Št. 17. Maribor, dne 25. aprila 1912. Tečaj XL VI. List ljudstvu v pouk in zabavo. ¿«Kaj* vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru ■ pošiljanjem na dom " g* leta 2 K in za četrt leta 1 K< Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijmi ¡¿oiela 6 K. Kdor hodi sam ponj. plača na leto samo 8 K» Naročnina se pošilja na. UpravniStvo Slovenskega Gospodarja- v Mariboru, - List se dopošilja do odpovedi - Udje „Kital <«kovnega društva« dobivajo list brez posebne naročnine,, ^ Posamezni listi stanejo 10 vin, ~ Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, >- Bokopisi se ne vračajo, Upravništvo: KoroiK* cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inaerate in reklamacije, 3» Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat IS sin« «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseraH se sprejemat do srede zjutral, H® zaprte reklamacije so poštnine proste, 1 Za brate Hrvate. Slovenci smo zadnji teden zopet pokazali, da nam slovanska vzajemnost ni prazna beseda. Naši poslanci so se potegnili na Dunaju za Hrvate, katere zdaj tlači ban Čuvaj, ter dosegli velik, velik uspeli. Vlada in celi državni zbor je obsodil postopanje Madžarov nasproti Hrvatom ter izrekel hrvaškemu narodu svoje sočutje v težkem boju nasproti madžarskemu nasilju. V četrtek, dne 18. t. m., je v začetku seje stavil dr,- Susteršič s svojimi tovariši v ostrih besedah sestavljeno vprašanje na ministrskega predsednika zaradi hrvaških razmer. Vse je obstopilo zapisnikarja ter z napeto pozornostjo poslušalo besedo za besedo. Kadar se je imenovalo ime sedanjega komisarja Čuvaja in ministrskega predsednika Kuena, zagromeli so klici ogorčenja proti tem nasilnik.om po celi dvorani. Ko je bilo vprašanje končano, razlegali so se po zbornici viharni kliči: Živela Hrvaška! Dol s Čuvajem! Fej Kuen! Potem se je začela prva razprava o uradniških plačah. Toda nihče se .ni zanimal za to vprašanje, ampak prvi govornik dr. Dulibič je govoril sam» ~ enem uradniku, o komisarju Čuvaju na HrvaSk*!..., ter opisoval njegovo zlodejsko delovanje. Protiljudsko postopanje Cuvajevo res ni najboljše priporočilo za nove plače uradnikom. Toda dr. Dulibič še ni končal svojega govora, se je seja prekinila. Izvedelo se je namreč, da lioČe ministrski predsednik takoj še v tej seji odgovoriti na interpelacijo slovenskih poslancev. In res, komaj je dr, Dulibič pretrgal svoj govor, vstal je groi Stiirgkh, da odgovarja Slovencem. Poslanci so se stiskali okoli sedeža ministrskega predsednika, da bi ne preslišali besedice. Grobna tišina je nastala v zbornici. Grof Stiirgkh je obsodil Kuenovo in_ Cuvajevo postopanje nasproti Hrvatom, katerim se je vzela tiskovna, zborovalna, društvena, in sploh vsak.a državljanska svoboda. Celo pisma so si morali pustiti odpirati. Rekel je, da tako postopanje med Hrvati ne more vzbujati ljubezni do avstro-ogrske države, nadalje, da tako postopanje tudi vznemirjevalno vpliva na Slovienoe in Hrvate avstrijske državne polovice ter da nam tako postopanje ne bo'v balkanskih državah, kjer prebiva toliko Jugoslovanov, pridobilo nobenih prijateljev. Sedanje razmere na HrvaŠkem tudi na Bosno i.n Hercegovino slabo uplivajo, ker vzbujajo pri narodih, ki so se nam priklopili, da se bo morda kedaj tudi ž njimi tako' nasilno ravnalo. Ako ogrska vlada ne bo kmalu odšla s svojimi pandurji s Hrvaškega, bo avstrijska vlada prisiljena, ubrati druge strune. Odločni in Jugoslovanom prijazni odgovor avstrijskega ministrskega predsednika, je .naredil na celo zbornico nepopisno dober utis. Zbornica je odmevala vsklikov zadovoljstva s takim nastopom. In kakor so isti dan odobravali vsi avstrijski poslanci Stiirgkhov odgovor, tako tudi zdaj vsa avstrijska javnost izraža svoje popolno soglasje z besedami -grofa Stiirgkha. Že dolgo menda ni noben avstrijski ministrski predsednik s svojim govorom tako ustregel vsem narodom Avstrije, kakor sedaj Stiirgkh s svojimi pravičnimi in poštenimi besedami v prilog tlačenemu hrvaškemu narodu. Slovenci so se premišljali, ali naj predlagajo otvoritev razprave o Stiigkhovem govoru ter dajo tako vsem strankam priložnost, da izrečejo svoje mnenje o hrvaških razmerah. Bali so se namreč, da bi liberalni poslanci iz Dalmacije, ki so v politiki ravno tako nezreli, kakor slovenski liberalci, govorili ob tej priliki kake neumnosti, ki bi pokvarile splošno ljubezen. in sočutje s hrvaškim narodom. Ko so dali ti poslanci Slovencem zagotovilo, da bodo pametni, se je drugi dan v petek od Hrvatsko-Slovenskega kluba predlagala otvoritev razprave in tudi soglasno sprejela, V razpravi so govorili dr. Krek' v imenu Slovencev, dr, Dulibič v imenu dalmatinFvil? pravašev, dr. Fidler v imenu Cehov, dr. Leo imenu Poljakov, dr. Adler v imenu nemških sociab-iii demokratov, Nemec v imenu čeških, Dašinski v imenu poljskih socialnih demokratov, Romanjčuk v imenu Rusinov, Hoc v imenu Čeških radikalcev, dr. Gros v imenu liberalnih in Stekler v imenu krščansko-socialnih Nemcev. Za Srbe so govorili dr. Baljak, za liberalne Hrvate dr. TresiČ. Vsi govorniki so obsojali rabeljsko postopanje Cuvajevo na Hrvaškem in odobravali jasen in odločen nastop grofa Stiirgkha nasproti Madžarom. Tako sta se vlada in državni zbor postavila na stran Hrvatov ter se izrekla proti brezobzirnosti Madžarov, katera le škodi skupni državi pri drugih narodih, Zaslugo, da se je dosegel ta uspeh, imajo Slovenci, ki so vsakokrat na svojem mestu, kadar je treba braniti pravico in resnico. Politični ogleci. — Dne 19, aprila: Cesar je danes sprejel ogrskega finančnega ministra Lukača ter se ž njim posvetoval o političnem položaju, — Ogri , se delajo' zelo razburjene radi interpelacije, ki jo je vložil v našem državnem zboru dr. Susteršič glede na žalostne razmere na HrvaŠkem. Pretijo tudi grofu Stiirgkhu radi včerajšnjega njegovega odgovora na Susteršiče-vo interpelacijo. — Manjšinske stranke v Srbiji so sklenile za ožje volitve dogovor, da oškodujejo vladno večino, — Turški sultan je s prestolnim govorom otvo-ril novoizvoljeni turški državni zbor. — V Maroku v Afriki je izbruhnil upor. Domačini so baje poklali 200 francoskih vojakov. Proti Evropejcem proglašajo domačini sveto vojsko. — Dne 20, a p r i 1 a: Cesar je imenoval finančnega ministra Ladislava pl. Lukača za ogrskega ministrskega predsednika in mu je poveril sestavo ministrstva. — Sirijo se vesti, da bo vojni minister Auffenberg odstopil. — Okrog mesta Fec v Maroku divja hud boj med francoskimi vojaškimi četami in u-pornimi domačini. Mesto na več krajih gori. Francozi pošiljajo nove Čete v Maroko. — D ne 21. aprila: Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, — Novi ogrski ministrski predsednik Lukač hoče vse dosedanje ministre ohraniti v službi. — Ogri silno rovarijo proti avstrijskemu ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, ker se je v našem državnem zboru zavzel za Hrvate. — Iz Rima poročajo, da so sv. Oče oboleli, — Francosko vojaštvo je upor v Maroku že zadušilo. Uporniki so zbežali na vse strani. — Dne 22. aprila: Novo ogrsko ministrstvo je sledeče sestavljeno: Lukač predsedstvo in notranje zadeve; pl. Telesky finance; grof Zichy pouk in bo. gočastje; dr. Sekely pravosodje; grof Sereniji poljedelstvo; general Hazai deželno brambo; pl. JosipoviČ minister za Hrvatsko, Zaprisega novega ministrstva se vrši v Četrtek. — Potrjujejo se vesti o bolezni sv. Očeta,; obolel je na živcih in srcu. Zdravniki zatrjujejo, da ni nevarnosti. — V nemškem državnem zboru je govoril državni kanclar Betman Hollweg o potrebi oboroževanja ter je pozival državni zbor, naj sprejme brambno predlogo, da bo postala Nemčija v vojaškem oziru Še močnejša. — V Maroku vlada zopet popolni mir. -- D n e 23, aprila: Pri današnjih občinskih volitvah za IV. razred na Dunaju so zmagali krščanski socialc-i v štirih okrajih; v 12 okrajih pa pridejo v ožjo volitev s socialnimi demokrati, oziroma nemški-mi liberalci. Socialni demokratje so prodrli v 6. okrajih. — Pri nadomestni volitvi za državni zbor v okraju Beljak na Koroškem je prodrl socialni demokrat Groger proti nemškemu nacionalcu dr.. Angererju. — Jutri se bo celotno ogrsko ministrstvo predstavilo cesarju. — Listi domnevajo, da bo Čuvaj odstavljen kot komisar in da bo grof Pejačevič imenovan za hrvatskega bana, — Volitve v srbsko skupščino so se iz-vršile z zmago vladne stranke. Italijani napadli Bardanele. Ker Italijani v Tripolisu ne morejo doseči zmage nad Turki in Arabci, skušajo doseči z napadi na evropsko Turčijo konec vojske in pospešiti prepustitev Tripolitanije, Ker pri Beirutu niso veliko opravili, so se lotili Dardanel, ki so morska ožina med Evropo in Azijo ter vežejo Egejsko morje z Marmara-morjem. Si-rokost Dardanel znaša povprečno 4 kilometre, naj- Salezijanski zavodi. Časniki so pred kratkim poročali, da ustanovijo letošnjo jesen Salezijanci nov zavod na Slov. Štajerskem, in sicer v Veržeju na Murskem poljui, tik ob ogrski meji. Stvar ni samo krajevnega pomena, ampak splošnega, ter bi se naj stvarno in mirno presojala zgolj iz vzgojnega in kulturnega stališča. Namen teh vrstic je, seznaniti čitatelje z duhom in delom salezijanske družbe, razpršiti predsodke, pridobiti važnemu podjetju iskrenih prijateljev in dobrotnikov. Spregovorimo 1. splošno o salezijanski družbi m njo zavodih; 2. posebej o vzgojnem in narodno-gospo-darskem pomenu salezijanskega zavoda za Slovensko Štajersko, 1. Salezijanska družba in nje zavodi. Po pravici neki zgodovinar (Weber) imenuje salezijansko družbo največje delo katoliške cerkve v 19. stoletju, Njen ustanovitelj je Janez Bosko rojen 1. 1815. blizu Turina od priprostih starisev. Ze kot dijak je zbiral dečke v „društvo veselja", kjer so se nedolžno zabavali in vspodbujali k poštenemu življenju. To društvo je tako dobro vplivalo, da se je neki mladi jud izpreobrnil. . . , Leta 1841 je postal duhovnik ter je najprej služboval v Turinu po raznih ječah in bolnišnicah kjer je imel priliko, opazovati žalostne nasledke slabe vzgoje in pomanjkljivega pouka. Zato je pa tudi, tako od začetka svojega duhovskega službovanja obiačal veliko skrb in ljubezen na zapuščeno mladino. Boriti se je imel z neznanskimi težavami, ljudje so ga imeli za norega, ker se je toliko brigal za poulične fakine. Toda polagoma so le sprevideli velikanski pomen njegovega trudapolnega dela. Liberalni minister Rataz-zi, ki je iz piemontskega kraljestva izgnal redovnike, je nekoč skrivaj poslušal Boskov nagovor na mlade kaznjence, in začel ga je visoko čislati, piemontski kralj Karol Albert je vzel njegov zavocl pod svoje pokroviteljstvo* Celo glasoviti državnik Cavour (Kavur) je bil med dobrotniki don Boskovimi. Papež Pij I X. je leta 1809. začasno, leta 1874. pa za stalno odobril pravila don Boskovi družbi, ki si je dala ime svetnika krotkosti in milobe, sv. Frančiška Šaleškega, Udje te družbe se imenujejo Salezijanci. Dne 31. januarja l. 1888. je umrl blagi mož. Že za njegovega življenja se je razširila družba po najrazličnejših krajih, in dandanes ima družba cvetoče zavode v Italiji, na Španskem (28 zavodov), na Francoskem (24 zavodov leta 1901), na Angleškem, v Ameriki, Afriki in Aziji. V Avstriji se je otvoril prvi zavod v Tridentu 1. 1893. Sedaj imajo naslednje zavode v Avstriji: Zavod Marije Pomočnice v Tridentu, deško sirotišče istotam, v DaŠavi na Poljskem, v Ošvieeimu na Poljskem, kjer imajo nižjo gimnazijo in obrtno Šolo, na Dunaju imajo zavod za dijake, ki obiskujejo srednje in ljudske šole, v Radni na Dolenjskem je novicijat za tiste, ki mislijo vstopiti v salezijansko družbo, in sicer za avstrijsko provinci jo, ki obsega slovenske, nemško in poljske zavode, v Krakovu jo zavod za ro- kodelce, ki ga je ustanovil knez Lubomirski, tudi v Przemyslu v Galiciji imajo zavod. V Rakovniku pri Ljubljani imajo zavod z ljudsko šolo od leta 1901. Tudi v Gorici in v Trstu imajo svoje zavode. Velike zasluge za vzgojo in pouk mladine se splošno priznavajo, in sicer jih čislajo tudi možje sicer liberalnega političnega mišljenja, kateri pa imajo Še zmisel za pravo vzgojo mladine. V Ljubljani je zlasti knezoškof dr. Jakob Misija nadelava! pot salezijancem. Leta 1893. se je ustanovilo društvo, ki bi naj postavilo zgradbo za zavod. Predsednik temu društvu je bil vladni svetnik Jožef Merk, v odboru je bil poleg stolnega prošta med drugimi celo — dr. Ivan Tavčar. Kranjski deželni odbor takrat jo večini liberalen — je leta 1894. podaril društvu 2000 K, Kranjska hranilnica pa, ki je, kakor znano, v nemško-liberalnih rokah, je leta 1895. naklonila društvu 30.000 K podpore. Enako so se našli veliki dobrotniki in zaščitniki tudi drugod. Pri nas na Slovenskem je navada, da v vse mogoče (nje kraje pošiljamo podpore, drugj pa zapravljajo denar s pijančevanjem, s tožbami, s kvaitonjem in loterijo, višjih potreb pa ne vidimo in ne čutimo, zfi dobrodelne namene v lastno korist imamo zaprto roke, zdi se nam vsega Škoda, Češ, to je nepotrebno. Zato gredo drugi naprej, mi pa nikamor ali Še nazaj. Salezijanski zavod bi bil za nas Štajerske Slovenco velikanskega pomena. (Koneo prih.) manjša množina pa je 1300 metrov; dolge so nad 60 kilometrov, globoke pa do 88 metrov... Ta morska ožina, ki je na obrežju dobro zavarovana s trdnjavami, je edina pot po morju, ki vodi v Carigrad. Vrhu tega so se Turki zavarovali z minami, ki so jili položili v vodo v to morsko ožino, vsled česar si Lahi ne upajo z ladjami vdreti skozi. Po pogodbah med velevlastmi je bojnim ladjam kaferekoli države prepovedano, voziti skozi Dardanele, V četrtek, dne 18. aprila zjutraj, se je naenkrat pojavilo pri vhodu v Dardanele 27 italijanskih' vojnih ladij, ki so začele obstreljevati turški trdnjavi Kum Kale in Sedil Bahr, Ladje so oddale proti trdnjavam 342 strelov. Zadeli pa niso Italijani kakor navadno, nič ali pa prav malo. Italijanske krogle so napravile na turški strani le malo škode,. Ubit je baje samo eden Turk, krogle so podrle le del stare trdnjave. Turki so Italijanom iz trdnjav krepko odgovarjali s streli iz topov. Ena krogla je baje zadela neko italijansko ladjo, kjer je izbruhnil ogenj. Italijanske ladje so okrog poldneva odjadrale. Obstreljevale so med potjo še turški otok Samos, ne da bi napravile kako večjo škodo. Pač pa so prerezali Italijani podmorsko brzojavno zvezo med Dardanelami, Solunom in nekaterimi turškimi otoki. Kar se tiče namena tega napada, ga opisujejo italijanski in drugi listi kot nekako morsko vajo, nekateri celo kot zabavno dejanje. Evropska javnost pa, ki je zavoljo Turčije in Balkana strašno občutljiva, se je takoj razburila in začelo se je sanjati in in bati evropske vojske. Turki so ta napad porabili, da svojo prestolnico Carigrad in druga obrežna mesta še bolj zavarujejo, zato so zaprli Dardanele s plavajočimi minami, ob katerih se razleti vsaka ladja, če zadene v nje. Radi tega je tudi trgovskim parnikom zaprta pot skozi Dardanele. Mednarodna trgovina trpi vsled tega veliko Škodo. Nekatere velevlasti so ugovarjale proti zaprtju Darda-nel» Toda Turki nočejo poprej odpreti Dardanel, dokler Lahi ne bodo mirovali. Tako je za sedaj srečno pretekla nevarnost, da se italijansko-turška vojska prenese tudi na evropska tla. Kaj bo v tem oziru prinesla bodočnost, se Še ne ve, pa tudi Italijani si niso na jasnem s svojimi namerami. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: <8. nedelja, Varstvo sv. Jožefa. 29. pondeljek, Peter, mučenik. 80. torek, Katarina Sij., devica. 1. maja, sreda, Filip in Jakob. 2. četrtek, Atanazij, škof. 3 petek, Najdba sv. križa 4. sobota, Floriian, Monika. * Iz poštne službe. Poštni nadoficijal Ignac Straši v Mariboru je prestavljen v. Celovec, Na njegovo mesto v Maribor pride Štefan Fric iz Celovca. Iz srednješolske službe. Naučno ministrstvo je profesorja na državni gimnaziji v Kočevju Antona Jošta tudi za leto 1912-1913 pridelilo celjskim samostojnim nemško-slovenskim gimnazijskim razredom v Celju. * Novo železniško postajo so dobili v Stranjah pri St. Petru na Medvedjem selu, Postavljena pa je na takem prostoru, ki nikakor ni primeren za poštar jališče. Dovozne poti sploh ni k novi postajici. * Nadomestna volitev v deželni zbor. \ torek, dne 23. aprila, je bil pri nadomestni volitvi v štajerski deželni zbor v mestnem okraju Koflach-Lonč izvoljen nemškonacionalni odvetnik dr. Tunner iz Gradca z 308 glasovi. * Zaradi mraza. Poslanci Slovenske kmečke zveze so vložili nujni predlog zaradi škode, ki jo je naredil mraz po Spodnjem Štajerskem, V njem zahtevajo, da se poškodovanim odpišejo davki, da se vračanje brezobrestnih posojil ustavi in se zaradi bede, ki jo bo povzročil mraz, že sedaj vse ukrene za podporo, * Mraz je napravil predzadnji teden občutno škodo v naših vinogradih in sadonosnikih. Poroča se nam iz ljutomerskega, ormoškega, konjiškega in drugih vinorodnih okrajev o škodi, ki jo je napravila slana na trtah in sadnem drevju. Zgodnje trsne vrste, kakor: žlahtnina, burgundec itd., so močno trpele vsled mraza. Izmed sadnega drevja so najbolj trpeli orehi, marelice, črešnje in breskve. Tudi iz Ogrskega, Nižjeavstrijskega in Tirolskega poročajo listi o pozebi trt in sadnega cvetja, * Voznikom! Ministrstvo za javna dela je določilo, da se naj po vseh državnih, deželnih' ter okrajnih cestah vozi na levi strani v smeri vožnje, vendar se to ne upošteva povsod« DandaneSj k'o divjajo po cestah samodrči, pa je velevažno, da se ve naše ljudstvo v tem c-ziru prav ravnati. SamodrČ, ki vozi na desni strani ceslje v smeri vožnje, lahko vsak' naznani oblasti; istotako si mora pripisovati posestnik odgovornost in škodo sebi, če vozi s svojim vozom na desni strani ceste. Posebno pa velja ta določba za vožnjo preko mostov. * Sadovi neinško-nacionalnega gospodarstva, Graški občinski svet bo razpuščen. Za oskrbovanje občinskih poslov bo imenovan vladni komisar. Vzrok razpusta je skrajno slabo stanje mestnega gospodarstva, proti kateremu se srdito bojujejo socialni demo-kratje. Mestni očetje so sami zahtevali razpust, ker so sprevideli, da so zavozili v blato, iz katerega ne morejo več naprej. Tako je povsod, kjer imajo prvo besedo liberalci in nemški nacionalci, (Zavozili niso samo gospodarstva štajerske dežele, ampak tudi vsa mesta na Štajerskem ječijo pod milijonskimi dolgovi in propadlim gospodarstvom, „Štajerc" poglej vendar, kako vzorni gospodarji so tvoji krušni očetje! * 400 K za Slovensko Stražo. Dne 17. februarja t, 1, umrli preč, g. Jakob Bohinc, stolnomestni žup- nik in kanonik v pokoju v Braslovčab, je zapustil v svoji oporoki Slovenski Straži 400 kron. Slava spominu vrlega moža, ki tudi v svojih poslednjih urah ni pozabil svoje domovine. Hvaležno se bodo na njegovo plemenito zapuščino spominjali obmejni Slovenci. Da bi Bog Slovenski Straži vzbudil še mnogo posnemal-cev! Najlepše se pač poslovimo od sveta, ako vzamemo s seboj zavest, da smo tudi v poslednjih svojih trenotkih, to je v oporoki, mislili na bodočo srečo svoje domovine, Slovenci, Slovenke, posnemajte! Sliki naših narodnih voditeljev dr. Ivana Su-steršiča in dr, Janeza Ev. Kreka sta izjšli v založbi „Slovenske Straže." Sliki naj bi bili v kras vsaki slovenski hiši, V vsaki naši občinski pisarni, v vsakem našem društvu, v vsaki naši zadrugi, povsod, kjer žiVe Slovenci, naj bi te slike bile dokaz naše zavednosti. Zato ju naročajte vsi, ki se zavedate veljave in pomena teh dveh mož za Slovence. Posamezna slika velja 2 K, obe skupaj 3 K. Narojča se v pisarni „(Slovenske Straže" v Ljubljani. * Misijonsko delo. Krščansko ljudstvo vseh narodnosti prispeva za svete misijone v Afriki,., Aziji itd, S temi prispevki se podpirajo misijonarji, ki preganjajo temo neumnega malikovalstva in razširjajo krščansko prosveto, Vedeti pa moramo, da imamo dandanes paganske brezverce tudi v svoji sredi. Tudi za te moramo skrbeti, da jih izpreobrnemo ali vsaj storimo neškodljive. V ta namen pa ni dovolj le_ naše delo v cerkvi, treba je nastopati tudi zunaj cerkve, na shodil^ in zlasti potom dobrega tiska. Dobre knjige in dobri časopisi imajo dandanes meci nami misijonsko nalogo. Podpirajmo torej pred vsem dobre časopise! Zlasti „Slovenski Gospodar" bodi domačin v vsaki slove.nski hiši. Član vsake naše rodbine! On preganjaj med nami temo liberalnega nemškutarskega malikovalstva in utrjuj katoliško versko zavest med Slovenci. Kdor agitira za katoliško Časopisje in ga razširja, vrši s tem sveto misijonsko delo! * Odlikovanje slovenske usmiljenke, Cesar je podelil prednici usmiljenk v Lankovicu na Srednjem Štajerskem, slovenski rojakinji sestri Rozi Napotnik, zlati zaslužni križec s krono za zasluge, ki si jih je pridobila omenjena za 501etno zvesto službovanje. Povodom tega odlikovanja je bil dne 18, aprila ves trg Lankovic v zastavah. Ta dan se je namreč vršila slovesna izročitev zaslužnega križca odlikovanki. Slav-nosti se je udeležilo mnogo odlične gospode, med njimi tudi slovenski deželni odbornik prof. RobiČ. Slav-ljenka je stara 70 let in je ves Čas, kar je Članica reda usmiljenk sv, Vincencija Pavlanskega, delovala kot usmilienka v raznih bolnišnicah, kaznilnicah, in na-zadnje kot prednica v deželni prisilni delavnici v Lankovicu, * Porcelan se podraži. Kartel (zveza) združenih čeških tovarn za porcelan je sklenil podražiti svoje izdelke za 15%'. * * lHOFjll l stopil na hodnik ter vprašal nekega mornarja, kaj da se je zgodilo. Ta me je zagotovil, da ni nič. Vsled peke nedoločne slutnje sem šel na krov. Tam sem dobil svojega prijatelja in s tem sva zasledila, da je okoli ladje polno ledu. Iz parnika so izpustili veliko množino para. Vsled tega hrušČa je bilo kmalu polno ljuk di na krovu. Nihče ni bil razburjen. Godba je začela igrati. Zrak je bil popolnoma miren, ni bilo niti megle niti vetra. Ladja se je ustavila in mi smo videli, kako se je moštvo pripravljalo, da spusti rešilne čolne. Nato so prosili gospe prvega razreda, naj gredo na krov ter vstopijo v rešilne čolne. Jaz in moj prijatelj sva šla v sobo po neke važne listine ter jih dala v žep. VeČ žensk m hotelo iti v rešilne čolne in tako je ostalo več prostorov nezasedenih. Godba je igrala mirno dalje in ladijsko moštvo je vzdržalo dobro disciplino. Na potop ogromnega parnika pač nihče ni mislil. Stroji so stali popolnoma pri miru, venflar pa je &e delovala električna razsvetljava. Predno so spustili rešilne Čolne v ladjo, je prišlo večje število oseb na krov, katere so opremili z rešilnimi pasi, in nato je zahtevalo moštvo od potnikov, da se vsak o-skrbi s takim pasom. Ta čas so dospeli na krov že kurjači in drugo osobje. Naš Čoln so oprostili z višine in kmalu smo se zibali v vodni gladini« V čolnu so najprej veslali mornarji, potem pa jaz in drugi moški. Odplulo je takih 16 ali 18 čolnov. Ko smo se oddaljili od ladje, se nam je zdelo, da postaja razburjenje na njenem krovu Čim dalje večje. Začela je nasta^ jati velika zmešnjava. Vozili smo se tri do štiri ure v ostrem mrazu okoli morja, dokler nismo zajdeli na „Karpatijo", ki nas je sprejela. Trije rešeni Francozi poročajo francoskemu listu „Matinu": Na „Titaniku" je vladalo splošno mnenje, da je izključeno, da bi se ladja mogla, potopiti. Prvi hip po sunku se je reklo, da je zadel par-nik na velikega morskega kita in ga prerezal na dva dela. Kmalu nato pa smo slišali, kako je poveljnik ladje, kapitan Smith, dal povelje, da se morajo potniki prepasati z rešilnimi pasovi ter da se morajo spustiti rešilni Čolni v morje. Pri tem je godba igrala ves Čas vesele komade. Sprva ni hotel nihče v rešilne Čolne, vse se je držalo ladje kljub nujnim opominom častnikov, Najprvo se je odpeljalo nekaj Čolnov, ki so bili k večjemu zasedeni s kakimi 15 osebami. Vsi, ki smo bili v čolnih, smo upali, da se zopet čimprej vrnemo na ladjo. Naenkrat pa se je začel prvi Celi svet je pretresla strašna nesreča, ki se je zgodila v noči od 14. na 15. aprila na morju med Evropo in Ameriko. Vsled prehitre in neprevidne vožnje, med katero je trčila ob ledeno goro, se je potopila največja, najlepša in menda najdražja ladja, kar jih ima svet. Tako velikanske nesreče, pri kateri bi v morskih valovih našlo smrt toliko ljudi, svetovna zgodovina ne pomni. Z nobenq ladjo pa se Še tudi ni do-zdaj pogreznilo v globočino morja toliko bogastva in toliko dragocenosti. Vsi listi, od velikih svetovnih, do zadnjega pokrajinskega, prinašajo poročila o groznem in pretresljivem dogodku. Kakor da bi bila politika za nekaj časa pozabljena, vse hlastno sega te dni po podrobnih poročilih o potopu parnika „Titani-k'a". Nestrpno in z veliko radovednostjo se je vsestransko čakalo na dohod rešilne ladje „Karpatije" v Novi jork. Predno ni namreč došel rešilni parnik v njujor-ško pristanišče, se ni moglo z gotovostjo poročati o številu ponesrečenih in rešenih, tudi ne o pravem vzroku in poteku nesreče. Poročila so si namreč močno nasprotovala. Samo tisti, kateri so doživeli to veliko nesrečo ter so le z največjim naporom utekli gotovi smrti, so mogli poročati o njej resnično in podrobno. Prihod rešilne ladje v Novi-Jork. Parnik „Karpatija" je priplul z rešenimi potniki v četrtek, dne 18. aprila zvečer ob 9. uri v pristar nišče Novi jork. Na pristaniškem prostoru se je zbrala tisočgla-va množica. Policija in vojaštva sta pazila na red. Ko je zavozila „Karpatija" v pristan in so se vrgle vrvi, je vso množico pretreslo ihtenje. Na krov so se podali takoj zdravniki, strežniki in strežnice za bolnike« Tu so najprej izvedeli, da je veliko rešeneev vsled mraza in poškodb med prevozom umrlo, veliko pa je nevarno bolnih. ReŠence so nesli na suho in s samodrči prepeljali v bolnišnice in deloma na lastne domove. Pregled papirjev je oblast opustila. Potniki so brez pravega reda drli iz ladje na kopno in niso gledali na odredbe oblasti, da morajo iti ločeno. Vsak je hitel, da pride Čim prej na trdna tla. S tem je bilo zelo otežkočeno, dognati, kdo se pogreša. Prva skupina rešeneev je bila videti popolnoma mirna, potem pa so se začuli iz različnih kotov vskliki veselja. Ženske so objemali njihovi soprogi, poljubovali in naravnost na rokah nosili proč. Potem so prišle s parnika starejše ženske, katerim so se še poznali sledovi prestanega trpljenja in ki so se glasno jokaje sestajale s svojci. Nato so došle preko mostiča mlajše Američanke, ki so na videz popolnoma zdrave in ki so se kazale zelo mirne. Prve ranjence so prinesli mimo na nosilnicah. Tem je sledil star gospod, ki se je opiral na dva spremljevalca, ker so mu odmrznile noge. Kako se je zgodila nesreča? Po poročilih rešeneev se je ta grozna nesreča zgodila tako-le: V nedeljo ob 10. uri ponoči je kapitan Smith šel k počitku in na njegovo mesto sta stopila prvi in tretji Častnik. Kapitan je bil že v postelji; pri spodnji opazovalnici so Čuli mornarji. Ob 11, uri 33 minut se je naenkrat pojavil pred „Titanikom" velikanski ledenik, — „Pred nami je ledenik", je kričal mož na opazovalnici, Krmilar je zaviral z vso močjo, toda „iTitanik" je začel pokati: zadel je bil ob ledenik'. Poveljujoči Častnik je takoj pritisnil na električno pripravo, da bi takoj zaprl nepremočljive prostore v ladji. To vse se je zgodilo tekom ene minute. Kar pitan Smith je bil takoj zopet na svojem mestu in je prevzel poveljstvo. Ladja se je že nagnila za 1 do 2 Čevlja, Kapitan je tedaj zdirjal v prostore, kjer so stroji ter jih je našel polne vode. Poslal je ladijskega mojstra, naj preišče parnik. Nesrečnež pa se iz spodnjih prostorov ni več vrnil. O polnoči se je ladja vidno pogrezala vsako minuto za Čevelj Igjlobeje. Se-le ob 12« uri 35 minut je dal kapitan povelje: „Vsi potniki na krov!" Tekom 15 minut je bilo povelje izvršeno. Ob 12. uri 50 minut je zadonelo povelje: „Pripravite čolne! Ženske in otroci naprej!" Na ladji je nastalo razburjenje. Žene so se obotavljale. Mornarji so prve skoroda zmetali iz krova v Čolne; le malo jih je bilo izme'd medkrovja, ki so skušali priti s silo v Čolne. Prvi častnik je dva izmed njih ustrelil. Se-le ob 2, uri so se spustili čolni v morje. En Čoln, v katerem je bilo 30 žen in ladijski zdravnik, se je prevrgel. Nihče od teh se ni mogel rešiti, )Ob 2. uri 25 minut se je ponosni „Titanik" potopil. Kaj pripovedujejo posamezniki izmed rešenih? Švicar Maks S t a h 1 i n pripoveduje: „V nedeljo je bilo vreme lepo, noč popolnoma jasna. Proti večeru je postalo zelo mrzlo, da so morali odpreti električno kurjavo. Parnik je plul z vsem parom. Vse je bilo mirno. Sel sem v svojo sobo. Naenkrat sem zaslišal zamolklo grmenje in lah'ek sunek, ki pa ni bil tako močen, da bi me vrgel. Čeprav nisem mislil na, to, da bi se moglo kaj zgoditi, sem vseeno del ladje potapljati globokeje, Ugasnile so luči. Parnik se je vzdignil pokonci kakih 150 Čevljev visoko nad morje. Z ladje se je začulo mozeg pretresujoče vpitje. Tri ure dolgo se je slišalo s kraja nesreče obupno kričanje umirajočih. Kakor vecstoteri smrtni zbor so v enomer doneli isti klici: Pomoč, pomoč! Mi smo veslali z vsemi močmi, da bi se odstranili iz obližja potapljajoče se ladje. Mučil nas je leden mraz. Neprestano smo klicali na pomoč, oddajajoč strele, da bi opozorili na-se rešujoče parnike. Tavali smo tako kake štiri ure odreveneli in izmučeni po morju, ko smo opazili končno parnik „Karpathija", ki nas je rešil. Boj z* življenje in rešitev. Nekatera poročila, posebno prvotna, ki so se ravnala po navodilih, danih od White-Star-Line, so naglašala, ne stroške" so že pobirali na tomboli dne 19, marca pri g. Zidariču. Ta mrlič pa je zongt oživel ter se zdaj še vozari po Mariboru in ogleduje svet. V Maribor se je peljal, a nazaj pa bi rad gledal izpod oblakov, Ta čuden mrlič je tudi gledal iz kumskega. zvonika doli v Salovee. Ob tem pogledu ga je zgrabila jeza, ker mož, ki tam prebiva, se mu ne uda. Ne boš ga ne vlovil! Za naprednjaka jaz ne dam niti počenega groša. Saj te dobro poznam, kdo da si in kako da izgledaš. Ne opraviš s tem pri meni nič, Če se ti tudi od jeze razlije žolč. Jaz sem in ostanem „klerikalen", to je, pošten kristjan. Poznam dobro take prijatelje, ki jim dišijo polne kupice, za hrbti pa nas „Črno gledajo". Mi „klerikalci" smo mi, a vi ste naše smeti. Premalo je vas, da bi zmagali nas. Ce spet kdaj v Salovee priletiš, se na lim vloviš. In takrat bode „joj". Ko te bomo vsi spoznali, te bomo po odgo-nu na Grabe poslali. —■ Martin Podgorelec, mlinar v Salovcih, p Sv. Tcmaž pri Ormožu. Tukajšnja Mlad. zveza ima v nedeljo dne 28. t. m. po večernicfh v gostilni g. M. Caf svoj 3. redni občni zbor z jako zanimivim vsporedom. Domačini in sosedje, zlasti mlade niči so uljudno vabljeni. Pridite vam ne bo žal p Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nedeljo, 2a. t. m. ima Dekliška zveza svoj mesečni poučni shod s petjem deklamacijami in poučnimi govori. Vse članice in druge mladenke, dridite polnoštevilno p S-. B-rtiara v Halozih. V nedeljo, dne 8. t. m. bo velika veselica pri g. Reicherju ob 8. uri popoldne Govoril bo državni poslanec g. Brenčič, igralo se bodo igre: .Skriven zaklad", „Oh ta Polona" in „Kmet in automat". Vmes bo pevski zbor zapel marsikatero lepo pesmico. Vstopnina 60 vin za sedež, 80 vin za stojišče. Kdor Be h če imenitno zabavati, naj pride. ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Na Krapji je g. Jurij Spindler, oče gospodinje Karbove, letos ob svojem godu dopolnil 90 let življenja. Godoval Še velikokrat! 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. V natlačeno polnih prostorih g, Tarstenjakove, se je vršil v nedeljo, dne 21. aprila shod S. K. Z. Poselila sta nas poslanca naš rojak dr. Korošec in RoŠkar. Prvi je govoril dr. Korošec q deželnem zboru in slovenski obštrukciji.. Govornika je spremljalo živahno odobravanje in „Živio"-klicL Poslanec Roškar je govoril o državnem in še tudi nekoliko o deželnem zboru. Na Dunaju se poje vedno pesem: Vlada odpri mejo! Tudi so vsi finančni ministri prišli s predlogo o davku na vino, katerega načrt nam je tudi podrobno razložil. Ta davek bi povzročil ogromno škodo vsem vinogradnim krajem. Omenil je o raznih podporah, kako se dobijo, o novih davkih, o zapostavljanju Spodnjega Stajerja od strani deželnega odbora. Deželne doklade bi nam radi zvišali od 50 na 75%, Govoril je tudi o obrtnem zakonu; glede zidarjev, tesarjev, Čevljarjev itd.; o predlogu glede šolskega obiska. V razgovoru je bil tudi dimnikarski red. Spremljalo je tudi ta govor veliko odobravanje in pritrjevanje. V sprejeti resoluciji se izreče poslancem S. K. Z. popolno zaupanje in se jih poziva, da vstrajajo na braniku za naše pravice. Shod se je vršil mirno, dasi smo videli tudi može drugega mišljenja, ki pa niso imeli povoda, oporekati stvarnim izvajanjem naših delavnih poslancev. 1 Sv. Križ pa Murskem polju. Sijajen nad marsikatere dosedanje politične shode pri nas je bil nedeljski shod gg. poslancev Roškarja in dr, Korošca. Ogromno število ljudi je prišlo na shod. Predsednikom je bil izv,oljen Matija Slavič, podpredsednikom Anton SlaviČ in. zapisnikarjem Jakob Stuhec. Prvi je poročal g. dr, Korošec o delovanju naših poslancev v deželnem zboru. Slikal je borbo naših poslancev z nemškimi nenasitneži ter dokazal potrebo slovenske obštrukcije v Gradcu, Drugi govornik, g, Roškar je poročal o državnem zboru. Najprej je omenil najnovejši nastop naših poslancev vi prilog zatiranim bratom Hrvatom. Poslušalci so z glasnimi klici: „Živeli Hrvati!" izražali svoje sočustvovanje z bratskim hrv. narodom. Nadalje je omenjal kmetu krivične postave, ki so jih naši poslanci zabranili, vladne predloge v prid uradništvu in odvetništvu, zoper katere se borijo, in predloge, ki so jih vložili v prid kmetu. Na predlog domačega g. kaplana Fr. Ostrža sta se soglasno sprejeli d've resoluciji. S prvo se je izreklo poslancem Kmečke zveze neomajano zaupanje in poziv, naj vstrajajo v obštrukciji. Z drugo se je izreklo ogorčenje zborovalcev nacl krutim zatiranjem bratov Hrvatov. Nato se oglasi nek prekmurski Slovenec, ki je z žalostjo omenjal, da takih narodnih delavcev, kakor so naši poslanci, ogrski Slovenci žaiibog nimajo. Izrazil je tudi željo, naj bi jim v spodbudo narodne zavesti pošiljali obilno slovenskih knjig ¿ji prebranih časopisov. Da se izognemo sitnobam mažarske poŠte, se je določilo, naj vsakdo, kdor hoče kaj takega darovati za ogrske Slovence, pošlje to n, pr. duhovščini pri Sv, Križu na Murskem polju, od koder si Prek-murci osebno lahko odnašajo talce reči. Župan g. Fr. Bolianec se zahvaljuje nato poslancu Roškarju za iz-poslovanje podpore lanskim pogoreleem v Stari-Novi-vasi. Zapisnikar Jak. Stuhec priporoča poslancem predlog, naj bi poleg topničarstva prihajala k nam tudi konjenica po vojaške konje, ker je tukaj veliko takih konjev, ki so sicer za topničarstvo prenizki, a bi bili za konjenico dovolj sposobni, Jož. Rožman priporoča, naj bi se predrugačila Šolska postava v prid kmetu. Zborovanje se je vršilo popolnoma mirno, le „študent" Križanič je Čutil potrebo, z medklici se potegniti za socialne demokrate in poskusiti motiti dr. Korošca, a pošteno jo je izkupil. 1 Mala Nedelja. Na veliko soboto zvečer je u-mrla 241etna Frančiška Srol, Bila je poštena deklina \n dobra šivilja ter poznana daleč na okoli. Pokopali smo jo na velikonočni ponedeljek popoldne. Nabrala ^e je tolika množica ljudi, da je bilo pokopališče napolnjeno. Pevci so ji pri odprtem grobu zapeli v slovo. Naši Frančiki naj bo žemljica lahka! Konjiški okraj. k Konjice. Umrla je v nedeljo, dne 21. aprila, v Oplotnici sestra preč. g, Jakoba Hribernik, dekana v BraslovČah. Naj v miru pččiva! — Bralno društvo je napravilo 31 bralnih krožkov po arhidijakoni-ji med svojimi udi; izmed teh krožkov jih 25 redno deluje, iii v vsako hišo, ki je pri krožku, pride vsak teden „Slovenski Gospodar", vsakih 14 dni „Naš Dom" in drugo dobro berilo, iskrena želja. Bralnega, društva ie, da bi se začeli zanimati za njegovo izobraževalno delo tudi tisti, ki celo stvar še nekako po strani gledajo. Narodna zavest, ki jo tako primanjkuje, katoliško prepričanje, olikano obnašanje in vse tako, kar naj odlikuje nas Slovence, se srka in nabira ter množi iz dobrega berila. Posebno fantje, kot bodoči zastopniki družin, občin, in kot volilci katoliških' poslancev, zelo potrebujejo vsega tega, in vendar je Še malo krdelce takšnih, ki imajo veselje do izobraževalnega dela in vneto srce za, narod. Večina živi brezskrbno in zapravlja svoje mlade moči, ali pa gleda mirno, kako nemški zmaj razširja, svoje kremplje po slovenski zemlji in grabi ter požira njo in njene otroke. k Kebelj na Pohorju. Dne 1. t. m. je bilo ume-ščenje novega g. župnika Rudolf Krener-ja. Enake slavnosti so pri nas redka prikazen, Med duhovniki, kojih je bilo deset pri slavnosti, smo opazili tudi c. kr, okrajnega glavarja g. Lehmana. Ob tej priliki je bila pa tudi izkušnja otrok iz krščanskega nauka, pri kateri so g. arhidijakon jako pohvalili znanje otrok v krščanskem nauku. Da, ako je mladina dobro pouče na. v krščanskem nauku, potem se ne bo tako la.hko vjela v zanjke zapeljivega sveta. Lep vzgled nam je dal ta dan tudi g. c. kr. okrajni glavar, ki se je u-deležil sv, maše ne kje vzadi, ampak tik pred oltarjem. Dosti pa je tukaj takšnih, ki svojo nedeljsko dolžnost le zunaj cerkve dopolnijo, ki med sv. opravilom cerkev podpirajo, kakor bi se hotela podreti. Na cvetno nedeljo so priredili šolarji igro: „Štirje letni časi". Prostorna Šolska soba je bila nabito polna občinstva. Svoje vloge so otroci dobro rešili. Med igro so popevali tudi primerne pesmice. Na splošno željo občinstva se je igra na velikonočni ponedeljek zopet ponovila, Spoznali smo, da bi se tudi pri nas dalo mno-gokaj doseči, ako bi imeli več krepke volje in pa primernega voditelja. Kakršna je Šola, takšna je potem tudi mladina. Le tedaj bo budila mladina v nas zlate upe, ako bo nepokvarjena in polna navdušenja za vero in narod. Pri mladini je treba talente dvigniti. k Žiče. Na belo nedeljo je tukajšnja mladina na željo občinstva ponovila lepi igri. Vsa čast našim prirediteljem, Čast pa tudi našim sosedom, kateri so se prireditve v velikem številu udeležili; posebno pa našim vrlim Ločanom, ki so bili v Častnem Številu zastopani, dokaz, da se je tudi v ondotnih' krogih začela vzbujati narodna zavest* k Žiče. Raznim občinam konjiškega okraja se deli podpora po suši prizadetim posestnikom. Naj&i posestniki se pa nevoljno povprašujejo, kaj je vzrok, da občina Žiče nima nikake pravice do te državne podpore, Čeravno se tudi naši posestniki čutijo prizar dete, kar je dokaz, da veČini kmetov primanjkuje krme in drugih živil, tako da bodo morali kupovati, seveda. kdjor bo imel denarnih sredstev na razpolago, da ne bo trpela živina pomanjkanja. Ker smo pa Či-tali zadnjič v „Slov, Gospodarju",, da nekatere občine niso storile svoje dolžnosti, ker niso poslale nika^ ke prošnje za podporo, smo prišli do sklepa, da je morda občina Žiče med tistimi. Daj odgovor stari odbor, ljudstvo je nevoljno in hoče pojasnila. k Konjice. Tajnik konjiškega bralnega društva je imel prijetno priložnost videti v Slov. Bi-trici uprizoritev dr Krekove igre: „Turški križ" od vrl h fantov in deklet tamošnjega izobraževalnega društva. Igrali so prav dobro. Korajžni bistriški fantje in dekleta so na povabilo g. tajnika našega društva takoj obljubili, priti v Konjice gostovat in uprizorit lepo igro Mogoče se bode to zgodilo 12. maja po večernicah, kar bodemo že poročali. Opozarjamo pa že sedaj Konjičane na to prireditev, katere naj nobeden ne zamudi. Celjski okraj. c Celje. Gospod Adoli Bervar je bil dne 11. t. m. pri tukaj&njem c. kr. okrožnem sodišiču imenovan za pisarniškega pomočnika. Imenovani je sin orga-nista in hišnega posestnika gospoda Karola Bervar-ja in dobro znan kot goslar pri narodni godbi v Celju. Celje. Beg Nemca Lindauerja. Po mestu kroži novica, da je izginil stavbeni mojster Lindauer, verski odpadnik, zapustivši blizu 700.000 kron dolgov. Pri banki „Union" jih ima baje okoli 500.000, pri tovarnarju \Vestenu nad 100.000 kron.. Upamo, da nam bodo prinesli o tem natančne podatke nemški listi. c Št. Jurij ob juž. žel, Ce hočeš brati „Narodni List", in sicer brezplačno, da izveš med drugimi ¿oslarijami, kako napredujejo šentjurski naprednjaki, pojdi si ponj v liberalno posojilnico, ki se zove menda zavoljo tega tudi „kmeška", ker je „Narodni List" lako velik kmečki prijatelj, da Kmečko zvezo vedno napada. G. tajnik, goriški Oset, ali pa kdo drug, bo tako prijazen ter ti bo rade volje ž njim postregel. Zlasti so se razpečale tiste Številke, kjer je bil misi-jon tako lepo opisan, kako je razsajal na prižnici g. Krivec, katerega pri nas sploh ni bilo. c Šmarje. Birmovanje v šmarski dekaniji se bo vršilo letos po tem-le redu: Dne fi. junija v Št. Jurju -ob juž. žel.; dne 10. junija za Kalobje in Slivnico; dne 11. junija na Ponikvi, tudi za Dramlje; dne 16. junija v Šmarju; dne 17. junija za Sladko goro, Št. Vid, Zibiko, Sv, Štelan in Žusem. c Šmarje pri Jelšah. Naši politični shodi so vedno mnogoštevilno obiskani. Liberalno politično društvo je nekaj tednov prej sklicalo občni zbor v Skale-tovo gostilno, h kateremu je prihitel urednik Špind-ler, 2 Šmarčana in 2 naša pristaša. Seveda se je slavni shod neslavno končal, ker se sploli ni mogel vršiti. Naše ljudstvo je sito liberalnih zapeljivcev. Število liberalnih pristašev stalno pada. Nova Cerkev pri Vojniku. Zaradi nekega prepira se je veliko govorilo v naši, in menda tudi v sosednjih župnijah. Iz komarja so pa ljudje, kakor je navada, napravili slona. Resnici na ljubo pa moram povedati, da so v naši župniji večinoma dobri ljudje, "kateri ljubijo in spoštujejo svoje dušne pastirje. Veliko je takih poštenih, značajnili mož, kateri berejo „SI. Gospodarja". Ako pa pride po naključbi „Štajerc" ali „Narodni List" v hišo, se pa tudi zgodi, da ga skrben gospodar takoj uniči, da se družina ne pohujša.V okolici Lemberg je dobil nek mladenič na posodo „Štajerca", a pogumna in pridna sestra mu ga je takoj vzela in raztrgala, da ni mogel brati. Čast takim pogumnim in značajnim ljudem! Odločno značajm moramo biti, pa ne danes katoličani, jutri pa liberalci. Sicer pa upamo, da tudi tisti farani, kateri so zaljubljeni v „Narodni List" in „Štajerca", ¡pridejo do spoznanja in sprevidijo svojo slepoto, \endar pa mora pametnega človeka boleti srce, ko bere ali P a sliši, kako liberalni listi, kakor so „JStar. List , „btajerc „Slov. Narod" in še veliko, drugih duhovnike grdo obrekujejo in blatijo ter jim jemljejo čast in ugieu. u listi trgajo ljudstvu iz srca s poliujšljivimi spisn ^Katere jim satan narekuje, če se smemo tako r/raziti) vero in nravnost ter jih drvijo v časno m večno ne- srečo. Kdor zaničuje duhovnike, izgubi navadno tudi vero. Kdor pa nima nič vere, je pa sposoben za vsako hudobijo. Liberalni listi pripravljajo torej pot za pre-kucuštvo (revolucijo). c Gomilsko. Usojamo si vprašati c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, ali ni tudi Za naš okoliš plačan poštni sel, koji bi naj nam donašal poŠto na dom ? Pošiljati moramo sami na pošto; plačevati pristojbine, kakor bi dobivali na dom. Tukaj potrebujemo odločne pomoči, Ce je naša pošta jemala plačo za poštnega sela., naj povrne isto svoto za vsa leta na korist gomilskemu ubožnemu zakladu. ' c Sv. Pavel pri Preboldu. Ponesrečil se je pri-vožnji lesa dne 18. aprila obče priljubljen fant Edi Kisovar, star Še-le komaj 17 let, Ko je imel opraviti pri zavori, prišel je tako nesrečno pod kolo, da je bil na mestu mrtev. Nesreča pač nikoli ne praznuje. c Ljubno. „Narodni List" je zopet lagal. Pred kratkim se je novoizvoljeni načelnik Veteranskega društva v „Narodnem Listu" pobahal, da bo vpeljal slovensko poveljevanje, In (učitelj Peter "VVudler mu je kot duševni vodja društva obljubil podporo. Pri velikonočni procesiji pa smo slišali zopet komando v blaženi nemščini, kar nam je tem bolj presenetilo, ker smo ga zato izvolili za poveljnika, da bi vpeljal slovensko poveljevanje, pa smo se rmotili. Torej kar pišejo liberalci, ostane vedno neresnica. Zdaj smo prepričani, da nam tudi Dominkbv France, Wudlerjev Peter in Harižov Janez ne privoščijo slovenskega poveljevanja, katero smo po novi volitvi pričakovali. — Ljubenski veteranci. • c Luče. Znano je, da bi naše Kmetijsko društvo neki štacunarji in vinski ponujalci radi v žliči vode vtopili. Ker se jim pa pri tem ni posrečilo, so se nad vino spravili, Češ, župnik ga prodaja na svoj račun kmetom, pa ne na račun Kmetijskega društva, piše „Narodni List" od 18, t. m. Francelj, Francelj, boš Šel zopet v „lajšltengo" h gospodu kaplanu, da te bo potem „Narodni List", v katerega daješ duhovnike, imel za „farovškega podrepiuka", pa vina, zato ne boš nič več LuČanom prodal, če se pri njih za „klerikalca" izdajaš. Sicer pa se še pomenimo več drugokrat! Laško. V nedeljo, dne 28, aprila, je v slovenski šoli ob 2, uri Čebelarski shod. Gospodarji, pridite! c Trbovlje. Ponesrečil se je v ponedeljek, dne 15, t. m., v premogarski jami, 141etni Melhijor Hang-ler; mazal je pri tamkajšnjem stroju, pri tem so pograbila kolesa njegovo obleko in mu zdrobila popolnoma nad lahtom desno roko. Priskočil je na kričanje tamošnji poslovodja na pomoč in hitro ustavil stroj, sicer bi bilo fanta gotovo usmrtilo. Velik Čudež je, da je pri taki bolečini ostal fant popolnoma pri zavesti. Poslali so ga takoj v ljubljansko bolnišnico, da mu odvzamejo roko, — Stavbinska zadruga „Lastni Dom" v Trbovljah ima v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne ob 3. uri v Društvenem Domu svpj drugi redni občni zbor. c Celje. Ptdpo*o za razstavni sklad 81ovenskeg» čebelarskega društva za Spod Štajersko so podarili do sedaj: gospod Dan Jurančič, čebelarski potovalni učitelj 60 kron.. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju 20 kron, Hranilnica in posojilnica pri S». Benediktu v Slov. gor. 10 kron, za «ar se jim izreka tem potom iskrena zah ala. Slovenski denarni zavodi, spominjajte se za to narodno gospodarstvo važne prireditve. c Celje. Izobraževalno društvo priredi dne 28. aprila 1912 pop. ob 3. uri v vrtni dvorani hotela „Pri belem volu" v Celju gledališko predstavo „Revček Andrejček", Narodna ig-a. s petjem v petih dejanj h. c Št. Jur ob Juž. žel. V nedeljo, dne 28. aprila t 1 priredi tukajšnja kmetijska podružnica poučni shod. Na vsporedu je med drugimi tudi predavanje g. ravnatelja Belleta o kmetijskih dnenih vprašanjih. 8. Razgovor in nasveti. Po zborovarju se vrši odborova seja. Zborovanje se vrši ob 3. uri popoldne v gostilni Andreja Vrečkota. Povabljen vsak, kdor se zanimal c Luče. Kam bomo šli majnika? Izlet napravimo v Luče, kjer bodo igrali igro, Ltirško pastarico Kedaj? v pravem času naznanimo. c Celje. Občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Olja se vrši v soboto dne 4. majnika ob 8. uri zvečer v kpjižniči v Narodnem Donu. c Motnik. Ženski odsek tukajšnega izobraž. društva priredi v nedeljo dne 28. aprila ob 3 uri pop. na društvenem odra dve zanimivi predstavi in sicer: 1. „Strahovi", Šaljiva igra v enem dejanju, 2. „Ljudmil», igrokaz v 6. slikah. Vstopnina je zelo nizka; za sedeže 40 vin., za gtojišia 20 vin- Preplačila s-.; hvaležno sprejmejo. K tej predstavi tudi uljudno vabimo svoje sosedne bra e Štajerce iz Vranskega, katere bi z vesel em sprt*jeli. Torej, komur je kaj za pošteno zabavo: Na svidenje 28. aprila v Motnikul Brežiški okraj. b Brežice. Kmečki tabor v Brežicah se je moral preložiti na sredo majnika. — Tukajšnje Izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 28, t. m. ob na 4. uro v Narodnem Domu gledališko predstavo: „Fabijola in Neža", Igra s petjem v štirih delanjih. Vstopnina po 1 K, 60 in 30 vin. — V sodnij,-ski zapor v Brežice so v ponedeljek zvečer baje pripeljali nekega Slavonca, ki pa se je Čez noč obesil na postelji, ki si jo je postavil pokoncu. b Artiče. Umrl je g. Jožef Rožman, posestnik, občinski svetovalec in bivši član krajnega Šolskega sveta. Vrlemu možu svetila večna luč! b Planina. Kadarkoli pridem na Planino in zagledam sredi trga tisto neokusno posodo, v kateri nameravajo poleti zaradi privlačne sile za tujce gojiti umetne žabe, mi je vsikdar pri srcu. kakor bi imel dinamit v želodcu. Za razpočit! Iz Planine do Št. Jur-ja, Kozjega in Sevnice, ni ¡jphene javue mestne vage; koliko dobička bi ob sejmih in drugih prilikah vrgla taka javna naprava občini. Toda nemčursko-štajerči-janska večina v trški občini za tak gospodarski napredek sploh nima smisla. In na mesto mostne vage, za katero je isti prostor kakor ustvarjen, najdeš pa to nesnago'sredi trga. O Liulovik, to ti je spomenik! b Št. Vid pri Planini. Dne 17. aprila je umrl obče spoštovani mož Mihael Belak, gostilničar ter posestnik pri Sv, Vidu, star še-le 34 let, V jeseni mino- lega leta je pri občinskih volitvah odklonil mesto občinskega predstojnika zaradi bolezni. Kot svetovalec in odbornik potegoval se je vedno za pravice občanov. Da je bil mož splošno Čislan in priljubljen, pokazal je pogreb dne 19. aprila. Število udeležencev, kateri so mu izkazali zadnjo čast, je bito ogromno, da kaj takega pri Št. Vidu skoraj ne pomnimo. Naj v miru počiva! Cej PriBtna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. je še tako doberinzdravilen vendar se ne more tajiti, da večina ljudi in sicer otrok, kakor odraščenih, navadni »Lebertran», radi njegovega okusa in duha ne more zaužili Scott-ova emulzija pa, v kateri je jetern ižvlečes z raznimi pridatki izboljšan, se navadno od večine ljudi lahko zavžije in se pri daljši uporabi dobro prenese. Če se trikrat na teden Scott-ovo emulzijo delj časa pravilno vzame, spremeni blede otroke, ki nimajo slasti do jedi, v vesele in živahne stvarce. Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtf-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. Najnovejše. Državni zbor. Nadaljuje se razprava o uradniški predlogi. V včerajšnji seji sta se močno skregala med seboj dva nemška bratca poslanca Wastian in Malik, ter si očitala drug drugemu razne nelepe reči. — V proračunskem odseku je bilo v razpravi vprašanje italijanskega vseučilišča. V včerajšnji seji, v kateri je govoril tudi dr. Korošec, se je sklenilo, odstopiti vladno predlogo o italijanskem vseučilišču posebnemu 7 članskemu pododseku, ki bo celqfetvar natanko preučil. Italijanski poslanci so vsled tega zavlačevanja svojega vseučiliščnega vprašanja silno ozlovolje-ni ter so sklenili, izpremeniti svoje dosedanje, vladi prijazno stališče in stopiti v strogo opozicijo. — Poslanci Brenčič, P i Š e ki in tovariši so stavili v državnem zboru interpelacijo na notranjega ministra zaradi neznosnih razmer, v katerih se nahajajo posestniki v Hujdošah v ptujskem okraju, katere se hoče prisiliti, da otok pri OreŠji, kateri je bil poprej dolga leta njihova last, pripada erarju, oziroma raznim Hintzijem in drugim, kar je seveda nepostavno. Vprašajo notranjega ministra, ali je voljan tem krivičnim razmeram vendar enkrat napraviti konec, Štajerci na „Titaniku". Iz Štajerskega so se nahajali na ponesrečenem parniku Člani neke družine King iz Feldbaha, ki so se izselili na Švicarsko in so si tam služili kruh kot delavci. In, sicer so se vkrcali na ,„Titanik" Anton King z ženo in otrokom ter njegov brat Vincenc in sestra Marija. Sorodniki so dobili te dni obvestilo, da so prvi trije rešeni, toda Vincenc in Marija Kink sta brezdvomno med potopljenimi. Šnštanj. Igra „Deseti brat" se uprizori v nedeljo, dne 28. t. m. točno ob 3. uri popoldne v gledališki dvorani hotela „Avstrije" v Šoštanju. Opozarjamo na ugodno zvezo z vlaki. Gradec. Slovensko kat. izobraž društ. „Kres" v Gradcu priredi v neddjo dne 28. aprila veselico v dvorani restavracije „Kaufmanns-hauB" Neutorgasse 57. Na vsporedu je: „Prvi april", veseloigra v dveh dejanjih prosta zabava s petjem in tamburanjem i. t. d. Začetek točno ob 4. uri pop. Vstopnina 60 vin., za člane 50 vin. K obilni udeležbi vabi olj o dno Odbor. Poročilo o sejma goveje živine t Gradca, dne 18. aprila 1912. Prignalo se je 216 volov, 127 bikov, 230 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lrpl ptani voli 98 do 104 K, srednje debeli 88 do 96, suhi 76 do 88, biki 76 do 96, lepe pitane krave 72 do 82, srednje debele 64 do 70, 3uhe 48 do 52 K. Tendenca: Pripeljalo se je 74 komadov več kot prejšnji teden Cene trdne. Promet slab. Na svinjaki sejem se je pripeljalo 2180 svinj; cene za 10J kg mrtve teže 136 do 146 K. Cene trdne. Listnica uredništva. G. nadučitelj Cvetko, Vufjava3: Ako ne odgovarja naš dopis resnici, pošljite nam popravek; potem govorimo i Vami dalje o Vaši pra • vi barv.. Najslabše, srtdstvo p», kt ste si ga izvol li v občevanju z nami, je grožnja. Z njo lahko dosežete kaj pri deci, ne pri nas. — Rajhenbui g: Poročilo dobili še le v soboto, zato ni moglo priti v prejšnjo številko. Prosimo poročila. — Poljčane : S štajercij. golaznijo se res ne splača tako obširno baviti. Pozdrav I — Sv. Jernej: Je že zasta-jelo. Pozdravljeni I — Fram. Dopis preoster Državni pravdnik nas gotovo zapleni, če ga priobčimo. — Puščava: Hvala I Ostalo pride prihodnjič. — Novacerkev: Nevarno z* list. — Sv. Bolfenk pri Središču : Tožljivol Prosimo, da pišite depise s črnilom — Sv. Jakob v Slov. g.: Hvala iepal Poročajte vefkrat kaj. — Ilazbor: Take zveze pač tudi mi ne boni" prepreiili, če priobčimo dopis, ki pa je preosebem — Fram, Loka, Sv. Bolfenk, Svetina: Prihodnjič. — Šmaitn > na Paki, Lehnik, Dolič, Sv. Kaaierij v Sav. dol.: Prepozno. — Inserate prijemamo samo do torkv zvečer. Jožef Pfeifer t0Tni. ?skih WULVI * , ,lvl m kmetijskih strojev livarna za železo in medenino v Hocali (Kotsch) pri Mariboru priporoča travniške brane in druge kmetijske stroje :: Zahtevajte cenike brezplačno in poštnine prosto. Cene deželnih pridelkov. Ime pridelka. • Gradec Maribor Celje I >M O g O K v K v K v K v K v Pšenica..... 12 50 11 50 18 11 11 25 Rž....... 10 75 10 — 10 50 10 — 10 75 o 10 75 10 — 11 — 11 — 9 — Oves...... & 11 67 10 — 11 — 11 _ 9 50 Koruza..... 10 50 11 — 10 — 10 — 9 50 Proso ...... 8 75 10 — 11 — 9 Ki 12 _ Ajda...... M 11 25 10 — 10 50 11 — 13 50 Sladko seno.... iä 3 6 3 25 3 — 3 80 8 50 Kislo „ . * ■ . 2 95 — — 2 50 3 — 8 _ 81ama...... — — 2 60 3 — 2 60 2 — Fižola...... _ _ _ __ _ „ Grah...... — — — 60 — — _ — — _ Leča...... a •> — — — 60 — — — 08 Sir....... — — — 40 — Surovo maslo . . . _ — 2 50 — — _ _ _ _ Maslo...... M _ — 1 80 Speh, svež .... »H — — 1 70 _ Zelje, kislo .... — — — 24 — — _ — _ _ Repa, kisla .... 20 Mleko...... Smetana, sladka . . , kisla . . . 1 liter — -*- — 22 96 96 — _ — i 1 1 Zelje, 100 glav ... . - _ — — — — - Jajc«, 1 kom...... — — - 06 — — - -1 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Pilštanju registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo, d n e 28. aprila 1912 ob 1, uri pop. v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo naČelstva in nadzorstva, 2. Odobritev računskega zaključka za leto 191U 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. 481 Načelstvo. Zabvala. Ginjenega srca izrekam najsrčnejšo za-hvalo vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega ljubljenega očeta, Antona Pirš, V prvi vrsti se zahvaljujem veleč. gosp. župniku Martinu Medved, ki so rajnega večkrat v ljubezni tolažili in sprevideli s sv. zakramenti, častitemu g. kaplanu Ferdinandu Ciuha za prijazno spremstvo ob mrtvaškem sprevodu, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jih spremili do groba, HoŠmca, dne 20. aprila 1912. 490 Žalujoči sin. Zahvala. Ob prebridki izgubi nad vse ljubljene soproge, odnosno matere, gospe Marije Verdnik roj.Hošan katero je v 31. letu po kratki in mučni bolezni Bog poklical k sebi, se nam je izkazalo od vseh strani toliko odkritega sočutja, da nam je nemogoče, se vsakemu posebej zahvaliti. Bodi izrečena tem potom naša, najiskre-nejša zahvala. Posebna hvala veleč. g. župniku Fridr. Kukovič in veleč. g. kaplanu M. Barbič, cenjenemu učiteljstvu, gg. pevcem za pretresljive žalostinke, vsem sorodnikom, domačim in sosednjim faranom, in sploh vsem, ki so spremljali drago rajno ob pogrebu, ,500 Dobrna, dpe 16. aprila 1912. Žalujoči ostali. |Požasi5a o inseraffit 83819 tföto, Mw] Loterijske Številke: Dne 20. aprila 1912. Trst 60 55 3 28 75 Line 65 87 59 58 50 Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostoro» med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestoji,io iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364 Golšo in dsbeli vrat se lahko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Paracelsus", chem. laboratoiij, Sternberg, Moravsko. Priložiti se mora znamka za odgovor. 228 Išče se v najem dobro idoča pe-karija. Ponudbe na F. Sotošek, poste restante, Zatičina na Kranjskem. 391 i^MPII^ ^ VSAKE VRSTE K. K d R N E R D GRAVER «v göfi, HrajsiÄ' Krojaški pomočnik se sprejme takoj pri g. Mayer, Koroška cešta 102 Maribor. 365 Učenec, slovenščine in nemščine zmožen, se sprejme takoj pri g. Konrad Zamolo, trgovina z meša nim blagom v Framu. 429 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt i devetimi sta-novvnji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, prvo nadstropje. 191 Na prodaj takojg malo posestvo ziradi bolezni na lepem prijaznem gričku na solnčnem kraju v šent-l^jski župniji, pol ure od Velenja, obstoječe iz vinograda s sadnim vrtom in njivo, ki meri okol pet in pol oralov zemlje. Ceni se z poslopjem vred okol 3000 K. Več se izve pri Alojzija Strahovnik, zunaj Velenja št. 48. 4S6 Trgovina mešane stroke ne daleč od Cilja 8e vsled drugih skrbi takoj odda v najem. Četrtletna najemnina s stanovanjem in potrebnimi prostori je 150 K. G. Marin-šek; Celje, Kovačka ulica 9. 165 Učenca, Ki ima veselje do čevljarske obrti sprejme Anton Trošt, čevljar, Stolna ulica, Maribor. 439 Išče se varhinja k dvema deklicama, ki ima izobrazbo in spretnost v domačih delih, v staro t ti 25 do 35 let. Plača po dogovoru. Ponndbe naj se pošljejo pod naslovom: ,Varbinj»", Ljub ljana, poštnoležeče, glavna pošta. 457 Po ceni se prodajo radi prezidave in prizidave portala raznovrstne duri, izložbeno okno in podstavki za okna pri Karol Worsche, Maribor, Gosposka ulica. 445 Učenec z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo. 480 Izredno lepo posestvo na prodaj, 10 minut od Maribora, pripravno za penzijoniste. Lepa, novozidina, vili podobna hiša z 4 krasnimi sobami io 3 kuhinjami, klet pod celo hišo, veliko zeleno dvorišče, velik solnčni vrt za zelenjavo, veliko brajd, sadno drevje. Se radi smrti gospodarja proda. Cena 19 tisoč kron, 7 tiioč vknji-ženega dolga. Jožefa Purgaj, posest. Maribor, Koloni estrasse 28. 460 Cepiči: Laški rizling in gutedel, sortirane več tisoč ima na pr> daj, Jernej Mikolič, Žetale pri R< gatcu. Tik pri p iljčanskem kolodvoru ob okrajni cesti se proda radi družinskih razmer zelo dobro idoča mala trgovina z mešanim blagom, iztoč vi ¡a, piva in žganja. Vprašanja naj se vpošljejo na upravništvo lista pod „Orion". 440 Posestvo na prodaj, ki leži pol drugo uro od Celja, pol ure od trga Vojuik, vse v ravnem, zidano in z opeko krita hiša, okol 28 o ralov zemlje, polovica "je gozda, vse zarašeno, les je sm-ekov, bukov, hrastov in borov, zraven je tudi mlin na dva tečaja. Cena 16 tisoč kron. Za nekaj denarja se tudi počaka. Goveje živine se lahko 8 de 10 glav redi. Izve se pri lastniku Lampret Jožef, pošta Voj nik pri Celju. 441 Lepo posestvo, obstoječo iz hiše, gospodarskega poslopja in svinjaka z obokami (6 oddelko), drvarne, tik okrajne ceste Slovenjgradec— Velenje se proda za primerno ce no, zaradi pomanjkanja delavskih moči za 20 tisoč kron; zraven je 15 oralov zemljišča, obstoječe iz njiv, travnikov in gozda Poslopja so s cementno opeko krita in vsa zidana. Naslov se izve pri uprav, lista. Polovica kupnega zneska se izplača. 442 Lepa hiša vili podobua, novo zidana in z ope ko krita, 12 let davka prosta, ima 4 sobe, 2 š'edilni kuhinji, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak in velik vrt; v lepi ravnini, pol ure od mesta Maribor in blizu šale ter velike ceste, ie posebno ia penzijoniste lep miroljuben dom, popolnoma brez vsakega prahu ali nemira. Proda se takoj. Cena 8600 kron, vknjiženo ostane 3500 kron Več pove lastnik Franc Podlipnik Tezen 37 pri Mariboru 458 Razglas. Lepo posestva na je prodaj, tik okrajne ceste, lepo poslopje, lepe njive, sadni vrt, travniki in gozd. Vpraša se pri A. Petauer, posest, in gostilničarju p. Šmarje pri Jelšah. Ra, ti o tem se da zelo dobra gostilna v najem ali na račun. 455 Posestvo na prodaj v bližini Dobrne, z stalno dobre vodno močjo; v bližini se bo zidala železnica; pripravno za povečanje mlina in nove žage; močno zidana in dobro ohranjena hiša, z lepo kletjo, sadnim vrtom, travnikom in njivami se takoj proda. Vpraša se: Celje, Gosposka ulica 17, drugo nadstropje 447 Poštena dekla se išče. Vprašati je Maribor, Biirger-strasse 12. 446 Deklica, močna in zdrava, pridna in zanesljiva, ki zna dobro pri-prosto kuhati, se za dobro plačilo sprejme takoj na večjem posestvu na deželi. Vprašanja pod „zvesto in zanesljivo" na upravništvo. 498 Naznanilo« Cepljene trte na prodaj. Seznan trt: mosler, burgundec. b, gutedel, laški rizling, silvaoer. Cena po do govoru. Janez Werbnjak, Breg pri Ptuju. 497 Knpci posestev pozor. Kdor želi krasno posestvo ali gostilno malo ali veliko, kjerkoli hitro dobro in po ceni kupiti, naj se blagovoli na Franc Petelinca na Zgor. Polskavo obrn ti, kateri vsakemu Datančneja, brezplačna pojasnila daje. Prosi se samo inamka za odgovor. Na prodaj novo zidana hiša; dve sobi, dve kuhinji, klet, zidan hlev, studenec, zraven je 1600 m zem-tje. J. Nerat, Tezen 91 Maribor. 495 50.000 ključev je na prodaj; I. vrsta za suho cepljenje. Cena po dogovoru. Janez Werbnjak, Breg pri Ptuju. 477 Kupit želi gostilno blizu cerkve ali trgovino na dobrem prostoru. Jos. Seuekovič, Tezno 47, pri Mariboru ^__469 Na prodaj lopo mfilo posestvo ob cesti tik firue cerkve v vasi blizu železnici, obstoječe iz stanovalnega in gospodarkega poslopja, vinograda, njive, travnika in gozda; skupaj 5 oralov, primerno za kakega obrtnika ali milo trgovino. V hiši se nahaja prodaja tobaka. Proda se takoj ped zelo ugodnimi pogoji. Več pove J. Kos, Šmartno na Poh. Slov. Bistrica. 468 Pridnega in zanesljivega krojaškega pomočnika sprejme takoj Matija Fludernik. krojaški mojster v Ljubnem ob Savinji, Plača po dogo voru. 4*4 Čevljarska delavnica z vsem orod-jem se radi smrti mojstra za primerno ceno proda. Zornik, FlOsser-gasse 7, Maribor. 480 Hlapec pošten, kat Za birmanee. Stari, daleč okoli zn«ni krojač pri-p roča obleke za birmanee po najnižji ceni. Prsna mira se naj pošlje po dopisnici. Franc Körner, Pobrežje 23, Maribor 494 Kdur hoče sprejeti za svojega fanta ki je star 13 let in je bres stari-še s raj se oglasi Berggasse 22. Maribor. 496 Učenca sprejme ščetar (krtač&r) Andrej Hudina v 8t. Lenartu pri Brežicah ob S»vi. 474 ISčem pekarijo v najem. Vpraša se pri g. Franc Kegler, pekarija v Gornji Pols kavi pii Prjgersktm 472 Na deželni sadjarski in vinarski Šoli v Mariboru se s šolskim letom 191243, t. j. s 15. septembrom 1912 o id d a več prostih deželnih mest. Ponudniki za ta mesta morajo biti na Štajersko pristojni in biti najmanj 16 let stari. Svoje nekoleko-vane, na Štajerski deželni odbor naslovljene prošnje, ki so opremljene s krstnim listom, domovnico, izkazom o cepljenju koz in zdravniškim spričevalom, spričevalom nravnosti in šolsko odpustnico ljudske šole, kakor tudi dokazilom o uboštvu, morajo najpozneje do 15. julija 1912 o s e h n o v 1 o ž i t i pri ravnateljstvu deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Tisti, ki dobijo ta deželna prosta mesta, se morajo s pravoveljavnim reverzom zavezati, da bodo po dokončani šoli in zadostitvi vojaške službe najmanj skozi tri leta delovali na Štajerskem v, službi poljedelstva, ali pa morajo plačati za vsako leto 200 kron v deželno blagajno pri ravnateljstvu omenjene šole. Plačujoči učenci, to so gojenci, ki učni in oskrbovalni znesek' letnih 448 K sami plačujejo, prošnjiki za okrajne Štipendije ali Štipendije drugih' korporacij in mest, kakor tudi praktikanti. morajo za sprejem v zavod istotako predložiti zgoraj omenjena spričevala in papirje do omenjenega roka, in se do tega Časa pri ravnateljstvu zavoda osebno predstaviti, da dobijo o vsem potrebnem nadaljna navodila in pojasnila. Plačujoči učenci ne rabijo spričevala o uboštvu. Gradec, dne 14. aprila 1912. 470 Od štajerskega deželnega odbora. Oznanilo. Hrostov les. Za strešje, rušte, trume, vsake dolgosti in debelosti, les za priše, mostove, sploh za tesarje in mizarje, doge za sode, posebno zi doa vsa ke velikosti, ves sodarski les, drve bukove hrastove in h jkove ima na prodfy Franc Vogrinec, posest. Sv. Andraž v Slov. gor. žel. posf. Pnij. 486 priden in pošten, kateri je pri konjih dobro vajen, se na Gornje Štajersko takoj sprejme; kje? pove ravnateljstvo tvrdke Fratelli di Le-nardo, Ljubno ca Gor. Štajerskem (Leoben). 488 Vinogradniki pozor! Kdor potrebuje močno, trpežno, hojkovo kalaLO kolje iz starih smolnatih hojk, katerega se ne prime trohnoba in ga ne zlomi z lahka vihar, naj se obrne ca pod pisanega kdor si postavi tako kolje v vinograd ima gotovo čez 20 let čir zaradi kolja; kdor kaj razume temu ci treba dalje govoriti, ker moramo v prvi vrsti gledati na trpežnost blaga. Cene franko do postaje Ptuj za tisoč komadov (2 m dolgo) 8 i kron, m 230 dolgo 90 kron. Kdor vzame 10.000 kom. franko ra vsako postajo. Franc Vogrinec, posestnik Sv. Andraž v Slov. gor. žel. postaja Ptuj. 487 Dober kolarski prostor se išče za samostojnost, ali pa v kaki tovarni. Naslovi se naj blagovolijo poslati na gosp. Peter Ma-tias na Muti ob kor. žel. Štaj. 489 Učenec za steklarsko obrt se prej. me takoj pri J. Dežman, Maribor, no i Glavni trg. 493 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro ',n temeljito nastalo gluhoto, tefeaje iz ušes, šumeoje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z nt vodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur goldenen Sonne" Gradec, Jakominiplatz 24. 168 Glas ovir dobro ohranjen, proda organist pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 471 Zahvala. Za vsestransko izkazano srčno sočutje povodom prebridke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in strica, gospoda Jožefa Hožman, posestnika, občinskega odbornika in bivšega načelnika krajnega šolskega sveta v Artičah pri Brežicah, kakor tudi za velikansko časteče spremstvo pokojnika k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, iskreno zahvalo, Osobito pa se zahvaljujemo velečastitim gospodom župnikom: Antonu Bolkoviču v Artičah, Janez Rožmanu v Zavodnji, Jožef Po-tovŠeku v Vojniku in Štefan Turkušu v Srom-Ijah, prečastitim gg. frančiškanom iz Brežic, slavnemu učiteljstvu in otrokom artičke šole, cenjenim gg. županom iz Artič, Sromelj, Ple-tarjev in Zakca, cenjenim odbornikom, udom Posojilnice, Izobraževalnemu društvu ter cenj. pevcem. 467 PresrČna hvala! Artiče, dne 15. aprila 1912. Žalujoči ostali. za surovo olje Za vse večje naprave se posvetuje z tovarniškimi inženirji. sistem Crosslej, najmočnejša zelo trpežna konstrukcija, samo 2—3 vinarjev obratnih stroškov na uro an PS. priporočani jih posebno veleposestnikom, k nagonu vseh kmetijskili strojev, kakor tudi obrtnikom, ker pri kurjavi ne potrebujejo nobene posebne izkušnje, kajti eksplozicija je tukaj popolnoma nemogoča. Dalje priporočam vsakovrstne kmetijske «troje, vodovode »n transmisije. Vsako montiranje se vrši skoz mene samega, točno in izkušeno pod najstrogejšo odgovornostjo. Edini zastopnik in strojni ključavničar specialist angleških najnovejših motorjev AL Artnik, Sv. Pavel pri Preboldu (Štajersko). Velika nesreča in žalost nas je zadela v izgubi našega edinega, preljubljenega, zvečer, dee 13. t. in. v vojaški bolnišnici v Celovcu umrlega sina Vincertca ftuer. V Jako veliko tolažbo nam služi ja?no sočutje in omiljevaije. Izrekumo torej najprisrčnejfo zahvslo topničarskemu polku št 9, veem častnikom, posebno po veljništvu 4 baterije v Celovcu ta brzojavke, ter velikanski sprevod našega sina na celovški kolodvor. Srčna h\ala celovškemu mestjanstva za veliko udeležbo jr sprevodu. Ravno to zahvalo vsetn prijateljem domače črešnjevske, ter sosednjih žapnij ?a nepričakovano veliko udeležbo pri sprevoda iz slov.-bistriškega koltdvora na Črešnjevee Nai častiti, blagodušni gospod župnik ss se trudili ia tako obilno udeležbo ia častitljiv s^re-od, pridobili si v p» moč 6. g. kaplana iz S0 Zaloga vsakovrstnih semen na debelo. rudninskih voda. lodni in modne letne obleke dopošilja 242 4M»*« * : Prebavska mineral, voda % Visoko cenjena, staroznana natronska kislina ♦ z izvrstnim okusom, nedoseženo čistostjo in ♦ veliko ogljenčeve kisline. preblavska * i t i slatina | Kari Kocian : t x % t : tovarna sukna v Hupolcu (Češko). Tovarniške cene. V prospeh D. Mat. Šk. čista, aikalična mineralna voda, zdravilna pri pomanjkljivi prebavi in spremembi hr*ne, katarih, želodčnih, mehurskih in ledvičnih boleznih. preblavslfi vodni Izvir vsebujoč mnogo ogljikove kisline, naravna natronska k«slin$, je pripravna radi prijetnega okusa posebno za brizganje vina, za mešanje z sadnimi soki in je tudi brez vsake primesi zelo izvrstna, okrepčilna pijača. 361 Dnhiua CA v vseh trgoviaab z mineralno f KUViVa vodo, lekarnah, špecerijskih * trgovinah, kakor tudi po oskrbni&tTH Stn- J denca t Preblavi, Koroško. za moške in volneno za ženeke obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpotiijalna R Stermecki v Celju št. 300« Vzorci na zahtevo poštnine prost«. Kmetje, pozor! Za praznike kupujte kmetje klobuke pri vitanjskem klobučarju V. Jankovič. Tam dobite ne samo lepe, ampak tudi zelo trpežne klobuke po nizki ceni. Slivovko v sodih od 60 do 400 litrov Ia vrste, franko tod en h ter K 1/30 prodaja Anton Stromayer, velika žganjama v Lnftanah pri Ernovtu (Lentsehach bei Ehrenhausen). Vzorci na zahtevo brezplačno. 459 Ročni mlin ^^ Zraven slike od mene izoajdene mline stavim v šestih railičnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Rrva in druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni so pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak mlin štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče VBakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseb strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je iiriporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu V najem se da takoj pv&oaiLiiii., littjuju, \J. i »LIJ. . • V J • Pr^ hi trganje po udih dobro l