Francosko priznanje Naša mladina je domoljubno vzgojena! Fran- cija nas ima rada in nas spoštuje. Zahvala vsemu učiteljstvu. Namenil sem se proti Notranjski, da bi izvedel, kaj je resnice na_ poročilih, ki so jih prinesli razni ljubljanski, zagrebški in beograjski dnevniki. Pisali so namreč, da je ob priliki, ko sta se vračala visoka zastopnika zavezniške Francije preds. Lebrun in maršal Petain, s pogreba našega kralja, da je poslednji govoril na Rakeku z nekim učiteljem in mu izrazil dopadenje nad našo dobro vzgojeno mladino. Ker pa je prav ta stvar važnejša ko katerakoli druga za naše učiteljstvo, je bilo nujno potrebno izvedeti podrobnosti o tem, za naše učiteljstvo brez dvoma velikem dogodku. Proti nueji. Sedel sem na vlak, ki jo je kaj urno ubral čez Ljubljansko polje proti zapadu. Krasen jesenski popoldan. Brezštevilne barvne nianse so se prelivale od Krima do Grmade, da sem jih kar občudoval. Toliko finih odtenkov, ki so se prelivali drug v drugega, da je bil celoten vtis veličastna jesenska simfonija, ne smrti, življenja! Narava nikoli ne umre. Počiva, da po počitku še bujšnejše vzbrsti. Kako lepo je po počitku vstajenje. Ali ni bilo z našim narodom prav tako? Narod ne more nikoli umreti. Njegova življenjska sila je premočna. Jugoslovanski narod ne bo nikoli umrl. Vedno znova je in vedno znova bo vstajal prenovljen, očiščen. Njegovo stremljenje k popolnosti in resničnosti je preveč močno. Ni nas strla smrt, tudi življenje nas ne bo. Vlak sopiha, počasneje vozi. Vsaka pot navzgor je težka. S praznično razpoloženostjo, s črnimi zastavami, ki plapolajo na sleherni hiši, hišici in koči, z žalovanjem ljudstva za svojim kraljem in z mogočno manifestacijo življenja narave, se mešajo moje misli. Čutim, da so bogate in da bodo kmalu še bogatejše. Na Rakeku izstopim. Pot me zanese v smeri proti Cerknici. Do upravitelja osnovne šole na Rakeku g. Šušteršiča me vodi. Tam se nadejam dobiti prve informacije o onem pomembnem dogodku. Dobim ga doma v njegovi delavni sobi za pisalno mizo. Povem mu, po kaj sem prišel in takoj mi je uslužno post-teBel z odgovori na moja vprašanja. PriCakovanje. iv petek, 19. oktobra se je napotila o_ri^Vha šola, obenem z mfeičAnsko šolo in vsem učlteljstvbm na postajd; d« tam počakajo zastopnike zavezniške Francije, ki so se vračali domov in jim izroče zadnji jugoslovanski požti-iv. Postaja je bila okrašena _ našinii jugoalovftnsk,imi in francoskimi zastav&mi. Zbralo se je tudi mnogoštevilno kmečko prebivalstvo iz Rakeka, Unca, Planine in C^rknice, kl je poslala na kolodvor svojo godbo. Na postaji se je zbralo tudi vse postajno delavstvo in uradništvo. Poleg že preje omenjenih šol, pa je pripeljal na kolodvor svoj razrcd tudi upravitelj osnovne šole na Uncu g. Krftič. Vlak je privozU na postajo okrog 11. urc ^opoldne. Otroci, kakor tudi vse ostalo občinstvo ga je sprejelo z viharnim vzklikanjem, ^odba pa je igrala marseljezo:« Razgovor z upraviteljem Keničem. Ko mu povem kakšna pot me je privedla in kaj bi rad zvcdel od njega, stopiva v sobo iti tam mi prične razlagati še mnogo podrobriteje; kot pa šem zvedel na Rakeku. »Ko je vlak privotil na postajo, Spio mišllH, da ne bo nikogar na izpregled. Ker pa se je vlak zadržal na postaji skoraj 20 minut, je izgledalo vse močno drugače, kakor pa smo si prvotno predstavljali. Vse učiteljstvo, kaiga je bilo, se je pomaknilo na zgornji konec k voau, v katerem je bil predsednik Lebrun; seveda z željo, da bi ga videli. Jaz _em ostal pri otrocih. Mcdtem, ko so ostali pozdravljali predsedhlka, ki je stal na vstopnih vratih svojega voza, sta se približala k meni dva plovbka. Edeh v civilu, drugi v generalski uniformi. Poznal nisem nikogar. Oni, ki je bll v clviiu, je govoril francosko. Razumel ga nisem. Tolmačil pa je drugi. Bil scm vidno presenečen, ko trii je pdVedal, da bi maršal Petain rad govoril z rhafio. kar najgloblji vtis. Popolnoma napačno bi pa bilti,. <5fc hi kdo utegnil misliti, da je izrazil maJrŠal Petain priznanje in pohvalo samo onjemu učiteljs.Vii, ki ga je Sprejelo na rakešjcl postaji. Čisto jasno je; da je izrazil vi_okl predstavnik prijatehjske Francije, v preje omenjenih besfedah, prizninje na podlagi vseh, v času svojega bivanja v naši državi pridobljenih globokih vtisov, ki jih je dobil povsod, fcjer jja je čikala naša mladina. To potrjuje tudi dejstvo, da jih je izrekel na meji.« »Kako pa je bilo v šoli po tem dogodku?« »Ta sprejem smo imenitno porabili jpri pouku. Povedati moram, da bi nobena druga stvar ne mogla vzbuditi v naših otrocih tako globbkega zanimanja za vsestransko sppznavanje Francije in odnosov med njo in Jugoslavijo, kakor prav ta dogodek.« Z vsem tem mi je bila vsa zadeva popolnoma jasna. Vesel, da sem tako imenitnd opravil, se kar najiskreneje zahvalim g. upravitelju Kenieu za prijaznost in se odpravim. Posprenjl me še, da mi pokaže bližnjico na Rakck. Na griču _iedi polja se posloviva. »Šc cnkrat prav Lskrena hvala in mnogo uspeha pri čebelah.« Zmaga zdrave pameti in poštenja, Stisnem mu roko, On se vrača V Vas k sVOji Šoli iti čebelam, jaž pa hitim Čjjz ^olja. Prička >e jo l<*v za fotografijami. Sllkp pomenibpfcga r^zgovora ne morem nikje. ddbiti, ker rtihče tudi ni slikaj. JaSTio. Kdo bi se tega nadejal. Ujamem pa sliko, ko se posfavlja ob svojem vozu predsednik Lebrun in kliče šols*ki mladtni: »Zivela Jiig^oslavija!« Ko zagledam zahajajoče sonce lh krVaVordečo Vbčerho žarjo, si mislim: Ne zahaja na na_ih tleh. Padlb je daleč stran od naše meje. Jugoslaviji sonce šele vzhaja! Vlak jo ubira proti Ljubljani. Drvi z bliskpvito naglico. Zunaj je čudovito jasrii noč. Gledam vanjo in premišljujem: Sami si takega u.peha v svoji skromnost| nismo nikdar lastili. Prišel pa je nekdo oa daleč in nam povedal. Za enkrat -e bilo naše učiteljstvo deležno take pohvale. Res! Upravičena je V prihodnje mora biti še bolj. Bil sem vesel, da se je tako imenitno pokazala zdraVost in klenost vzgojlteljeV naše mladine in da se je tako imenitno manifestirala zmaga zdrave pameti in poštenja našega učiteljstva. V-č. »Dovolite,« prekitiem gospoda upravitelja, ki je z neverjetno podrobnostjo razlagal ves potek, kar je znarriferije, da se mu ie močho utisnil v spomin, »s katerim učiteijem je govbril maršal Petain, kakor so poročali lišti?« »Z upraviteljem Krničem z Unca.« Proti UncU. Ker nife prav to najbolj zanima, ga pbprosim, da mi razjashi riajbiižjo pbt do tJrica, obenein ,pa še da informacije, kje bl se dobile šc kakb tozadevne slike. Ko mi g: upravltelj kar najvljudnejše poštreže z odgbvori, se mu zahvalim ih kmalil hato že ubiram pbt protl Uhou: Po rijivdh ha \evd ,iri dcsno pbspravljajo kh.etje zadhje, kaf je Še oštalo ha polju. Rujejo korenje, režejo zeljil glave in. pukajo repo. Po bregovlh se pasc živina. V daljavi tme že poždravlja žvbtlik Unske befkve. Zavijem med kmetiške hiše. Moža. ki ob cesti koplje jarek povprašam po šoli. Pokaže mi jo z žiiljavo roko, pljune v dlani in koplje dalje. Iz šole so se pravkar vsul'1 ot.oci. Povprašam po gospodu upravitelju. Zavijera na vrt ih, ga dobirD v.čebelnj^ku. Kje drugje naj bi a^bli1 tabrtvltelji KeiBža z Unca! ŠOla in čebelhjak, to sta mu eno. »Dober dan!« -Čebete VzirriUjem.« Visoko priznanje maršala Petaina. »Maršal Petain,« mi ga je predstavil. General rrti je prestavljal iz francoskega na srbohrvaško: »Divim se vaši mladini. ki je tako lepo in domol jubno vzgojena jn se tako lepo obnaša. Prosim vas, pbvejte mladini in vsemu učiteljstvu, da vas ima Francija rada in vas spoštuje. Obenem jim izročite za vso nam izkazano ljubezen najiskrenejšo zahvalo.« Nad tolikim priznanjem in pohvalo seni bil nara,vnost vzhičen. Obrnil sem se h generalu s sledečo prošnjo: Izročite gospodu maršalu v imenu vsega učiteljstva in mladine kar najiskrenejšo zahvalo za prijazne besede. Maršal mi je podal rofco in sc obrnil, nakar sta ofca odšla. Živela Ju^o»lavija! Preiletj je vlak odpeljal. sem čul od nasiprotne^a konca, kako je zaklical predsednik Lebrun: »Živela Jugoslavija!« Vsi prisotni, kar nas ie bilo na kolodvoru smo mu gromko odzdravili.« Splošen vtis. »Dd*<_lit_, kakšen je bil splošen vtis?« »Na mladino je napravil celoten dogodek Predsednik francoske repiibllke odzdravlja: »Živela Jugoslavija!«