228 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 ETNOLOŠKE RAZISKAVE LJUBLJANE SLAVKO KREMENŠEK Način življenja mestnega prebivalstva je sestavina etnološkega zanimanja od začetkov etnološke vede pod konec 18. stoletja. Ro- mantična smer v etnologiji je sicer kasneje omejila svoj interes na podeželje in na kmeč- ko kulturo. Ne gre pa spregledati, da se so- časna etnološka prizadevanja, ki so hote ali le nezavedno navezovala na obdobje razsvet- ljenstva, mestom nikakor niso izogibala. Iz- redno zanimiva je v tem pogledu t. i. etno- gnozija Janeza Trdine, ki je poleg podeželja- nov preučeval prav tako mestne plasti pre- bivalstva Dolenjske in nekaterih sosednjih območij. O teoretičnih vprašanjih o vključevanju kulturnih pojavov mestnega prebivalstva med naloge etnologov so v evropskih nacionalnih etnologijah tekle razprave med obema sve- tovnima vojnama. Nekateri so etnološkemu preučevanju mestnega življa dajali celo zelo velik poudarek. Leta 1940 je bilo objavljeno prvo samostojno izdano delo na temo t. i. ve- lemestne etnologije, L. Schmidtov etnološki prikaz Dunaja. Tudi del »ofioialne« slovenske etnologije se je med drugo vojno opredelje- val glede etnološkega preučevanja mest. Sta- lišče, izraženo v uvodu v »Narodopisje Slo- vencev«,' je bilo odklonilno. Povojna slovenska etnologija se v svojem bistvu dlje časa ni dosti odmaknila od teo- retičnih izhodišč svojega meščanskega raz- dobja. Tudi zavoljo tega se mestne problema- tike v njeni specifičnosti nii lotevala. Brž ko se je pojavil dvom v ustreznost dotedanjega teoretičnega usmerjanja, je neogibno vznik- nilo vprašanje umestnosti in nuje vključeva- nja mestnega prebivalstva med probleme et- nologije. In obratno: zanimanje za mestni življenjski stil je nujno poseglo v samo bist- vo etnološke znanstvene teorije. Razprava v nakazanem smislu se je začela konec petdesetih let v seminarju oddelka za etnologijo filozofske fakultete v Ljubljani, ko je bil v obliki diplomske naloge^ govor o etnološki problematiki slovenskih mest. Na podlagi razgleda po tuji etnološki literaturi in delu dotedanjih zgodovinopisnih, geograf- skih in podobnih obravnav slovenske mestne problematike je bilo med drugim ugotovlje- no, da je mestna kultura neločljiv sestavni del ljudske kulture, če le-to pojmujemo na teoretično posodobljen način. Kulturni ustroj, življenjski stil, realnost vsakdanjosti, način življenja in še nekateri izrazi so bili tedaj uporabljeni za označevanje vprašanj, ki tudi v mestih zanimajo etnologa. Ob navezavi na omenjena teoretična spo- znanja je bila v okviru iste ustanove začeta konkretna etnološka obravnava Zelene jame, ljubljanskega predmestnega naselja. Oprav- ljena raziskava je bila leta 1964 predložena Filozofski fakulteti kot doktorska disertacija in je bila januarja 1965 tudi ohranjena. Za-, voljo tedanjega majhnega zanimanja sloven- ske založniške politike za tovrstne spise je moglo delo iziti v prirejeni obliki pod naslo- vom Ljubljansko naselje Zelena jama kot et- nološki problem šele leta 1970.^ Nekoliko prej so kot posamezne razprave izšla le ne- katera poglavja.* Medtem ko je razprava o Zeleni jami ča- kala na natis, sta bili opravljeni še dve raz- iskavi s področja etnološke problematike Ljubljane. Ob primeru vasi Moste je bila iz- vedena analiza razvoja socialne in poklicne strukture obmestne vasi in nekaterih poja- vov s področja t. i. socialne kulture. Razpra- va je bila pod naslovom Vaščani v obmestju^ objavljena leta 1968.5 Tekst z naslovom Uvod v etnološko preučevanje Ljubljane novejše dobe, napisan leta 1966, je ostal dolgo časa v tipkopisu. Leta 1980 je bil končno objav- ljen v Knjižnici Glasnika SED." Zaradi sprotnega teoretičnega utemeljeva- nja neogibnosti o vključitvi mestne proble- matike v etnološke predmetne okvire ni bilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 19B1 2291 med etnologi čutiti večjega odpora do tovrst- nih raziskav. Študentje etnologije so v okvi- ru proseminarskih vaj od sredine šestdesetih let naprej izbirali za svoje naloge tudi teme iz mestnega življenja, z območja Ljubljane na primer: Življenje otrok sredi mesta — Miklošičeva cesta in okolica (1965), Stano- vanjska kultura Rožnodolincev (1966), Pri- mer oblikovanja soseske v današnjem ljub- ljanskem obmestju (1966), Staro Krakovp in njegova današnja podoba (1967), Rojstvo, po- roka in smrt v Ljubljani (1970) idrJ Pač pa je bil iz vrst nekaterih predstavnikov tako imenovane ljubljanske historiografske šole izražen dvom, ali so prej omenjene razprave dovolj »v kontaktu« z etnologijo kot poseb- no znanstveno disciplino, kakor tudi, ali so takšna dela zadostna garancija »za zdrav raz- voj slovenske etnologije glede na njene pr- venstvene naloge v bodočnosti..«^ Posamezni slovenski zgodovinarji torej etnološkemu preučevanju mest niso bili naklonjeni in se z njim, kot vse kaže, še niso docela sprijaz- nili." Dandanes potrebe po etnološkem preučeva- nju mest ni treba več teoretično utemeljeva- ti. To delo je na Slovenskem za sedaj kon- . čano. Ogromno naporov pa bo treba, da nam bo tudi način življenja ali življenjski stil pre- bivalstva slovenskih mest skozi posamezna razdobja pobliže znan. Kar se Ljubljane ti- če, je bilo v zadnjem desetletju za omenje- nimi raziskavami opravljeno naslednje. V seminarju Pedagoško-znanstvene enote za etnologijo filozofske fakultete je bilo v zadnjih desetih letih prebranih več kot 30 nalog iz etnološke problematike Ljubljane. Nekaj teh del je bilo v dopolnjeni obliki v zadnjem času objavljenih. Med njimi kaže najprej omeniti razpravo Damjana Ovsca Oris družabnega življenja v Ljubljani od za- četka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, ki je izšla kot posebna knjiga.*" V pu- blikaciji »Etnologija danes« — prispevki k raziskovanju načina življenja pa se nanaša- jo na Ljubljano in Ljubljančane naslednje naloge: Noša kot pojav v načinu življenja študentov v Ljubljani (I. Slavec), Brucova- nje ljubljanskih študentov v študijskih letih 1976/77 m 1977/78 (J. Fajfar-M. Močnik), Vzgoja otrok v trnovskem naselju Murglje (D. Petru), Otroške igre na Prulah (I. Anžič), Sosedski odnosi na Grafenauer j evi 1—19 v Ljubljani (K. Valič), Način življenja Ljub- ljančanov v počitniškem naselju Mizendol (M. Lapuh-Cerar) in Poskus prikaza življe- nja skupine medicinskih sester, priseljenih iz Srbije (M. Milčinski)." Navedena tematika je glede predmeta obravnave v veliki meri po- vedna tudi za študentovske naloge, ki niso bile objavljene. Več sodelavcev in študentov PZE za etno- logijo filozofske fakultete se je leta 1974 ude-> ležilo jugoslovanskega simpozija o etnolo- škem preučevanju mestnih in primestnih na- selij v Kruševcu. Večinoma so govorili o et- nološki podobi prebivalcev ljubljanske Ga- 1 j evice. Naselje je bilo v prispevkih obravnavano kot člen razkrivanja etnološke podobe Ljub- ljane, osvetljeno je bilo z vidika današnje po- dobe v stavbarstvu, v stanovanjski opremi, govor je bil o družinskem življenju na Ga- Ijevici, o komunikacijskih sredstvih in ko- municiranju, o namenskih skupnostih ter o vrednotah in normah. Referati so bili objav- ljeni v Etnološkem pregledu, glasilu Etnolo- škega društva Jugoslavije.^^ Bivše barakar- sko naselje Galjevica je bilo tudi predmet magistrske naloge sodelavke PZE za etnolo- gijo Mojce Ravnik, ki je v okviru dolgoroč- nega projekta slovenskih etnologov z naslo- vom Način življenja Slovencev v 20. stoletju pripravila ob gmotni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije še obsežno etnološko mo- nografijo o omenjenem naselju, ki je v pri- pravi za natis. Ljubljanske problematike se mimo nave- denih del lotevata doslej vsaj še dve etnolo- ški razpravi — Gostilne v Šiški (od okrog 1900 do začetka druge vojne) in Izvir Ln oko- lje delavk ljubljanske tobačne tovarne do prve svetovne vojne, obe objavljeni v Slo- venskem etnografu." Ce se za naštet jem doslej opravljenega et- nološkega dela pri preučevanju načina živ- ljenja in kulture ljubljanskega prebivalstva povprašamo v sumarični obliki še po vsebini tega prizadevanja, kolikor le-ta ni bila do- slej dovolj razvidna, bi kazalo dodati nasled- nje: Načrt za etnološko raziskavo Ljubljane no- vejše dobe, tj. od konca 18. stoletja naprej, je bil v obliki Uvoda napravljen potem, ko je bila teoretično utemeljena vključitev na- čina življenja mestnega prebivalstva v etno- loške predmetne okvire, ko je bila opravlje- na konkretna raziskava enega ljubljanskih predmestnih naselij in je bilo pregledano do- tlej objavljeno strokovno slovstvo o Ljublja- ni. Na tej podlagi je büo ugotovljeno, da so za etnološko podobo Ljubljane zanimive vse tiste družbene skupine, ki so imele po posa- meznih razdobjih kakršnokoli vlogo pri ob- likovanju ljubljanskega življenjskega stila; v bistvu naj bi šlo torej pri etnoloških raziska- vah za vse razrede in sloje. Kljub upošteva- nju vseh družbenih skupin pa se naloga ne 230 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 pokriva docela s kako »kulturno zgodovino« ljubljanskega mesta, kajti današnjo sloven- sko etnologijo ne zanimajo kulturne dobrine same na sebi, temveč razmerje do njih. Izkušnje, ki so jih dale prve etnološke raz- iskave Ljubljane in nadaljnja razmišljanja o najustreznejših oblikah etnoloških raziskav,'* tudi smernice etnološkega raziskovalnega de- la, ki so bile sprejete na tej podlagi,'^ nava-. jajo na favoriziranje kompleksnih etnoloških študij posameznih krajev oziroma na mest- nih območjih posameznih mestnih četrti. Med raziskovalne okvire je treba poleg tega šteti še zlasti posamezne socialno-profesionalne skupine. Gledano iz tega zornega kota, je mo- goče ugotoviti, da sta med ljubljanskimi mestnimi oziroma predmestnimi četrtmi do- slej kompleksno preučeni Zelena jama in Ga-» Ijevica. To od časa njunega nastanka konec prejšnjega in v dvajsetih letih našega stolet- ja do vključno povojnega razdobja. Nasta- vek za kompleksno preučitev od konca 18. stoletja naprej pomeni študija o Mostah. Se pravi, da so bile predmet etnoloških kom- pleksnih raziskav doslej nekatere ljubljan- ske delavske četrti, v primeru Most tudi kmečko-delavsko predmestno območje. Glede na rajonizacijo Ljubljane, izvedeno v okviru omenjenega Uvoda iz leta 1966, se bo treba v nadaljnjih študijah lotiti nekaterih najbolj značilnih delov t. i. notranjega mesta in po- sameznih starih ljubljanskih predmestij. Za preučitev bo kazalo izbrati nadalje primere nekaterih starejših urbaniziranih vasi, kakr- šne so na primer Moste, Vič in Šiška, pri če- mer je z rezultati dosedanjih raziskav ob- močja Most že mogoče računati. Preučiti bo treba nekatere naselbinske komplekse me- ščanskega obdobja, kakršni so na primer Be- žigrad, Rožna dolina, Kodeljevo in zasilne delavske kolonije, območja torej, ki smo jim doslej posvetili največ pozornosti, pač z izje- mo vilnih četrti. Posebno vprašanje so nato spet deli Ljubljane, ki so zrasli po drugi vojni. Kljub sorazmerno velikim naporom, ki smo jih etnologi vložili doslej v preučevanje Ljubljane, bo treba potemtakem največji del za razvoj Ljubljane in njenega življenjskega stila značilnih četrti šele preučiti. Ob Zeleni jami in Galjevici računamo v okviru že ome- njenega projekta Način življenja Slovencev 20. stoletja še s kakimi osmimi bolj oli manj kompleksnimi študijami posameznih ljubljan- skih rajonov. Ko bo to delo opravljeno, bo- mo dobili dovolj nadroben vpogled v način življenja Ljubljančanov na ravni njihove vsakdanjosti za razdobje od zadnje četrtine preteklega stoletja naprej. Pri tem bo šlo za razkrivanje podobe o načinu življenja in vzvodov njegove pojavnosti v obsegu in nq način, ki je v današnji slovenski etnologiji za tovrstno raziskovalno delo že običajen. Se pravi, da bodo spoznanja npr. o bivalni kul- turi, prehrani, noši, družinsko-sorodstvenih in drugih skupnostih, o vzgoji, šegah, vero- vanju, o odnosu različnih socialnih plasti do umetnostnih oblik in raznovrstnih znanj sredstvo za dosego sintetične podobe o nači- nu življenja Ljubljančanov različnih razdo- bij in zakonitostih njegovega spreminjanja. Mimo topografskega izhodišča se je mogo- če omenjeni sintezi približati še na drugačen način. Tako je obravnava različnih profesio- nalno-socialnih skupin v njihovem načinu življenja lahko zelo primerna oblika za raz- iskavo etnološke podobe Ljubljane. Sicer pa se socialno-profesionalni in topografski okvi- ri vsaj za starejša razdobja navadno v do- bršni meri prekrivajo. To je na primer po- kazala tudi študija o izviru in okolju delavk ljubljanske tobačne tovarne. Poleg kompleksnih obravnav posameznih mestnih rajonov, predmestij, obmestnih na- selij in prav takih preučitev posameznih pro- fesionalno-socialnih skupin se je etnološkega raziskovalnega dela mogoče lotiti tudi v ob- liki mono tematskih študij. Sploh je ta pri- stop v etnološkem raziskovalnem delu še vedno najbolj uveljavljen; v določenem po- gledu tudi na primeru Ljubljane. Seveda so tudi monotematske obravnave običajno topo- grafsko omejene in se nanašajo le na določe- ne socialno-profesionalne skupine. Takšnega značaja je na primer obravnava družabnega življenja višjih družbenih slojev Ljubljane. Slovenska etnološka veda računa danes z več kot petdesetimi problemskimi sklopi, ki sestavljajo področje načina življenja in tako imenovane ljudske kulture. Razumljivo je, da je njihova teža iz razdobja v razdobje raz- lična, da je vrsta njih na urbanem območju skorajda povsem nepomembna in se v nači- nu življenja mestnega prebivalstva odpira veliko število vprašanj, ki jih etnološke raz- iskave, omejene na podeželje, sploh niso od- pirale. Tako se etnološko pojmovani način življenja kaže predvsem kot izvirna sestava kulturnih pojavov in razmerij na ravni vsak- danjosti, ki je v bistvu v nenehnem spremi- njanju in je kajpak neposredno odvisna od družbenega položaja njenih nosilcev. Ker je le-ta različen, imamo opravka z različnimi načini življenja tudi na sinhroni ravni. Zato je študij vsakdanjega življenja zamotana na- loga, še zlasti za urbana območja, torej tudi za Ljubljano. Mimo poznavanja širšega zgo- dovinskega okvira je treba obvladati tudi si- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 231 stematiko predmeta. V obliki vprašalnic za etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja smo etnologi na Slovenskem za to zadnje poskrbeli.'" Trenutno je v delu druga stopnja omenjene topografije, ki bo dala ene- ga nadaljnjih priročnikov tudi za etnološko preučevanje Ljubljane. OPOMBE 1. Raj ko Ložar, Narodopisje, njegovo bistvo, naloge in pomen, Narodopisje Slovencev, I, Ljub- ljana 1944, str. 12. — 2. Vekoslav Kremenšek, Etnološka problematika slovenskih mest. Nalogo hrani PZE za etnologijo FF (185 D). — 3. Slavko Kremenšek, Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem, SAZU — Razred za zgo- dovinske in družbene vede. Dela 16, Ljubljana 1970. — 4. Slavko Kremenšek, Kulturna podoba železničarskega naselja na robu Ljubljane pred prvo vojno. Etnološki pregled, 6-7, Beograd 1965, str. 81—88; isti. Industrializacija, urbani- zacija in etnološki vidik. Slovenski etnograf, XVIII—XIX/1965—1966, Ljubljana 1966, str. 133 do 154. — 5. Slavko Kremenšek, Vaščani v ob- mestju. Slovenski etnograf, XX (1967), Ljubljana 1968, str. 46—75. Delo je leta 1979 izšlo tudi v prevodu: Suburban Villagers, A Slovenian Case Study, University of Massachusetts at Amherst 1979, 53 str. — 6. Slavko Kremenšek, Uvod v et- nološko preučevanje Ljubljane, Ljubljana 1980. — 7. Omenjene naloge hrani PZE za etnologijo FF, št.: 79 P, HOP, 155 P, 113 P, 92 P. — 8. Za- pisnik 11. seje pedagoško-znanstvenega sveta fi- lozofske fakultete v Ljubljani, ki je bila 3. 10. 1967. — 9. Prim, diskusij ski prispevek Boga Gra- fenauer j a ob Pogledih na etnologijo. Glasnik SED, 19/1979, št. 3, str. 54. — 10. Damjan Ovsec, Oris družabnega življenja v Ljubljani od začet- ka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, Ljubljana 1979. — 11. »Etnologija danes« — pri- spevki k raziskovanju načina življenja. Proble- mi 197 (4, 1980), 1, XVIII. — 12. Etnološki pre- gled, 13, Beograd 1975, str. 67—114. Referate so prispevali: S. Kremenšek, T. Petek, D. Petru in B. Mravlje, M. Ravnik in Z. Žagar, J. Bogataj, V. Hazier in S. Gabršček, Z. Smitek in I. Jugo- vec, D. Ovsec. — 13. Tanja Tomažič, Gostilne v Šiški (Od okrog 1900 do začetka druge svetovne vojne). Slovenski etnograf, XXV—XXVI (1972- 73), str. 67—88; Slavko Kremenšek, Izvir in oko- lje delavk ljubljanske tobačne tovarne do prve svetovne vojne. Slovenski etnograf, XXIX (1976), Lj. 1978, str. 91—100. — 14. Prim.: Slavko Kre- menšek, Etnološka topografija slovenskega etnič- nega ozemlja. Uvod, v: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Ljubljana 1976, str. 1—52. — 15. Glasnik SED, 17/1977, št. 4. — 16. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Uvod, Poročila, Vprašalnice I—XI, Ljubljana 1975—1978.