, bi rekli izvrstno. S posebnim zadoščenjem moramo konstatirali, da je izginilo tudi iz burk pretirano karikiranje in igralci nahajajo boljinbolj pravo mero, ki vzbuja veselost, pa ne odbija. Tako n. pr. je prišla ga. Bukšekova z imenitno masko, frizuro in toaleto kot teta iz Bosne. Tako je bil tudi gd. V e r o v š e k kot tast iz Maribora imeniten robantar. Gd. N u čič t'e jako fino interpretiral posestnika Podržaja, :i je abstinent od tobaka in alkohola ter vegetarijanec in zna z ženskami občevati samo s pomočjo tiskanih receptov za zaljubljence. Gd. Povhi je podal drja. Vesela dovolj di- stingirauo iu je primerno brzdal svoj tempa* rament; priznati je, da je v tem oziru močno napredoval; zdaj bi bilo koristno, da se pobavi še nekoliko s svojim načinom govora, ki je So nekoliko stereotipen. Gd. Danilo je bil v maski in nastopu VVippritz z aristokratskim! alirami. Ga. Š e t r i 1 o v a je jako ugodno učinkovala z delikatno igro. Pikantna šauzo-netka je bila gdčna. Thalerjeva, dražestna snubilka ga. 11 i č e v a. Gda. Peček in Molek sta bila dobra hlapca. —an. .......................... • 11 ..J!" Draginja. (Piše dr. H. Tuma.) (Dalje.) Enako tendenco dobimo tudi v večini kulturnih držav. V Švici na primer je okolo 215.000 posestnikov leta 1876 produciralo 1 milion govedi, leta 1906 1 in pol miliona. Avstrija je pridelala na hektar površja 1. 1910 13*25 q pšenice, leta 1895 pa 14’38 q, Ogrska leta 1901 11.11 q, leta 1910 pa le 10*84^ sta torej obe državni polovici nazadovali, do-čira je Nemška od leta 1896 do 1910 šla od 18 in pol na 20*15 q na hektar. BritanBkp pridela 21 q na hektar, Belgija 22 g. Tu dostavljamo, da stoji evropska Busija naj nižje, t. j. 6‘7 q na hektar. Angleška Indija 7‘5 q na hektar in Zedinjene države 9 2 q na hektar. Najvišje v produktiviteti zemlje stoji okolica pariška, kjer okolo 5000 malih posestnikov na 8500 hektarih preskrbuje ves Pariz, ki šteje 8 milione prebivalcev, s sočivjem in zelenjavo, dočim mora London vso svojo potrebščino dobivati iz Danskega, Holandskega in drugih držav. V Avstriji imamo izza časa Taafeja sem agraino politiko, t, j. veleposestniki avstrijski, gališki in češki grofje diktirajo v spremstvo klerikalcev smer naše gospodarske politike, vnanje in notranje. Doba teh 25 let pri našem poljedelstvu ne kaže nikakega napredka. Kmet je varovan po carini, da lahko drago prodaja, a zato ni izvišsl prav nič produkcijo. Cela Avstrija je pomnožila areal za pšenico za 400 tisoč ha, je pa nazadovala pri rži in pri ovsu za 700.000 ha. Carina je na Nemškem vplivala na produktiviteto poljedelca. Strojno delo« umetna gnojila so se razvila ondi do visoke stopnje in to vzajemno podpira celo vrsto industrij. V Avstriji carina ni imela v z g oj e v a 1 n e g a vspeha, dasi je carina v moderni državi dopustna le kot vzgojevalno sredstvo. Carina v Avstriji ni imela druge funkcije kakor polniti žepe potratnih galiških in ogrskih magnatov. V zapadnih naprednih kulturnih državah konstatiramo torej, da se množi število delavstva v mestih, da se viša njih mezda in obraz življenja, da se množi malo posestvo, množi njih rentabiliteta in viša njih obraz življenja. Bolj kakor gremo preko Avstrije na vzhod,* prevladuje poljedeljsko prebivalstvo primitivne kulture brez vsake tehuike in brez stremljenja po izboljšanju življenske mere. Veleposestvo ondi tvori izvozno moč žita in goveje živine. Ogrska je v letih 1901 do 1905 počez pridelala 67 in pol milionov q pšenice. Od tega je izvažala po 22 in pol milionov q, torej doma porabila 45 milionov q, kar bi znašalo na 20 milionov prebivalcev okolo 228 kg na glavo. V isti dobi pa je prišlo na Nemškem 435 kg na glavo. Ako bi se ogrsko prebivalstvo redilo tako zadostno kakor nemško, bi Ogrom primanjkovalo za lastno potrebo okolo 18 milionov q. V Belgiji, ki ima v Evropi najgostejše prebivalstvo, je le 21 odstotkov poljedelcev, ki so v isti dobi počez pridelali 14*7 milionov q. Ako bi bila potrebščina na glavo le 228 kg kakor v Ogrih, bi Belgija žito lahko izvažala. Isto velja za ruski izvoz. Tam bi primanjkovalo vsako leto 94 milionov q žita, ako bi se hranilo prebivalstvo kakor ono v industrialni Belgiji. Ako bi se Nemci redili kakor Ogri, bi izvažali lahko 4-krat toliko žita nego Ogri. Vidimo torej pojav, ki se sprva zdi docela nenormalen. Izvažajo dežele, kjer gospodarstvo ni še razvito visoko stopinjo iu kje,r ima prebivalstvo nizke životnepo* trebe, Vvažajo dežele, ki imajo poljedelatto na visoki stopnji, obenem tudi industrijo in visoko življensko mero. rD*iw ZADNJE VESTL Italijansko turška vojna. Povodenj. Rim, 19. novembra »Agenzia Stefani* poroča iz Tripolisa z včerajšnjim datumom: Vsled silnega deževja v Djebelu je reka Megemi po noči nenadoma silno narasla in je poplavila ves del puščave pred našo južno fronto od Sidi Mesri proti zapadu. Voda je predrla našo črto pri Bumeliani, odkoder se je široka struja vlila preko Tripo-ltških predmestij in je dosegla luko vzhodno pd kastela. Naši vojaki so kazali občudovanja vredno hladnokrvnost (Preveč hvale, da ne bi bila sumljiva 1) Rim, 19. novembra .Agenzia Stefani" javlja iz Tripolisa: Zadajo noč je voda znatno upadla. Naše čete so takoj porabile priliko, da so popravile, oziroma zopet napravile prvo varstveno črto od Sidi Mesri proti zapadu. Morje je nemirno. Ladje morajo ostati na odprtem morju. Zdaj dežuje malo. Povodenj ni povzročila posebne škode. TurSka taktika. Carigrad, 19. novembra. Poslanec mesta Bengazi, Manžur paša, je dospel sem in je dolgo konferiral z velikim vezirjem. Manžur javlja, da Turki in Arabci ne nameravajo resnega velikega napada, temveč da hočejo Italijane vznemirjati z malimi boji. Bestialnosti, B e r o I i n , 19. novembra. Vojni poročevalec ,,Lokal-Anzeigerja" Gottberg, ki je z angleškimi poročevalcivred vrnil Italijanom svoj potni list, poroča obširno o grozotah italijanskih častnikov in vojakov, ki jih je sam doživel.1 Tudi on poroča, da so morili žene, Otroke, ranjence in otroke. Se več mobilizacije. Milan, 19. novembra. General Mai-noni d’ Intignanoj zahteva v listu „Corriere della Sera", da naj stori Italija vse, kar le more, da bo močna, češ v Tripolitaniji bo treba veliko več vojaštva, nego se je mislilo. Bazen tega poteka pogodba o tro-x v e z i. če misli Italija ostati v trozvezi, ali pa če misli izstopiti, mora voditi pogajanje s popolno svobodo akcije in tako, da se lahko popolnoma zanaša nase. če bodo tudi trije ali štirje vojni zbori v Tripolitaniji, morajo biti vendar ostali popolnoma sposobni za mobilizacijo. Finančni položaj Tnrdije. C a r i g r a d , 19. nov. Finančni minister izjavlja, da Turčiji kljub vojni ne letos ne drugo leto ni treba posojila. Pol resnice, pol fantazije. Bi m, 19. novembra. Iz Tripolisa javljajo: Sovražnik ne daje nobenega znamenja kakšne akcije, le običajno streljanje na našo zapadno fronto se nadaljuje. Neki poizvedovalec naananja, daje 2000 Arabcev vedno v spremstvu Turkov, od katerih dobivajo plačo; ostala arab-ska množica pa vedno fliktuira. Drugi poročevalec javlja, da je bilo deževje Arabcem zelo iigodno, ker hočejo to porabiti za setev. Morda povzroči to, da bo večina Arabcev zapustila Turke. Več turških vojakov je baje dezertiralo v Tunezijo. Tnjl atašeji. Dunaj, 19. novembra. Atašeji tujih držav morajo vedno nositi uniformo. Njihova pisma se strogo cenzurirajo, znamenja in šifre so prepovedane. Nič, kar se more kakorkoli smatrati za vojaško tajnost, se ne sme poročat,! v domovino. Tuji častniki ne smejo imeti nobenega lastnega spremstva. Vojnih operacij pa pravzaprav sploh ne morejo zasledovati.______________ Mornariški minister vjet. Pariz, 19. nov. „New York Herald“ ima vest, da so vstaši vjeli admirala Sačengpinga, ki je bil imenovan za mornariškega ministra. Lljantang in JaanSikaJ. London, 19: nov. General Lijantung, vrhovni poveljnik vstaške armade, je poslal Juanšikaju pismo, v katerem ostro zahteva, da aapusti mandžurska dinastija kitajski prestol. V tem slučaju garantira dvoru pokojnino in testno ravnanje. Boji v Nankingu. Ša n g a j, 19. nov. Boji v Nankingu so s4 včeraj pričeli. Cesarski so napadli vstaške predstraže, ki branijo pozicijo z baterijo šestih topov. ____________ Rusija v Perziji. ' B e r o 1 i n , 19. nov. »Lokal Anzeiger“ javlja iz Peterburga: 4000 mož ruskega vo- jaštva je odposlanih v Kazmin. Ministrstvo za zunanje zadeve pa naglaša, da Busija nima namena vojaško zasesti kakšen del Perzije; tudi če bi čete korakale dalje v Teheran, se to nima smatrati za kazensko ekspedicijo. Buška vlada stoji strogo na stališču rusko-angleške pogodbe, ki jamči nedotakljivost Perzije in zahteva le primerno zadoščenje. (Seveda, kdo bi verjel? Kaj more ruska vlada za to, če nastane „slučajnou kakšen konflikt, kadar ima 4000 svojih vojakov v Perziji?) Rekonstrukcija. Dunaj, 19. nov. Včerajšnji ministrski svet se je bavil z vprašanjem notranje politike in z izpremembami kabineta. Finančni minister dr. M e y e r je vložil svojo demisijo. Na njegovo mesto pride dr. Z a 1 e s k i (kakor smo že javili); dr. B r a f prevzame poljedelsko listnico, za poljskega ministra-rojaka pa ima biti imenovan poslanec D 1 u g o s z. Dunaj, 20. nov. Ministrski predsednik grof S t tl r g k h je bil včeraj pri cesarju na avdijenci in je poročal o izpreraembah v kabinetu. Kakor se čuje, je cesar pritrdil njegovim predlogom. Imenovanje novih ministrov se najbrže razglasi v torek. Državni zbor. Dunaj, 20. nov. Prve dni tega tedna ima zbornica opraviti drugo in tretje čitanje predlogov dragiftjskega odseka. V sredo se pričakuje glasovanje. O predlogih poslancev Ben-nerja, Jerzabka in Waberja se bo glasovalo po imenih. Poslanca Urban in Bosner pripravljata kompromisen predlog. Tudi se raznašajo sumljivi glasovi, da bo zbornica zopet sprejela nekdanji StSlzlov predlog, kakor na zadnji poletni seji. Ta predlog zahteva časovno omejen uvoz argentinskega mesa „za slučaj potrebe" in »sporazumno z ogrsko vlado". Po draginj-skih predlogih pride zakon o ženskem in otroškem delu v rudništvu na vrsto, nato pa prvo čitanje zakona o s o c i a 1 ne m zavarovan ju. Bazven tega se pričakuje še drugo čitanje reforme opravilnika ter drugo in tretje čitanje proračunskega provizorija. Dunaj, 20. nov. Sedanje zasedanje državnega zbora ima trajati do 22. decembra. V Bosni ni mobilizacije. Dunaj, 19. nov. Korespondenčni urad razglaša, da so vesti o mobilizaciji v Bosni in Hercegovini, ki so bile zadnje dni razširjene po tujih časopisih, popolnoma neutemeljene. Poštna tatvina. L i j o n, 19. nov. V sredo ponoči je izginilo iz poštnega vlaka Pariz-Marseille več poštnih vreč, v katerih ao bila pisma in velike svote za Indijo in\ daljni vzhod. Vreča, ki je bila namenjena francoskemu poslaništvu v Carigradu, se je našla nepoškodovana. Reiolnclja v Mehiki. Washington. 19. nov. Poveljnik ameriških čet ob mehikanski meji je dobil nalog, naj bo pripravljen, da takoj zavzame potrebne pozicije, če bi dogodki v Mehiki povzročili, da bi bilo treba zavarovati nevtralnost Zedinjenih držav. Odgovorni urednik Pran B a r 11 Icdija in »alaga »aložba Zarie. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak Človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovta v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajate zdravila p. t. Članom okr. boln. Magajn* v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarn« Ml bolnlSke blagajne južne Železnic«. Francosko žganje ,Diana* je najbolje domače sredstvo dobiva se pri vsakem boljSem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni g. Gabriela Piccoli in pri gosp.: Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara, L. Češnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin, A. Jerše, Anton Kanc, Lod. Kotnik (Šiška), J. Krivic, Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, ,Konsumnem društvu Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V. Petričiča nasl. J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pri V • i \ ■' ' za Ljubljano in okol. Zahvala. Za izkazano sožalje povodom smrti Mihaela Peterlina rudarja izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem udeležencem pogreba ki so pokojnega spremili k večnemu počitku in mu izkazali zadnjo čast, najtoplejo zahvalo. Podkraj, Zagorje ob Savi, dne 18. novembra 1911. Žalujoči ostali. Železnato vmo s kino lekarnarja Picceli-ja v Ljubljani *. Dunajska cesta krepča malokrvne, nervozne, vslcd bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenice K 6-60. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoli-Ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost In prednjači za- raditega vsem drugim železnatim izdelkom. ••••« Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski Jlustrovani Tednik4 ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K180. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inse-rirajte v njeml Naslov; Slovenski Ilustrovani Tednik, Ljubljana Restavracija ,International‘ na Resljevi cesti št. 22 v neposredni bližini južnega kolodvora. Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila. Na razpolago je vrt s kegljiSCem in vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi. Shajališče sodrugov Na prijazen poset vabi Marija Petrič, gostilničarka. Kupujte „Zarjo“ izvod samo 6 vinarjev. v Žepni koledar za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912 izide te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide. VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Sodalno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj). — Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 ln 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke. Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi .Zarje* v Ljubljani. Navnaniln Vljudno naznanjam sl. ob-i>l